Page 1

Turistièna skupnost Splitsko - dalmatinske županije Prilaz braæe Kaliterna 10/1 21 000 Split, Hrvatska, p.p. 430 tel/fax: +385 (0)21 490 032; 490 033; 490 036 info@dalmatia.hr www.dalmatia.hr

www.dalmatia.hr Založba: Turistièna skupnost Splitsko - dalmatinske županije Za založbo: dr.sc. Mili Razoviæ Uredništvo: dr. Ivo Babiæ, dr. Marcel Meler, dr. Fedja Vukiæ Besedilo: Ružica Mikaèiæ Fotografije: Andrija Carli, Ivo Pervan, Branko Ostojiæ, Mario Romuliæ, Zlatko Sunko, Krešimir Žanetiæ Prevod: SPES d.o.o. Prevod: Neda Fanuko Lektura: Beti Sinur Badurina Oblikovanje in priprava: Norma international d.o.o. Tisk: Tipomat


Praha 7h 30 Bratislava 4h 30

Mursko Sredi¹æe Dubrava Praha 8h 30 Kri¾ovljanska Wien 4h Graz 2h 30

Macelj

Trnovec Èakovec

Gorièan Gorièan Èakovec Ludbreg Vara¾din Vara¾dinske Toplice Novi Marof

Vara¾din

Lupinjak

Krapina Krapina

Razvor

Breznièki Hum Sv. Kri¾ Zaèretje

Zabok

München 6h Salzburg 4h 30 Ljubljana 1h 30

©kurinje Orehovica Èavle Kikavica O¹trovica

Vrata Delnice

Krk

Luèko

Buzin

ta vra ka lits Sp Sinj

Prgomet

J A D R A N S K O

Sarajevo 4h

Kamensko Dugopolje Ar¾ano Bisko Blato na Cetini

Sarajevo 3h 30 Mostar 1h

Omi¹

Imotski ©etanovac Split Supetar Zagvozd

Donji Vinjani

Biokovo

Braè

S

Mali Prolog Sarajevo 3h 30

Ravèa

Mostar 1h

Prud Gabela Polje Metkoviæ

Hvar

Vis

Ploèe Vis

Metkoviæ

Vela Luka Korèula

Lastovo

Klek Zaton Doli

Korèula Pelje¹ac

Mljet

Mljet

Brgat

Dubrovnik Cavtat nik

a

car

Pes

Makarska

rov

Hvar plit

SVETAC

Orah

Bol

Du b

©olta

Gornji Vinjani

Karasoviæi

ri 

Ancona  Split

Hvar Palmi¾ana

a

r

s

k

Bol i

Stari Grad

HVAR

k

Podgora a

Vrboska Jelsa

M O R E

Konfin Podgorica 2h 30 Tirana 5h 30

B i Komi¾a ¹e vs ki ka BI©EVO n

VIS

al

Vis

n

a

l

Vrgorac

Igrane

Ravèa

®ivogo¹æe Drvenik Suæuraj

Vi¹ki kanal

Ba

Trogir

v

A1

O

Vrpolje

Primo¹ten

H

Tuèepi

V

Drni¹

Makarska

Sumartin

LUKAVCI

©ÆEDRO

Zmijavci

1762 Sv. Jure

O

Benkovac

©ibenik

BRAÈ

Krivodol Kamenmost Zagvozd

Zagvozd

K

Benkovac

Kornati

Omi¹ B r a è k i k a Mimice Pisak n a Supetar Brela l Postira Puèi¹æa Ba¹ka Voda Nere¾i¹æa Povlja Selca Milna

Donji Prolo¾ac Imotski

O

Grohote ©OLTA Stomorska

Zadar 2

Krka Pirovac Biograd Vransko A1 jezero Vodice

Cetina

Rogaè Neèujam Sutivan

Knin

Tela¹èica

R

Cista Provo Loveræ ©estanovac

I

Strmica

Blato na Cetini A1

O

B

Maslinica

A

Splitski kanal

IC

V. Drvenik

DRVENIK VELI

Graèac

Dugi Otok

S

1319 Sv. Jure

Stobreè Podstrana Dugi Rat

N

DRVENIK MALI

G. Ploèa Sv. Rok

Posedarje Zadar 1

Zadar

O

Split

Marina D. Okrug Slatine G.Okrug ÈIOVO

Udbina

©

779

Trogir

E

ona

Anc

KOZJAK

Ka¹tela

a

r

Boraja

Gospiæ

Otok

Grab Dugopolje A1 Gardun Trilj Bisko Èaporice M Bisko Klis Solin

Leæevica

U¾ljebiæ

Maslenica

da  Za

Dicmo

A1

D. Seget

Paklenica

Pag

Vrpolje RijekaZAgreb

1011

Sinj

675

Gunja Sarajevo 4h 30

Korenica

Gospiæ Velebit

Pag

Beograd 1h Sofija 6h Athinai 14h

D. Muæ

tin

Mali Lo¹inj

Bajakovo

®upanja

Lièko Petrovo Selo

Hrvace

Peru¹iæ

Karlobag

Novalja

®upanja

Ilok

Ce

Lo¹inj

Sjeverni Velebit

Sarajevo 4h 30 Mosar 4h 30

Babina Greda ®upanja

M

A1 Rab

Sl.Brod  istok Slavonski Brod Velika Kopanica Slavonski Sarajevo 3h 30 ©amac

Sl.Brod  zapad

Mosar 5h 30

Otoèac

Rab

Cres

Lu¾ani

A

Otoèac

Svilaja

Ilok

Slavonski Brod

K

Krk

Vinkovci

1251

1508

Cetina

Cres

Nova Gradi¹ka

Hrvatska Dubica

Dvor

Plitvièka jezera

Brinje

Ðakovo Okuèani

Jasenovac Nova Gradi¹ka Stara Gradi¹ka

Hrvatska Kostajnica

Slunj Senj

Brijuni Pula

Maljevac

Vukovar

Po¾ega

Novska

Vrlika Beograd 1h 30

Na¹ice

Pakrac

Lonjsko Polje

Glina

Ogulin

Crikvenica

Labin

Kutina

Ogulin

Erdut

Osijek

Papuk

Kutina

Petrinja

Ravna Vrbovsko Gora

Kopaèki rit

A

Krèki most

Pazin Uèka

Karlovac

Bosiljevo

Beli Manastir Donji Miholjac

Daruvar

Popovaèa

Sisak

Batina

R

Rovinj

Rijeka

Velika Gorica

Dubo¹evica

Baranjsko Petrovo Selo

A

Vrsar

Tunel Uèka

Virovitica Slatina Grubi¹no Polje

A1

Pribanjci

Delnice

Vrbovec

Ivanja Reka Ivaniæ  grad

Karlovac

Donji Miholjac

N

Poreè

Matulji

Opatija

Brod na Kupi

Terezino polje

Bjelovar

. oj

Novigrad

Po¾ane

Risnjak

Krakow 10h 30 Budapest 3h 30

I

Buje

Jurovski Brod

Popovec

Krakow 10h Budapest 3h

Bratislava 4h 30 Budapest 3h 30

uèk Per

Ka¹tel

Umag

Rupa

Jastrebarsko

Prezid

Komin

D

Pasjak

Plovanija

Samoborsko gorje

München 6h Salzburg 4h 30 Ljubljana 1h 30

Milano 5h 30 Venezia 3 h Trieste 30min

Gola

Koprivnica Ðurðevac Kri¾evci

Medvednica Sveta Helena

Zagreb

Bregana Zapre¹iæ Samobor Sveta Nedelja Jankomir ®umberak Milano 5h 30 Venezia 3 h Trieste 30min

Bratislava 4h 30 Budapest 3h

Gradac


2

BROSURA slovenski.indd 2-3

3

11/30/09 2:19:29 PM


4

Srednja Dalmacija srce Jadrana

5

Če se odpravljate odkrivat Dalmacijo po poti njenih neponovljivih naravnih lepot obale, otokov in zaledja ali po poti kulturnih znamenitosti in razgibane zgodovine, zapisane v vsakem kamnu njenih ulic in trgov, vas bo vsaka izmed teh poti pripeljala v samo srce Jadrana. Ravno tukaj je srednja Dalmacija - srce obale, prostor, kjer spoznavate hrvaško zgodovino, dediščino in kulturo zanimivejšo kot iz katerekoli knjige. Še v predzgodovinskih in antičnih časih so na teh otokih in obali nastajala prva naselja, tukaj so kronali hrvaške kralje, za ta delček obale so se skozi stoletja bojevali, ga osvajali in ga vračali tistim, ki jim pripada. Spopadi in žrtve so ustvarjali legende in junake, zaščitnike in svetnike, ker so njegovi prebivalci ta prostor ljubili, varovali, branili in umirali zanj. Vendar to ni bilo naključno. Zgodovino teh prostorov je vedno zapisovalo srce. Še v času, ko se je rimski cesar Gaj Avrelij Valerij Dioklecijan 1. maja leta 305 napotil iz Rima proti svojemu novemu domu, razkošni cesarski palači na mestu današnjega Splita, je to bilo zato, ker je svoje upokojenske cesarske dneve želel preživeti v mirnem, s cvetom žuke obraslem zalivu svojega otroštva. Cel svet mu je ležal pred nogami, lahko bi šel kamorkoli, a zmagalo je - srce. Srce je tudi v poznejših stoletjih, leta 1700, iz carske palače naredilo jedro največje urbane celote na Jadranu. Srce je vodilo tudi različne vladarje, plemiče in veljake svojih časov v stoletjih zgodovine pred Dioklecijanom in po njem, ki so izpisovali zgodovino na otokih Visu, Hvaru, Braču ali pa v mestih Trogirju, Omišu, Makarski, Solinu, Sinju, Kaštelah… Zato se v srednji Dalmaciji na samo tridesetih kilometrih oddaljenosti nahajata dva spomenika, ki sta pod UNESCO-vo zaščito in sta

BROSURA slovenski.indd 4-5

11/30/09 2:19:33 PM


6

BROSURA slovenski.indd 6-7

vpisana v Register svetovne kulturne dediščine: Dioklecijanova palača v Splitu in zgodovinsko mestno jedro Trogirja. Med njima leži Salona, danes največje arheološko najdišče hrvaškega Jadrana, ki je nekoč bilo glavno mesto rimske province Dalmacije. Današnje mesto Solin, ki je nastalo na razvalinah Salone, je odigralo pomembno vlogo v hrvaški zgodovini kot mesto kronanja hrvaških vladarjev. Na najbolj sončnem otoku Hvaru je pod UNESCO-vo zaščito najbolje ohranjen primer antičnega parceliranja zemljišča - Starogradsko polje - ager. V mestu Hvaru se nahaja eno najstarejših evropskih gledališč, zgrajeno leta 1612 v središču zgodovinskega mestnega jedra. To je tretje najstarejše gledališče v Evropi in je že štiristo let srce kulturnega in družabnega življenja v mestu. Kulturno dediščino srednje Dalmacije so ustvarjali navdihnjeni umetniki, ki so svoje veščine in nadarjenost vpisovali v kamen, marmor in les zidov ter palač tukajšnjih mest. Zato tukaj niso ostale samo vrhunske mojstrovine njihovih veščih rok, temveč tudi del njihovega srca, ki so ga vgradili in zapustili zgodovini v lepoti hiš in njihovih pročelij, v lepoti cerkva in muzejev, izdelanih skrbno in z veliko ljubezni. O tem, kako so umetniki, ki so tukaj živeli in delali, spoštovali in ljubili ta prostor, v katerem so ustvarjali, najbolje pričajo portal trogirske katedrale, ki ga je leta 1240 izklesal mojster Radovan, kot tudi kamnite čipke in skulpture mojstrov Bonina da Milana, Jurja Dalmatinca, Andrije Alešije in Nikole Firentinca ter mnogih drugih, ki so za antologije umetnosti ravno tukaj pustili dela svojih rok. Vratnice splitske katedrale iz orehovine, ki jih je izdelal mojster Andrija Buvina leta 1214, so vpisane v zgodovino evropske romanske lesene skulpture. Na bogatih umetniških dosežkih svojih predhodnikov, ki jim je srednja Dalmacija bila navdih za najlepša umetniška dela, je ta pokrajina rodila vrsto velikih slikarskih imen, med katerimi je tudi ime Emanuela Vidovića, najbolj poznanega hrvaškega slikarja z

začetka 20. stoletja. V svojih delih je največkrat slikal pejsaže svoje pokrajine ter vnašal v svoje akvarele in olja vso ljubezen do morja, neba, oblakov, sončnega zahoda in obale svoje Dalmacije. V kiparstvu je bil najuspešnejši Ivan Meštrović, svetovno znan sodobni kipar, njegove umetnine v kamnu, lesu in bronu pa si lahko ogledate v splitski Galeriji Meštrović ali prepoznate v spomenikih, kot je npr. Grgur Ninski na severnem vhodu v Dioklecijanovo palačo. Ravno na prostoru srednje Dalmacije beležimo začetke hrvaške državnosti, kakor tudi krščanstva Hrvatov, ki so že v sedmem stoletju kot verniki darovali svoje srce Mariji. Na tem področju so številne kapele, cerkve in svetišča, posvečeni najzvestejši zaščitnici Hrvaške, med katerimi je tudi svetišče Marije od Otoka v Solinu, ki je najstarejše Marijino svetišče na Hrvaškem. Največje je svetišče Marije Sinjske, ki je po legendi leta 1715 obvarovala svoj narod pred močno turško vojsko. Hvaležni varuhi so ji zaradi tega okronali sliko z zlato krono, pod katero je v latinščini zapisano: “Za vedno okronana slavi zmago. Leta 1715.” Od tega časa se Marija imenuje Čudodelna, v spomin na zmago nad Turki pa se vsako leto avgusta prireja viteška igra Sinjska alka. Za splitsko katedralo svetega Dujma, ki predstavlja nekdanji mavzolej cesarja Dioklecijana, lahko rečemo, da je najstarejša katedrala na svetu, saj je kot stavba že toliko časa v božji službi. Splitčani so zraven cesarskega mavzoleja, v katerem počivajo kosti zaščitnika Splita svetega Dujma, zgradili velikanski zvonik, ki je tudi danes simbol Splita. Tisto, zaradi česar je srednja Dalmacija posebna, je tudi tradicija ohranjanja narodnih in verskih običajev kot so procesije, bdenja, pešačenja in zaobljube, najpogosteje povezane s krščanskimi prazniki in z zaščitniki krajev. Ljudska procesija Za križem, ki se že stoletja odvija v noči med velikim četrtkom in velikim petkom mimo raznih kapel in cerkvic na otoku Hvaru, je nepozabno in avtentično doživetje.

Skorajda ni urbanega središča na obali, otokih ali v Zagori, ki v svojih skrinjah ne hrani kakšen poseben delček zgodovine in kulture tega kraja. To je zanimivost, ki kaže na pomembnost tega prostora skozi zgodovino. Tako v frančiškanskem samostanu v Zaostrogu pri Makarski najdemo sliko "Zadnja večerja" neznanega avtorja iz 18. stoletja, na kateri je poleg Jezusa in apostolov narisan tudi pes dalmatinec, ki je dobil ime po Dalmaciji in ilirskem plemenu Dalmati. Nič manj zanimiva ni "Hiša srečnega človeka", ki stoji zraven cerkve v mestu Omišu, imenovana po lastniku, ki je v 15. stoletju, s srcem polnim sreče, dal vklesati nadpis na njena vrata: "Dragi Bog, hvala, da sem živel na tem svetu." Dovolj je enkratno srečanje z doslej nevideno združitvijo modrine obale in zelenila borovcev na najlepših kilometrih peščenih ter prodnatih jadranskih plažah, da bi zaigralo srce. To ni samo obala, ki mamljivo vabi k počitku in telesnim užitkom. To so tudi prizori, ki hranijo dušo in polnijo srce z blaženostjo. Stoletni borovci, ki se vijejo nad plažami in upogibajo svoje veje k tlom, kot da so se tudi sami odločili goste zaščititi pred soncem, ugodje bivanja v senci na belih prodnikih ob morju ob dihu osvežilnega maestrala. Pogled v višine se ustavi na strminah Biokova, Kozjaka in Mosorja, na Vidovi gori na Braču, najvišjem otoškem vrhu Jadrana, in se potem razsuje po nizu sončnih otokov Hvara, Šolte in Visa, ki so ohranili svoja majhna kamnita središča daleč od gneče in hitrega obalnega vsakdana. Tu se za trenutek zdi kot da je življenje zastalo, toda le-to mirno utripa v nekem drugem ritmu, ritmu kamnitih dalmatinskih uličic (kalet), oljčnikov, vinogradov in sivkinih polj. Toda tam, kjer se konča morje, se ne preneha čarovnija srca Jadrana. Srce začne še močneje biti, ko se za obalnim hribovjem samo dvajset kilometrov od morja odpre čaroben svet v objemu reke in planine. To je zeleno srce Zagore, polno magične lepote, legend, avtentičnih zgodb, stoletnih trdnjav in razkošne narave. Če vam srednjo Dalmacijo opišejo samo kot prostor zgodovine, kulture

in lepih plaž, jim nikar ne verjemite, saj je zeleno srce Zagore mesto za nepozabne športne dejavnosti. To področje je znano po jahalnih šolah in kmečkem turizmu. Kolesarske steze, urejene v zaledju, ob obali in na srednjedalmatinskih otokih, se vijejo skozi mirno pokrajino, a v brzicah reke Cetine, med stenami njene soteske, se zbirajo ljubitelji canyoninga, kanu-safarija, raftinga in prostega plezanja. Kraji makarske riviere so idealni za družinske počitnice kot tudi za aktiven oddih v bližnjem naravnem parku Biokovo. Ko se srce izpolni s celodnevnim ugodjem, vas bodo domačini povabili k mizi, ki je najboljše mesto za prisrčne dobrodošlice. Ponudili vam bodo ribo in školjke, jagnjetino posebnega okusa ali pa specialitete kot sta braški vitalec in ovčji sir iz olja. Cetinska pokrajina je znana po arambaših (jed podobna sarmi), rečnih rakih in žabjih specialitetah. Na obali in otokih se nikar ne pozabite pogostiti s soparnikom, z dalmatinskim brodetom, z vsemi vrstami sveže ribe, s školjkami, z zelenjavo, z desertom kot so rafioli, kaštelanska torta, torta Makarana, viški hib, kroštule, dalmatinske fritule, hvarski paprenjaki, pa tudi grozdje, vzgojeno na strmih pobočjih, ki ga delavne roke vinarjev prelijejo v najbolj poznana tukajšnja vina kot so plavec, vugava in druga. Če vas utrudijo vse te vonjave in okusi ter ko zadovoljite dušo in telo, podelite z domačini redek privilegij današnjega časa - bivanje v pokrajini, v kateri so reke in vodotoki pitni, čisti in varni, pitna voda pa prijetnega okusa ter izvirne svežine. To je samo en dokaz, da se človek tukaj ni poigral z naravo dano od boga, temveč jo je v dvatisočletni zgodovini uporabljal, pa tudi varoval, za prihodnje generacije, tiste, ki bodo tudi jutri v srednji Dalmaciji uživale kot v srcu Jadrana.

7

11/30/09 2:19:37 PM


8

BROSURA slovenski.indd 8-9

9

11/30/09 2:19:39 PM


10

11

Split Težko je reči, kaj je tisto, kar naredi močnejši vtis na današnje obiskovalce mesta: zgodovinsko jedro ali pa način življenja njegovih prebivalcev. Zadovoljstvo življenja na odprtem je namreč življenjski slog, ki ga živijo Splitčani, ko pijejo kavo bodisi na Rivi, v svoji "dnevni sobi", ali pa v senci znotraj kamnitih sten Dioklecijanove palače, ki ponuja osvežitev v soparnih dneh. Split z vsem veseljem daje vse svoje lepote na voljo svojim gostom. Obiskovalci lahko korakajo po ulicah in hodijo skozi stoletja zgodovine in umetnosti, lahko pokukajo v bogate skrinje muzejev, galerij in cerkva, da bi ujeli kakšen delček razgibane zgodovine, lahko pa uživajo v senci borovcev hriba Marjana ter v kopanju na splitskih plažah. V nobenem primeru ne bodo prikrajšani, saj jih bodo v tem mestu, katerega jedro z Dioklecijanovo palačo je vpisano v Register svetovne kulturne dediščine, dočakali hrupni in veseli domačini na ulicah, v tihih dvoranah galerij pa zgodovina tega večno mladega mesta.

BROSURA slovenski.indd 10-11

11/30/09 2:19:43 PM


12

Splitska okolica Privlačna obala in bogato zaledje mesta Splita sta del njegove nedeljive celote. Šest kilometrov prodnatih plaž Podstrane na južnem vhodu v mesto predstavlja redko urbano področje, v katerem se plaže razprostirajo vse do hiš, apartmajev,

BROSURA slovenski.indd 12-13

majhnih družinskih hotelov, pa tudi do hotelov s petimi zvezdicami. Na severnih vhodih v Split se nahaja jama Vranjača, pokrajini pa vlada srednjeveška trdnjava Klis, ki se nahaja na skalah neprehodne stene med Mosorjem in Kozjakom.

13

S trdnjave se ponuja razgled na Solin, antično Salono, in reko Jadro, ki mesto ter vso pokrajino že sedemnajst stoletij oskrbuje s pitno vodo.

11/30/09 2:19:47 PM


14

Trogir

15

Zgodovinsko jedro tega skladnega mesta, vpisanega v Register svetovne kulturne dediščine, je eno najlepših urbanih celot na Jadranu. Obisk Trogirja, ki na tem prostoru obstaja od tretjega stoletja, je izjemno doživetje, čeprav njegov osrednji del meri samo 750 korakov, kot je nekoč izmeril zgodovinar Pavao Andreis. V samostanu svetega Nikole tudi danes hranijo relief grškega boga Kairosa, boga srečnega trenutka, ki se pojavi samo enkrat v življenju in človeku da priložnost, da ga "ulovi za čopek". V ozkih kamnitih uličicah mesta, ki mu rečejo tudi mesto-muzej, še danes obstajajo palače starih plemiških družin, v njegovih cerkvah in na njegovih trgih pa vedno znova lahko odkrivate razkošje talenta, s katerim so umetniki izzivali radost zgodovinarjev in gostov ter ponos domačinov skozi stoletja. Današnji Trogir živi v ritmu sodobnega turističnega mesta in je priljubljena turistična destinacija za potnike in navtike, navdihnjene z mestom s svojo stoletno "kamnito" lepoto.

BROSURA slovenski.indd 14-15

11/30/09 2:19:50 PM


16

Trogirska okolica

17

Majhne prodnate drage, obrasle z gozdom, na enem najbolj razigranih obalnih pejsažev predstavljajo riviero, na kateri so že od antike naprej gradili razkošne vile ob morju. Kamnite in prodnate plaže ter popolnoma čisto morje so glavni aduti tega turističnega območja, v katerem si med drugim velja ogledati mlin na Pantani iz 16. stoletja ter trdnjavo v Marini iz 15. stoletja. Bližnji otok Čiovo s Trogirjem povezuje most, kratek sprehod iz njegovih naselij pa nas pripelje do skritih plaž, obkroženih z borovim gozdom.

BROSURA slovenski.indd 16-17

11/30/09 2:19:54 PM


18

Kaštela

19

Globok in izjemno zaščiten zaliv med Splitom in Trogirjem je kot naravno zaklonišče že v zgodnji zgodovini postal mesto, kjer so bogataši iz bližnjih večjih urbanih središč gradili svoje vile za oddih. V strahu pred Turki so potem gradili utrdbe ob sami obali. Tako je konec 15. stoletja vzniknilo šestnajst utrdb - palač v renesančnem arhitektonskem slogu z bogato notranjostjo. Okrog sedmih utrdb so se oblikovala naselja, ki so se stopila v današnje mesto Kaštela.

BROSURA slovenski.indd 18-19

11/30/09 2:19:57 PM


20

Omiška okolica

21

Slikovitosti mesta Omiša poseben pečat dajejo utrdbi Mirabela in Starigrad ter kanjon reke Cetine, ki se ravno tukaj, po stotih kilometrih toka po kamniti soteski, vliva v morje. Iz tega kanjona s strmimi pobočji so omiški gusarji napadali ladje na Jadranu. Ta del obale je znan po izjemnih peščenih plažah, med katerimi je največja mestna plaža v Omišu dolga skoraj kilometer s 700 m dolgo plitvino. Celotno področje omiške riviere je znano po izvirih sladke vode, pri kraju Vrulje pa je eden največjih izvirov, viden na morski gladini.

BROSURA slovenski.indd 20-21

11/30/09 2:20:01 PM


22

Makarska

23

23

Osrednje mesto turistične riviere, po katerem je riviera imenovana, je atraktivno letovišče z raznovrstno ponudbo, v katerem vsakdo lahko doživi oddih, za katerim hrepeni. Nad Makarsko se nahaja gora Biokovo, ki v svojih globokih usekih zamrzuje vodo tudi sredi poletja. Pod njenimi vrhovi, v naravni luki med dvema polotokoma z gozdnatimi prodnatimi plažami, leži mesto, utesnjeno v kilometer širine, ki modrino morja deli od planinskih višin. Z zgodovino mesta se je najbolje seznaniti v frančiškanskem samostanu, starem več kot petsto let, ki čuva pinakoteko, knjižnico in izjemen muzej školjk.

BROSURA slovenski.indd 22-23

11/30/09 2:20:05 PM


24

Makarska riviera

25

Kakšnih šestdeset kilometrov prodnatih plaž z najbolj belimi prodniki, z nizom turističnih krajev, ki so kot biseri položeni pod goro Biokovo, s "čelom v strelah in nogami v morju", predstavlja makarsko riviero - riviero z dolgo in bogato turistično tradicijo sprejemanja gostov, aktivnega oddiha, izbrane gastronomske ponudbe ter poletnih večerov, izpolnjenih z zabavo in pesmijo. To je edinstveno področje najlepših jadranskih plaž, odetih v kamne in borovce, kjer je turizem del vsakdana, tradicije in želje da bi bili boljši, drugačni, lepši.

BROSURA slovenski.indd 24-25

11/30/09 2:20:08 PM


26

Otok Brač

27

Brač je otok najslavnejše klesarske tradicije belega kamna, iz katerega je zgrajena Bela hiša v Washingtonu, parlament na Dunaju in v Budimpešti ter Dioklecijanova palača v Splitu in katedrali v Trogirju ter Šibeniku. Samostan Pustinja Blaca iz leta 1550 še dandanes pripoveduje o srednjeveškem življenju na otoku, ravno tako tudi osamljene zgodnjesrednjeveške cerkvice v notranjosti otoka. Turistični Bol s plažo Zlatni rat, ki spreminja obliko odvisno od smeri vetra in valov, Vidova gora, mesto Supetar, Pokrajinski muzej v Škripu so samo del tistega, kar navdušuje potnika na tem največjem srednjedalmatinskem otoku.

BROSURA slovenski.indd 26-27

11/30/09 2:20:13 PM


28

BROSURA slovenski.indd 28-29

29

11/30/09 2:20:18 PM


30

Otok Hvar

31

Otok sonca in sivke, stoletnih suhozidov ter pastirskih koč je eno izmed tistih področij, ki dušo napolnijo z lepoto. Ne ve se, ali na njem večjo pozornost pleni skladnost zgodovine in umetnosti ali lepota narave. Sprehod po starih izlizanih uličicah ali pa na obeh straneh Jadrana po največjem otoškem trgu v središču mesta Hvara, kot tudi sprehod po polju, vpisanem v seznam svetovne kulturne dediščine - ager Starega Grada, je neponovljivo doživetje, ki odpira knjigo zgodovine. V omamni dišavi in v vijoličastem odtenku sivkinih polj, bogat z grozdjem, ki vpite sončne žarke pretaka v najboljše vino, Hvar ostaja simbol organiziranega turizma.

BROSURA slovenski.indd 30-31

11/30/09 2:20:21 PM


32

Otok Šolta

33

Ne glede na to, kaj boste najprej zagledali na tem majhnem otoku v Splitskih vratih - poljsko hišico v kamnu sredi makije ali pa razkošen dvorec družine Marchi iz leta 1706 Šolta bo osvojila vaše srce. Redkokje še danes globoki in varni zalivi nudijo mir, oddih ter popoln odmik od vsega že videnega v turizmu. Otok medu, rožičevca, oljčnikov in olja, otok aromatičnih rastlin je z lepoto ter skladnostjo narave navdihoval umetnike in pisatelje, ki so tukaj ustvarili nekatera svoja najlepša dela.

BROSURA slovenski.indd 32-33

11/30/09 2:20:26 PM


34

Otok Vis

35

Na odprtem morju je najbolj dragoceno helenistično najdišče na Hrvaškem z ostanki grške kolonije Issa. Najdeni predmeti z Isse so shranjeni v Arheološkem muzeju v Visu, najbolj znan eksponat in simbol Visa pa je bronasta glava grške boginje Artemide. Otok Vis krasijo stare cerkve in skladne kamnite hiše, današnjo panoramo skritih zalivov pa krasijo jahte ter ladjice, navtiki in potapljači. Ohranjena je avtentičnost njegovih krajev, posebno Komiža, kjer nad mestom pogled tava po odprtem morju in po najbolj oddaljenih jadranskih otokih Biševu, Svetem Andriji in Palagruži.

BROSURA slovenski.indd 34-35

11/30/09 2:20:30 PM


36

Zagora

37

Redkokje se je modrina obale tako približala dihu celine kot je to v Zagori, kjer po zelenih pobočjih vijugajo mirne in pitne reke, od morja pa jo delijo samo planine Kozjak, Mosor ter Biokovo. Treba se je naužiti te vode, ki najprej krotko žubori, takoj zatem pa grozeče buči in se peni, in z njo vpiti moč gorjanskega, nezlomljivega duha njenih ljudi. Obisk bistrih, zelenih rek, jame Vranjače z okamnelim slapom in s podzemnimi dvoranami, izrednega kraškega fenomena Modrega in Rdečega jezera, Sinjskega ter Vrgoračkega polja, ki z obiljem plodov hranita celo pokrajino, je neponovljiv občutek dotika prvobitne narave. Čas, ljudje in legende tega področja, v katerem ustno izročilo živi še dandanes, so stkali edinstveno oazo zgoščene zgodovine, vtkane v kamnite hiše in stoletne trdnjave. Po aktivnosti v naravi je tukašnja tradicija zbrati se ob mizi, obloženi z domačo hrano, pridelano v mešanici ostrega planinskega zraka in bogato prepojenih dolin, kar vam bo podarilo nove okuse ter vrnilo izgubljeno moč.

BROSURA slovenski.indd 36-37

11/30/09 2:20:34 PM


38

BROSURA slovenski.indd 38-39

39

11/30/09 2:20:39 PM


40

Gastronomski užitki

41

Že stoletja nazaj je bila dalmatinska kuhinja na sledi sodobnim prehrambnim normam: lahka, kuhana in lahko prebavljiva hrana z veliko ribe, olivnega olja, zelenjave ter začimb je osnova vsakega obroka. V tem dalmatinskem gastronomskem sporočilu so enako pomembne glavna sestavina in način priprave tako kot vsak izmed posebnih rastlinskih dodatkov, ki s peteršiljem ter česnom tvorijo majhno kulinarično skrivnost z vonjem lovorja, rožmarina ali bazilike, medtem ko so olive in kapre vedno na mizi. Kadar gre za mesne specialitete, na katere so domačini zelo ponosni, sta neprekosljiva dalmatinski pršut, dimljen in sušen na burji, ki se najpogosteje servira z ovčjim sirom, ter jagnjetina.

BROSURA slovenski.indd 40-41

11/30/09 2:20:43 PM


42

43

Oddih za dušo in telo Bivanje v srednji Dalmacijj lahko pomeni mnogo več kot miren počitek na soncu ob najčistejšem morju Sredozemlja, ne glede na to, ali ste v hotelu, v zasebnem apartmaju, v kampu, na ladji ali na jadrnici. Navdušenje, ki ga nudijo športne dejavnosti, prilagojene povprečni telesni kondiciji, pa tudi tiste, s katerimi preverjate lastne meje zmogljivosti in avanturističnega duha, vam bo poleg edinstvenega doživetja svobode privoščilo tudi čudovite spomine. Potopite se v modrino morja, sprehodite se po urejenih stezah na obali in na otokih, pomagajte domačinom pri trgatvi grozdja in obiranju sivkinih cvetov, spoznajte, kaj je tako opojnega v vonjavah zdravilnih zelišč dalmatinskega krša, odkrijte izzive planinskih stez ter plezanja, spuščanja po brzicah rek, ujemite veter v jadra… in uživajte na vse možne načine v zgodovinskem bogastvu, kulturni dediščini ter vsemu, kar ponujata modrina morja in srednja Dalmacija - srce Jadrana.

BROSURA slovenski.indd 42-43

11/30/09 2:20:47 PM


44

BROSURA slovenski.indd 44-45

45

11/30/09 2:20:53 PM


Turistièna skupnost Splitsko - dalmatinske županije Prilaz braæe Kaliterna 10/1 21 000 Split, Hrvatska, p.p. 430 tel/fax: +385 (0)21 490 032; 490 033; 490 036 info@dalmatia.hr www.dalmatia.hr

www.dalmatia.hr Založba: Turistièna skupnost Splitsko - dalmatinske županije Za založbo: dr.sc. Mili Razoviæ Uredništvo: dr. Ivo Babiæ, dr. Marcel Meler, dr. Fedja Vukiæ Besedilo: Ružica Mikaèiæ Fotografije: Andrija Carli, Ivo Pervan, Branko Ostojiæ, Mario Romuliæ, Zlatko Sunko, Krešimir Žanetiæ Prevod: SPES d.o.o. Prevod: Neda Fanuko Lektura: Beti Sinur Badurina Oblikovanje in priprava: Norma international d.o.o. Tisk: Tipomat

Dalmacija si  
Dalmacija si