Page 1

RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED

10

2018 1


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUÅ TVA BLED ZA LETO 2018

2


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018 Uredniški odbor:

Srečo Vernig, Niko Mučič, Marko Vidic

Uredil:

Marko Vidic

Naslovnica:

Melita Vovk, Blejski fijaker, risba, 1983

Fotografije med članki:

Digitalni arhiv C.U.T. Bled

Izdala in založila:

Muzejsko društvo Bled, Zavod za kulturo Bled

Oblikovanje in prelom:

Niko Mučič

Tisk:

C.U.T. Bled d.o.o.

Naklada:

300 izvodov, november 2018

ISSN

8854-9268


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Mirko Rakuš Mirko Rakuš (1955) je osnovno šolo obiskoval na Bledu, šolanje nadaljeval na srednji elektrotehnični šoli v Kranju in Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Končno izobrazbo diplomiranega ekonomista je pridobil na fakulteti v Novem mestu. Kolesarskemu športu se je posvetil že v osnovni šoli in je bil eden prvih aktivnih članov – tekmovalcev v Kolesarskem klubu Bled. V kategoriji mladincev je nastopal za matični klub, kariero pa nadaljeval v KK Sava Kranj in KD Rog Ljubljana. Bil je večkratni državni prvak v cestni vožnji in na dirkališču ter član državne reprezentance. Medalje je osvajal tudi na balkanskih prvenstvih. Sedaj je trener mlajših selekcij in funkcionar Kolesarskega kluba Bled.

KOLESARSKI KLUB BLED – 50 LET Kolesarski klub Bled je ustanovil bivši kolesar ljubljanske Astre Tone Potočnik s skupino entuziastov oz. bivših kolesarjev (Vlado Kersnik, Ivan Valant, Vitomir Gros). Prošnja za registracijo kluba je bila poslana na Skupščino Občine Radovljica 12. 12. 1968. Ustanovni občni zbor je bil že 1. 12. 1968, registracija kluba pa 16. 1. 1969. Prvi predsednik je postal Vlado Kersnik, tehnični

sekretar je bil Ivan Valant, tajnik kluba pa Tone Potočnik. Takoj ob ustanovitvi so se pričele dejavnosti za oživitev kluba. Dresi za kolesarje so bili izdelani v tovarni Almira Radovljica, kolesa so člani predelali iz normalnih koles, ki so jim dodali ukrivljeno krmilo in klipsne na pedalih, bila so brez menjalnikov in prenosov. V začetku so bili kolesarji uvrščeni

Zapisnik ustanovnega občnega zbora Kolesarskega kluba Bled, 1. 12. 1968

1


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

v kategorijo turist, ki je obsegala starost od mladincev do veteranov. V času od registracije do prve dirke, ki je bila vsakoletna dirka Padlim borcem kolesarjem 27. aprila 1969 na obrobju Ljubljane, so zbrali ekipo petih kolesarjev – Stane Ambrožič, Marjan Popovič, Tine Mužan, Đevat Metaj in Mirko Rakuš. Vodja, mehanik, šofer in tajnik je bil Tone Potočnik.

Vendar pa, tekmovalni led je bil prebit. Po prvi dirki smo med letom pridobivali predvsem osnovne veščine kolesarstva, klub je bil aktiven tudi pri pridobivanju finančnih in materialnih sredstev. Na uradu za najdene predmete je tajnik pridobil stare specialke, ki so jih pripravili za naslednje leto, ko so nastopali med mladinci. Klub je prvič organiziral dirko Okoli Blejskega jezera.

PRVA DIRKA

DIRKA V DOLU PRI LJUBLJANI

Na prvo dirko smo se pripravljali vsak zase. Pravzaprav niti vedeli nismo, kako se pripraviti. Meni je trener naročil, naj opravim par šprintov v klanec, kar sem tudi storil, to pa je bilo v glavnem vse od priprav. Na dirko je Potočnik s svojo Škodo peljal vseh pet koles, kolesarji pa smo nekateri z avtobusom, nekateri pa z njim odšli na mesto štarta v Podutik pri Ljubljani. Proga se je vozila v krogu, ki je bil delno asfaltiran, delno pa makadamski. Trenerjeva taktika je bila, da nam je določil vsakemu svojega tekmovalca, katerega se moramo držati in ga ne smemo spustiti, da nam uide. Teoretično so bila navodila enostavna, v praksi pa se je strategija podrla že na prvem klancu. Od tam dalje je vsak vozaril, kakor je vedel in znal, predvsem pa po svojih zmožnostih. Zase vem, da mi prenos ni omogočal vožnje v klanec, tako da sem vsak krog del tega moral prepešačiti.

Prva dirka v zgodovini KK Bled. Spominska dirka v Podutiku pri Ljubljani, 27. 4. 1969. Od leve Tone Potočnik, Stane Ambrožič, Marjan Popovič, Mirko Rakuš, Tine Mužan in Đevat Metaj.

2

Približno po treh mesecih treningov, ko smo opravili že kakšno vožnjo do Bohinja (kako daleč se mi je to zdelo takrat) in Kranjske Gore (Ambrožič je nazaj grede pri Dovjem strgal verigo, tako da smo ga privezali na drugo kolo in prispeli domov šele v temni noči), smo odšli na dirko v Dol pri Ljubljani. S kolesi smo se na dirko odpravili dan prej, prespali naj bi v Horjulu v Potočnikovem stanovanju, ki je bil takrat na dopustu. V Ljubljano smo prikolesarili že skoraj v večernih urah. Glede na to, da nihče od nas ni poznal Ljubljane, še manj pa, kje je Horjul, smo na postaji milice v Šiški vprašali za pot. Usmerili so nas pravilno, vendar smo na Brezovici v križišču zavili desno proti Polhovemu Gradcu, namesto direktno proti Horjulu. Kaj kmalu so se začeli nabirati svinčeni oblaki, postalo je temno, začele so švigati strele in dež se je ulil kot bi ga nekdo iz soda izlival. Bilo je tako temno, da smo cesto videli zgolj takrat, ko se je zabliskalo. Nekje ob cesti smo zagledali hišo in ob njej hlev s senikom, kamor smo se zavlekli pod streho, se zarili v seno ter mokri in lačni kaj hitro pospali. Drugo jutro so nas prebudili domačini, ki so prišli v hlev. Objasnili smo jim situacijo, v katero smo zapadli prejšnji večer. Priznati moram, da so bili zelo prijazni do nas, gospodinja nam je celo pripravila okusen zajtrk. Po zajtrku so nas usmerili preko hribovja v Horjul, kamor smo prispeli v dopoldanskih urah. V Horjulu smo si uredili


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

in posušili opremo ter nadaljevali pot proti Dolu, kjer je bila v popoldanskih urah predvidena kolesarska dirka. Na dirko smo prišli pravočasno, vendar pa rezultatsko za nas ni bila uspešna. Po končani dirki smo zajahali svoja težka kolesa in se odpravili proti domu. Na sezono leta 1970 so se začeli pripravljati že pozimi. Kondicijsko so trenirali v telovadnici TVD Partizan Bled. Prva dirka v sezoni je bila tradicionalna Padlim borcem kolesarjem na relaciji Ljubljana–Ribnica–Ljubljana s ciljem na Ljubljanskem gradu. Klub je drugič organiziral dirko Okoli Blejskega jezera. Nadaljevali so s pridobivanjem novih članov – Stanko Denko, Marjan Knaflič, Milan Rejc, Miro Papler. V letu 1971 se je pridružil perspektivni kolesar iz Ljubljane Rok Lokar, ki je bistveno pripomogel k osvojitvi republiškega skupnega ekipnega naslova za mladince. Točkovale so se vse cestne prireditve v kategoriji mladincev v Sloveniji. Rezultati so bili še boljši, saj je Lokar osvojil tudi naslov republiškega cestnega prvaka, Mirko Rakuš je bil tretji, Marjan Knaflič pa šesti. Klub je tretjič organiziral dirko Okoli Blejskega jezera, prvič pa dirko Bled–Bohinj–Bled. Sponzorstvo nad klubom je prevzel Hotel Toplice Bled, predsednik kluba je postal direktor hotela Franc Učakar, število članov se je še povečalo.

Po zaključku dirke Ljubljana–Ribnica–Ljubljana na Ljubljanskem gradu leta 1971. Od leve Milan Rejc, Stane Knaflič, Rok Lokar, Mirko Rakuš in Marjan Knaflič

V letu 1972 je tehnični vodja, trener in sploh človek za vse Tone Potočnik odšel službovat v Nemčijo, tako da je bil klub prepuščen sam sebi. Organizacijsko in tudi tehnično (prevozi) je pomagal predsednik Franc Učakar, za mehaniko je skrbel Ivan Valant iz Lesc, sicer poznani izdelovalec koles Valy. Kljub temu so polni navdušenja nadaljevali s treningi – bolj po lastni presoji, vendar rezultati niso izostali. Na državnem cestnem prvenstvu v Kranju so osvojili: Rakuš 3. mesto, Lokar 9., Knaflič 10., ekipno (vozil je še Brane Terglav) pa 4. mesto. Zaradi rezultatov v sezoni je bil Rakuš uvrščen v državno reprezentanco za mladinsko etapno dirko Po Istri.

Pred dirko Velenje–Maribor leta 1972. Od leve: šofer Štefan Poklukar, kolesarji Marjan Knaflič, Tine Mužan, Stane Knaflič, Jože Terglav, Mirko Rakuš, Marjan Ravnik in trener Tone Potočnik. Čepijo mladi navijači Boštjan Poklukar, Arno Puhar in Andrej Mužan.

V letu 1973 je prišlo do mnogih zamenjav – predsednik kluba je postal Ismet Alijeski, tajnik Mitja Hudovernik, večletno pokroviteljstvo nad klubom pa je prevzelo podjetje Lip Bled. Podjetje je namreč začelo s proizvodnjo isospan zidakov v sodelovanju z avstrijsko firmo ISO SPAN. Njen direktor je bil navdušen kolesar, ki je sponzoriral profesionalno ekipo. Takratni direktor Lipa Jurij Hočevar ga je seznanil s blejskim klubom. Na pripravah v Selcah pri Crikvenici so na kolesarske drese našili napise ISO SPAN in LIP BLED. Podjetje je posodilo kombi in šoferja za prve klubske priprave na morju. Udeležili so se jih Stane Knaflič, Milan Rejc, Brane Terglav in Mirko Rakuš. Rezultatsko leto ni bilo tako uspešno 3


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

kot prejšnje. Lokar in Marjan Knaflič sta odšla služit vojaščino, Stane Knaflič in Rejc sta prenehala s treningi. Državnega cestnega prvenstva v Skopju so se udeležili le Terglav, Jože Zagorc in Rakuš. Osvojili so 7. mesto ekipno, Rakuš pa posamično. Ta tekmovalec je na državnem prvenstvu na velodromu v Zagrebu osvojil 2. mesto na 1000 m in 3. na 4000 m. Leta 1974 ni bilo možnosti za blejsko člansko ekipo, zato se je vodstvo kluba dogovorilo za prestop celotne ekipe h kranjskemu kolesarskemu klubu. Tja so odšli Lokar, M. Knaflič, Terglav in Rakuš, Miro Papler je prestopil k ljubljanskemu Rogu. V naslednjih treh letih je bil klub v mirovanju, le nekateri kolesarji so se udeležili tekmovanj. Klub je vodil Ismet Alijeski, dr. Branko Lubej je bil podpredsednik, Avgust Buda blagajnik, Alojzija Nagode tajnica, Peter Žerovnik pa njen namestnik. Registrirani tekmovalci so bili Dževad Krivič, Jurij Poklukar, Tomaž Perše, Jože Terglav, Darko Valant, Miran Kovač in Iztok Jereb. V teh letih so organizirali le dve dirki: 10. 5. 1975 Bled–Bohinjsko Jezero–Bled in 8. 5. 1976 Okoli Blejskega jezera.

Pred odhodom na trening za državno cestno prvenstvo leta 1977. Od leve: Jurij Poklukar, Mirko Rakuš (trener) in Iztok Jereb.

V letu 1978 se je v klub vrnil Marjan Knaflič, ki je postal trener, predsednik je bil Henrik Blažič, podpredsednik Mirko Rakuš, tajnica

4

Polona Cerkovnik in tehnični referent Jože Valenčič. V klub so se včlanili Rajko Cotelj, Sandi Ankerst, Igor Polajnar, Daniel Čufar in Tomaž Mavec. Za člane C so nastopali Knaflič, Perše, Bojan Rauh, za starejše mladince pa Iztok Jereb, Jurij Poklukar, Igor Horvat. Sandi Ankerst je osvojil drugo mesto za mladince v gorski vožnji. Tega leta so 2. maja organizirali dirko Okoli Blejskega jezera, 28. septembra pa trim akcijo Vsi na kolo za zdravo telo. Aktivnosti so se nadaljevale tudi v letu 1979. Klub je organiziral 2. junija in 23. septembra dve trimski akciji na relaciji Bled–Zasip–Podhom–Sp. Gorje–Rečica– Zaka–Mlino–Selo–Ribno–Bled. 5. maja je bila organizirana krožna kolesarska dirka: Bled–Koritno–Ribno–Bled, ker je bila cesta pod hotelom Park prekopana. Organizacijski odbor so sestavljali: Henrik Blažič, Polona Cerkovnik, Marjan Knaflič, Stane Kobilica, Jože Valenčič, Ismet Alijeski, Avgust Buda, Janez Trentelj, Romana Habe, Bojan Rauh, Matija Hudovernik, Simon Tulipan in Mirko Stare. Tekmovalni del kluba so predstavljali Sandi Ankerst, Igor Polajnar, Igor Horvat, Vinko Sušnik, Jože Frčej, Jurij Poklukar, Jože Valenčič, Marjan Knaflič, Tomaž Perše, Tone Djuričič, Janez Pangerc, Jože Jan, Roman Pangerc, Janez Brus, Rajko Cotelj in Nace Mandelc. V osemdesetih letih je klub nadaljeval z vsakoletno majsko dirko Okoli Blejskega jezera. 21. septembra 1980 je organiziral tudi državno prvenstvo v gorski vožnji na relaciji: Zg. Gorje–Zatrnik–Pokljuka. Tekmovalci so se menjavali. Leta 1980 so klub zastopali: Damjan Mulej, Nace Mandeljc, Tomaž Čufer, Bojan Krapež, Mitja Piber, Sandi Ankerst, Igor Horvat, Jurij Poklukar, Jože Jan, Lojze Kozan, Henrik Zadel, Toni Rakuš, Tomaž Mavec, Robert Varl, Igor Kalan, Igor Gašperin, Darko Kocijančič, Tomaž Perše; leta 1981: Jani Černe, Darko Kocijančič, Jože Jan, Igor Horvat, Igor Gašperin, Igor Kalamar, Marko in Alojz Mesojedec, Mladen


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Košir, Jurij Robič, Aleš Smolej, Igor Polajnar, Tomaž Čufer, Sašo Bole, Nace Mandeljc, Miran Peterman, Marjan Knaflič, Matej Herlec, Iztok Noč, Samo Božič; leta 1982 pa Mladen Košir, Jure Robič, Samo Božič, Janez Skumavec, Senad Halilovič, Aleš Smolej, Branko Bernik, Miran Peterman, Toni Rakuš, Ivica Šošič, Roman Kališnik, Sašo Bole in Jurij Poklukar. Rezultatsko je bil najuspešnejši Mladen Košir, ki je zmagal več dirk, pri članih je zmagal Jurij Poklukar. Leta 1983 so se zamenjali klubski funkcionarji, predsednik je postal Henrik Blažič, tajnica Nada Frelih, blagajničarka Polona Cerkovnik in gospodar Franc Polajnar. Tekmovali so: Mladen Košir (2 zmagi), Jure Robič, Samo Božič, Senad Halilovič, Miran Peterman, Sašo Bole, Jurij Poklukar, Matjaž Jesenšek, Marjan Knaflič, Henrik Zadel, Tomaž Podgoršek, Roman Skumavec in Tomaž Perše.

Dirka v Grosupljem leta 1984. Od leve: Mirko Rakuš, Samo Božič, Miran Peterman, Domen Oražem in Brane Terglav.

Naslednje leto so tekmovali: Samo Božič, Miran Peterman, Boris Lepir, Mirko Rakuš, Domen Oražem, Sašo Bole, Henrik Zadel, Brane Terglav, Vili Lamberger, Janez Bučar, Tomaž Perše, Matjaž Jesenšek in Lidija Golob. Najuspešnejši je bil Miran Peterman, ki je zmagal dvakrat, Vili Lamberger pa enkrat. Dobre rezultate so dosegli še Mirko Rakuš, Brane Terglav in Lidija Golob. Na državnem prvenstvu na velodromu so v članski kategoriji osvojili 6. mesto.

Leta 1987 so organizirali dirki Po ulicah Bohinjske Bistrice (20. junija) in Po ulicah Radovljice (9. avgusta). Barve kluba pa so zastopali: Miran Peterman, Roman Štih, Damir in Nermin Mahmutovič, Janez Erat, Roman Vendramin, Janez Firbos, Andrej Pogačar, Nedžed Valcer, Matjaž Metaj, Maja Ločniškar, Sašo Bole, Matjaž Svetina, Drago Sebanc, Rudi Polak in Jelka Rakuš. Leta 1988 in 1989 so organizirali zopet tri dirke: Okoli Blejskega jezera (18. 6. 1988 in 17. 6. 1989), Po ulicah Bohinjske Bistrice – Memorial Tomaža Godca (18. oz. 17. junija) in Po ulicah Radovljice (28. 8. 1988 in 6. 8. 1989). Prvo leto so tekmovali: Kristijan in Sebastijan Vidic, Rudi Polak, Janez Erat, Matic Modrej, Uroš Ambrožič, Miro Stare, Grega Bertoncelj, Roman Tomaš in Jelka Rakuš (2 zmagi na državnem prvenstvu v ciklokrosu in na Juriš na Sv. Trojico), naslednje leto pa: Kristijan Vidic, Matija Modrej, Domen Kozjek, Zdenko Kostanjevec, Rok Zupanc in Uroš Ambrožič. V letu 1990 je bil predsednik še naprej Henrik Blažič, podpredsednik je postal Andrej Golčman, tajnica pa Janja Sinkovič. Za klub so tekmovali Tomaž Rotar, Miha Mozetič, Žiga Knaflič, Martin Mencinger, Miro Stare, Tomaž Šolar in Rok Zupanc. Naslednje leto so dirko okoli jezera zaradi vse večjih problemov z zaporo ceste med Park hotelom in Pristavo na Mlinem prestavili na krog kamp–železniška postaja Bled Jezero, cesta proti hangarju in mimo tribun proti kampu. Krog je bil dolg slabe 3 km z višinsko razliko 45 m v krogu. Štart je bil pri kampu, cilj pri veslaških tribunah. Dirko Po ulicah Radovljice so organizirali v septembru. Število tekmovalcev se je v tem letu povečalo: Tomaž in Tone Rotar, Jurij Resman, Gregor Poljanec, Marjan in Andrej Zupančič, Andrej Zupan, Miha Mozetič, Žiga Knaflič, Gregor Pogačnik, Vlado Škufca in Henrik Zadel. Po 14 letih uspešnega predsedovanja klubu je leta 1992 Henrika Blažiča zamenjal Miran Mozetič. Dirka Ob Blejskem jezeru je bila 5


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

organizirana na krogu v Zaki, s startom in ciljem pri veslaških hangarjih. Prehod pri železniški postaji se je točkoval za gorske cilje.

Pred dirko Ob Blejskem jezeru leta 1992. Od leve: Miro Golčman, Andrej Zupančič, Gregor Pogačnik, za njim Marjan Knaflič, Jelka Rakuš, za njo Andrej Golčman, Dominik Černe, Ljubo Burazin, Grega Poljanec, Miha Mozetič, Žiga Knaflič in Vlado Škufca.

Število tekmovalcev se je znižalo (Miha Mozetič, Žiga Knaflič, Grega Poljanec, Dominik Černe, Andrej Zupančič), močno pa se je okrepila rekreativna sekcija, ki se je udeleževala maratonov po Sloveniji in na Hrvaškem. 9. maja 1993 je potekala že 22. dirka Ob Blejskem jezeru, septembra pa 8. dirka Po ulicah Radovljice v spomin na tragično preminulega kolesarja Jurija Resmana. Za klub so v tem letu nastopali: Grega Brence, Urban Kovačič, Vid Ogris, Dejan Ipavec, Miha Mozetič, Žiga Knaflič, Boštjan Terseglav, Grega Poljanec, Dominik Černe, Jure Arh, Franci Prešeren, Mitja Zakotnik. Leta 1994 je predsedovanje prevzel Kristl Ogris in kot sponzorja pripeljal podjetje Perftech. Poleg dirke okoli jezera je klub organiziral državno cestno prvenstvo v gorski vožnji na relaciji Zg. Gorje–Zatrnik–Mrzli studenec. Nekaj tekmovalcev je bilo tudi to leto novih, nastopali so: Dominik Černe, Miha Mozetič, Boštjan Terseglav, Grega Poljanec, Tadej Blatnik, Urban Kovačič, Vid Ogris, Gregor Brence, Mitja Šorn, Miha Benčina, Franci Prešeren, Mitja Zakotnik, Ervin Maček, Jure Arh, Dejan Ipavec in Niko Koselj. Leta 1995 je klub ob tradicionalnih dirkah na Bledu in Radovljici organiziral cestno 6

državno prvenstvo za dečke A, B, C ter izvedel srečelov z veselico v Zg. Gorjah. Tekmovalno so bili aktivni: Dominik Černe, Miha Mozetič, Boštjan Terseglav, Tadej Blatnik, Urban Kovačič, Vid Ogris, Gregor Brence, Aleš Jereb, Jaka Beravs, Sašo Torkar, Gregor Lušina, Vlado Škufca in Janez Žemva. Do konca stoletja se je odvijala vsakoletna dirka ob jezeru. Menjavali pa so se tekmovalci. Leta 1996 je bilo tekmovalno aktivnih 12 tekmovalcev v kategorijah dečki A, B, C, mlajši mladinci in mladinci ter štirje v kategorijah rekreativcev in veteranov: Sašo Torkar, Aleš Jereb, Grega Bole, Vid Ogris, Rok Zupančič, Urban Kovačič, Tadej Blatnik, Miha Mozetič, Grega Lušina, Grega Brence, Boštjan Terseglav in Žiga Knaflič. Dosegli so 5 zmag, trikrat drugo mesto, trinajstkrat 3. mesto; dečki C 2. mesto v pokalu Dana ter drugo in četrto mesto na državnem prvenstvu v cestni vožnji.

Od leve: Sašo Torkar, Grega Bole, Vid Ogris, tekmovalci leta 1996

Leta 1997 je klub organiziral 1. etapo 1. mednarodne mladinske kolesarske dirke Po Gorenjski na relaciji Ribčev Laz–Jereka–


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Stara Fužina–Ribčev Laz (5 krogov), 20. septembra pa rekreativno tekmovalni vzpon na Zatrnik. Za klub so bili v tem letu registrirani tekmovalci: Tadej Blatnik, Grega Bole, Gregor Brence, Primož Jan, Aleš Jereb, Žiga Knaflič, Tilen Knaflič, Aleš Košir, Urban Kovačič, Miha Mozetič, Vid Ogris, Tilen Potočnik, Žiga Rus, Boštjan Terseglav, Sašo Torkar, Matej Vilfan, Rok Zupančič in Sadik Redžič.

Rakuš. Najuspešnejši tekmovalec v tem letu je bil Grega Bole, ki je osvojil naslov državnega prvaka na cesti in na velodromu v disciplinah na točke, 500 m na čas in 2000 m zasledovalno. 2. mesti na državnem prvenstvu sta osvojila Vid Ogris in Jelka Rakuš, 3. mesti pa Vid Ogris in Rok Zupančič. Sezona leta 2000 je bila zelo uspešna. Na državnih prvenstvih sta bili osvojeni 2 zlati medalji (Grega Bole – cestno in gorsko), 3

Na dirki v Semiču leta 1998, z leve: Aleš Jereb, Matej Vilfan (5. z leve), Rok Zupančič, Vid Ogris, Grega Bole, Sašo Torkar, Tadej Blatnik, Tilen Knaflič

Tudi v letu 1998 in 1999 sta bili organizirani enaki dirki, tekmovali pa so leta 1998: Grega Bole, Primož Jan, Aleš Jereb, Tilen Knaflič, Vid Ogris, Matej Vilfan, Rok Zupančič, Sadik Redžič in Sašo Torkar. Na državnem prvenstvu na velodromu je zasedel 1. mesto Bole, 2. mesto Ogris. Leta 1999 pa so tekmovali: Grega Bole, Tilen Knaflič, Vid Ogris, Matej Vilfan, Rok Zupančič, Sadik Redžič, Alen Metelko, Aleš Tavčar, Gašper Mulej, Vid Peterman, Uroš Komac, Vlado Škufca ter Jelka in Nejc

srebrne medalje (Vid Ogris, Gašper Mulej in Jelka Rakuš), dve bronasti medalji (Gašper Mulej in Rok Zupančič). Poleg tega je bilo doma in v tujini osvojenih 22 prvih mest (17x Grega Bole, 3x Gašper Mulej, 1x Rok Zupančič in Nejc Rakuš), 13 drugih in 20 tretjih mest. Grega Bole je osvojil tudi skupno prvo mesto v Pokalu Slovenije in kriteriju slovenskih mest, kjer je ekipa zasedla 2. in 3. mesto. Registrirani tekmovalci so bili: Grega Bole, Tilen Knaflič, Vid Ogris, Matej Vilfan, Rok Zupančič, Sadik Redžič, Marko 7


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Hlebanja, Igor Jan, Gašper Mulej, Vlado Škufca, Jelka in Nejc Rakuš. Z ekipo mlajših mladincev so se udeležili velike mednarodne dirke v Jevičkem na Češkem. Grega Bole je zmagal v kraljevski etapi in v skupnem seštevku osvojil 4. mesto. 19. maja 2001 je potekala že 29. dirka Okoli Blejskega jezera, 29. septembra je klub organiziral državno gorsko prvenstvo na relaciji Bohinjska Bistrica–Jereka– Pokljuka. Klub so vodili predsednik Kristl Ogris, podpredsednik Marjan Knaflič, tajnica in blagajničarka Janja Sinkovič, gospodar kluba in mehanik Jože Jan. Registrirani tekmovalci so bili: Grega Bole, Tilen Knaflič, Vid Ogris, Matej Vilfan, Rok Zupančič, Sadik Redžič, Marko Hlebanja, Igor Jan, Gašper Mulej, Vlado Škufca, Jelka in Nejc Rakuš, Mark Džamastagič, Gašper Maček, Tilen Soklič in Gašper Mulej II. Na državnem prvenstvu na velodromu je zasedel Grega Bole 2. in 3. mesto v kategoriji mlajši mladinci, ekipa 2. mesto. V Pokalu Slovenije je Bole osvojil 1. mesto pri mlajših mladincih, Gašper Mulej 2. in Nejc Rakuš 3. mesto v kategoriji dečki C. V tem tekmovanju so osvojili prvo mesto ekipno v kategorijah dečki C in mlajši mladinci. Bole je v tem letu zmagal na 33 dirkah, po eno ali več zmag so prispevali še Vid Ogris, Gašper Mulej, Nejc in Jelka Rakuš. Grega Bole in Vid Ogris sta nastopila z reprezentanco v Jevičkem. Naslednje leto je v Pokalu Slovenije Nejc Rakuš osvojil 3. mesto. Grega Bole je postal državni prvak v cestni gorski vožnji na Pohorje. Pet zmag je dosegel Bole, 3-krat je v tem letu zmagal Vid Ogris. Ostali tekmovalci tega leta so bili: Matej Vilfan, Marko Hlebanja, Gašper Mulej, Jaka Cevc, Vlado Škufca, Jelka Rakuš, Mark Džamastagič, Gašper Maček, Tilen Soklič in Gašper Mulej II. Organizirali so 30. dirko Ob Blejskem jezeru. Leta 2003 je predsedovanje prevzel Marjan Knaflič, tajnik je postal Mesud Džamastagič. Klubske barve so branili: Vid Ogris, Marko Hlebanja, Jaka Cevc, Vlado Škufca, Jelka Rakuš, Nejc Rakuš, Mark Džamastagič,

8

Državno cestno prvenstvo v Gabrjah leta 2003 – Marko Hlebanja 3. mesto, Grega Bole 1. mesto, Vid Ogris 2. mesto

Gašper Maček, Tilen Soklič, Gašper Mulej II. in Uroš Strajner. Najuspešnejša tekmovalca sta bila Mark Džamastagič z 28 zmagami in Nejc Rakuš s 15. Na državnem cestnem prvenstvu pri mladincih sta osvojila Ogris 2. in Hlebanja 3. mesto. Džamastagič je bil prvi v kategoriji dečki C. Hlebanja je zmagal na državnem gorskem prvenstvu. V Pokalu Slovenije je bil Džamastagič prvi tako na cesti kot na velodromu, Nejc Rakuš pa drugi v obeh disciplinah v kategoriji dečki A. Vid Ogris je bil član državne mladinske reprezentance na svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu v Kanadi. Džamastagič in Rakuš sta se kot člana državne reprezentance udeležila etapne dirke v Berlinu, kjer je Džamastagič v kategoriji U-13 zmagal, Rakuš pa je bil v kategoriji U-15 peti. Klub sta iz osebnih razlogov zapustila Grega Bole in Gašper Mulej. Leta 2004 so tekmovali Luka Papler, Tilen Soklič, Mark Džamastagič, Uroš Strajnar, Gašper Maček, Nejc Rakuš in Marko Hlebanja pod vodstvom trenerjev Marjana Knafliča, Kristla Ogrisa in Jelke Rakuš. Najuspešnejši je bil Mark Džamastagič, ki je zmagal na cestnem državnem prvenstvu ter trikrat na državnem prvenstvu na velodromu. Eno zmago je dosegel Nejc Rakuš v kategoriji mlajših mladincev. 14. maja 2005 se je odvila že 33. dirka Ob Blejskem jezeru. Klub so zastopali Luka Papler, Tilen Soklič, Mark Džamastagič,


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Uroš Strajnar, Gašper Maček, Pia Luznar in Jure Gašperin. Najboljše rezultate je dosegel Mark Džamastagič, ki je dosegel 10 posamičnih zmag, na državnem prvenstvu na velodromu je v svoji kategoriji osvojil 4 naslove državnega prvaka, osvojil je tudi naslov cestnega prvaka in postal pokalni zmagovalec. Na etapni dirki Kids-Tour v Berlinu je osvojil 3. mesto. Obetavno sta vozila tudi Pia Luznar in Luka Papler. Leta 2006 so klub zastopali Nejc Rakuš, Erik Rožič, Jure Gašperin, Mark Džamastagič in Pia Luznar. Tekmovali so po Sloveniji, Italiji, Hrvaški, Avstriji in Švici. Leta 2007 sta se klubu pridružila Tadej Kosovel in Damjan Dovžan. Najboljši je bil Mark Džamastagič med mlajšimi mladinci, ki se je udeležil tudi olimpijade mladih v Beogradu. S pomočjo Občine Bled je klub kupil nov kombi Ford Transit. Leta 2008 so klub zastopali Mark Džamastagič, Damjan Dovžan, Tadej Kosovel, Luka Papler. Prišli so novi dečki: Matic Veber, Tim Zubanovič in Anže Pazlar, njihov trener je postal Peter Ribič. Predsednik kluba je bil leta 2009 Marjan Knaflič. Tekmovali so: Mark Džamastagič, Damjan Dovžan, Gašper Zupan, Luka Papler, Anže Pazlar, Gregor Žlogar, Halid Durakovič, Jan Sušnik, Tim Zubanovič, Tadej Kosovel, Samir Ukaj, Matic Veber, Alk Oluški in Aleksander Pipanič. Njihov trener je bil Peter Ribič. Udeležili so se 39 dirk v vseh kategorijah. Najboljše rezultate je dosegel Mark Džamastagič – 5 posamičnih zmag, osvojil je 2. mesto na državnem prvenstvu v kronometru in cestni vožnji. Na državnem prvenstvu na velodromu je postal prvak na 3000 m, drugi je bil v disciplini kriterij in tretji v disciplini scratch. Zmagal je na velikih dirkah v Italiji (Coppa Montes in Solighetto). Kot član državne reprezentance je nastopil na svetovnem prvenstvu v Moskvi, kjer je osvojil 58. mesto. Zmagovala sta še Tadej Kosovel (Velikovec in Knittelfeld) in enkrat Tim Zubanovič. V letu 2010 je trenerstvo prevzel Vid Ogris.

Del kolesarjev in tudi vodstvenega kadra je odšel v novoustanovljeni klub KK Gorje, Mark Džamastagič pa je odšel v KK Sava Kranj. Udeležili so se 28 dirk. Rezultatsko je bil najboljši Grega Černe, ki je zmagal dve etapi na mladinski dirki v Avstriji ter v drugi etapi in skupno na Youngstertour. Organizirali so 38. Mednarodno dirko za Pokal Bleda. Leta 2011 je predsednik kluba zopet postal Kristl Ogris. Nastopali so: Matic Veber, Gregor Matija Černe, Grega Novak, Luka Papler, Gašper Zupan, Peter in Andrej Šranc, David Kosovel, Matic Šmid, Kristjan Medja in Aleksander Pipunič. David Kosovel je osvojil 1. mesto v Komendi, na Trofeo Edilgrado in v Knittelfeldu. Gregor Matija Černe (dečki B) je osvojil drugo mesto v Pokalu Alpe–Adria in bil ekipno tretji, kakor tudi na cestnem državnem prvenstvu. Bil je prvi na 2000 m na velodromu in zmagal na tekmi na Bledu in v Gradcu. Mlajši dečki so na državnem prvenstvu osvojili štiri srebrne in dve bronasti medalji (David in Peter), v Pokalu Slovenije so kot ekipa osvojili prvo mesto, posamezno pa drugo (Peter), četrto (David), sedmo (Matic Šmit) in deseto mesto (Medja). David Kosovel in Peter Šranc sta nastopila tudi na Kids-Tour v Berlinu. Organizirali so 39. Mednarodno dirko za Pokal Bleda. 40. dirka Ob Blejskem jezeru je bila izvedena 12. 5. 2012. Klub se je preimenoval v KK Grega Bole Bled, po svojem najbolj poznanem članu, ki je kolesarsko pot nadaljeval v Rogu, Krki, Savi in profesionalnih klubih v Italiji. Za trenerstvo sta bila odgovorna Tomaž Kališnik, bivši kolesar Roga in po izobrazbi trener, ter Vid Ogris. Pomagal jima je Nejc Rakuš, ki se je po dveh letih dirkanja za KK Sava Kranj vrnil na Bled. Za klub so nastopali: Andrej Šranc, Tilen Petrič, Miha Fink, Matic Šmid, Kristijan Medja, Grega Černe, Matic Veber, Tadej Kosovel, Anže Pazlar, David Kosovel, Peter Šranc, Maj Žnidar in Bor Slapničar. Matic Veber (mlajši mladinec) je postal državni prvak v vožnji na čas, bil je drugi na gorskem DP in tretji na cestnem DP. Na velodromu je osvojil eno zlato tri srebrne in dve bronasti

9


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

medalji. Bil je prvi na kronometru v Idrijsko Belo in tretji na domači dirki na Bledu. Ekipa mlajših mladincev je bila tretja na velodromu. Tadej Kosovel je (ml. ml.) zmagal na kriteriju v Idriji. Gregor Matija Černe (dečki A) je osvojil tri zlate na DP (cestno, velodrom 2x) in bil je še vsaj desetkrat na stopničkah na dirkah v Avstriji in Sloveniji. Z reprezentanco se je udeležil Kids-Tour v Berlinu. V Jevičkem sta za reprezentanco Slovenije nastopila Matic Veber in Anže Pazlar. Anže je bil tretji v drugi etapi. Sašo Bole je postal glavni sponzor kluba. KK Bled in KK Gorje sta se dogovorila za sodelovanje. Skupni trenerji, treningi in udeležba na tekmovanjih. Člani KK Gorje lahko nastopajo tudi za KK Bled. Tajnik kluba je bil Roman Tomaš. Tudi 41. dirka Ob Blejskem jezeru je bila izvedena v maju, 11. 5. 2013. Vodstvo kluba je ostalo nespremenjeno, tekmovalci pa so zasedli nekaj vidni mest. Nastopali so: Matic Veber, Anže Pazlar, Tadej Kosovel, Gregor Matija Černe, David Kosovel, Peter Šranc, Matic Šmid, Kristjan Medja, Andrej Šranc, Bor Slapničar, Vid Slapničar, Maj in Žiga

Žnidar, Maruša Šmit, Matija Topolovec, Žiga Prešeren, Miha Fink, in Maks Gal Novak. Matic Veber je bil državni prvak v gorski vožnji. V Pokalu Slovenije je bil skupno 4., bil je član državne reprezentance na treh etapnih dirkah. Osvojil je 3x 3. mesto (Mengeš, Coppa Diego Granzotto, Trofeo Dino Liviero), na velodromu je osvojil 3. mesto. David Kosovel (dečki A) je osvojil 1. mesto na 2000 m na velodromu (državno prvenstvo) in bil enkrat drugi, osvojil je drugo mesto v Pokalu Alpe Adria in prvo mesto na tekmi v Komendi. Dečki A (David Kosovel, Peter Šranc, Kristjan Medja, Matic Šmit, Matija Topolovec, Bor Slapničar) so osvojili ekipno prvo mesto v Pokalu Slovenije in v Pokalu Alpe Adria. Med mlajšimi dečki je bil Andrej Šranc tretji na cestnem državnem prvenstvu, v Pokalu Slovenije pa je osvojil drugo mesto. Drugi so bili tudi ekipno. Maj Žnidar je bil tretji na državnem prvenstvu v vožnji na čas in peti v Pokalu Slovenije. Gregor Matija Černe (ml. ml.) je bil član reprezentance za etapno dirko v Jevičkem, kjer je osvojil skupno osmo mesto, bil je tretji v eni etapi ter tri dni v beli majici. Bil je udeleženec olimpijade mladih v

Po dirki Ob Blejskem jezeru – 10. maja 2014. Z leve: trener mladincev Tomaž Kališnik, Grega Matija Černe, Ožbej Černe (spredaj), David Kosovel, Andrej Šranc, Jakob Šmid, Maruša Šmit, Peter Šranc, Matic Šmit, Tadej Kosovel, Kristjan Medja, Miha Fink, Marjan Knaflič (tehnični vodja), Matic Veber in Nejc Rakuš (trener dečkov).

10


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Utrechtu na Nizozemskem. Tadej Kosovel je bil tretji v Volšperku (Wolfsberg) in v Poreču 4. skupno. 42. dirka Ob Blejskem jezeru je bila izvedena 10. 5. 2014. Za klub so leta 2014 nastopali: Andrej in Peter Šranc, Miha Fink, Maruša Šmit, Kristijan Medja, Grega Černe, Matic Veber, David Kosovel, Anže Pazlar, Žiga Prešern, Vid Slapničar, Bor Slapničar, Matic Šmid, Matija Topolovec in Maks Gal Novak. Matic Veber (st. ml.) je nastopal za reprezentanco. Udeležil se je evropskega in svetovnega prvenstva, dirke Paris–Roubaix in nastopil še na treh etapnih ter štirih enodnevnih dirkah. Na kriteriju v Idriji in dirki Casut Cimolais je osvojil tretje mesto. Gregor Matija Černe (ml. ml.) se je udeležil dirke v Jevičkem, bil je tretji v Pokalu AlpeAdria in na DP v vožnji na čas. Zmagal je na vsakoletni blejski dirki. Dečki so pod vodstvom Nejca Rakuša dosegli 16 prvih mest, od tega štiri na DP in bili skupno 44x na stopničkah, od tega 10x na DP. Konec avgusta je klub zapustil trener Tomaž Kališnik. Leta 2015 so ustanovili člansko ekipo (Matic Veber, Luka Pajek, Martin Kranjc, Jakob Šmid, Simon Novak). Tekmovali so tudi Gregor Matija Černe, Edin Kičin, David Kosovel, Peter in Andrej Šranc, Matija Topolovec, Bor in Vid Slapničar, Maj Žnidar, Kristjan Medja, Matic Šmid, Rok Tomaš, Benjamin Pajek, Tilen Marolt, Jan Kejžar in Maruša Šmit. David Kosovel je zmagal na dirki v Rovinju in na kriteriju v Kranju. Bil je tudi drugi na državnem prvenstvu v sprintu. Člani so nastopili na vseh pomembnih dirkah doma in tudi nekaj v tujini (Po Vojvodini). Matic Veber in Luka Pajek sta z reprezentanco nastopila na dirki Po Sloveniji. Veber je v 4. etapi osvojil 25. mesto. Gregor Matija Černe (mladinci) je zmagal na dirki v avstrijskem Leondingu in bil najboljši med mladinci na dirki v Podsmreki. Drugo mesto je osvojil na dirki na Ptuju in na dirki Po Vojvodini (mladinci). Večkrat je bil član reprezentance (Sovilla, Tour de Pay, Solighetto, Piccola Sanremo, Genova). Nastopil je na dirki Coppa Montes.

Organizirali so 43. Mednarodno dirko za Pokal Bleda. V letu 2016 so za klub nastopali: Matic Veber, Luka in Benjamin Pajek, Jakob Šmid, Martin Kranjc, Gregor Matija Černe, Jure Barat, Simon Novak, Patrik Komel, Rok Tomaš, Matija Topolovec, Peter in Andrej Šranc, Bor in Vid Slapničar, Maj in Žiga Žnidar, Kristjan Medja, Matija Topolovec, Nal Jure Robič, Edin Kičin ter Borut in Boža Torkar. Matic Veber je bil z reprezentanco U23 na dirki Liberazione. Na dirki Po Srbiji je bil v prvi etapi 10., v peti pa 12. Gregor Matija Černe je nastopal v mladinski reprezentanci Slovenije (Solighetto, Sovilla, Piccola Sanremo). Nastopili so na dirki Coppa Montes. Dirko na Bledu smo odpovedali, ker nismo dobili vseh potrebnih dovoljenj za zaporo cest od Občine Bled. Klub je spomladi 2017 prekinil sodelovanje z Sašom Boletom in se zopet imenuje Kolesarski klub Bled. Za klub so nastopali: Luka Pajek, Matic Veber, Jakob Šmid, Martin Kranjc, Martin Koželj, Gregor Matija Černe, Alex Sankovič, Peter in Andrej Šranc, Vid in Bor Slapničar, Maj Žnidar, Benjamin Pajek, Matija Topolovec, Kristjan Medja, Nal Jure Robič. Članska ekipa je nastopala na vseh domačih dirkah, na dirkah v Italiji, Hrvaški, Avstriji, BIH, Vojvodini in na dirki Po Srbiji. Maj Žnidar je bil tretji na Diexer Bergrennen v Djekšah. Benjamin Pajek pa je bil drugi in tretji na velodromu. Veber je bil 11. na dirki Beograd–Bijeljina, 8. v tretji etapi po Srbiji, 9. na Coppa San Vito. Skupaj z Luko Pajekom sta bila z reprezentanco do 23 let na dirki Liberazione. V Ivanić Gradu je osvojil drugo mesto. Dirko za Pokal Bleda so prvič organizirali 22. julija v biatlonskem centru na Rudnem polju. Leta 2018 so za KK Bled nastopali: Gregor Matija Černe, Borut Ramšak, Tomaž Kališnik, Martin Koželj, Martin Kranjc, Luka Pajek, Matic Veber, Jakob Šmid, Matija Topolovec, Peter Šranc (vsi v članski ekipi) ter Benjamin Pajek, Maj Žnidar, Andrej Šranc, Vid Slapničar, Nal Jure Robič in

11


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Rebeka Rotar. V članski ekipi so nastopili tudi Matej Drinovec (KK Kranj, dvakrat) in Tim Roškar (Meblo jogi, enkrat), Uroš Repše (3x) in Luka Sagadin (1x). Člani so nastopali na vseh domačih dirkah ter v Avstriji, Italiji, Hrvaški, Srbiji, Albaniji in Črni gori ter na etapnih dirkah Istrska pomlad, Po Srbiji, Po Albaniji, Po Črni gori. Dosegli so tudi vidne rezultate. 14. mesto Veber – GP Laguna Poreč, na dirkah po Albaniji (bela majica, 4x med prvih 10 in skupno 8. mesto), v Črni gori (ekipna zmaga,

Kegljači na ledu, okoli leta 1930

12

pikčasta majica in drugo mesto – Černe), Srbiji (Veber skupno 10. in 4. med mladimi ter Černe 16. skupno), Hrvaška–Slovenija (8. Veber in 10. Pajek), Velika nagrada Kranja (23. Veber, 27. Pajek). Na velodromu sta Luka Pajek na 4000 m in Jakob Šmid na 1000 m osvojila tretji mesti v absolutni kategoriji. Benjamin Pajek (starejši mladinci 2x 4. mesto, 1x 5. mesto) in Rebeka Rotar (mlajše mladinke 1x 4. mesto, 2x 5 mesto). 21. julija so na Rudnem polju organizirali 45. Dirko za Pokal Bleda.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Anja Bunderla Anja Bunderla je prof. likovne umetnosti in čebelarka. Umetnost in narava sta vpeti v njeno življenje. V njenih likovnih delih je razvidna ljubezen do narave, kulturne dediščine, mitologije, skoraj pozabljenih veščin in znanj, ki sežejo v različne razsežnosti. Odmik v samoto, gozd in gore ji nudi boljši pogled na svet. Letos je razstavljala na skupinski umetniški razstavi Wirtschaft zeigt Kunst v Avstriji. Njen izrazni spekter je neomejen. Poslikava panjske končnice v izvorni tehniki, kot nosilka je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, po drugi strani pa snuje nove oblike izražanja – tudi v tesnem umetniškem sodelovanju s čebelami, kot so na primer dela SATJE – shramba spomina.

LUDVIK BUNDERLA (1950–1978) REPREZENTANT SE BOJI VELIKANA

Ludvik Bunderla

»Pred dnevi je prvič nastopil za košarkarsko moštvo Olimpije največji Slovenec, precej več kot dva metra visoki Ludvik Bunderla iz Gorij. Celo center državne reprezentance Knežević ga ni mogel uspešno ustavljati, kadar je prodiral proti nasprotnikovemu košu. Knežević je vedel, da se mu ne bi dobro godilo, če bi mu Bunderla s svojim copatom številka 56 skočil na nogo.« To je eden od člankov, ki predstavljajo Ludvika Bunderla v časopisih. Ta je iz revije Jana iz leta 1971. Letos mineva štirideset let od smrti Ludvika Bunderla. V spominu Slovencev je zapisan kot velik dobrodušnež in šaljivec, predvsem pa se ga spominjajo po njegovi pojavi, košarkarski karieri in smrti zaradi udara strele na Triglavu. Zgodbe so prerasle v legendo. V članku opisujem kratko in polno življenje strica Ludvika. Ludvikov oče, prav tako Ludvik Bunderla, se je iz rodne Kuzme na Goričkem v Prekmurju po 2. svetovni vojni preselil na Gorenjsko, kjer je bil sekač gozdnega gospodarstva 13


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Družinska slika na domačiji na Pokrovcu (Koprivnik) – Ludvik, ata Ludvik, mama Gusta, brat Marjan, stara mama Ivana

v pokljuških gozdovih. Ludvikova mama Avguština Dijak pa je po vojni, ki jo je zaznamovala po delu partizanske bolničarke, prav tako delala v gozdu, kjer je tiste čase merila les in sadila drevesa. Rodili so se jima trije otroci – Ludvik, Olga in Marjan. Ludvik Bunderla se je rodil 2. avgusta 1950 na Nemškem Rovtu v Bohinju. Za tem so z družino živeli na Mrzlem studencu na Pokljuki. Prve tri razrede osnovne šole je opravil na »visoki šoli« na Koprivniku (1100 m n. v.), decembra leta 1959 pa so se preselili v Zgornje Gorje, kjer je Ludvik nadaljeval osnovno šolo. Bil je tudi nadarjen glasbenik. Igral je kitaro, v gorjanski godbi pa najprej bariton, nato bas – helikon. Za elektrikarja se je izučil v Železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah, kjer ga je opazil trener Košarkarskega kluba Jesenice Alojz Katnik (ded Anžeta Kopitarja) in ga pripeljal v klubsko vrsto. Kmalu je postal standardni član prve peterke in nastopal v prvi republiški ligi. Na treninge se je vozil z mopedom. Na Slovenskem Javorniku si je na

14

nekem skednju v skladu z njegovim prostim duhom urejal tudi zasilno bivališče. Leta 1972 je odigral poslovilno tekmo v dresu Jesenic.

Ludvik Bunderla

Ludvika so seveda opazili tudi v vodilnem klubu slovenske košarke Olimpiji in ga leta 1971 skupaj s soigralcem Markom Božičem povabili v klub, ki je bil takrat blizu samega vrha jugoslovanske košarke. Za najboljšo slovensko ekipo, ki jo je treniral Jože Gagel in za katero so med drugim igrali tudi Vinko Jelovac, Aljoša Žorga in Pavle Polanec, je


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Gorjanska godba

odigral dve sezoni, v katerih je Olimpija osvojila peto in sedmo mesto. Čeprav ni imel posebej velike minutaže, po večini je pod košem za kakšno minuto razbremenil Jelovca, so si ga zaradi njegove pojave dobro zapomnili tudi po vsej nekdanji skupni državi. Po letu 1973 se je nato preselil k mestnemu tekmecu Slovanu in zanj odigral še tri sezone. (Pogačar, 2015, str. 28) V času bivanja v Ljubljani se je dodatno izobraževal in z odliko dokončal delovodsko šolo. Ko je igral pri Olimpiji, je delal kot električar v Tivoliju. V tem zavodu je bil pomočnik Franca Mirnika (nekdanji hokejist Slavije). Mirnik je bil bolj majhen, zato sta skupaj delovala nekoliko smešno. S svojimi posebnostmi pa sta bila dober delovni par. Potem je Ludvik našel novo službo in v Vodovodu Ljubljana delal kot vzdrževalec ter bil odgovoren za zajetje v Klečah. Zanimivo, da je tudi v Gorjah imel zelo dobrega prijatelja, Zatreparjovga Cena (Vinka Larisija), ki je bil prav tako nižje rasti. Delo in šola sta zahtevala veliko časa, zato je Ludvik prenehal z napornimi tekmovanji v

Ludvik v Športni dvorani Tivoli

zvezni ligi, še vedno pa je našel čas za pomoč svoji matični ekipi z Jesenic, kamor ga je vezalo iskreno prijateljstvo in kjer ga, kot so jeseniški košarkarji zapisali ob II. memorialu 15


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Ludvika Bunderla (1980), niso in ne bodo nikoli pozabili. Junija 1978 je domačemu moštvu na Jesenicah pomagal, da se je uvrstilo v prvo slovensko ligo. Na tekmi je zadel zadnji odločilni koš. Ludvik je stalno hrepenel po napredku. Njegova sla po izpopolnjevanju ga je gnala naprej tako v športu kot v šoli in življenju. Mar ni nekaj simbolike tudi v tem, da je nesrečno preminil najvišji Slovenec visoko na najvišji gori – simbolu slovenstva. Kot je bil velik košarkar, prav tako je bil velik človek in prijatelj. Vedno bo živel v naših srcih. (II. memorial Ludvika Bunderla, 1980)

Da se je seveda tudi v šoli vse vrtelo okrog njegove višine, je pričal že prvi pozdrav učiteljice ob prihodu v 1. letnik srednje šole. Vsi učenci so v pozdrav vstali in se usedli. Učiteljica pa Ludviku: »Vi, tam zadaj, tudi sedite.« Oblek in čevljev v trgovini ni mogel kupiti. Obleko mu je sešil krojač Jože Mulej iz Gorij, srajce so mu po meri šivali v podjetju Mura, čevlje pa mu je izdelal čevljar. Košarko je začel trenirati pri 15 letih. Prve košarkarske copate mu je naredil čevljar Jenko z Javornika. Copate št. 56. Vrhnji del je bil iz usnja, podplat pa iz filca, ki se je ob igranju na mokrem igrišču napil vode in je ob hoji spuščal glasove.

O LUDVIKU KROŽIJO ŠTEVILNE ZGODBE Ludvikov brat Marjan se spominja, da je Ludvik imel kot vsi rojstni list, pa tudi krst, obhajilo, birmo, spričevala, ko pa je pri 18 letih prišel po osebno izkaznico na občino v Radovljico, ga niso imeli v nobenih evidencah. Evidentiran je bil samo v cerkvenih knjigah, uradno pa ni obstajal.

Kopito za izdelavo čevljev

»Takrat smo igrali še zunaj, tam, kjer je zdaj dvorana pod Mežaklo. Če je deževalo, so ti copati s filcem tako ‘cmokali’, da je kar odmevalo. Ljudje so se na tekmah prav zabavali na ta račun. Moj oče, ki je bil takrat predsednik kluba, je nato uredil, da so mu pri Planiki naredili športne copate po meri. Še preden je prestopil v Olimpijo, smo mu priskrbeli prave ‘all starke’ iz Amerike. Tako je lahko normalno hodil po igrišču tudi s svojo plosko nogo,« se spominja Marko Božič. Zaradi težav z nogo se je Ludvik res malce težje gibal po igrišču, a mu prav veliko teči zaradi višine in takratnega še bolj počasnega

Ludvik na Pokljuki

16


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

načina košarke ni bilo treba. »Bil je bolj veseljak in je treniral, kot se mu je ljubilo. Garač ravno ni bil. Kadar ni bil pri volji, se je navadno usedel in rekel, da ga nekaj boli. Pri Olimpiji je bil takrat prvi center Vinko Jelovac, Ludvik pa je bil na neki način njegov sparing partner. Za trening njegovega meta prek glave mu je s svojo višino prišel zelo prav,« ga opisuje Božič. (Pogačar, 2015, str. 28) Državni košarkarski reprezentant Zvonimir Petričević mu je športne copate prinesel iz Amerike.

Ludvik na naslovnici albuma zbiralcev sličic žvečilnega gumija Koloy’s

Slavko Koren je ob prejemu mojega nedokončnega članka napisal, da je prejel gradivo o »našem prijatelju Ludviku« in da dodaja svoj prispevek z njuno popotniško izkušnjo: »Z Ludvikom sva prijateljevala kar nekaj časa, ko sva skupaj igrala košarko na Jesenicah, če se prav spomnim v razdobju 1966–1969. Kasneje sta se najini poti ločili, mene je pot zanesla v Koper, kjer sem igral košarko za Koper in ustvaril družino,

Ludvika pa je košarkarska pot potem zanesla v Ljubljano h KK Olimpiji in Slovanu. Ludvik je bil izreden človek, dobrohotne narave in veselega pogleda na svet. Njega smo pri košarki imeli vsi resnično radi. V času, ko sem igral košarko za Jesenice, sva se z Ludvikom dosti družila, saj je bil moj dom na Bledu (Zasip), čeprav sem takrat študiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Druženje z Ludvikom je bilo vedno zelo veselo, prijetno, duhovito in na nek način drugačno kot z drugimi fanti. Omenil bi eno dokaj nenavadno dogodivščino z Ludvikom, ki je meni osebno za vedno ostala v spominu. Ko sva se nekega popoldneva v avgustu 1969 vračala z Ludvikom s košarkarskega treninga domov na Bled, me je Ludvik vprašal sledeče: Slavc, ali bi pripravljen iti z menoj na Češko v Karlove Vare na obisk k eni lepi punci, ki jo je spoznal na Bledu in ga je v pismu povabila, naj jo obišče čim prej. Nekoliko presenečen sem ga vprašal, zakaj pravzaprav rabi mene, da ga spremljam. Odgovoril mi je, da zato, ker ne zna angleško, za mene pa da so mu povedali, da znam dobro angleško. Spravil me je v zadrego. Sam nisem imel nobenega veselja, da asistiram pri njegovi ljubezenski romanci. Ampak vedel pa sem nekaj. Po značaju je bil Ludvik plaha ptica in je resnično potreboval pomoč. Zato sem pristal, da greva na obisk skupaj. Na vprašanje, kako si je zamislil potovalno logistiko in finance, je rekel, da bova potovala tja in nazaj z avtoštopom in da ima nekaj prihranjenega denarja, in to je bil plan. Takrat je bila ura okoli 4 popoldne, ko mi je rekel, da ima torbo že pripravljeno in naj grem domov po stvari, da štartava takoj. Sam pri sebi sem si mislil, to pa bo čudna dogodivščina. Z avtoštopom preko Ljubelja po podeželskih cestah Avstrije ni šlo kot sva pričakovala. Avtomobile sem ustavljal jaz, ker Ludviku zaradi njegove pojave niso ustavljali. Naslednjega dne pozno v noč sva nekako prispela v Bratislavo in našla prenočišče. Naslednji dan je Ludvik namenil ogledu 17


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Bratislave, ki mu je bila zelo všeč, zato sva zvečer šla na pivo v neko diskoteko, kjer je bil Ludvik glavna atrakcija, vsi v lokalu so se hoteli spoznati z njim. Naslednji dan naj bi se podala naprej proti Karlovim Varom. V stanovanju, kjer sva spala, je gospa lastnica predlagala Ludviku, da se na poti naprej proti Karlovim Varom ustaviva v Nitri na kopanju v reki. Res sva se ustavila v Nitri, šla na kosilo in takrat je meni že bilo jasno, da Karlovih Varov in njegove ‘holke’ ne bova dosegla. Po krajšem preverjanju, koliko denarja je še ostalo, sva lahko le ugotovila, da nimava denarja niti za pot nazaj v Slovenijo. Sprva sem mislil, da ga bo to potrlo, pa je potem rekel, da tako ni pričakoval veliko od srečanja s tem dekletom. Bil pa je navdušen, da sva se na tem izletu obadva lepo imela. Čudovit človek ta Ludvik! Takoj sva se odpravila nazaj v Slovenijo, brez denarja praktično. Čez 18 ur nama je uspelo.« Košarkarski kolega Dušan Balderman, ki je aktivno igral košarko 20 let, se je z Ludvikom, ko je še igral za Jesenice, srečeval na tekmah prve slovenske lige. Zapisal je dva dogodka. »Jeseničani so igrali v Škofji Loki in izgubili za devetnajst pik. Po tekmi smo se tuširali pod skupnimi tuši. In Ludvik je s svojim globokim glasom pripomnil: ‘Ejga, Čampa, glavno, da ni bilo dežja, a ne.’ Proti ekipi Jesenic smo igrali na nekem turnirju v Kranju. Vodil sem žogo po desni strani ob avtu. Oglasil se je Ludvik, ki je stal pod košem: ‘Vauhnik, pazi, da te ne bo nategnil. Privodil sem ob koš avtu in od zadaj zadel, Ludvik pa je tedaj pripomnil: ‘O, hudiča, zdaj je pa mene.’« Lan Brenk, konec sedemdesetih let trener KK Ilirija, je dodal še en utrinek iz tistega časa. »Ludvik in Marko Božič sta imela – ko sta igrala za Olimpijo – bone za hrano v restavraciji Emona. Tam je danes trgovina Zara. In ker ostali soigralci njune starosti niso imeli tega bonusa, sta do neke mere prehranjevala mlajši del moštva. Tako se je pred enim od obrokov Ludvik znašel pred 18

enostavnim problemom: biftek (1000 din) je bil z jajcem ocenjen na 1100 din, samo jajce 500 ... in je Ludvik s tistim svojim basom poklical natakarja: ‘Takole bova postorila. Glede na cene bom jedel biftek z jajcem, ampak da ne bo kakšnih prevelikih težav, prinesi samo jajce brez biftka.’« V svojem dnevniku, ki ga je pisal na potovanjih in v vojski v Nišu, je zapisal tudi zdravstveno stanje in pregled kondicijskih in fizičnih sposobnosti. Kapaciteto pljuč je pri 19 letih imel izjemnih 8600 cmᶟ, stisk desne roke 80 kg, leve 60 kg, dvig pa 360 kg. Pri svojih 214 cm je takrat tehtal 113,5 kg. Po vseh zdravstvenih pregledih so ga poslali v bolnico, kjer je v 50 dneh shujšal na 104,5 kg.

Pri vojakih v Nišu

Pri vojakih v Nišu

Ko je igral za Olimpijo, so Ludvika Bunderla pogosto zamenjevali s košarkarjem beograjskega Radničkega Milovanom


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Dnevnik iz vojske

Dnevnik iz vojske

Tasićem – Tasom. Ta je košarko začel igrati šele pri 22 letih, potem ko ga je kot traktorista v Inđiji ugledal trener tega kluba Slobodan Ivković, brat proslavljenega trenerja Dušana Ivkovića, in ga povabil, naj se jim pridruži na treningu. Tasić je z Radničkim leta 1973 osvojil naslov državnega prvaka, po koncu kariere pa je zaplul v igralske vode in zaigral tudi v proslavljenem filmu Slobodana Šijana Ko to tamo peva (Kdo tam poje). Kot pravi

Dnevnik iz vojske

Marko Božič, je bil Tasić zaradi povsem enake višine 214 centimetrov in podobne telesne konstitucije prava kopija Ludvika Bunderla: »Bil je nekoliko bolj temen in imel je brke, sicer pa sta si bila povsem enaka. Ob našem gostovanju v Zadru, kjer so bili takrat res nori

19


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

na košarko, je ob prihodu našega avtobusa kakšnih 300 otrok čakalo na avtograme. Ko so zagledali Ludvika, so začeli vpiti: ‘Čika Taso, daj avtogram!’ Ludvik se je samo smejal in z veseljem podpisoval avtograme. /…/ Bil je malce smešen možakar, čeprav zelo inteligenten fant. Kot košarkar je bil nekoliko limitiran, tudi zaradi ploske noge, ki mu je onemogočala hiter tek. Zaradi svoje višine je bil kar nekoliko zakompleksan in se je vedno meril tako, da se je ob tem čim bolj skrčil. Tako so mu navadno izmerili 210 ali 211 centimetrov, čeprav je v resnici meril 214 centimetrov.« (Pogačar, 2015, str. 28) Ko je Bunderla igral za Slovan, jih je v boju za vrh drugoligaške lestvice čakalo pomembno gostovanje v Splitu pri tamkajšnjem Dalvinu, pravzaprav drugi ekipi Jugoplastike. Tja so izjemoma prišli že dan pred tekmo, kar sicer ni bilo v navadi. »V petek zvečer smo malo popivali, v soboto pa že nismo vedeli, kaj naj počnemo, saj je bila tekma šele zvečer. Ludvik nas je po zajtrku vprašal, ali poznamo Kaštele, skupino vasi v bližini Splita. Razložil nam je, da imajo tam zelo

Dnevnik iz vojske

Slovan

20


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

dobro vino prošek, in odločili smo se, da ga poskusimo. Vsakič smo stopili iz avtobusa, ki je parkiral pred vaškimi gostilnami, popili prošek in se odpeljali naprej. Ko smo se vrnili v Split, seveda nismo bili ravno nared za igranje in tisto tekmo visoko izgubili,« se dogodivščine spominja Marko Božič. Ko je Ludvik še delal v Tivoliju, je bil odgovoren tudi za mini igralnico, kjer je vsak večer izpraznil avtomate ter jih tudi popravljal. Tako je imel dostop do vseh ključev in soigralcem omogočil brezplačno igranje. (Pogačar, 2015, str. 28) Ludvikova teta je pripovedovala, da se je nekega dne preoblekel v šejka. Njegovi prijatelji so se oblekli v rjuhe, v njegove

»žene«, »harem«. Tako so hodili po Bledu, po blejskih terasah … V hotelu so bili šejk in njegove »podanice« seveda nastanjeni brezplačno. »Ludvik je bil takšen – vedno je bil veseljak, animator in imel ‘prave’ ideje. Pri njem je bilo vedno zabavno. Glavno mu je bilo, da uživa,« je o njem še povedal Božič, s katerim sta do leta 1976 igrala pri Slovanu, nato pa sta se vrnila na Jesenice in klubu, ki je medtem malce stagniral, pomagala pri vrnitvi v prvo republiško ligo. Na odločilni tekmi je koš za zmago dosegel prav Ludvik Bunderla. (Pogačar, 2015, str. 29)

Ludvik Bunderla, 214 cm

Na tekmi v športni dvorani Tivoli

Veliko je še zgodb o Ludviku, saj se ob omembi mojega priimka debata velikokrat preusmeri v anekdote o »legendi«. Če ste Ludvika poznali in želite zanimivosti deliti z njegovo družino, pišite na anja.bunderla@ gmail.com. Dušan Balderman svoji zgodbi zaključi z mislijo, ki se me dotakne, saj po vseh 21


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Iz albuma Košarka 1972/73

Iz albuma Košarka 1972/73

zbranih virih resnično povzema Ludvikov značaj: »Anja /…/ Ludvika imam v spominu kot mirnega, duhovitega in dobrodušnega človeka. Prosim, pišite o njem samo lepo.« 10. avgusta 1978 okrog 14. ure je 30 metrov pod vrhom Triglava v Ludvika Bunderla udarila strela. Novico je prvi potrdil Janez Gartner, opazovalec v meteorološki postaji na Kredarici. To so mu sporočili planinci, ki so bili v skupini z Ludvikom. Ludvik je na kraju umrl. Truplo so reševalci prenesli v dolino Krme. Najvišji Slovenec je umrl na najvišji slovenski gori.

Izrezki iz časopisov ob Ludvikovi smrti

22


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Spominska tabla na Triglavu

Ludvik v naravni velikosti, oglje na papirju, Anja Bunderla

Na Triglavu

LITERATURA:

Pogačar, R., Športni anali Ludvik Bunderla. Najvišji Slovenec, ki ga je ubila strela, Športni dnevnik Ekipa sn, št. 264/6073, 2015, str. 28–29. II. memorial Ludvika Bunderla, Bilten Košarkarskega kluba Jesenice, Jesenice 1980.

VIRI:

Pisni: Slavko Koren, Dušan Balderman, Lan Brenk. Ustni: družina Bunderla. Fotografije: Arhiv družine Bunderla, Zgornje Gorje.

23


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUÅ TVA BLED ZA LETO 2018

Ujeti som na Mlinem, med 2. svetovno vojno

24


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Niko Mučič Niko Mučič (1957) se je po končanem šolanju najprej preizkusil kot mornar na prekooceanski tovorni ladji. Leta 1984 se je zaposlil v Turističnem društvu Bled, kjer je med drugim skrbel za koordinacijo prireditev ter za oblikovanje in izdelovanje odrskih scen glasbenih in kulturnih prireditev. Takrat se je začel tudi ukvarjati z grafičnim oblikovanjem vizualnih komunikacij, uveljavil se je tudi kot fotograf. Najbolj znan je kot avtor monografije Bled Slovenija (2004, z Jožetom Hudečkom), znamenitih blejskih smetnjakov – žabic in blejskih občinskih simbolov. Blizu milijona njegovih razglednic z motivom Bleda je bilo poslanih po vsem svetu.

BLEJSKI OBČINSKI SIMBOLI IN PRIZNANJA Bled je v kolektivni zavesti prebivalcev Slovenije postal sinonim oziroma emblem naše države. Dr. Milček Komelj je v Blejski knjigi (Slovenska matica, 2016) opredelil »Bled kot najbolj očarljiv in najbolj kočljiv slovenski krajinski likovni motiv«. Oblikovalec celostne podobe Občine Bled pa je ob tem zavezan še pravilom stroke, predvsem grboslovja (heraldike) in zastavoslovja (veksikologije). Čeprav je Občina Bled že uporabljala nekatere simbole, je 5. novembra 1999 v Uradnem listu Republike Slovenije (št. 104-1/99) objavila »javni anketni in anonimni natečaj za izdelavo simbolov (grb, zastava, logotip)« svoje občine. »Vsi navedeni elementi naj bodo likovno in vsebinsko usklajeni in predstavljajo posamezno ali vsi skupaj natečajni program, zato bo natečajna komisija ob izboru enakovredno ocenjevala posamezne elemente prispelih idejnih rešitev. /…/ Vsebinskih in oblikovnih omejitev razpisovalec ne predvideva niti ne pogojuje, osnovno vodilo naj bo razpoznavnost, likovna enostavnost in enostavna uporabnost.« Na natečaj je prispelo 40 predlogov, v ožji izbor je komisija v sestavi: Jože Antonič (predsednik), Branko Slanovic, Janez Fajfar,

Ana Kovač, Boštjan Fuerst in Jure Sinobad (člani) 15. 12. 1999 izbrala štiri. Med njimi je bil tudi moj predlog, o katerem je komisija na 2. sestanku 20. 12. 1999 zapisala, »da avtor zelo dobro pozna zgodovino Bleda in njeno ozadje. Problem je v prevelikem številu simbolov v grbovnem polju, zato grb pomanjšave zelo slabo prenaša. Avtor ni bil prepričan, kako simbole hierarhično razvrstiti.« Komisija je predlagala, »da ga vzame v premislek pri

25


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

oblikovanju celostne podobe Bleda, to je ob praznovanju tisočletnice Bleda«. Prvotni predlog sem nekoliko spremenil in 24. januarja 2000 predložil občini še daljšo utemeljitev, ki jo objavljam v celoti. Začel sem z zgodovino grboslovja in omenil nekaj njegovih zakonitosti: »Grbi v današnjem smislu so nastali v sredi 12. stoletja. Temeljno pravilo heraldike je ustvariti govoreči grb. Govoreči so tisti grbi, katerih grbovne podobe zmorejo izražati s svojo vsebino (ime, poklic, stan, dejavnost, razpoznavnost) svojega imetnika. Grb je sestavljen iz grba in grbovnih podob. Oblika ščita je lahko v obliki črke U, ali pa je spodnji del zožen v konico (koničasta gotska oblika grba). Tako grbovne podobe kot tudi ščit so sestavni del grba. Brez ščita ni grba. Tako grbovnim podobam kakor tudi ščitu pripadajo heraldične barve. Pri tem je treba poudariti, da barve prvotno niso imele nobene posebne simbolike, tudi mistične ne, kakor so poskušali dokazovati nekateri heraldiki. V heraldiki je dovoljeno več načinov delitve ščita: navpična, vodoravna, poševna, četverkasta, v obliki osti, zagozde, klina ... ali kombinacije le-teh.« Ker sem izhajal iz zgodovine Bleda in njegove prve omembe iz začetka 11. stoletja, sem grb oblikoval na koničastem gotskem ščitu s heraldičnimi podobami v heraldičnih barvah. »Oblika grba temelji na heraldičnih pravilih. Rob ščita je rumene (zlate) barve. Zgornji del grba je rdeče polje (cinober rdeča) v obliki klina, srednji del grba je navidezno razdeljen na dve enaki polji modre barve (azur modra). V rdečem polju grba je upodobljena ovčka z bandero, ki stoji na (zeleni) podlagi, in predstavlja zemljo. Ovčka bele barve z rumeno (zlato) aureolo, z desno prednjo nogo drži belo bandero z rdečim križem na rumeni (zlati) palici. Smer gibanja ovčke je nakazana v smeri naprej s pogledom nazaj. Srednji (navidezno razdeljen na dva enaka dela) desni (heraldično gledano) del grba predstavlja Blejski otok z romansko cerkvico Marijinega vnebovzetja. Otok (v zeleni barvi) predstavlja zemljo z gozdom, na kateri stoji

26

cerkvica z zvonikom, ki stoji sam zase. Na cerkvici je na strešnem delu ponazorjen zvon želja v rumeni barvi (zlata). Zidovi pri zvoniku in cerkvici so bele barve, line v zvoniku v črni barvi, streha obeh delov pa v rdeči barvi. Srednji levi del (heraldično

Občina Bled praznuje praznik 10. aprila, ker je na ta dan leta 1004 nemški cesar Henrik II. z darovnico podaril Bled z okolico briksenskim škofom.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Eden od predlogov za blejsko zastavo v grajskih barvah (bordo rdeča in temno modra s cini) z umestitvijo grba

gledano) grba predstavlja na skali bele barve grad s stolpom in grajskim obzidjem, tudi v beli barvi. Sam stolp ima streho v rdeči barvi. V spodnjem delu skale je nakazan (zelena barva) del obale z gozdom. Vse tri podobe so obrobljene s črno heraldično barvo. Spodnji del grba predstavlja Blejsko jezero, ki je nakazano z vodoravnimi temnomodrimi črtami.« Na koncu sem predstavil še zgodovinsko ozadje grba. »Ovčka na rdečem polju predstavlja 10. april 1004 (praznik občine Bled), ko je nemški cesar Henrik II z listino (darovnico) briksenskim škofom podaril Bled z okolico. Tako je nastalo blejsko briksensko gospostvo, ki ga v grbu predstavljata grad in otok s cerkvico na jezeru. Darovnica, ki je bila napisana v mestu Trident, je prvi pisni dokument v začetku pisne zgodovine Bleda. S podpisom te darovnice se je začelo skoraj 900 let trajajoče obdobje briksenskih škofov (1004–1885), čas, ki ga v zgodovini Bleda nikakor ni prezreti. Kmalu po letu 1004

je Bled dobil prvo šolo. V času zakupnika briksenskega blejskega gospostva, barona Josipa Ivana Lenkoviča (leta 1574–1597) se pojavi v uradnih listinah poleg imena Veldes, tudi ime Bled. V naslednjem stoletju, ko so pisali blejske podložniške prisege, ki so morale biti pisane v slovenskem jeziku, je znanih dvajset zapisovalcev. Ti so v nemški abecedi iskali črke za slovenske črke, zlasti za šumnike in sičnike (začetek slovenskega jezikoslovja na Bledu). Leta 1738 je bil na Bledu v Zagoricah rojen Blaž Kumerdej, ki je dal Slovencem prve slovenske šole (normalke). Bil je tudi prvi slovenski in slovanski filolog. Kamenine, ki sestavljajo skalo Blejskega gradu in otoka, so nastale pred 265 milijoni let (Permijski neoschawerinski apnenec) in so edinstvene v Evropi. Spodnji del grba predstavlja značilni otok s cerkvico in zvonikom na jezeru in je edinstven na svetu. Značilen za cerkvico je tudi zvon želja, katerega turisti radi uporabljajo. Prav tako je značilen Blejski grad na ogromni skali 27


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

nad jezerom, ki je tudi edinstven v svoji legi. Obe naravni lepoti pa povezuje Blejsko jezero. Vsi ti simboli v grbu so med seboj povezani, se dopolnjujejo in predstavljajo Bled kot zgodovinsko, naravno, kulturno ter turistično podobo. S tem predstavljajo tudi razpoznavnost kraja.«

TRIBARVNICA (RUMENA, BELA, MODRA) Iz grba sem izbral tudi barve in predlagal tribarvnico v rumeni, beli in modri barvi. Tudi zastavoslovje ima namreč nekaj načel,

Leta 2005 sta Renato Stanič in Tadej Jakopič izdala knjigo Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin (Heraldica Slovenica). Med opisi takratnih 199 občin je predstavljena tudi blejska (str. 46–47): »Zdajšnji grb je oblikovan na ovalnem ščitu s heraldičnimi podobami v heraldičnih barvah. Rob ščita je rumene, grb pa modre

ki so mednarodno uveljavljena. Zastava naj bo, kolikor se da, enostavna, barve (omejene so na tri), slike ali vzorci naj odražajo to, kar simbolizirajo. Na njih naj se ne uporablja pisave ali žiga organizacij in izogibati se je treba preveliki podobnosti z drugimi zastavami, razen kadar hočemo nakazati povezave. S temi tremi barvami sem želel prikazati tudi turistično plat občine: sonce (rumena), zrak (bela) in voda (modra), kar je kot svoj slogan uporabljal tudi zdravilec Arnold Rikli. Žal se nekateri občinski politiki z izborom barv niso strinjali. Rumena barva naj bi jih spominjala na zastavo Vatikana.

SEDANJI GRB IN ZASTAVA Obveljal je nov predlog, zastava je postala bele in modre barve z grbom Občine Bled. Medtem se je namreč spremenil tudi grb. Izpadlo je namreč zgornje polje, ki je simboliziralo blejsko briksensko gospostvo, tj. najdaljše obdobje blejske zgodovine. 28

barve. Desni del grba predstavlja Blejski otok z romansko cerkvico Marijinega vnebovzetja z zvonikom, ki stoji sam. Na cerkvici je ponazorjen v strešnem delu zvon želja, ki je rdeče barve. Levi del grba predstavlja grad s stolpom in grajskem obzidjem na skali. V spodnjem delu skale je nakazan v zeleni barvi del jezerske obale z gozdom. Obe podobi, skala


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

in gozd, sta obrobljena črno. Spodnji del grba pa predstavlja Blejsko jezero, ki je nakazano z izmeničnimi valovitimi belimi črtami. Barve v grbu so naslednje: – modra Pantone Process Blue C, 100C – rumena Pantone Yellow 108 C, 100Y – rdeča Pantone Red 032 C, 100M 100Y – zelena Pantone Green 362 C, 65C 100Y – črna Pantone Black, 100K – bela 100 %. 0C 0M 0Y 0K Zastava občine je bele in modre barve z grbom občine Bled. Barvi si sledita po vrstnem redu: modra, bela, modra. Vsaka barva zavzema po dolžini tretjino zastave. Grb je v sredini zastave, tako da središčna točka grba pokriva središčno točko zastave, njegov ščit je obrobljen z zlato barvo. Če je višina zastave X, je višina grba 55 %X. V primeru pokončne postavitve zastave se ta obrne za 90o, grb pa ostane na istem mestu.

Grb in zastavo je občinski svet Občine Bled sprejel 1. marca 2000.« Za mnenje o blejskih simbolih je Občina Bled zaprosila tudi dr. Boža Otorepca, rednega profesorja filozofske fakultete, ki je predaval pomožne zgodovinske vede. Predlog grba se mu je zdel dober, ker se naslanja na stari občinski pečat in bo svojevrstna turistična propaganda za Bled, saj se bo lahko uporabljal tudi za razne turistične spominke.

Prikaz grba v rastru: modra 25 %, rumena 10 %, zelena 40 %, rdeča 70 %, črna 100 % in CB tehniki

Izdelani so bili tudi žigi za potrebe občinskih služb in suhi žig.

Grafična podoba grba za potrebe vezenja in tiska (redarska služba, dežniki in drugi izdelki)

29


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Županska veriga – spredaj in z obtežilnikom zadaj. Izdelovalca Heledis, Celje in Livarna, Mostar (foto: Rok Mučič)

ŽUPANSKA VERIGA Po povabilu Občine Bled 5. 11. 2000 sem izdelal predlog priznanj in županske verige. Osnovna zamisel županske verige je otoček s cerkvico v lepi in neokrnjeni naravi. Prva osnovna forma je cvet, izveden v matiranem srebru s svetlečo obrobo. Druga višina je elipsa v zlatu, ki ponazarja otok in jezero.

Zlate niti vodijo v center jezera. V zlati skodelici je vložen biser – cerkvica. Veriga je sestavljena iz 18 elementov z veznimi deli. Prednji del verige zaključuje večji cvet v zlatu z gravuro grba občine. Zadnji del – obtežilnik se konča z reliefom Bleda. Zveza likovnih društev Slovenije je v Celju aprila leta 2001 priredila razstavo male plastike, kjer je blejska županska veriga prejela prvo nagrado.

OBČINSKA PRIZNANJA

Element županske verige. Posebnost ročno vlivanega barvnega stekla je v tem, da pri premikanju spreminja barvo od zelene do modre, kot Blejsko jezero skozi letne čase. (Foto: Rok Mučič)

30

Občina Bled je v začetku podeljevala naslednja priznanja: - zlata plaketa Občine Bled, ki je reilefni odtis grba Občine Bled, pritrjen na marmornato podlago, kamor se pritrdi kovinska ploščica iz pozlačene medenine z vgraviranim napisom Zlati grb občine Bled, - srebrna plaketa Občine Bled, - bronasta plaketa Občine Bled, Župan Občine Bled pa je podeljeval častne znake: zlate, srebrne in bronaste. Vsa priznanja so bila shranjena v temnomodri usnjeni embalaži z odtisnjenim grbom v barvi priznanja (zlata , srebrna, bronasta).


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Župansko verigo Občine Bleda nosijo od leve: mag. Boris Malej (1998–2002), Jože Antonič (2002–2006) in Janez Fajfar (2006–) (foto: prvi fotografiji arhiv Občine Bled, tretja fotografija Rok Mučič)

Plaketa Občine Bled (foto: Rok Mučič)

Vsi nagrajenci so poleg priznanja prejeli temnomodro usnjeno mapo s slepim tiskom grba Občine Bled. Na notranji levi strani je obrazložitev odtisnjena na ročno izdelanem papirju, na desni na enakem papirju naslov podeljenega priznanja, odtis grafike Janeza Vajkarda Valvasorja (Topographia Ducantus Carnioliae modernae, Bogenšperk 1679), ime nagrajenca na sredini, datum podelitve priznanja na levi in podpis župana Občine

Župansko priznanje – častni znak (foto: Rok Mučič)

Bled na desni strani lista. Spodaj je v lesenem ogrodju z rdečim pečatnim voskom odtisnjen blejski grb in s trobojnico pripet v priznanje. Mape sva izdelala z Janezom Rozmanom. Priznanja so se v kasnejših letih spreminjala. Po uspešni predstavitvi grba Občine Bled se je izdelala tudi nalepka za registrske tablice vozil. Ljudem je bila ta poteza všeč in nemalo ljudi z Bleda je na svoja vozila nalepilo grb Občine Bled. To ni bilo popolnoma v skladu 31


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Podžupan Toni Mežan s praporjem Občine Bled

Za plakete izdelana mapa v velikosti A3, za častni znak velikosti A4 (foto: Rok Mučič)

Blejske zastave krasijo premce pleten (foto: Niko Mučič)

Notranji izgled priznanja – častni znak (foto: Rok Mučič)

z zakonom, vseeno pa je bil grb Občine Bled viden na vsakem koraku. Drugi časi in druga oblast, tako da žal izginjajo nalepke z blejskim občinskim grbom, ker se upoštevajo zakoni in se jih tudi strogo uveljavlja na malih ljudeh, ki so ponosni na svojo občino in grb.

Grb blejskega gospostva (Herrschaft Veldes) iz leta 1607 v čakalnici dvornega sveta na knežjem in škofijskem dvoru v Briksnu. Zgodovinar dr. Matjaž Bizjak ugotavlja, da je to grb grofov von Kreigh, upraviteljev posestva med leti 1371 do 1558.

32


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Andreja Završnik Andreja Završnik je krajinska arhitektka, ki je diplomirala na temo Interpretacija upodobitev krajin v ilustracijah Marlenke Stupica. Poleg krajinske arhitekture se ukvarja tudi z grafičnim oblikovanjem, fotografijo, video animacijo in slikanjem. Pri delu jo zanima predvsem razvijanje enotnih in prepoznavnih konceptov. Med najpomembnejše projekte, poleg uspehov na natečajih, oblikovanja nekaterih grafičnih podob in oglaševalskih kampanj ter snovanja in oblikovanja igralnih kart blejski tarok, šteje audio-vizualni projekt Mediocore (soavtorja: Mojca Zalar in Grega Zupan), predstavljen na Animateki 2010, in risana video animacija za skladbo Tam na koncu drevoreda glasbenika Vlada Kreslina.

BLEJSKI TAROK IDEJA Ideje, nabiranje znanja in prvi zametki mojega izdelka Blejski tarok so se v resnici zgodili in se začeli zlagati v celoto že

veliko pred tem, ko se je izdelek v letu 2016 materializiral. Že prej, med študijem krajinske arhitekture pa še posebej, sem spoznala, da me zanimata tudi oblikovanje in ilustracija. Večkrat sem razmišljala, kako bi

Igralne karte Blejski tarok

33


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

lahko svoje znanje, pridobljeno med študijem in drugje, uporabila v kontekstu domačega okolja oziroma kraja. Spraševala sem se, na kakšen način bi se lahko uporabila na primer ilustracija gorenjske, blejske krajine. Ko sem opazovala blejski prostor in utrip kraja, prebirala blejsko zgodovino ter podrobneje spoznavala naravno in kulturno dediščino tega prostora, se mi je v mislih vedno jasneje klesala in kazala značilnost kraja, ki sem jo sama poimenovala blejska dvojnost. Sobivanje lokalnega, domačega, v razmerju do mondenosti in noblese, ter širše, kako se sobivanje lokalnega prebivalstva, turizma in protokola manifestira v prostoru. V nekem trenutku so se poznavanje zgodovinskih dejstev, spoznanje omenjene dvojnosti in želja po oblikovanju, ilustriranju blejskih vsebin osmislili v obliki ideje igralnih kart Blejski tarok. Zakaj ravno tarok? Igralne karte tarok sestavlja 54 kart, od katerih je 32 barvnih kart, od tega 16 figur, ter 22 tarokov, igralnih kart z motivi in oznakami v rimskih številkah. Na kartah s figurami se ponudi prostor za predstavitev najpomembnejših oseb, ki so zaznamovale ta kraj, ali pa je Bled pomembno vplival na njihovo delo, na tarokih pa možnost za predstavitev blejske dvojnosti: dogodkov iz zgodovine ter utrinkov sobivanja dveh struktur ljudi, ki so praktično od nekdaj, še posebej pa zadnjih 200 let, prisotni v tem prostoru. Tarok je miselna igra za 2–4 igralce. Izvira iz Italije, od tam pa se je razširila proti Franciji in naprej po nemških deželah. Igra je bila predvsem popularna v času in deželah habsburške monarhije in v njej so se razvile tudi številne krajevne različice, ki izhajajo iz osnovnih pravil taroka. Svoja pravila ima tudi blejska različica igranja. Ker je turizem močan dejavnik v blejskem prostoru, je pomembno tudi dejstvo, da so karte lahko tako igra kot tudi spominek. Preko igre se tako ponudi možnost za širjenje zgodovinskih dejstev in informacij. Na trgu avtentičnih in vsebinsko bogatih suvenirjev primanjkuje, čeprav je v zadnjem času na tem področju zaznati 34

pozitivni trend. Kakovost nekemu spominku veča tudi njegova morebitna dodana vrednost, torej, da ne predstavlja le lepega spomina, temveč je tudi uporaben, spodbuja k druženju, izobražuje, je vsebinsko bogat, kakovostno izdelan in podobno.

ZASNOVA KONCEPTA IN OBLIKOVANJE ILUSTRACIJ Dejstvo, da ima Bled tako bogato zgodovino, naravno in kulturno dediščino, da je z Bledom povezanih veliko zanimivih osebnosti, je botrovalo odločitvi, da vsebinski okvir kart zarišem samo za Bled. Vsebine je dovolj tako za grafično opremo kart figur kot kart tarokov. Za izdelavo jasnega koncepta, po katerem je zasnovana celotna grafična podoba izdelka, je bilo treba vso vsebino razdelati, premisliti in sestaviti v smiselne tematske sklope. Na tej točki sta bili glavni prioriteti projekta jasen koncept in dobro izbrana vsebina. Organizacija vsebine je sledila logičnemu sosledju, od širšega nabora, preko razmisleka in izločanja, do ožjega izbora, jasnih dejstev in detajlov. Osebe, ki so upodobljene na kartah s figurami, sem izbirala samo med tistimi, ki so že preminule. Zaradi tako bogate in obsežne potencialne vsebine sem se odločila, da izbor dam v pregled etnologu in geografu Janezu Fajfarju, enemu največjih poznavalcev blejske zgodovine.

Koncept postavitve grafičnih vsebin na karte


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Karta, na kateri je upodobljen prof. dr. Josip Plemelj, vsebuje naslednje elemente: barvo karte (srce), vrednost karte (kralj – krona), podobo, izrisano po predlogi fotografije, levi del suknjiča se strukturira v geometričnih oblikah trikotnikov ter osnovnih matematičnih znakih (seštevanje in odštevanje). V ozadju so upodobljeni osnovni geometrični liki: krog, kvadrat in trikotnik ter t. i. Plemljeve formule (formule o robnih vrednostih holomorfnih funkcij).

Ko sva z Janezom Fajfarjem dorekla vsebino, je sledila smiselna in tematsko logična postavitev kart. Pred začetkom izrisa sem izdelala lestvico sedmih barv, iz katerih so izrisani vsi grafični elementi ilustracij. Vsa vsebina na kartah je avtorsko oblikovana, vključno z znaki barve (srce, karo, pik in križ), ter oznakami za vrednost karte (kralj, kraljica, kaval in fant). Koncept grafične vsebine predstavlja stilizirano digitalno ilustracijo, za katero stojijo ure vztrajnega in brezčasnega klikanja na računalnik. Karte, na katerih so upodobljene

figure, so na polovici zrcaljene in poleg same figure vsebujejo tudi vsebinske elemente, vezane na življenje in delo upodobljene osebe. Ilustracije so deloma povzete po fotografijah, za strukturiranje podob in prostorskih planov pa so dodani različni rastrski vzorci. V povprečju je izris vsake ilustracije trajal nekaj več kot 8 ur, saj so izrisane z nazornimi detajli, ki posamezno sličico, kljub njeni majhnosti, obogatijo. Karte s taroki nudijo prostor za predstavitev te, za Bled značilne dvojnosti. Posamezna tarok karta predstavlja določeno temo, ki 35


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

se deli na dva dela karte. Del karte izbrano temo ponazarja v kontekstu mondenosti, turizma in noblese, na drugem delu pa je tema upodobljena v kontekstu domačijskega, lokalnega. Koncept blejske dvojnosti ne velja za trulo, ki jo sestavljajo tri najmočnejše karte

Primer prikazuje karto tarok na temo plesa. Zgornja sličica predstavlja primer noblese, mondenosti in upodablja prizor plesa v plesni dvorani Kazina, kjer so se zbirali elitni gosti z vsega sveta, igrali pa so jim prvovrstni orkestri. Ilustracija prikazuje trenutek, ko so ob polnoči ob odprti pomični strehi plesali znameniti ples na pesem »Tango ob luninem svitu«. Protipol karte predstavlja upodobitev plesa v kontekstu lokalnega, domačijskega. Upodobljena je gorenjska folklora, ki velja za posebno, saj so Slovenci edini pripadniki Slovanov, ki živijo v Alpah. Zbrani v skupino domačinov v narodnih nošah so plesali številne zanimive plese.

36

taroka: pagat, mond in škis. Na teh kartah so upodobljene ikone Bleda, glavni blejski simboli. Na pagatu zvon želja in legenda o potopljenem zvonu, na mondu (XXI) Blejski grad in otok, na karti škis pa pav, blejska rajska ptica.

Na taroku številka XIX, na temo besedne umetnosti, je kot del visoke besedne umetnosti upodobljen Bled z verzom iz Prešernovega Krsta pri Savici, od koder izvira blejski slogan »Podobe raja«, kot protipol pa ljudsko besedno umetnost predstavlja podoba legende o nastanku jezera.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Igralna karta škis: pav, rajska ptica

Igralna karta mond (XXI): Blejski grad in Blejski otok

Igralna karta pagat (I): Legenda o potopljenem zvonu in zvon želja

Ostale tarok karte so razdeljene na naslednje teme: TEMA

NOBLESA

DOMAČIJSKO

SLADICA

kremšnita

potica

POROKA

grajska poroka

blejska kmečka ohcet

KRAJINA

parki ob jezeru

Blejski kot

riklijanstvo na Bledu

kmetovanje za preživetje

druženje visokih gostov na Bledu

druženje domačinov na jezeru

Golf igrišče Bled

kegljanje na jezeru – »ajsšisanje«

konjske vprege – fijakerji

kmečka opravila s konji

pletna in romarji

pletna kot vir preživetja

TELESNA AKTIVNOST DRUŽENJE IGRA NA PROSTEM KONJ PLETNA VODA

termalni vrelec v Grand hotelu Toplice

grajsko kopališče

PETJE

Slovenska popevka

zborovsko petje na Bledu

Bled kot svetovno šahovsko središče

kartanje pri Planincu

dvorec Windischgrätz – Suvobor

Vila Ana

Vila Bled

Vila Zora

plesna dvorana Kazina

Folklorna skupina Bled

grajska kapela na Blejskem gradu

cerkev sv. Martina

veslaška tekmovanja na Blejskem jezeru

rekreacijsko veslanje na Blejskem jezeru

Zdraviliški dom

Festivalna dvorana Bled

podoba raja

legenda o potopljenem zvonu

Briksen

kosci na briksenskem posestvu

DRUŽABNE IGRE ARHITEKTURA PROTOKOL PLES SAKRALNI OBJEKT VESLANJE OBJEKTI ZA DRUŽENJE IN PRIREDITVE BESEDNA UMETNOST BRIKSEN

37


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Če razporeditvi motivov na karte s taroki pogojuje blejska dvojnost, za karte s figurami velja, da sledijo posameznim barvam, katerim sem določila različne vsebinske sklope. Barvo srce sestavljajo predstavniki znanosti in izobraževanja, karo sega na področje kulture, pik združuje znamenite predstavnike blejskega turizma, križ pa združuje področje zgodovine. Pod barvo srce so zbrani matematik prof. dr. Josip Plemelj, učiteljica Marija Završnik, rojena Flander, izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar in izumitelj ter vsestranski naravoslovec Albin Belar. Karo sestavljajo šolnik in razsvetljenec Blaž Kumerdej, pesnica Franica Vovk, ki je ustvarjala pod psevdonimov Vida Jerajeva, pesnik dr. France Prešeren ter arhitekt Danilo Fürst. Področje turizma pod barvo pik tvorijo zdravilec Arnold Rikli, trije hotelirji: Jula Molnar, rojena Vovk, Jakob Peternel in Ivan Kenda. Pik in zgodovino pa predstavljajo cesar Henrik II., blejska staroselka kot predstavnica prvih prebivalcev, ki so poselili blejski prostor, briksenski škof Albuin ter politik in diplomat baron Josef Schwegel.

Ko sem imela vse ilustracije zrisane in karte postavljene, se mi je porodila ideja, da bi bilo smiselno kartam kot takim dodati še kaj, kar bi izdelek še dodatno vsebinsko zaokrožilo. Skladno s celostno podobo sem oblikovala še vse dodane elemente, dve različni škatlici, vrečico, podstavke za pijačo, posebno oblikovan blokec za vpisovanje rezultatov, pisalo, navodila za igranje taroka s kratko razlago blejskega načina štetja. Zdelo se mi je pomembno, da vso to bogato zgodovino, zajeto v male ilustracije, predstavim še v obliki strnjene knjižice, saj je mnogo izbrane vsebine morda širšemu občinstvu neznane. Odločila sem se, da se karte prodajajo izključno samo v kombinaciji s to knjižico, ki je poleg kart zahtevala največ dela in časa, saj sem želela izbrane motive opisati z ravno pravo količino informacij in besedila. Vsebina je povzeta iz pripovedovanj in iz različnih blejskih publikacij ter zbornikov. Posamezne elemente sem sestavila v dva igralna seta. Škatlo igralnega seta Blejski tarok DELUXE sestavljajo karte, knjižica z opisi, blokec za točkovanje, pisalo, podstavki za pijačo ter

(Z leve proti desni) Zdravilec Arnold Rikli, ki je razvil lastne metode zdravljenja in na Bledu postavil svoje zdravilišče v posebnih lesenih utah, gostil številne pomembne goste in bil s tem začetnik modernega turizma na Bledu, je upodobljen kot pikov kralj. Marija Završnik, ki je kot učiteljica zemljepisa s svojo strokovnostjo, prijaznostjo in posebnim čutom do sočloveka otrokom znala svet pripeljati prav do domačega praga, je upodobljena kot srčna kraljica. Briksenski škof Albuin, kateremu je leta 1004 Henrik II. z darovnico podaril posest Bled (prva omemba Bleda), je upodobljen kot križev kaval. Arhitekt Danilo Fürst, pionir montažne stanovanjske gradnje v Sloveniji, mojster obrtniških arhitekturnih detajlov in med drugim avtor svetilk na blejski promenadi, je upodobljen kot fant barve karo.

38


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

pravila igranja taroka. Vrečico igralnega seta Blejski tarok STANDARD pa sestavljajo osnovni trije elementi: karte, knjižica z opisi ter pravila igranja taroka.

Igralni set DELUXE

Igralni set STANDARD

BLAGOVNA ZNAMKA IMAGINES LOCI BLED Identiteto nekemu kraju dajejo naravna, geografska, zgodovinska in druga dejstva, njegovo civilizacijsko vrednost pa zaznamuje predvsem prisotnost človeka in njegovo življenje. Človek se je pri odločanju, kje bo stalno ali občasno živel, velikokrat najraje oziral za kraji, ki so bili lepi in bogati z naravnimi in drugimi dobrinami. Le malokje je bila narava do človeka tako radodarna, da mu je vse to ponudila v takem izobilju, kot na Bledu in v njegovi okolici. Domačinom

je bilo v sobivanju z naravo in v takem okolju vedno omogočeno normalno življenje in preživljanje. Kraj s takimi lepotami pa seveda ni ostal skrit pred obiskovalci, ki so si vedno želeli čim lepše preživljati svoj prosti čas. Bled je krajanom in obiskovalcem zato vedno pomenil življenjski navdih, hkrati pa jim je nalagal tudi odgovornost in dajal privilegij, da s svojimi dejanji za večno postanejo del njegove tisočletne zgodovine. Življenje kraja in njegovih prebivalcev, ki so živeli tradicionalno vaško življenje kmetov in obrtnikov, je bilo ob naraščajočem zanimanju za Bled in njegove lepote vse pogosteje soočeno z »drugačnostjo, nobleso, bogastvom« obiskovalcev, predstavnikov višjega sloja, verske in fevdalne gospode ter

39


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

pozneje visoke politike. Prišli so občudovat lepote tega kraja, ga s svojim načinom življenja nehote spreminjali in odpirali v svet. Obe zapuščini sta bogatili druga drugo in ustvarjali nov, poseben značaj kraja. Eden najlepših pogledov na Bled se odpira z Blejskega gradu. Pogled seže tudi dlje na okoliške kraje Gorenjske, med drugim na Vrbo, rojstni kraj največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Z njegovim ustvarjanjem je Bled poleg naravnih lepot dobil še dodano vrednost umetniške besede. S pesnitvijo Krst pri Savici je Prešeren Bled vtkal v jedro slovenske poezije, slovensko nacionalno zavest in identiteto. V eni od kitic pesnitve neminljivost lepot Bleda opiše z verzom Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja. In če damo prosto pot domišljiji, si lahko predstavljamo rajsko ptico, pava, ki se svobodno sprehaja po prelepi naravi in združuje različne kulture, mir in svobodo. Rajska ptica v sebi nosi močno simboliko, saj je skozi stoletja človeške civilizacije predstavljala vir življenja in bogastva, popolno lepoto in nesmrtnost. Vse to pa pooseblja tudi Bled s svojo lepoto in danostmi – v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Igralni set Blejski tarok predstavlja prvega od izdelkov, izdanih pod posebej za ta namen registrirano lastno blagovno znamko Imagines loci Bled. Ime blagovne znamke Imagines loci Bled (Podobe Bleda) se smiselno navezuje na vsebino izdelkov, saj skuša preko ilustriranih podob in opisov bralcu na nekoliko drugačen način predstaviti Bled z okolico, nekatere pomembne krajane in obiskovalce, njihovo življenje in pomembne dogodke iz tisočletja dolge krajevne zgodovine. Podobe ilustrirajo sobivanje lokalnega prebivalstva z gosti, ki so bili velikokrat predstavniki visokega, mondenega in protokolarnega turizma. Drobci iz življenja Bleda in blejske zgodovine so združeni v obliki avtentičnih, vsebinsko bogatih suvenirjev. Pri tem gre razmislek v smer izdelave spominkov in iger, ki so razumljive drugim krogom ljudi, kot je to primer pri družabni igri tarok, vendar z uporabo istih ali podobnih podob. Skupni pomen vseh pa je zavedanje, kakšne prebivalce in goste je Bled imel v svoji dolgi zgodovini, da znamenitih podob Bleda ne pozabimo in da to sporočilo širimo med ljudi.

Znak blagovne znamke Imagines loci Bled (Podobe Bleda)

Grafična podoba škatle igralnega seta

40


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

MATERIALIZACIJA IZDELKA Ko sem imela izdelek v celoti ilustriran in oblikovan, sem se ponovno srečala z dvema pomembnima dejstvoma: Bled je zaradi svoje izjemnosti treba obravnavati spoštljivo, hkrati pa bi rada trgu ponudila kar se da kakovosten izdelek. Sledila so tudi vprašanja, kje izdelek materializirati, v Sloveniji, tujini, morda celo na Kitajskem. Pretehtane možnosti so pripeljale do odločitve, da bo navkljub višjim proizvodnim stroškom, celoten izdelek, z izjemo kart, izdelan v Sloveniji. Od vsega začetka pa sem želela, da so karte natisnjene v podjetju Piatnik na Dunaju, ki je renomirano, svetovno znano podjetje za izdelavo kart za igro tarok in druge igre. To sem si v konceptu zadala kot glavno kakovost izdelka. Od vsega začetka sem imela željo, da projekt v celoti izpeljem sama, zato sem, poleg ideje, zasnove, ilustriranja in oblikovanja, s pomočjo domačega podjetja prevzela tudi celoten založniški del in financiranje proizvodnje izdelka. Izdelek sem trgu predstavila 7. junija 2016 z dogodkom v Festivalni dvorani Bled, z razstavo upodobljenih ilustracij in spremljajočim programom, ki je sledil konceptu kart. V živo sta bili predstavljeni dve karti, in sicer na temo plesa in sladice. Plesalca tanga sta ob zvokih koncertne harmonike zaplesala na pesem Tango ob luninem svitu, na katero so ob polnoči plesali v plesni dvorani Kazina, folklora pa je v značilnih oblačilih na svoje takte zaplesala nekaj svojih korakov. Tudi pogostitev je ponazarjala karto na temo sladica, saj so se v enem delu dvorane stregle kremne rezine in sladko vino, na drugem pa male potičke in hruškov sok. Naj svoj prispevek zaključim s pozivom k druženju ob družabnih igrah in z zanimivim podatkom Vojka Zavodnika o igranju taroka na Bledu: »Če ne prej, so tarok na Bledu zagotovo igrali pri Riklijevih že na začetku 19. stoletja. V kreditno knjižico nakupov Riklijevega sina Paula je takratni

Kreditna knjižica nakupov Riklijevega sina Paula (privatna zbirka Vojka Zavodnika)

veletrgovec z mešanim blagom Ferdinand Sekovanič na Bledu leta 1908 zabeležil tudi nakup kompleta igralnih kart za tarok ...«

Odprtje razstave Blejski tarok (foto: Mirko Kunšič)

41


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Blejski igralci taroka, okoli leta 1938

Kočija pred Vilo Mayer na Bledu, okoli leta 1890

42


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Pavel Jamnik Pavel Jamnik, univ. dipl. politolog, višji kriminalistični svetnik, v vodstvu Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Od leta 1981, ko je odkril mezolitsko jamsko najdišče Jamnikov spodmol na Kočni nad Jesenicami, se ob svojem rednem poklicu raziskovalno ukvarja s kameno dobo in jamsko arheologijo. Do sedaj je odkril že več deset planih in jamskih najdišč. O odkritjih in arheoloških ugotovitvah je objavil čez sto znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov.

NAJDBE KAMENIH ORODIJ –

SKROMNIH SLEDI NAJSTAREJŠIH PREBIVALCEV BLEDA IN OKOLICE Že pred izrazitejšo spremembo podnebnih pogojev, približno 10.000 pr. n. št., v geologiji označeno kot prehod iz geološke dobe pleistocena v obdobje holocena, so se ljudje zaradi postopne otoplitve začeli zadrževati tudi na območjih, ki so jih pred tem pokrivali ledeniki. Za staljenimi in umikajočimi se ledeniki se je na prvotno neporaslo površje postopoma širila vegetacija. Najprej trave in nizko grmičevje, pozneje tudi prva drevesa in gozdovi. Po do sedaj znanih podatkih je v okolici Bleda že okoli leta 14.300 pr. n. št. uspeval redek gozd bora in breze, nekaj sto let kasneje pa so se pojavili tudi toploljubni listavci, na primer lipa, hrast, brest, breza in smreka (Andrič, 2011, 235). Sočasno s spreminjajočo se vegetacijo se je spreminjala tudi prisotnost posameznih živalskih vrst, na območjih, ki so jih pred tem pokrivali ledeniki, pa so se začeli pojavljati tudi ljudje. V neposredni okolici Bleda, nad Poljšico pri Gorjah, je bil, kot najstarejše najdišče iz časa kamene dobe, raziskan prostor pod skalnim previsom, imenovan Poglejska cerkev, v strokovni literaturi tudi Poljšiška cerkev, kjer so se kamenodobni obiskovalci zadrževali v času okoli 12.000 let pr. n. št.

Po zgodovinski kronologiji sodi to obdobje še v čas stare kamene dobe, točneje v kulturo gravettiena, v geološkem smislu pa v čas poznega glaciala. Na najdišču je bilo izkopanih skupaj 643 primerkov kamene industrije (s pojmom kamena industrija v stroki označujemo vse izdelke, ki so jih kamenodobni lovci izdelovali iz kamna, op. a.). Od tega je 91 tipološko opredeljivih orodij, največ 21 t. i. praskal (Brodar, 1995, 14). Na podlagi živalskih kostnih ostankov, najdenih v Poglejski cerkvi, domnevamo, da so ljudje, ki so živeli pod previsom nad Poljšico, lovili predvsem svizce, čeprav so bili najdeni tudi ostanki volka, gamsa, kozoroga, vidre, orjaškega jelena, divje svinje in bizona (Brodar, 1995, 11). Približno 8000 let pr. n. št. so spremembe okolja postale že tako izrazite, da se je posledično spremenil tudi način življenja takratnih lovcev. V zgodovinski kronologiji je nastopilo novo kulturno obdobje, imenovano srednja kamena doba ali mezolitik, znotraj katere je več kulturnih stopenj. V Sloveniji je mezolitik trajal nekaj tisočletij, vse do približno 4500 let pr. n. št. Iz obdobja 7000 let pr. n. št. je blizu Bleda, v dolini Poljane, ki povezuje 43


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

blejsko kotlino z jeseniško dolino, v manjši jami poznano najdišče z imenom Jamnikov spodmol (Brodar, 1984, 1985; Jamnik, 1998). Glede na skromne najdbe v spodmolu sklepamo, da so se tod ljudje le ustavili med enim svojih lovskih pohodov. Morda so tja prišli z jeseniške strani, saj je bilo nekaj ostankov iz mezolitskega obdobja najdenih tudi na Belškem polju pri Jesenicah (Jamnik, 2013). Ker pa so bili posamezni primerki kamenega orodja najdeni tudi v okolici Zasipa, so ljudje v dolino Poljane lahko zašli tudi z blejske smeri (Brodar 1997). Tega ne bomo nikoli vedeli. Dejstvo je le, da so ljudje na našem območju v teh davnih časih živeli že takoj po umiku ledenikov in da njihove sledi zelo težko odkrijemo. Za njimi ni ostalo drugega kot nekaj majhnih, največkrat le nekaj centimetrov velikih koščkov kremena, na katerih šele poznavalsko oko prepozna, da so te kamenčke držali v rokah in jih za vsakdanje potrebe uporabljali naši predniki. In prav zato, ker je teh sledi in ostankov tako malo, je vsaka, na videz še tako drobna in neatraktivna najdba dragocen kamenček v mozaiku vedenja o prvih prebivalcih naših krajev, kjer danes kraljujejo na gosto posejane hiše, nanizane v naselja, kjer je prostor prepreden s potmi in cestami ter kjer ljudje samo v nekaj urah srečajo veliko več ljudi, kot so jih naši kamenodobni predniki v celem življenju. V prispevku je predstavljenih osem do zdaj poznanih najdišč kamenega orodja oziroma t. i. kamene industrije v širši okolici Bleda. Ker je najdb izredno malo, je skoraj nemogoča natančnejša časovna umestitev, zato si pri tem pomagamo z indici, ki vsaj nakazujejo čas, ko so bili na teh mestih prvi obiskovalci ali prebivalci naših krajev. Kamenodobna najdišča delimo na t. i. jamska in plana najdišča. Že ime pove, da so v prvem primeru ostanki najdeni v jamah, v drugem pa na odprtem prostoru. Na planem je po dolgih tisočletjih najdbe mogoče odkriti pri različnih zemeljskih gradbenih delih ali na preoranih njivah. V obeh primerih se razgalijo plasti, ki so se odlagale pred davnimi leti, danes pa 44

jih pokriva travna ruša oziroma humus, kot najmlajša plast, ki nastaja v sedanjem času. Sistematični pregledi, predvsem preoranih polj in njiv, so v zadnjih tridesetih letih botrovali odkritju mest, kjer so prisotne tudi sledi kamenodobnih ljudi. V osemdesetih letih 20. stoletja je takratni zasipski župnik France Oražem začel po njivah v okolici Zasipa poleg različnih arheoloških predmetov nabirati tudi obdelane izdelke iz kremena, za katere je bilo najprej

Slika 1: Izsek iz karte z v tekstu omenjenimi najdišči. A – Poglejska (Poljšiška) cerkev, B – Jamnikov spodmol, 1 – Zahom, 2 – Tripočca, 3 – Zadnje polje, 4 – Sebenje – Podhom, 5 – Hom, 6 – Spodnje Gorje – Fortuna, 7 – Blejski otok, 8 – Kopfanovž pod Dobro goro (vir: Atlas okolja)

ocenjeno, da so ostaline dela kamenodobnih ljudi (Brodar, 1985, 37). Pozneje se je izkazalo, da velik del najdb pripada t. i. novodobnim kresilnikom, ki so jih pred odkritjem vžigalic uporabljali za prižiganje ognja (Jamnik, 1987, 1993, 1995). Z natančno analizo nabranega materiala pa je bilo vseeno dokazano, da sta Oražem in pozneje tudi Jamnik vsaj na štirih lokacijah v okolici Zasipa našla tudi prava kamena orodja: na Zahomu 11 lusk in odbitkov ter tri tipološko opredeljiva orodja, na Tripočci 3 odbitke in 4 tipološko opredeljiva orodja ter na Zadnjem


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

polju 6 odbitkov in 6 tipološko opredeljivih orodij (Brodar, 1997, 11–14). Vse omenjene najdbe so bile v devetdesetih letih prejšnjega stoletja predane Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani. Z opuščanjem kmetijske dejavnosti se je zmanjševalo tudi število preoranih polj, zato je postalo sistematično pregledovanje vedno bolj omejeno. Po letu 2010 so na območju Zadnjega polja ponovno preorali velik del terasaste izravnave in v nekaj letih je bilo najdenih še 18 različnih artefaktov, med katerimi so tudi tipološko in tehnološko določljivi tipi, npr. praskalo, izjeda, unipolarno jedro, odbitki in jedrni odbitki. (slika 3/1–5) Skupno je iz tega najdišča doslej poznanih 30 elementov kamene industrije. Po letu 2010 smo vse lokacije najdb natančno dokumentirali, tako da so zdaj na Zadnjem polju vsaj okvirno izrisane tudi mikrolokacije najdb. Na širšem območju Sebenj med Zasipom in Podhomom je Oražem našel tri kremenove luske in dva odbitka, ki jih je Brodar

opredelil kot ostanke t. i. kamene industrije (Brodar, 1997, 10–11). Ker o točnih mestih najdb ni bilo podatkov, so bila v devetdesetih letih 20. st. pregledana takrat še redno obdelovana polja. Blizu izhodu iz železniškega predora v Podhomu leži pod pobočjem Homa izravnava, na kateri sta bila najdena odbitek in odbitek z uporabno retušo, ki bi ga morda lahko opredelili kot trapez, čeprav ni izdelan iz kline, kakor je to običajno pri izdelavi trapeznih oblik orodij. Najdišče pri Podhomu prištevamo v širši kontekst lokacij v okolici Sebenj, kjer je kamene izdelke nabiral že Oražem. Glede časovne umestitve najdb se je Brodar oprl na tipološke primerjave, predvsem na artefakte s t. i. hrbtom in trapez. Zapisal je, da bi bili »nekateri artefakti lahko iz časa Poljšiške cerkve, drugi iz mezolitika in tretji iz poznejših prazgodovinskih obdobij« (Brodar, 1997, 12). Kaj več o časovni umestitvi tudi ob novih najdbah še ni mogoče reči.

HOM – SV. KATARINA

Slika 3: Kameni izdelki iz različnih najdišč – Zadnje polje: 1 unipolarno jedro, 2 odbitek z uporabno retušo, 3 praskalo na odbitku, 4 izjeda, 5 odbitek; Fortuna, 6 neretuširana klina, 7 odbitek z uporabno retušo; Hom, 8 neretuširana klinica (foto: Pavel Jamnik)

Župnik France Oražem je v cestnem useku 100 metrov severno od cerkvice sv. Katarine na Homu našel tudi lepo izdelano praskalo na prvotnem odbitku (Brodar, 1997, 11, 14). Pri evidentiranju domnevno antičnega gomilnega grobišča, ki se razprostira na območju Homa, je Janez Bizjak leta 2002 na krtini sredi travnika, 300 metrov severneje od najdišča praskala, našel še neretuširano klinico iz kakovostnega prosojnega kremena (slika 3/8) in kremenov odkrušek z negativi prejšnjih odbijanj. Ker je bil ob klinici najden tudi odkrušek, ki je nastal ob izdelavi kamenega orodja, je možno, da je bilo mesto zadrževanja kamenodobnih ljudi prav na mestu omenjene najdbe. Pozneje je Bizjak še večkrat natančno pregledal tudi širše območje najdišča, vendar ni našel ničesar novega. Za časovno umestitev je pomembno, da na območju najdbe klinice in odkruška ni bilo najdenega nobenega fragmenta prazgodovinske keramike, kar vsaj posredno nakazuje, da tudi kamene najdbe s svete 45


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Slika 2: Lokacija najdišča v Spodnjih Gorjah – Fortuni. V ozadju najdišče Poglejska (Poljšiška) cerkev. (Foto: Pavel Jamnik)

Katarine sodijo verjetno še v čas kamene dobe, ko ljudje še niso izdelovali lončenine.

SPODNJE GORJE – FORTUNA Z namenom preveriti, ali so se kamenodobni lovci, ki so ob prenehanju ledene dobe taborili pod skalnim previsom Poglejske cerkve ali morda lovci, ki so 7000 let pr. n. št. prehajali skozi dolino Poljane, morda ustavljali in za seboj pustili sledi še na drugih krajih tega območja, je avtor v zadnjih 15 letih sistematično pregledal vsa preorana polja v krogu od Rečice, Zgornjih Gorij, Krnice, Laz, Fortune, Spodnjih Gorij in doline Poljane. Rezultat pregledov je bilo novo odkritje najdišča kamenih izdelkov. V Spodnjih Gorjah se na območju Fortune teren strmo spusti proti strugi reke Radovne. Na robu terase ob vznožju hriba Višelnica (slika 2) je bilo na večji njivi pobranih šest artefaktov: trije odbitki, ena razbitina kremena, en odbitek z uporabno retušo ter neretuširana klina. (slika 3/6,7) Med najdbami žal ni izdelkov, ki bi olajšali časovno umestitev, saj gre za primerke, ki se pojavljajo skozi daljše časovno obdobje. Zato 46

tudi tu ostane kot edini argument za časovno umestitev v kameno dobo odsotnost kakršnih koli prazgodovinskih keramičnih najdb.

BLED – OTOK V letih od 1962 do 1965 je Narodni muzej Slovenije pod vodstvom arheologa Vinka Šribarja na Blejskem otoku izvedel arheološke raziskave. Pod današnjo cerkvijo je bilo v najstarejši plasti, tik nad skalno osnovo v skalnih kotanjah, odkrito poleg prazgodovinske keramike in kurišč tudi nekaj kamenega orodja. Šribar je prazgodovinske ostaline datiral v 8. in 7. stoletje pr. n. št., to je v čas starejše železne dobe (Šribar, 1965, 156; 1999, 9). Dne 18. 11. 2003 je dr. Timotej Knific iz Narodnega muzeja Slovenije avtorju omogočil pregled najdb, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvaljujem. Inventariziranih je 15 primerkov kamenega orodja. Izdelek S1979 je novodobni kresilnik, zato ga tu ne upoštevamo. Preostalih 14 artefaktov je mogoče po tehnoloških kriterijih razdeliti na neretuširane odbitke (5x), odkruške (4x), luske (1x) in prodniček (1x). Le tri primerke so ljudje po odbijanju od kremenovega jedra


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

še dodatno obdelali. Gre za en retuširan odbitek, eno praskalo in puščično konico. Retuširani odbitki in praskala so bili v uporabi skozi več kamenodobnih kultur, zato si z njimi pri časovni umestitvi ne moremo pomagati. Kamena puščica pa kot kronološko indikativen element, poleg lončenine, najdbe zanesljivo datira v čas po srednji kameni dobi. Prve obojestransko in ploskovno retuširane kamene puščice so se pojavile šele v mlajši kameni dobi oz. neolitiku in so bile v različnih izvedbenih oblikah v uporabi do vključno bronaste dobe. Ker je Šribar lončenino datiral v železno dobo, ko so ljudje na otoku postavili skromna lesena bivališča (1965, 156; 1999, 9), bi bilo na otoku najdeno kameno orodje lahko starejše od železne dobe, saj takrat kamenega orodja skoraj ni bilo več v uporabi. Nove najdbe

kamenih izdelkov so se naključno pokazale tudi ob popravilu cerkvenih stopnic oktobra 2003. Arheolog Draško Josipovič je na JV, takrat neporaslem pobočju otoka med Puščavo, stopnicami in jezersko obalo, našel unipolarno jedro z ostanki prodniške skorje, (slika 4/2) 5 neretuširanih odbitkov, en odbitek z uporabno retušo, fragment klinice, klinico s hrbtom (slika 4/1) in en manjši rečni prodniček. Za podatke o najdbah se arheologu Josipoviču najlepše zahvaljujemo. Z najdbo klinice s hrbtom postane vprašanje prvih obiskovalcev otoka še bolj nejasno. Gre namreč za orodni tip, armaturo ali sestavljeno orodje, ki je bilo najbolj pogosto prav v mezolitiku. Če bi Šribar med izkopavanji ne našel le nekaj deset metrov stran tudi kamene puščice, bi vse dosedanje kamene najdbe z otoka, na podlagi klinice s hrbtom, lahko, vsaj pogojno, pripisali mezolitiku. Zdaj pa imamo naenkrat na otoku dva tipološko značilna elementa časovno ločenih kultur, ki umestitev otežita. Menimo, da bi na podlagi najdbe klinice s hrbtom lahko pustili odprto tudi možnost, da so otok morda obiskali že ljudje pred obdobjem, ko se v kamenih inventarjih začno pojavljati puščične konice. V primeru Blejskega otoka bi bil to lahko čas od poznega glaciala dalje, ko se je gladina jezera znižala, na sredi pa se je pojavil otok. Pri arheološkem nadzoru ob izkopu jaška za električno omarico leta 2016 ni bilo, razen enega odbitka, novih kamenih najdb, prav tako pa k razjasnitvi ni pripomogla, v rdeči ilovici, ki leži takoj nad skalno osnovo, najdena časovno podrobneje nedoločljiva prazgodovinska keramika (Brezigar, 2017, 19–20).

SELO PRI BLEDU – KOPVANOVŠ POD DOBRO GORO

Slika 4: Unipolarno jedro (2) in klinica s hrbtom (1) z Blejskega otoka (foto: Pavel Jamnik)

Leta 1979 so arheologi pri testnem sondiranju na ledini Kopvanovš (tudi Kopvane) v eni od sond našli kremenov odbitek velikosti 1,5 x 1,9 cm, ki je nedvomno nastal kot rezultat človekovega odbijanja kremena od večjega 47


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

jedra (Knific, Pleterski, 1981, 296). V nobeni od obeh sond ni bilo najdeno ničesar, kar bi lahko povezali s časom, v katerem se še pojavljajo izdelki iz kremena, zato časovna umestitev ni mogoča.

ZAKLJUČEK Skoraj ne more biti dvoma, da so se ljudje po umiku ledenika zadrževali tudi v okolici Blejskega jezera ali na ledeniških terasah nad njim. Tako sklepamo predvsem na podlagi primerjav s podobnimi najdišči ob ledeniških jezerih na celotnem območju Alp. Žal so terasaste izravnave tik nad jezerom, recimo na območju Želeške ceste ali v predelu od cerkve do občinske stavbe, danes pozidane in s preureditvijo prostora spremenjene. Četudi so se morda tam v najstarejših obdobjih zadrževali ljudje, so bile zaradi gradbenih posegov njihove sledi uničene. V zadnjih letih je avtor opravil več sistematičnih pregledov polj na območju Zagoric, Dindola, Jarš, Koritnega, Goričice, Ribnega, Bodešč in Sela pri Bledu, vendar za zdaj neuspešno. To ne pomeni nujno, da tam najdišč ni, le odkrita še niso. Iz izkušenj na drugih planih najdiščih je znano, da mesta, kjer so se po ledeni dobi zadrževali lovci, lahko obsegajo le nekaj kvadratnih metrov. Zato je iskanje najdišč iskanje igle v senu. Trenutno je pogled na najstarejše sledi človekove prisotnosti na Bledu in okolici naslednji: del najdb kamenih izdelkov z Blejskega otoka brez dvoma pripada prazgodovinskemu času, ko so ljudje že znali izdelovati lončenino. Najdba klinice s hrbtom pa dopušča tudi možnosti starejših obiskov. Ne moremo izključiti, da so na otok ljudje prišli že kmalu za tem, ko je bilo to zaradi višine gladine jezera mogoče. Najdba kremenovega odbitka ob vznožju Dobre gore potrjuje le prisotnost ljudi na območju Mlina v prazgodovini, vendar je na podlagi enega artefakta nemogoče sklepati o časovni umestitvi. Edine dokaj trdne dokaze bivanja najstarejših obiskovalcev in prebivalcev v blejski okolici imamo poleg Poglejske cerkve 48

le na območju Zasipa in Spodnjih Gorij. Najdbe so zelo skromne, vendar ob odsotnosti lončenine na najdiščih in zaradi nekaterih tipoloških značilnosti najdenih kamenih orodij domnevamo, da ostanki pripadajo ali ljudem, ki so časovno blizu lovcem iz Poglejske cerkve, ali nekoliko poznejšim mezolitskim lovcem. Za skoraj osem tisoč let staro obdobje, od približno 12.000 do 4500 let pr. n. št., je bilo do sedaj na območju Bleda z okolico najdenih le nekaj elementov kamene industrije, ki pa vseeno dokazujejo prvo človekovo prisotnost na tem območju. In prav zato so ti »neugledni kamenčki« toliko bolj dragoceni. LITERATURA:

Andrič, M., 2011, Poznoglacialna vegetacija v okolici Blejskega jezera in Gribelj (Bela krajina): Primerjava v zadnjem stadialu poledenele in nepoledenele pokrajine. V/in: Drobci ledenodobnega okolja. (Ur. B. Toškan), Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 21, ZRC – SAZU, str. 235–249. Brezigar, B., 2017, Bled – cerkev Marijinega vnebovzetja. Varstvo spomenikov – Poročila 52, str. 19–20. Brodar, M., 1984, Kočna – Jamnikov spodmol. Varstvo spomenikov 26, str. 217–219. Brodar, M., 1985, Iskanje novih paleolitskih postaj v letih 1971–1982. Arheološki vestnik 36, str. 25–38. Brodar, M., 1995, Končni paleolitik iz Poljšiške cerkve pri Poljšici. Arheološki vestnik 46, str. 9–24. Brodar, M., 1997, Kameno orodje iz Zasipa pri Bledu. Arheološki vestnik 48, str. 9–14. Jamnik, P., 1987, Pregled paleolitskih in postglacialnih najdišč v jeseniški in radovljiški občini. Listi (priloga Železarja) 68/XVII, str. 8–10. Jamnik, P., 1993, Kamenodobno orodje ali novodobni kresilniki z gorenjskih njiv? Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 21, str. 25–43. Jamnik, P., 1995, Žal le 350 let stari kresilni kamni. Jeseniški zbornik – Jeklo in ljudje 7, str. 217–236. Jamnik, P., 1998, Potek raziskovanja Jamnikovega spodmola na Kočni nad Jesenicami in rezultati sondiranj v okoliških jamah. Arheološki vestnik 49, str. 17–30. Jamnik, P., 2013, Mezolitska najdišča na Belškem polju pri Jesenicah. Jeseniški zbornik – Jeklo in ljudje 11, str. 33–57. Knific, T., Pleterski, A., 1981, Selo pri Bledu. Varstvo spomenikov 23, str. 296. Šribar. V., 1965, Arheološka raziskovanja na blejskem otoku. Varstvo spomenikov 10, str. 154–159. Šribar, V., 1999, Blejski otok – oris zgodovine. Turistično društvo, Bled 1999.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Janez Bizjak Janez Bizjak, arhitekt in publicist, v letih 1992–2005 je bil direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park. S področja varstva narave in varstva okolja je napisal 192 strokovnih in poljudnih člankov doma in v tujini ter imel številna predavanja na mednarodnih strokovnih srečanjih. Je avtor petih knjig in soavtor petih monografij ter avtor razstave o Sloveniji Voda, naše upanje, ki je gostovala v Franciji, Belgiji, New Yorku in Berlinu.

SLEDI ANTIČNE TALILNE PEČI IN KOVAČNICE NA DOBRAVCI PRI BLEDU KAKO PREORANA POLJA RAZKRIVAJO ZGODOVINO BLEDA UVOD Članek obravnava območje vzhodno in severovzhodno od današnjega Bleda, tj. območje velikih polj na zgornji savski terasi med Dobami in Zasipom, s starim ledinskim imenom Dobravca. V hrastovem gozdu zahodno od nje je na starejših katastrskih kartah zapisano ledinsko ime Zgornje Seliše, pod njim pa Spodnje Seliše, ki ga omejuje

današnja Seliška cesta in prečka nova obvoznica. Avtor je s traktorske poti, ki vodi ob robu Dobravce, od novembra 2010 do decembra 2012 večkrat pregledoval sveže zorane brazde in na površini našel številne fragmente antične lončenine ter kose stare železne žlindre. Obvestilo o najdbah je februarja 2013 poslal Gorenjskemu muzeju Kranj in Zavodu Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj. Predstavniki zavoda so si podrobneje ogledali opisano območje, potrdili najditeljeva opažanja in se zaradi arheološkega potenciala

Dobravca, topografski izrez in ortofoto. Arheološko najdišče je označeno z rdečim kvadratom (Vir: Geopedia)

49


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

odločili, da lokacijo na Dobravci vpišejo v register nepremične kulturne dediščine pod evidenčno številko dediščine 4300052.[1]

ZANKE IN UGANKE S PREORANIH POLJ NA DOBRAVCI Kar je človek v zadnjih nekaj tisočletjih uporabljal ali nosil (orodje, orožje, nakit), leži zakopano nekje v zemlji. Kameni artefakti iz najstarejših dob, obdelane fosilizirane živalske kosti, železna žlindra in kovinsko orodje in orožje, jantarni in stekleni nakit, keramika in lončenina so otipljivi predmeti, ki niso izpuhteli v zrak, ampak leže različno ohranjeni pod različno debelimi zemeljskimi plastmi, ki jih je nanje nanosil veter minulih časov in druge večkratne spremembe površja. Ker ne vemo, kje je kaj, lahko samo čakamo na naključna odkritja. Za naključja pa mnogi trde, da jih ni in da nobeno naključje ni naključno. Arheološke ostaline je mogoče naključno najti na različne načine. Krtine na travnikih in zaraščenih njivah, od divjih prašičev razrita travna ruša v visokogorju, strojni izkopi in prekopi za gradbena dela (kanalizacija, telekomunikacijski vodi, ceste) ter globoke brazde sveže zoranih polj so kraji, kjer prihajajo na površje sledi davnih prednikov. Za polja v okolici Bleda, predvsem v Zasipu in Podhomu, je že znano, da so po spomladanskem oranju marsikje našli kameno orodje iz najstarejše človekove zgodovine ter fragmente prazgodovinske in antične keramike. Med melioracijskimi deli pozno jeseni leta 2010 so Dobravco in okoliška polja na novo in globoko preorali. S traktorji so odstranili skale in večje kose kamenja ter jih odrinili na 1 Obvestilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj štev.: 35101-100/2013-2 Janezu Bizjaku z dne 19. 12. 2013 ter predlog istega zavoda, štev.: Rkd-04-13-00052-02-0 z dne 9. 12. 2013 za vpis arheološkega območja Dobravca v register nepremične kulturne dediščine.

50

robove vmesnih podolgovatih gozdnih otokov in na terasni rob nad Savo. Tik ob traktorski poti na spodnjem desnem, tj. jugovzhodnem, vogalu Dobravce je na sveže preorani površini blizu odcepa za Brje pozornost pritegnila komaj opazna rahla dvignjena zaplata velikosti 9 x 9 m. Iz okolice s pretežno rjavo barvo poljske zemljine je izstopala kot otok iz belega kamenega drobirja in večjih svetlih kamnov, pomešanih s temno, skoraj črno prstjo. Že na prvi pogled je šlo za vidne sledi nekega davnega večjega ognjiščnega prostora in v neznanem času požgane ali porušene ter večkrat izravnane grajene strukture. Te je v dolgih stoletjih prekrila debela plast zemlje, zato jih brez zadnjega zelo globokega oranja ne bi nikoli odkrili. Zanka z uganko o nenavadni zaplati sredi preoranega površja je sprožila vprašanje o njeni izvorni namembnosti in o časovnem obdobju njenega nastanka. Ali je šlo za sledi večje kovačnice z majhno talilno pečjo, postavljene stran od kakšnega še neodkritega davnega naselja/selišča v bližini, ali morda za kaj drugega?

KRONOLOGIJA POVRŠINSKIH PREGLEDOV NA ARHEOLOŠKI LOKACIJI DOBRAVCE Stanje in spremembe na omenjeni zaplati na vzhodnem delu Dobravce je Janez Bizjak pregledoval pozno jeseni in zgodaj spomladi v letih 2010, 2011 in 2012. V vmesnih spomladanskih in poletnih obdobjih pregledi niso bili možni zaradi rasti posejanih poljščin. Na prvem bežnem pregledu 15. 11. 2010 so se med svežimi brazdami pokazale črepinje antične lončenine in magnetna železna žlindra ali ostanek magnetnega volka. Še spodbudnejše so bile najdbe na pregledih po končani zimi 4. februarja in 4. marca 2011. Debele brazde so se po zimski zmrzali odtajale in razkrile več lepih fragmentov


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

antične lončenine, dodatne kose magnetne žlindre, nekaj kosov železove rude (svetlečega bobovca) ter drobir prežgane in preperele železove rude. Zgodaj spomladi leta 2012, takoj po prvem oranju, je bilo območje ponovno podrobneje pregledano. Poleg brusnega kamna z grobo obrušenimi petimi stranicami sta na površju ležala še dva kosa novoveške keramike. Na gorenjskih njivah in poljih, enako tudi drugod po Sloveniji, je pomešanost keramičnih in lončenih črepinj iz različnih časovnih obdobij zelo pogosta. Zaradi večstoletnega oranja so se postopno premešale prvotne kulturne plasti, kar otežuje časovno umestitev ožje lokacije in njene širše okolice. Toda največje presenečenje tega pregleda je bil majhen rimski bronasti kovanec sesterc. Ležal je na vrhu zorane grude in je na soncu izstopal zaradi svoje temnozelene barve. Dodaten pregled decembra 2012 ni prinesel ničesar novega. Po skoraj triletnem spiranju (dež in sneg) je leta 2010 razkrito arheološko območje postopno izgubilo svojo izstopajočo črno barvo in je bilo opazno le še zaradi zaplate belega kamenega drobirja, pomešanega z rjavo poljsko prstjo. Arheološka pripoved z Dobravce se je počasi zaključila v smislu starega reka ‘vse ob svojem času’. Zemlja se občasno odpira in ponuja ključe za odklepanje svojih ugank, potem pa se spet zapre in prekrije svoje skrivnosti. Če je človek ob pravem času na pravem mestu, mu je tudi dano, da odkrije nekaj novega na krajih, kjer pred tem ni bilo videti ničesar in tudi po dveh ali treh letih ponovnih pregledov ni videti ničesar več.

Izbor fragmentov antične lončenine ter brusni kamen (foto: Pavel Jamnik)

SEZNAM NAJPOMEMBNEJŠIH NAJDB Z DOBRAVCE

Kosi magnetne žlindre ali železnega volka in kosi železove rude (foto: Pavel Jamnik)

Več fragmentov različno velike antične lončenine z značilnim voščenim otipom in luknjičavo porozno strukturo, kos brusnega kamna, grobo obrušenega na petih stranicah, večji kos debele antične lončenine (grobo zrnate, a zelo trde in kompaktne, znotraj rahlo

delom dna, rimski bronasti kovanec sesterc, železova ruda (bobovci), prepereli ostanki prežgane železove rude ter dva kosa hišnega »lepa«. Lep je ilovica, s katero so zapolnili stene, postavljene iz lesa ali s prepletom iz vej. Kadar je stavba pogorela, se je ta ilovica

črne, zunaj sivo rjavkaste barve s sledovi za antiko značilnega metličenja v vodoravni in navpični smeri), različno veliki kosi težke magnetne žlindre ali odpadnega železnega volka, značilni za majhne rimskodobne (in prazgodovinske) talilne peči, fragment lončene latvice oker barve z delom ustja in

51


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

zapekla, zato jo je danes mogoče najti med ostalinami starih bivališč.

Kamnoseško obdelani kamen peščenjaka (foto: Pavel Jamnik)

iz

temnordečega

DOMNEVE IN SKLEPANJA Kaj skriva oz. kaj je odkrila opisana zaplata 9 x 9 m na Dobravci? Ali je bila na tem izpostavljenem in večkrat zelo vetrovnem mestu manjša talilna peč za železo? In poleg nje pod skupno streho še kovačnica? Železarji so svoje preproste talilne peči in vaške kovačnice zaradi varnosti pred požari vse do konca srednjega veka smeli postavljati le na robu naselij ali celo nekoliko izven njih. Tak pogoj je zapisan že v prvih rudarskih in železarskih redih. Zakaj? Kovaške peči, fužinski obrati in strehe nad njimi so ob številnih požarih zaradi človeške neprevidnosti ali potresov predstavljale stalno požarno nevarnost za naselja, zato jim je bilo odrejeno dovolj oddaljeno mesto. Talilni mojstri in kovači so si priborili status enega ključnih poklicev v zgodovini preživetja v zadnjih dveh tisočletij. Brez njih ne bi bilo orodja za obdelavo zemlje, ne orožja za obrambo ne podkev in z njimi pogojene mobilnosti s konji. Specifična lega lokacije na Dobravci, tj. izven naselbine, najdeni kosi odpadne magnetne žlindre, ostanki železove rude in velika površina zemljine črne barve, ki nastaja po

52

dolgotrajnem kurjenju ali požaru, pritrjujejo domnevi o časovno daljšem delovanju manjše priročne talilne peči poleg kovaškega ognjišča. Časovna opredelitev arheoloških ostalin z Dobravce v antično obdobje je utemeljena na podlagi večjega števila najdenih fragmentov rimskodobne lončenine ter večjih kosov težke magnetne žlindre, ki je bila značilni ostanek pri taljenju v antičnem času. Zaradi takratnih preprostih talilnih postopkov je v žlindri ostalo veliko nepredelanega železa. Enako velja za prazgodovinske talilne peči. Znano je, da so v srednjem in novem veku iskali in nabirali žlindro po starih gradiščih, ker je vsebovala več železa kot železova ruda. Primer: za potrebe plavžev v Železnikih so nabirali težko žlindro po pobočju pod bližnjim železnodobnim gradiščem Štalca nad Češnjico. Zato je manj verjetna domneva, da bi bila črna zemljina samo sled enega samega skromnega ali začasnega bivališča z lastnim majhnim kuriščem. Čeprav odkrite ostaline ne povedo ničesar o velikosti prvotne stavbe, o njeni namembnosti pa se porajajo različna ugibanja, lahko domnevamo vsaj to, da je bila zgradba, kakršna koli je že bila, neznano kdaj nasilno porušena in požgana. Zgodovino naših krajev sestavlja tudi dolg seznam viharnih tujih vojsk, ki so na svojih osvajalnih pohodih z vzhoda in s severa divjale, ropale in uničevale Deželo ter blejsko okolico. Pred temi ujmami podivjanih osvajalcev so se staroselci umikali v varen gorski svet, pred tem pa skrili ali zakopali svoje orodje. O teh časih govori sebenjski zaklad. Sledi velikega požara in popolnega rušenja starega s strani novih prišlekov na Dobravci so lahko tudi prispodoba zapisa v svetopisemskem izročilu, da bo vse staro uničeno tako, »da ne bo ostal kamen na kamnu, ki ne bi bil zrušen«. (Mr 13, 2) Pogled na rahlo valovita in sveže zorana polja Dobravc severno in severozahodno od arheološke lokacije kaže v osrednjem delu zanimivo strukturo površja. Med temno rjavo barvo debele njivske prsti se vsako leto pred začetkom rasti poljščin pokažejo dobro vidne


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

in iz okolja izstopajoče večje površine manj rodovitnega svetlega apnenčastega drobirja ter večjih skal. Ali so te svetle lise kamnitega drobirja samo navadna ledeniška morena, ki prihaja na površje ob globokem oranju, ali pa gre za ostaline prvotnih zidanih struktur neznane namembnosti, ki jih je oranje v zadnjih dveh tisočletjih zravnalo v današnja polja? Pozorno pregledovanje satelitskih posnetkov, predvsem s pomočjo programa Lidar, odkriva na opisanem območju dve nenavadni površini, velikosti 50 x 50 m in 60 x 70 m, ograjeni s pravokotnim suhim zidom. Videti sta kot ograda za živino ali pa kot zaščitni zid okrog manjših naselbinskih enot, morda gre celo za večji kompleks še neodkrite ville rustice. Ali so na teh kmetijah oz. rimskodobnih podeželskih vilah za lastne potrebe tudi talili železo? Ledinsko ime Zgornje Seliše na območju hrastovega gaja nedaleč stran kar kliče po novi raziskavi! V bližini je mogoče prepoznati tudi več struktur, ki spominjajo na gomile oziroma gomilno grobišče, vendar bi bilo za potrditev te domneve treba izvesti vsaj manjša arheološka sondiranja. Kot že omenjeno, so večje kamne in skale z arheološkega najdišča s traktorji odrinili na vzhodni rob Dobravce, največ pa jih je zgrmelo čez neprehodno in z gozdom poraščeno strmino, ki pada proti Savi. Med kupom neobdelanih apnenčastih kamnov sta zaradi umetne obdelave, barve in svoje

Dva fragmenta debelega hišnega »lepa« (foto: Pavel Jamnik)

strukture izstopala dva večja kosa iz zelo trdega temnordečega peščenjaka. Posebno pozornost je pritegnil največji, ki je imel dve zbrušeni stranici z robom in je bil videti kot del odlomljenega in kamnoseško obdelanega bloka za kakšno bolj zahtevno gradnjo ali pa bi lahko bil spodnji del odlomljene žrmlje. Čemu je v resnici služil, ostaja neznano.

DILEME Vsaka resna raziskava se mora pri svojih hipotezah, domnevah in ugibanjih soočiti tudi z nasprotnimi stališči, dvomi in ugovori. Tudi v zvezi z nenavadno zaplato na Dobravci bi lahko kdo pomislil, da ne gre za arheološke ostaline, ampak za navadno smetišče in opuščeno deponijo zavrženega materiala iz nekega bližnjega naselja ali kmetije. Teza, da bi zdrobljeno antično lončenino pripeljali kot smeti od drugod in jih odložili kar sredi polja, ni verjetna, ker so okoliški prebivalci za smetišča in odlaganje kamenega groblja koristili, in žal še vedno koristijo, bližnje gozdne robove. Tudi črna zemlja in počrnelo kamenje na zelo omejenem prostoru sredi velikega polja ne govore v prid domnevi o deponiji smeti. Naslednja dilema bi lahko bila v zvezi z izvorom najdene železne žlindre. Znano je, da so v širši okolici Bleda mnoge blatne kolovoze in traktorske poti utrjevali z jalovino, po domače haldo, iz jeseniške železarne. Halda, ostanek železarske tehnologije zadnjih desetletij, je ohlajena odpadna žlindra svetleče temnosive barve in se po svoji strukturi in gladki obliki močno razlikuje od tisoč do dva tisoč let starejših velikih kosov žlindre iz prvih talilnih peči. Ker je bila tudi traktorska pot ob arheološki lokaciji pred časom utrjena z jeseniško haldo, magnetna žlindra pa je ležala sredi polja blizu te poti, je bilo treba razvozlati uganko o morebitni enaki starosti in istem izvoru obeh vrst žlindre. Za haldo je značilno, da je nemagnetna in tudi med haldo na traktorski poti ni bilo nobenega magnetnega kosa. Magnetna žlindra je že na prvi pogled drugačna od halde, najdena pa je 53


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

LEDINSKA IMENA KOT KLJUČI ZA ODKLEPANJE ZGODOVINE

Jemanje vzorcev zemlje, raziskave in iskanja z detektorji, večkratni skrbni pregledi ožjega območja in manjša testna sondiranja niso dala nobenih rezultatov. Ko pa smo sledili pozabljenim ledinskim imenom ter proučili njihov geografski in geomorfološki pomen, smo kmalu našli, kar smo iskali.«[2] Ali bližnje ledinsko ime Selišče skriva krajinski zapis najstarejše stalne poselitve v okolici Bleda? Kdo bi vedel? Vsekakor je to vprašanje dober izziv za raziskovalce blejske poselitvene zgodovine.

Poleg otipljivih snovnih ostalin in konkretnih najdb je za proučevalce zgodovine posameznega kraja pomembna tudi nesnovna dediščina. Najstarejše nesnovne sledi prve poselitve so predvsem stara in žal že pozabljena ledinska imena in toponimi (imena krajev), v katerih se skriva krajinski zapis prvih naseljencev, ki so svoje bivalno okolje poimenovali po naravnih posebnostih, kot so značilna drevesa (hrast – Hrastje, dob – Dobje, Dobe, Dobrava, lipa – Liplje, Lipnica, bor – Borovlje, Borovška ves), značilnosti površja (polje – Poljane, travnik ob vodi ali loka – Loka, Ločica, Lokve) itd. Kaj pomenita ledinski imeni Dobravca in Seliše? Dobravca in sosednje Dobe se imenujeta po dobu, tj. vrsti hrasta. V neposredni bližini Dob in Dobravce se razteza hrastov gaj, v starih zemljiških knjigah zapisan kot Zgornje Seliše. Selo, Selce, Selišče in Seliše so zelo stara ledinska imena za staroselsko poselitev. V krajinskem zapisu so se ohranila tudi tam, kjer že dolgo ni več nobenih sledi o kakšnem naselju. Nekatera so izginila tudi iz ljudskega spomina. Kako pomembna so stara ledinska imena, ki skrivajo ključ za razumevanje nesnovnega izročila prvih naseljencev in njihovih sporočil, zavitih v krajinske opise, so spoznali tudi arheologi v Dolomitih, ko so pred tridesetimi leti nad ladinsko dolino Gadertal raziskovali ostaline utrjenega prazgodovinskega selišča Sotciastel. »Na začetku nismo našli nobenih indicev iskanega naselja iz bronaste dobe.

2 Bagolini, Bernardino: Sotciastel, eine befestigte Siedlug aus der Bronzezeit im Gadertal. V: Archäologie in den Dolomiten. Forschungen und Funde in den ladinischen Tälern. Institut Cultural Ladin 1993, str. 87.

bila samo na obravnavani zaplati sredi polja in to pomešana s črepinjami lončenine, ki so skoraj 2000 let starejše od jeseniške halde, posute pred devetimi leti na traktorski poti. Zato gre zgolj za naključje, da sta novodobna halda in antična žlindra ležali le deset metrov narazen.

54


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Aljaž Pogačnik Aljaž Pogačnik je umetnostni zgodovinar in muzealec. Od leta 2012 deluje na delovnem mestu kustosa v Gornjesavskem muzeju Jesenice kot muzejski svetovalec za mestno zgodovino in galerijsko razstavno dejavnost. V okviru rednega muzejskega dela, raziskovalne dejavnosti in publiciranja izvaja še razna predavanja s področja umetnostne zgodovine. Poleg spremljanja sodobne likovne ustvarjalnosti se študijsko posveča tudi proučevanju likovnega motiva industrijskega pejsaža. Pri tem upošteva tudi zgodovinske premene v likovni umetnosti, medsebojno povezanost in soodvisnost različnih umetnostnih področij ter njihovo vpetost v družbena dogajanja.

GOTSKI KIP SEDEČE MARIJE Z DETETOM Z BLEJSKEGA OTOKA NJEGOVO MESTO MED NJEMU PODOBNIMI LESENIMI PLASTIKAMI S SREDINE 15. STOLETJA V SLOVENIJI Na leseno plastiko sedeče Marije z detetom iz podružnične cerkve Marijinega vnebovzetja na Blejskem otoku je prvi opozoril Emilijan Cevc v katalogu razstave takratnega Mestnega muzeja Kranj iz leta 1958, kjer je omenil, da gre za plastiko iz druge polovice 15. stoletja in da je verjetno izdelek gorenjskega rezbarja, ki naj bi izhajal iz nastajajočih cerkva v Kranju in Škofji Loki.[1] Otoški kip zopet zasledimo v Cevčevi literaturi leta 1963, kjer ga je označil kot plastiko, ki ne prinaša nobenih ikonografskih novosti in naj bi po njegovem mnenju pripadala stilni dediščini prve polovice 15. stoletja. Marijin kip je vključil v centralnoslovenski prostor.[2] Poleg Cevca se je zelo malo strokovnjakov ukvarjalo s slogovno 1 Cevc, Gotska plastika na Gorenjskem, 1958, str. 8. 2 Cevc, Srednjeveška plastika na Slovenskem, 1963, str. 230.

Sedeča Marija z detetom, okoli leta 1465, cerkev Marijinega vnebovzetja, Blejski otok (Foto: Gornjesavski muzej Jesenice)

55


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Sedeča Marija z detetom v baročni preobleki, okoli leta 1465, cerkev Marijinega vnebovzetja, Blejski otok (foto: osebni arhiv avtorja)

opredelitvijo sedeče Marije z detetom z Blejskega otoka, v kar se lahko prepričamo že s pregledom dostopne literature o tej plastiki. Obravnavan gotski Otoški kip ni omenjen niti v katalogu razstave Gotska plastika na Slovenskem Narodne galerije v Ljubljani iz leta 1973 niti v katalogu razstave Gotika v Sloveniji Narodne galerije v Ljubljani iz leta 1995, ki veljata za dva izmed temeljnih pregledov o gotski umetnosti v Sloveniji. Otoško cerkev je mogoče glede na dostopne zgodovinske vire in predhodne študije datirati šele v čas po letu 1004, nekako po smrti škofa Albuina (1006), ko je po klavzuli Henrikove darovnice tretjina škofiji takrat podeljene posesti prešla v užitek briksenskih kanonikov[3] in je postala briksenska 3 Höfler, O umetnostnih spomenikih srednjega veka v Blejskem kotu, 1984, št. 1–2, str. 131; GESTRIN, Bled v fevdalnem obdobju – do konca 18. stoletja, 1984, str. 119–120.

56

proštijska cerkev. Otoška cerkev je imela tudi veliko zemljiških posesti v okolici Bleda. S posestvom in ostalim premoženjem Marijine cerkve so opravljali posebni rektorji, ki jih je imenovala briksenska škofija. Darovi vernikov so bili za briksensko škofijo najverjetneje tako pomemben vir dohodkov kot sama zemljiška posest.[4] Nastanek obravnavanega Marijinega kipa lahko povežemo z eno izmed prenov otoške cerkve, ki danes kaže baročno podobo iz konca 17. stoletja. Čisto mogoče bi bilo, da bi bila naša plastika z novega oltarja, ki ga je 15. decembra 1465 skupaj z novim prezbiterijem posvetil prvi ljubljanski škof Sigismund Lamberg. Prepisano posvetilno listino najdemo v prvem delu Hrenovega dnevnika, ki ga danes hrani zagrebška nadškofijska knjižnica.[5] Leseni kip upodablja Marijo, sedečo z rahlo razmaknjenimi koleni frontalno na blazini, položeni na široko klop, ki je pokrita s pregrinjalom. Goli Jezušček sedi s prekrižanimi nogami na materinem levem kolenu in v levici drži jabolko. Marija ga z levico podpira. Oblečena je v dolgo tuniko, ki se tako nad pasom kakor pod njim guba vertikalno, okoli kolen pa pada v globokih zalomljenih gubah, pri tleh se z leve proti desni nalagajo druga na drugo. Med koleni oblikuje oblačilo večjo gubo v obliki sklede, ki je znotraj rahlo zalomljena. Ob strani valujoča oglavnica, ki pokriva le njeno zatilje ter ji na obeh straneh glave razkriva šopa las, zlasti v spodnjem delu nežno prehaja v masiven plašč. Jezušček je proti gledalcu obrnjen skoraj frontalno, z razširjenimi rokami. Večje poškodbe so manjkajoča Marijina desna dlan in manjkajoči kroni. Opozoriti velja na skupino sedečih Marij z detetom (vse v lesu) iz druge polovice 15. stoletja, ki se nahajajo na območju današnje Slovenije. Izbrane plastike med seboj ne povezuje nobena znana delavnica, skupna pa sta jima odmaknjenost od mehkega sloga in uveljavljanje novih realističnih form 4 Gornik, Zgodovina blejske župnije, str. 173–207. 5 Cevc, 1963 (cit. nota 2), str. 230.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Hans Multscher, Kipi z oltarja župnijske cerkve Unsere liebe Frau im Moos v Sterzingu (Vipiteno), 1456–1458, detajl (Foto: osebni arhiv avtorja)

pod zahodnim vplivom delavnic iz Goriške oziroma Furlanije in Južne Tirolske.[6] Ravno s pomočjo te skupine slovenskih plastik in s podobnimi primeri iz bližnjih zahodnih dežel bi morda lahko našli podobna izhodišča tudi za lesen kip z Blejskega otoka, saj nas na to usmeri že samo zgodovinsko dejstvo, da je bil Bled vse od 11. do začetka 19. stoletja v posesti briksenske škofije. Skupina teh gotskih plastik sledi podobnemu, že iz romanike znanemu ikonografskemu tipu sedeče Marije Kraljice z Jezuščkom v naročju, z vladarskimi insignijami, kot so žezlo, vladarsko jabolko in krona. Za poznosrednjeveške upodobitve Marije z otrokom pa so značilna tudi različna opozorila na prihodnje Jezusovo trpljenje, kot so prekrižane Jezusove noge ali Marijin dotik Jezusove noge tam, kjer jo bo prebil križ. Nedvomno najkakovostnejša in najvplivnejša lesena plastika te skupine je sedeča Marija z detetom iz Brda pri Lukovici, ki je nastala med letoma 1450 in 1460. Oblačilo brdske Marije med koleni oblikuje večjo gubo v obliki črke Y. Marijina oglavnica prehaja v težek plašč. Jezušček sedi v materinem naročju s prekrižanimi nogami. Na visoko kakovost plastike kaže tudi zanimiv tričetrtinski zasuk Marijinega telesa in modelacija obeh glav.[7] Vidni so elementi 6 Cevc, 1963 (cit. nota 2), str. 216–228. 7 Štefanac, Brdska sedeča Marija z detetom, 1995,

novega gotskega realizma, ki je paralelen avstrijskemu težkemu slogu, hkrati opazimo otrdevanje form mehkega stila. Delo lahko nedvomno povežemo z novostmi švabskega kiparja Hansa Multscherja, ki je deloval na Tirolskem. Pri tem imamo v mislih stilne značilnosti figur (visoka čela in podbradki ter gubanje oblačil) oltarja v Sterzingu.[8] Kljub temu, da so v starejši literaturi avtorji povezovali brdski kip predvsem z izhodišči furlanske plastiko s sredine 15. stoletja, npr. s sv. Agato in sv. Lucijo iz cerkve S. Maria la Bella v Huminu (Gemona del Friuli) in pa z Marijo iz Dilignidisa (sedaj v cerkvi Sv. Gotharda) iz okoli leta 1486 avtorja Domenica Minioni da Tolmezzo,[9] se nam zdi, da so najbližja slogovna izhodišča za našo Marijo iz Brda že v Multscherjevih sedečih madonah v bozenskem muzeju ter v Bavarskem narodnem muzeju v Münchnu. Ravno pri Hansu Multscherju najdemo zametke gube v obliki črke Y med Marijinimi koleni, kar zadeva oblikovanje obrazov in gubanje draperije, pa najdemo paralele med številnimi stoječimi Madonami njegove delavnice. Ob tem je Samo Štefanac izpostavil tudi zelo pomembno vprašanje: str. 191. 8 Rasmo, Mittelalterliche Künst Südtirols, 1949, str. 28–29. 9 Marchetti – Nicoletti, La scultura lignea nel Friuli, Milano 1956, str. 34–40.

57


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

ali ni ravno kip Marije z detetom iz Brda morda ena tistih importiranih južnotirolskih plastik, ki so pomembno vplivale na nastanek številnih sedečih Marij na slovenskih tleh kakor tudi na razvoj rezbarskih delavnic druge polovice 15. stoletja v Furlaniji,[10] saj poznamo vrsto kasnejših ikonografskih variacij na to temo. To se nam razodene ob pogledu na izdelke rezbarske delavnice, poznane kot Scuola di Tolmezzo, kot je na primer Madona iz Buje (okoli leta 1480) iz župnijske cerkve Marije Vnebovzete v Vidmu, delo glavnega predstavnika Domenica Minioni da Tolmezza.[11] Podobnemu ikonografskemu tipu sledi tudi Rožniška sedeča Marija z detetom, ki je kakovostno šibkejši posnetek podobnega vzora kot Marija iz Brda. Marijina plastika z Rožnika (Ljubljana) je še vedno ujeta v posamezne elemente, tipične za mehki mednarodni gotski slog, a so gube draperije že plitve, otrdele in zalomljene, idealistično vitkost pa je zamenjala čokata telesna oblika. Kljub očitnim paralelam je močno izražena drugačna komponenta najverjetneje nekega primorskega oziroma goriškega rezbarja. Za Rožniško Marijo na podlagi teh dejstev lahko po eni strani iščemo vzore v južnotirolskih lokalnih delavnicah, za katero pričajo predvsem podobni slogovni elementi, medtem ko za karakteristike furlanske plastike po Cevcu pričajo ikonografske značilnosti, kot je obrobek Marijinega ovratnika, jabolko v njeni desnici in v srajčico oblečeno dete. Soroden mu je tudi kip sv. Daniela iz Sanabora nad Vipavo in ravno zaradi te plastike je najbolj pravilno sklepati, da sta obe deli nastali vsaj na širšem goriškem območju.[12] Naslednja lesena kipa skupine slovenskih plastik zahodne usmeritve, mimo katerih pri tem pregledu ne moremo, sta Sedeča Marija z detetom iz Sopotnice in Sedeča Marija z 10 Štefanac, 1995 (cit. nota 7), str. 192. 11 Mostra della scultura lignea di Friuli, 1983, str. 76–79. 12 Cevc, Gotsko kiparstvo, 1967, str. XII.

58

Sedeča Marija z detetom s Primskovega, 1460–1470, župnijska cerkev Marije Vnebovzete, Primskovo, Kranj (foto: Gorazd Kavčič, Gorenjski Glas)

detetom s Primskovega (Kranj). Plastiki sta nastali med letoma 1460 in 1470. Osnovno oblačilo obeh Marij je visoko prepasano in od pasu pada v cevastih gubah, ki se nabirajo v naročju, kjer se zlijejo z gubami, ki padajo z ramen proti tlom. Skupne značilnosti obeh plastik so: oblika glave in las, ohlapen plašč z rozetno sponko, z rožami okrašen pas. Podobno je zasnovana tektonizacija figure v blok telesnega jedra. Razlika je opazna v spodnjem delu – pri Mariji s Primskovega se gube bolj poglabljajo in nabrekajo v smeri osi navzven. Razlika je tudi pri inscenaciji Jezusa, ki je pri kipu s Primskovega oblečen in sedi na Marijini roki in ne na kolenu, kot pri delu iz Sopotnice. Za obe deli bi lahko rekli, da gre zlasti zaradi značilnih grafizmov gub,


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

ki so zgoraj paralelne oziroma vertikalne, spodaj pa večkrat zalomljene, za domače delo pod goriškim vplivom.[13] Tak način gubanja je značilen za že omenjeno delavnico Scuola di Tolmezzo, ki je delovala v okolici Vidma v zadnji tretjini 15. stoletja,[14] pa tudi za slikarstvo suškobodeško-prileške skupine. Nedvomno so slikarji te skupine slogovno gradili na izročilu furlanskega slikarstva, obogatenega s prvinami novejšega mehkega sloga, njihovo izhodišče pa je treba iskati v delu Mojstra bohinjskega prezbiterija, ki neposredno izhaja iz tradicije mojstrov goriških delavnic, ki so delovale na podružnični cerkvi sv. Lenarta na Bregu pri Preddvoru med

Bodeško‑prileški mojster, Fragment sv. Lenarta, 1460– 1470, podružnična cerkev Sv. Pavla v Stari Fužini v Bohinju (Foto: osebni arhiv avtorja)

Bodeško‑prileški mojster, Fragment draperije angela oznanjenja, 1465–1470, podružnična cerkev Sv. Ahaca, Prilesje (Foto: osebni arhiv avtorja)

letoma 1410 in 1415. Termin suško-bodeškoprileška skupina se je uveljavil na podlagi slogovnih značilnosti fresk, ki so se dokončno izoblikovale v cerkvah sv. Janeza Krstnika na Suhi pri Škofji Loki (okoli leta 1450), sv. Lenarta v Bodeščah pri Bledu (1460– 13 Ibid. 14 Bergamini, Il Quatrocento e il Cinquecento, 1988, str. 11–130.

1465) in sv. Ahaca v Prilesju nad Anhovim (okoli leta 1470). Osrednja spomenika sta poslikavi prezbiterijev cerkva na Suhi in v Bodeščah. Umetnostnozgodovinska stroka meni, da lahko v suško-bodeško-prileški skupini ločimo troje rok umetnikov: Suškega, Bodeško-prileškega in Mojstra Spodnjega Otoka, avtorja fresk na zunanjščini podružnične cerkve sv. Janeza na Spodnjem Otoku in v severni kapeli župnijske cerkve sv. Andreja v Mošnjah pri Radovljici.[15] Po letih 1465–1470 poslikav suško-bodeško-prileških slikarjev na Gorenjskem ne najdemo več. Najverjetneje jim je zmanjkalo naročil in so svoje delovanje morali prenesti na zahod, na severno Primorsko, kjer so v podobni maniri, a veliko bolj ploskoviti shematizirani različici, nadaljevali njihovi nasledniki še do

15 Höfler, Die Wandmalereien der Gruppe Suha – Prilesje und die künstlerischen Wechselbeziehungen zwischen Friaul und Slowenien im 15. Jahrhundert, 1988, str. 467–483: isti, Srednjeveške freske v Sloveniji, 1996, str. 18–21; Pogačnik, Suško-bodeškoprileška skupina: slogovna izhodišča, 2004, str. 3–38.

59


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

preloma 15. in 16. stoletja.[16] Gube na oblačilih suških apostolov so trde in zalomljene. Lahko padajoče draperije se namreč v spodnjem delu velikokrat trikotniško prepogibajo, a so še vedno dokaj plastično oblikovane. Podobne trikotne gube, kot jih lahko opazimo v spodnjem delu draperije Marijinega kipa z Blejskega otoka, opazimo tudi na fragmentu oblačila angela iz prizora Marijinega oznanjenja v Prilesju, poslikave, nastale med letoma 1465 in 1470, kjer se zmečkanine v jasnih trikotnikih približujejo nenaravnim poudarjenim oblikam. Ravno do teh značilnosti slikarstva, tipičnega za slikarje suško-bodeško-prileške skupine in oblikovnih oblik gubanja draperije, opaznega na skupini lesenih plastik zahodne usmeritve druge polovice 15. stoletja, ki na zunaj spominjajo na ostrejši stil in odstopajo od izročila mehkega sloga ter v splošnem celo ustrezajo stilni stopnji severnjaškega težkega sloga, so ustvarjalci prišli do zelo podobnih otrdelih form le po poti samosvoje stilizacije. Vzorov za te gube novega sloga tako ne smemo iskati v grafičnih predlogah. Na to je opozoril že Janez Höfler, ko je poudaril, da je treba uporabo grafičnih predlog povezovati s konkretno delavniško prakso določenih delavnic in da tudi kasneje ne gre za splošno razširjen pojav. Uporaba grafične predloge je bila torej odvisna od splošne usmerjenosti slikarja in njegove delavnice. Če je ta koreninila v izročilu prve polovice 15. stoletja, ni bilo praktično nobene možnosti za uporabo grafičnih predlog.[17] Tudi plastiki Marija z Jezusom iz Lokve pri Divači in Marija z Jezusom iz Smolenje vasi, ki sta nastali okoli leta 1470, kažeta značilen sistem zalomljenih gub pri tleh. Tu se draperija ne izraža z izrazito grafično ostrino, čeprav je še vedno nosilec likovnega izraza. Draperija, podana v veliki količini, je pod 16 Höfler, Srednjeveške freske v Sloveniji, 1997, str. 21–22. 17 Höfler, Stensko slikarstvo med Janezom Ljubljanskim in mojstrom sv. Andreja iz Krašc, 1985, str. 210.

60

koleni močno, a nerealno nagubana. Na obeh straneh tega samostojnega prepleta draperije so ostale čez kolena padajoče dolge cevaste gube. Dete sloni v Marijinem naročju kakor na težkem piedestalu. Obe plastiki sledita že znanim ikonografskim značilnostim, kot so jabolko v Marijini desnici, velika sponka na prsih, poln, rahlo zabuhel obraz z visokim čelom in čez podstavek segajoče ploščate gube. Če ju primerjamo z večino ostalih plastik, opazimo razliko: Jezus v Marijinem naročju ne sedi, ampak stoji (tako kot pri sedeči Mariji z detetom s Primskovega) in se igra s kroglo. Tudi Marija z detetom z Blejskega otoka ima podobne ikonografske značilnosti kot že prej omenjene Marije z Jezuščkom. Preden je v 21. stoletju kip doživel, po restavratorskem postopku, novo baročno podobo, so bili ohranjeni tudi ostanki originalne srednjeveške polihromacije.[18] Že na prvi pogled ugotovimo, da je Marija z detetom z Blejskega otoka vendarle precej boljša kot Marijin kip z Rožnika, kar se vidi že po odlični modulaciji las in obraza. Rožniški kip je veliko bolj tektonsko zasnovan kot Otoški, ki je rahlo potegnjen v višino, kar slogovno razkriva še zadnje spomine na mednarodni mehki slog. Zasnova Marijine lesene plastike z Blejskega otoka nakazuje, da je bil avtor še zasidran v izročilu obdobja, ki naznanja konec mehkega sloga. Za to obdobje je značilno počasno shematiziranje in otrdevanje form, nanj pa nas zlasti spominja velika »skledasta« guba med Marijinimi rahlo razmaknjenimi koleni, ki jo zasledimo tudi pri južnotirolskem kiparju Hansu iz Judenburga, na primer na skupini Marijinega kronanja z velikega oltarja v Boznu, ki je nastala med letoma 1421 in 1425. Skledaste gube (opazimo tako na Bogu Očetu kot pri Jezusu, ki krona Marijo) so se razvile iz velike ločne gube. Celotnega slogovnega značaja otoške plastike ne moremo zadovoljivo razložiti samo z značilnimi izdelki poznega mehkega sloga 18 Cevc, 1967 (cit. nota 9), str. LIV.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

a še vedno ne premorejo prave plastičnosti, značilne za prihajajoče likovne vzpodbude. Nekatere stilne značilnosti Marije z Blejskega otoka brez dvoma kažejo na paralele z južnotirolskimi kiparskimi izdelki. Težava je, da jih ne moremo z gotovostjo povezati z delom določenega južnotirolskega mojstra ali z delavnico, saj se je iz obdobja sredine 15. stoletja na področju Vidma in njegovega zaledja ohranilo zelo malo gradiva. Naš rezbar je nedvomno poznal dela južnotirolskih delavnic ali pa je bil vsaj seznanjen s sočasno plastiko osrednjeslovenskega prostora. Namen prispevka je s posameznimi primeri osvetliti možna slogovna izhodišča gotske Marijine plastike iz Blejskega otoka, o kateri je bilo doslej bolj malo napisanega, predvsem pa vzpodbuditi interes za nadaljnje raziskave, ki bodo našle odgovore na vprašanja o temeljnih slogovnih izhodiščih te pomembne blejske kulturne dediščine. Hans iz Judenburga, Marijino kronanje iz Bozna, 1421–1425, Germanski nacionalni muzej, Nürnberg (Foto: osebni arhiv avtorja)

iz začetka 15. stoletja, ampak vzore lahko poiščemo s primerjavami s podobnimi izdelki, ki jih zasledimo v delavnici Lienharta iz Briksna in njegovega kroga, kot so na primer Marijino kronanje iz župnijske cerkve v Feldthurnsu iz okoli leta 1450 ali pa Marije z detetom iz Sarnsa iz okoli leta 1455. Obrazi kipov Lienharta iz Briksna so ponekod še vedno tipizirani, a postajajo vse bolj realistični.[19] V marsičem so si njegovi obrazni tipi podobni z otoško plastiko: visoko čelo, oblika brade, lepo modelirani lasje. Zlasti pri skupini z oltarja v Säbnu iz okoli leta 1468 je mogoče zaslediti paralelne vertikalne gube nad pasom, kot se kažejo na poprsju oblačila Otoške Marije. Lienhart iz Briksna je bil bolj konservativen umetnik, kar je opazno predvsem pri gubanju draperij, ki sicer z leti postajajo vse bolj grafizirane, 19 Egg: Gotik in Tirol, Die Flügelaltäre, 1985, str. 82–92.

Literatura:

• Bergamini, Giuseppe: Il Quatrocento e il Cinquecento, La scultura nel Friuli-Venezia Giulia II: dal Quattrocento al Novecento (ur. V Paolo Goi), Pordenone: Grafiche editoriali artistiche pordenonesi, 1988, str. 11–130. • Cevc, Emilijan: Gotska plastika na Gorenjskem, katalog razstave, (Kranj, Mestni muzej, 20. 3.–20. 4. 1958), Kranj: Mestni muzej, 1958. • Cevc, Emilijan: Gotska plastika na Slovenskem, katalog razstave, (Ljubljana, Narodna galerija, oktober – december 1973), Ljubljana: Narodna galerija, 1973. • Cevc, Emilijan: Gotsko kiparstvo, (Ars Sloveniae), Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967. • Cevc, Emilijan: Srednjeveška plastika na Slovenskem. Od začetkov do zadnje četrtine 15. stoletja, Ljubljana: Slovenska matica, 1963. • Egg, Erich: Gotik in Tirol, Die Flügelaltäre, Innsbruck: Haymon 1985. • Gestrin, Ferdo: Bled v fevdalnem obdobju – do konca 18. stoletja. Kronika 32, 1984, št. 2/3, str. 120. • Gornik, Franc: Zgodovina blejske župnije, Celje: Mohorjeva družba, 1990. • Höfler, Janez, Srednjeveške freske v Sloveniji 2, Primorska, Ljubljana: Družina, 1997. • Höfler, Janez: Die Wandmalereien der Gruppe Suha - Prilesje und die künstlerischen Wechselbeziehungen

61


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

zwischen Friaul und Slowenien im 15. Jahrhundert, Cultura in Friuli. Omaggio a Giuseppe Marchetti, Udine: Società Filologica Friulana, 1988, str. 467–483. • Höfler, Janez: O umetnostnih spomenikih srednjega veka v Blejskem kotu. Kronika 32, 1984, št. 2/3, str. 130–142. • Höfler, Janez: Srednjeveške freske v Sloveniji 1, Gorenjska, Ljubljana: Družina, 1996. • Höfler, Janez: Stensko slikarstvo med Janezom Ljubljanskim in mojstrom sv. Andreja iz Krašc, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete; Partizanska knjiga, 1985. • Marchetti, Giuseppe; Nicoletti, Guido: La scultura lignea nel Friuli, Milano: Silvana editoriale d’arte, cop, 1956.

Pletna na Blejskem otoku, okrog leta 1900

62

• Mostra della scultura lignea di Friuli, katalog razstave, (Villa Manin di Passariano 18 giugno–31 ottobre 1983, Aldo Rizzi et al.), Udine: Istituto per l’enciclopedia del Friuli Venezia Giulia, 1983. • Pogačnik, Aljaž, Suško-bodeško-prileška skupina: slogovna izhodišča, diplomsko delo, Tržič: A. Pogačnik, 2004. • Rasmo, Nicolo: Mittelalterliche Künst Südtirols, Künstausstellung (Bozen Museum 1948/1949), Bozen: Bozen Museum, 1949. • Štefanac, Samo: Brdska sedeča Marija z detetom, Gotika v Sloveniji, katalog razstave (Ljubljana, Narodna galerija, 1. 6.–1. 10. 1995, ur. Janez Höfler), Ljubljana: Narodna galerija str. 191–192.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Franc Rozman Dr. Franc Rozman, rojen na Bledu leta 1941, je redni univerzitetni profesor v pokoju. Na filozofskih fakultetah v Ljubljani in Mariboru je predaval novejšo zgodovino Slovencev in zgodovino Jugovzhodne Evrope. Med številnimi objavami je posebej treba omeniti Na cesarjev ukaz (spomini Josefa Schwegla, 2004) in Spomine in pisma Josefa Schwegla (2007).

ALOIS VIDITZ VON AUENSTEIN, SIN BLEJCA Med avstroogrskimi generali je doslej poznan vsaj en Blejec in to je bil generalmajor ad honores Alois (Alojz) Viditz (Vidic) von Auenstein, ki sicer ni bil rojen na Bledu, pač pa je bil tam rojen njegov oče Valentin, c. kr. računski svetnik v Trstu, in sicer v Gradu št. 66, danes Partizanska cesta 8, po domače pri Jurju. Domače ime in priimek je tudi danes še ista. Generalov oče Valentin je bil rojen na silvestrovo, torej 31. decembra 1799, umrl pa je po letu 1877. Natančnega dneva in kraja smrti ni našel niti po svoji akribiji znani dr. Miha Preinfalk, ki je o družini Vidic obširno pisal v tretjem zvezku Plemiške rodbine na Slovenskem v 19. in 20. stoletju (Preinfalk, 2017, str. 239–243). Večinoma po njegovem delu sem tudi napisal ta članek, moje ugotovitve so posebej označene z opombami. Doslej se še ni našla nobena fotografija generala, zato pa je objavljen njegov grb. Generalov ded je bil tudi Valentin, babica pa Marija Wallant, vulgo Balantova po gorenjski izgovarjavi. Alojzijev oče se je dvakrat poročil. S prvo ženo Terezijo Gentili je imel dva sinova: Karla (1834–1902), ki je bil zemljiški posestnik v Bolzanu in je bil poročen s potomko stare irske plemiške

rodbine Frances Netterville, drugi pa je bil Alojz. Kmalu po porodu je Valentinu žena umrla in se je poročil še drugič. Podatkov o drugi ženi ni najti in tudi ne o tretjem sinu Emilu, ki naj bi se rodil okrog leta 1848. Nekaj več podatkov je o najmlajšem sinu Eriku (1864–1904). Poznejši general Alojz se je rodil v Trstu, 19. junija 1836, in se že kot najstnik odločil za vojaško kariero. V vojsko je vstopil 5. avgusta 1851 v artilerijski polk št. 3, kot podtopničar, naslednje leto je bil topničar in se do leta 1853 šolal v artilerijski šoli v Liebenau (danes sedmi okraj v Gradcu, kjer je še danes vojaška šola). Njegova vojaška kariera se je nadaljevala tako, da je 18. maja 1855 postal narednik v pešpolku št. 53, in tam napredoval 7. julija 1856 v podporočnika II. razreda, 15. aprila 1859 je bil že podporočnik I. razreda. Dne 1. julija 1859 je bil že nadporočnik (poročnika je preskočil), 30. oktobra istega leta pa je bil premeščen v c. kr. kranjsko-primorski prostovoljni bataljon, kjer je bil bataljonski adjutant. 30. oktobra 1859 je bil že v pešpolku št. 22, kjer je ostal do 1. septembra 1862, ko je bil dodeljen mornariškemu pešpolku. Nova premestitev 63


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

ga je doletela, ko je šel 1. decembra 1866 v 53. pešpolk v Český Těšín. Tam je postal 23. aprila 1869 najprej stotnik II. razreda in nato 1. maja 1874 še stotnik I. razreda. Spet je sledila premestitev, tokrat spet v 52. pešpolk in tudi povišanje v majorja 1. novembra 1881. Podpolkovnik je postal 1. novembra 1887, ko je bil v pešpolku št. 100 v Českem Těšínu, potem pa od 1. oktobra 1889 v 6. bosansko-hercegovskem pešpolku, kjer je čez mesec dni že postal polkovnik in komandant tega bataljona. Po 46 letih, 3 mesecih in 16 dneh se je Alojz Vidic 8. septembra 1892 upokojil in 9. marca 1899 postal še generalmajor ad honores (Österreichisches Staatsarchiv (ÖstA), Kriegsarchiv (KA), Qualifikationslisten 3622).

Grb družine Viditz pl. Auenstein (risba: Jutta von Auersperg)

Še kot major je bil 31. julija 1887 povzdignjen v dedni plemiški stan s častnim nazivom Edler (plemeniti) in predikatom von Auenstein. Njegov grb tvori deljen rdeče-srebrn ščit: zgoraj dva prekrižana srebrna meča z zlatim ročajem, spodaj modra konica, v kateri na odprtem morju pluje v desno obrnjena zlata 64

ladja z razvitim belim jadrom, rdečo trikotno zastavico, rdečim krmilom in štirimi vesli, na obeh straneh konice pa je rdeča zvezda. Nad ščitom je kronan turnirski šlem z rdečezlatim in modro-srebrnim pregrinjalom. Iz krone raste zlati lev z rdečim jezikom in rdečimi kremplji, ki v dvignjeni desni šapi drži meč z zlatim ročajem. V svojem dolgoletnem služenju je Vidic dobil tudi številna odlikovanja, in sicer vojaški križec za zasluge, vojaško medaljo za zasluge na traku vojaškega križa za zasluge, spominsko medaljo za danski pohod leta 1864, vojaški službeni red II. in I. stopnje za častnike, vojaško medaljo, jubilejno spominsko medaljo za oborožene sile, bil je vitez železne krone III. stopnje in vitez Leopoldovega reda Elizabete-Terezije. Poleg vojaških je dobil še nekaj drugih pohval: leta 1883 za pomoč pri požaru v bližini Znojma, leta 1895 za kratek življenjepis pobudnika ustanovitve vojaškega invalidskega zavoda v Pragi feldmaršallajtnanta Petra grofa Strozzija, ki je 38-letni padel pri Zrinu v vojni v letih 1664–65. Leta 1898 je Vidic tudi pomagal postaviti spomenik temu generalu, sam pa je to ustanovo vodil od leta 1894 do dejanske upokojitve leta 1903. Njegova generalska pokojnina je bila 7200 kron, zraven je imel zaradi ranjenosti še 800 kron, kot vitez Leopoldovega reda ElizabeteTerezije pa je imel še dodatno pokojnino v znesku 853 kron. Po končani upokojitvi se je iz Prage najprej preselil v Gradec, potem pa v Meran, kjer je 15. decembra 1920 umrl. V vojaški karieri se je udeležil štirih vojn in sodeloval v številnih bitkah. Prvič je kot podporočnik sodeloval v vojni z Italijani leta 1859 in bil 31. maja 1859 hudo ranjen v bitki pri Palestru, ko je bil ranjen v komolec in bil z desnico odtlej trajno nesposoben. Zato je bil deležen posebnega privilegija, da je od leta 1860 smel nositi sabljo na desni strani, leta 1876 pa mu je bilo dovoljeno še, da je smel zajahati konja s sabljo v nožnici. Dan prej je bil ranjen še v bitki pri Vinzagliu, ko je dobil poškodbe na nogi. Za ranjeni komolec je dobival poseben dodatek k plači v višini 400


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

kron, ki je ob upokojitvi narasel na 800 kron. V vojni z Dansko leta 1864 je bil kot nadporočnik mornariške pehote na krovu oklopne ladje Don Juan d’Austria, vendar ni sodeloval v kakšnem spopadu. Leta 1866 je bil komandant čete mornariškega depoja v Pulju in tudi v tej vojni se ni udeležil nobenega neposrednega spopada. Pač pa je kot stotnik sodeloval pri zasedbi Bosne in Hercegovine in se je udeležil bojev pri Rogelji 5. avgusta 1878, 7. avgusta pri Jajcu in 24. avgusta pri Veličevu. Vendar ga Jernej Andrejka v svoji knjigi Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini ne omenja (Andrejka, 1904). Kako ga je zaznamovala poškodba v Italiji, je videti v njegovi želji, da naj bi bil predikat pri povzdigu v plemiški stan Reisfelden, ker je bil pri Palestru ranjen na riževih poljih, kar pa ni bilo odobreno. Prav tako ne Eichelhorst, ker je bila njegova žena po materini strani iz družine Aichelburg in končno je postal von Auenstein, tega atributa pa ni posebej utemeljil. Alojz Vidic se je poročil 21. septembra 1874 z Antonijo Zerin, ki je bila hči predsednika okrožnega sodišča Jožefa Zerina in Antonije baronice Aichelburg. Kavcijo v višini 10.000 goldinarjev je plačala nevestina družina in po sprostitvi poročne kavcije je bila dana za doto starejši hčeri Hermini. Vidicu sta se v zakonu, ki ni bil srečen, rodili dve hčeri: Hermina, rojena leta 1877 v Kamniku, in Elfrida, rojena v Znojmu leta 1883. Elfrida je ostala pri očetu in mu gospodinjila, čeprav ni podatkov do kdaj in kje je umrla. V vojaških karakteristikah je bil Alojz Vidic ocenjen kot pogumen, pravičen, skrben, odločen, strog in hladnokrven oficir, srednje stasite postave in trdnega zdravja. Bil je tudi sabljač, kolesar in zelo dober plavalec. Od jezikov je poleg nemščine popolnoma obvladal tudi italijanščino in francoščino, za silo tudi slovensko in za službene potrebe hrvaško in češko. Ker je bil brez moškega potomca, bi po smrti ugasnil njegov plemiški naziv. Zato je plemiški naziv in grb skušal prenesti na Ericha Vidica

(1869–1904), ki je bil sin Vidičevega brata Karla (1834–1902), posestnika v Bolzanu. Prva prošnja za prenos naziva in grba je bila leta 1901 zavrnjena, z obrazložitvijo, da je nečak, stotnik v 1. dragonskem polku, še premlad in še brez posebnih zaslug. Ko pa je bil stric Alojz čez tri leta odlikovan z Leopoldovim redom reda Elizabete-Terezije, je vložil ponovno prošnjo. Zadeva še ni bila rešena, ko je 30. decembra Erich umrl po padcu s konja. Tedaj je bila v prošnjo vključena njegova vdova Suzana, rojena von Hebra (1881–1943), in otroka Friderik in Erika. Cesar je 30. decembra 1906 končno to prošnjo uslišal, vendar so morali za tri plemiške nazive, tri predikate in tri častne nazive plačati 5.040 kron, kar si je glede na pokojnini in dodatek za rano general lahko brez težav privoščil. Od tega je morala Suzana plačati 4.200 kron, oba otroka pa po 420 kron. Najbrž je celotni znesek plačal kar stric.

Viri:

Preinfalk, M., 2017. Plemiške rodbine na Slovenskem: 19. in 20. stoletje. Del 3, Od Aljančičev do Žolgerjev. Ljubljana: Viharnik, str. 239–243. Österreichisches Staatsarchiv (ÖstA), Kriegsarchiv (KA), Qualifikationslisten 3622. Andrejka, J., 1904. Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878. Celovec: Družba sv. Mohorja.

65


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUÅ TVA BLED ZA LETO 2018

Naborniki na Bohinjski Beli, med svetovnima vojnama

66


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Dr. Miha Šimac Dr. Miha Šimac (1981), asistent na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani na Katedri za cerkveno zgodovino in patrologijo. Ukvarja se z raziskovanjem dvojne monarhije, posebno pozornost pa namenja prvi svetovni vojni in slovenskim vojakom, vojaškim duhovnikom in častnikom, ki so služili cesarski vojski. Leta 2014 je v Acti ecclesiastici Sloveniae objavil knjigo Vojaški duhovniki iz slovenskih dežel pod habsburškim žezlom.

SPOMENICA ŽUPNIJE SV. MARTINA ZA LETO 1918 V blejski župniji so leta 2018 na binkošti mladi prejeli zakrament svete birme. Prav ta zakrament pa je blejskim prednikom še v času vojne, junija 1918, podelil takratni ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič (1850–1937). Ob tej priložnosti je škof opravil tudi slovesno kanonično vizitacijo, kakor velevajo »cerkvene postave«. Škof Jeglič je leta 1911 o sami vizitaciji med drugim zapisal: »Pri vizitaciji pa ni dovolj, da se pregledajo le zunanje stvari, da li so vse v redu; marveč dobiti se mora tudi vpogled v duhovno pastirovanje, v versko in nravno življenje župljanov, sploh v vso notranjost. Le potem more škof ljudstvo poučiti, izpodbujevati ali posvariti, duhovnikom dajati navodila in izpolnjevati svoje dušnopastirske dolžnosti. /…/ V dosego namena je prevažna dobro sestavljena spomenica, ‘’promemoria’’ (ibid. pag. 217), zakar je podala sinoda nekoliko navodil. Ker hranim take spomenice v arhivu, bi utegnile v poznejših časih postati bogat vir za domačo kulturno zgodovino.«[1] Škof se je torej dobro zavedal, da bodo ti dokumenti pozneje postali pomemben vir 1 Ljubljanski škofijski list 1911, št. V., str. 69: Navodila za promemorijo ob kanonični vizitaciji.

za domačo, lokalno zgodovino. V ta namen je tudi želel, da bi bila podana primerna navodila za sestavljanje takšnih spomenic. Navodila je sestavil takratni kamniški dekan Ivan Lavrenčič[2] in detajlno opisal, kaj vse naj bi župnik posamezne župnije opisal v takšni »spomenici«. V grobem je obsegalo navodilo šest točk: I. cerkveno življenje (v njej naj bi opisali delo v župniji na področju otroške in mladinske pastorale, o delovanju različnih družb in bratovščin v župniji, o molitvenih skupinah ter o službi božji in krščanskem nauku); II. točka je bila posvečena vprašanju družabnega življenja (izobraževalna društva, ljudska knjižnica, časopisi; gospodarske zadruge v župniji, različni tečaji in karitativno delo); III. točka je bila namenjena političnemu življenju; IV. točka upravi cerkva (župnijska pisarna etc.); V. točka je nosila naslov Personalia in je obravnavala bolj osebno življenje v župnišču in kaplaniji (kaplan, osebje v župnišču, organist, cerkveni ključarji, župnik); zadnja 2 Ivan Lavrenčič, roj. 6. 1. 1857, Planina pri Vipavi; mašniško posvečenje (dalje m.) 27. 7. 1881; † 3. 2. 1930, Kamnik. V: Letopis Cerkve na Slovenskem 2000: stanje 1. januar 2000, Ljubljana, 2000, str. 431.

67


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

VI. točka pa je nosila naslov: Izrednost v župniji (npr. prisotnost redovnih skupnosti, posebnih šol, rudarskih obratov, drugoverci itd.). Že kamniški dekan je ob koncu navodil zapisal, da so ta navodila le splošna »z ozirom na različne razmere po župnijah v škofijah«.[3] Župnikom so bila torej ta navodila le opora, saj so pri pisanju takšnih spomenic bolj ali manj poskušali zares izhajati iz svojega okolja, v katerem so delovali. Škof Jeglič je spomenice ob vizitacijskem obisku vestno prebral in dobil dober vpogled v delovanje župnij v svoji škofiji. Takšne spomenice so duhovniki pisali tudi v času prve svetovne vojne, so pa, spričo vojnih okoliščin, leta 1917 nekoliko modificirali navodila za njihovo pisanje. V V. številki Ljubljanskega škofijskega lista za l. 1917 je bilo tako objavljeno novo navodilo za Promemoria: »Navodilo, kako naj bi se sestavila spomenica za vizitacijo v sedanjem vojnem času. Predvsem naj bi bila verna slika vpliva, ki ga ima vojska na vsestransko življenje naših vernikov, pokaže naj sadove, ki jih sedaj rodi naše prejšnje marljivo delo, pokaže naj zlokobne rane, ki se morajo zaceliti, ter usodne nevarnosti, ki se bodo morale preprečiti.«[4] Tudi v tem navodilu so bile navedene točke: v I. točki naj bi župnik spregovoril o vplivu vojne na mladino (vprašanje verouka, prejem zakramentov, vpliv odsotnosti očeta; o življenju mladih fantov in deklet, delovanju Marijine družbe itd.); II. točka se je posvečala vprašanju vpliva vojne na družinsko življenje (o vpoklicanih vojakih, padlih, zapuščene žene, število vdov itd.); III. točka je obravnavala splošne posledice vojne (omahovanje v veri, prejemanje zakramentov in udeležba pri božji službi, opuščanje molitve itd.); IV. točka je obravnavala vprašanje o aktivnostih duhovščine »za blagor ljudstva« (stiki z mobiliziranimi možmi in fanti; skrb za vdove, aprovizacija, prisotnost 3 Ljubljanski škofijski list 1911, št. V., str. 75: Navodila za promemorijo ob kanonični vizitaciji. 4 Ljubljanski škofijski list 1917, št. V, str. 49: Novo navodilo za »Promemoria«.

68

ujetnikov, vojaštva itd.); v V. točki je navodilo spraševalo po tem, v kolikšni meri je bila župnija vpeta v karitativno delovanje (skrb za begunce, invalide, bolnike, revne, posojila itd.); VI. je spraševala o vplivu vojne na vojake (odpuščene iz vojske, invalide; verska indiferentnost med njimi?); VII. točka je specifično povpraševala o prisotnosti tujega vojaštva v župniji in kako je to vplivalo na ljudi (prisotnost vojaških enot, bolnišnic drugih vojaških ustanov; stiki med vojaki in lepšim spolom itd.); v VIII. točki je vodilo spraševalo o »starih domačih nasprotnikih« in njihovem ravnanju; IX. točka je bila namenjena pogledu v prihodnost in X. točka je spraševala o izobraževalnem delu (npr. bo še mogoče nekatere organizacije, družbe na novo oživeti po koncu vojne ali ne). Ob

Dolgoletni blejski župnik Janez Oblak (zbirka Leopolda Kolmana)


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

koncu navodila je bilo med drugim zapisano: »Ako odgovorimo na stavljena vprašanja, smo opisali sedanje cerkveno, družabno in politiško-gospodarsko [sic!] življenje v župniji in bo ta spomenica velevažen kulturnozgodovinski dokument za župnijo.«[5] Po teh spremenjenih pravilih je v prvih junijskih dneh leta 1918 za kanonično vizitacijo spomenico sestavljal tudi takratni blejski župnik Janez Oblak[6] (1863–1933). Danes je tudi ta zapis prav posebej zgovoren dokument časa in morda je zato prav letošnje leto, ko od nastanka tega zapisa mineva natanko sto let, primeren trenutek za objavo prepisa tega dokumenta. Ob tem velja nekaj besed spregovoriti o samem transkriptu. V njem so vse župnikove kratice in krajšave razrešene in prikazane z oglatimi oklepaji. Z oglatim oklepajem in [sic!] so posebej nakazane tudi besede oziroma besedne zveze, ki so zapisane proti slovničnim pravilom, vendar jih tu, z namenom ohranitve patine zapisa, ni bilo smiselno popravljati. Prav tako so, če se je zdelo potrebno, ponekod dodane pojasnjevalne opombe pod črto. Dejansko pa je dokument veren odsev časa in razmer, v kakršnih so v času prve svetovne vojne živeli ljudje pod zvonom farnega zavetnika sv. Martina. Promemoria o stanju verskega življenja v župniji sv. Martina na Bledu ob kan. [onični] vizitaciji dne 25. jun.[ija] 1918.[7]

»I. VPLIV VOJSKE NA MLADINO.

a) Štiriletna svetovna vojska je v vsakem oziru bodisi ozir pouka, bodisi ozir vzgoje zelo kvarno vplivala na šol.[sko] mladino. Vojaška oblast je 1915 zasegla šol.[ske] 5 Prav tam, str. 50. 6 Janez Oblak, roj. 19. 8. 1863, Mavčiče; m. 21. 7. 1886; † 8. 12. 1933, Bled. V: Letopis Cerkve na Slovenskem 2000: stanje 1. januar 2000, Ljubljana, 2000, str. 432. 7 Nadškofijski arhiv Ljubljana, NŠAL 331 Zapuščina škofa A. B. Jegliča, škatla 7, Vizitacija župnije sv. Martina na Bledu 1918.

Prva stran spomenice iz leta 1918, ki se hrani v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani. (NŠAL/ NŠAL 331 Zapuščina škofa A. B. Jegliča, škatla 7)

prostore in [jih] porabila za vojaške bolnice. Pouk se je moral zato vršiti v neprimerni dvorani blejskega Doma in v dvorani Marijini v stari šoli. Pouk je bil za posamezne razrede silno omejen, primanjkovalo je tudi šol. [skih] moči. Otroci so morali svojim materam pomagati pri poljskem delu, ker ima župnija v pretežni večini kmečki značaj. Otroci so zaostali v pouku, izobrazbi, posebno pa še v vzgoji. Postali so divji, surovi in zanikrni. – Verouk v šoli sta poučevala v I. razredu župnik, v 3 drugih pa kaplan. Kvarni vpliv sta se trudila zmanjšati, da sta ob sobotah in nedeljah imela vpeljano šolsko spoved in otroke navajala k udeležbi verskih pobožnosti v cerkvi. b) Fantje do 18. leta, ki so bili doma, so bili prav sprideni, podivjani, surovi, 69


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

brez vsakega spoštovanja do Cerkve in duhovnikov. Obnašanje v cerkvi med b.[ožjo] službo ob nedeljah in praznikih skrajno pohujšljivo, dasi so imeli preje v šoli izvrstne katehete, g. Zabreta[8] in Petriča.[9] – Državna prepoved glede vodenja policijske ure je ostalo brez pomena, ker merodajna oblast ni skrbela za izvršitev. – Marijine družbe za fante ni. c) Nevarnosti za versko in moralno življenje deklet so bile velike vsled bližnje pristojnosti vojakov, ki so bili nastanjeni v 3 bolnicah, namreč v 2 rezervnih in 1 vojni. Te bolnice so imele vojake po vseh hotelih in privatnih hišah, skupaj nad 30 objektov. Začetkoma so se tukajšnja dekleta pohujševale nad prostaškim vedenjem strežnic rudečega [sic!] križa, ki so javno hodile ponoči in po dnevu okrog v spremstvu opremljajočih se vojakov. Tudi življenje in javno obnašanje enega vojnega kurata je bilo nad vse pohujšljivo, da so se matere in

dekleta zgražale. Ta pohujšljivi zgled tujih žensk je vzel sčasoma sramežljivost domačim dekletom in ženskam, ki so se prvi 2 leti prav dobro držala, da ni bilo nobene nezakon.[ske] matere. Zadnji 2 leti pa morala zelo nazaduje. Dekleta imajo Mar.[ijino] družbo, in se dobro drže, voditelj družbe je g. kaplan. Tudi druga dekleta obiskujejo nedeljsko b.[ožjo] službo in prejemajo letno sv. zakramente. Pisemske zveze z vojaki na fronti splošno ni bilo spaziti.

II. DRUŽINSKO ŽIVLJENJE.

Družinsko življenje je trpelo vsled mobilizacije mož in fantov, nad 400 po številu. Žene so bile redno v pisemski zvezi z možmi na fronti, doma so veliko trpele vsled dela, gospodarile dobro in varčno, skrbele za može na fronti, pošiljale jim živež in denar, dasi so nekatere same stradale. Dolgov so veliko vrnile. Pri družinah, kadar so se možje vračali na dopust k svojim ženam, ni bilo opaziti evitatio prolis,[10] pač pa pri domačih delavskih družinah. Zveste so ostale vse svojim možem, razen ene, katere mož je v ruskem ujetništvu. Večina družin je vpisanih v pobožno družbo sv.[ete] Družine.

III. VERSKO ŽIVLJENJE.

Vojaki se družijo z dekleti na zaledenelem Blejskem jezeru. Na zadnji strani fotografije datum 18. svečana 1917 in podpis Tončka. (Zbirka Leopolda Kolmana) 8 Franc Zabret, roj. 15. 9. 1885, Predoslje; m. 14. 7. 1909; † 15. 12. 1972, Salzburg. V: Letopis Cerkve na Slovenskem 2000: stanje 1. januar 2000, Ljubljana, 2000, str. 458. 9 Gabrijel Petrič, roj. 1. 12. 1889, Struge; m. 14. 7. 1913; † 23. 4. 1967, Ljubljana. Pokopan v Ribnici. V: Letopis Cerkve na Slovenskem 2000: stanje 1. januar 2000, str. 455.

70

Glede verskega življenja je v fari velika razlika. Kar je dobrih, so vzorni; mnogo svobodomislecev, ki so le med obrtniki, trgovci in gostilničarji (med kmeti ni nobenega), pa nikoli ne prihaja v cerkev k b.[ožji] službi in k sv.[etim] zakramentom. Služba b.[ožja] se vrši zjutraj ob 7h, II. ob 10h, popoldan ob 2h. Pri nedeljski jutr.[anji] b.[ožji] službi je zelo veliko obhajil; pri sv. maši med tednom je vsak dan prav veliko obhajanih; letno je bilo sv. obhajil do 18.000. – Popoldanska b.[ožja] služba je zelo slabo obiskana. Vzroki so utrujenost vsled preobilega [sic!] tedenskega dela, s prižnice oznanjeno škofijsko dovoljenje glede nedeljskega dela, nesrečni vpeljani novi 10 Izogibanje spočetju.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

IV. DELO ZA JAVNI BLAGOR.

a) Versko: S prižnice se je večkrat govorilo o resnosti časa, o vojski in njeni grozoti ter se vse pojasnjevalo v luči sv. vere. Priporočala se je redno molitev in prejem sv.[etih] zakr.[amentov]; zlasti češčenje Srca Jez.[usovega] za I. petek. V cerkvi so bila večkrat skupna sv. obhajila v srečen izid vojske; vršila so se tudi pobožna romanja v ta namen. Vojaki in sanitetno osebje na Bledu. Na hrbtni strani razglednice je lepo viden žig: Marodenhaus Veldes. (Zbirka Leopolda Kolmana)

čas, vojaštvo v bolnicah in s front prihajajoči. Vsa leta so se vršile v cerkvi razne vojne pobožnosti, pa tudi doma v družinah se je prva leta zelo veliko molilo za srečno vrnitev svojcev. V ta namen se je darovalo mnogo sv. obhajil in sv. maš. Zadnji čas ta verska gorečnost in stanovitnost v molitvi pojenjuje. Vsled dolgotrajne vojske in vedno večjega pomanjkanja vseh potrebščin so mnogi potrti in žalostni; dvomijo v pravičnost in previdnost božjo, v vrednosti in moči molitve in kolnejo vojsko.

b) gmotno: Župnik ima ves čas vojske v rokah podporo za preživljanje svojcev. On dela f.[aranom] razne prošnje, razdeluje [sic!] družinam vpoklicanih mesečno preživnino. Zelo veliko dela povzroča župniku občinska aprovizacija, hranilnica, ljudska šola in delo za begunce. Župnik je ustanovil pomožno akcijo za goriške begunce, katerih je bilo 500 v župniji in jim šel na roke v vseh ozirih. c) vojaštva: V bolnicah so se nahajali vojaki raznih narodnosti; vojnega kurata slovenščine in nemščine [veščega] ni bilo v 3 bolnicah eno leto nobenega; bili so Ogri. Zato je vojaška oblast prosila 71


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

župnika, da je opravljal versko službo za vojake. Eno leto je imel ob nedeljah pri vojaški maši slovenske in nemške govore, [jih] pripravljal v cerkvi za sprejem sv. zakramentov in jih spovedoval. Ob pričetku naše ofenzive 24./10. 1917[11] je župnik sam v vseh bolnicah vso versko dušno pastirsko delo oskrboval, ker ni bilo nobenega vojnega kurata. č) država: Vso denarno transakcijo pri podpisovanju vojnih posojil je v imenu tukajšnje hranilnice vodil in izvrševal župnik.

V. DOBRODELNOST V ŽUPNIJI.

Vsa leta vojske so bile razne nabirke v dobrodelne namene. Pobiralo se je za rudeči [sic!] križ in prirejali v ta namen koncerti in tombole, nabiralo se je za zaklad invalidov, vdov in sirot; za poljske in goriške begunce, za vojaške domove, za slepe vojake, za ponesrečence na Koroški Beli,[12] za božičnice vojakov v tukajšnjih bolnicah itd. Poleg denarja se je darovalo v župniji v vojne namene obleke volnene, sadja, raznih živil; poleg tega se razprodalo mnogo patriotičnih znakov, razglednic. Za patronat sv. Vincencija se je odposlalo mnogo denarja. – V župniji je veliko revnih družin brez vsakega posestva. Kmetije so se vsled letovišča razkosale in parcele poprodale, pozidale vile in hiše za tujce, zato primanjkuje polja in zato je 90 procentov prebivalstva navezanih na občinsko aprovizacijo in medsebojno pomoč. Vlada veliko pomanjkanje, zato je veliko nevoščljivosti, godrnjanja in nevarnost sovražnosti naproti kmetu. Delavcem ne manjka dela, a delajo le proti 11 Župnik omenja začetek slovite 12. soške ofenzive, ko so cesarske čete, v sodelovanju z nemškimi zavezniškimi silami, prebile italijanske položaje in vojno dogajanje prenesle na reko Piavo. 12 Koroška Bela je bila 14. avgusta 1917 deležna letalskega bombardiranja, ki je povzročilo ogromno razdejanje in krajanom otežilo življenje tudi v prihodnjih letih. Pomoč zanje se je zbirala tudi preko župnijskih nabirk.

72

hrani; za strojem delo zahtevajo le plačilo v naturalijah. Državno podporo za preživljanje so družine prejemale. Denarja ne morejo porabiti, ker ne morejo kupiti ne živil ne obleke.

VI. VOJAKI INVALIDI. Vojakov invalidov in superarbitriranih je dokaj v župniji. Vrnili so se večinoma takega verskega duha in življenja, kakor so bili poprej. Versko niso slabeji. Čisto drugačnega duha pa so vojaki, ki se vračajo sedaj iz ruskega ujetništva. Prešinjeni so revolucijskega duha, navzeli so se nazorov Čehov, ki so jim s silo vcepali sovraštvo do Avstrije. Branijo se nazaj vstopiti v vojaško službo. Nadvse žalostno je za celo tukajšnjo župnijo, da ima 4 ubežnike k Srbom, in se z njimi vojskujejo proti Avstriji. Dva sta bila prej člana tukajšnjega telovadnega društva »Sokol«, dva pa tamkaj zapeljana od Ljubljančanov. Priče na razpolago.

VII. VOJAŠTVO V ŽUPNIJI. Poročilo o tem v IV. c. – Spolnih bolezni ni.

VIII. VERSKI NASPROTNIKI V ŽUPNIJI. Ob času vojske verski nasprotniki niso mirovali. Začetkoma vojske so hujskali ljudstvo, češ da so duhovniki povzročili svetovno vojsko. Besno so napadali ob izbruhu laške vojske svetega Očeta, češ da je on blagoslovil laško orožje, dal jim na razpolago cerkveni denar in dal spremeniti Vatikan v vojaške bolnice. Njegovi sorodniki se vojskujejo zoper Avstrijo. Verski nasprotniki so v prvih 3 letih tajno širili po hišah, zlati med mladino, tiskane listke s podpisom knezoškofa, da je on odpravil šesto in deveto zapoved, ker morata zdaj država in cerkev skrbeti za naraščaj. V potrdilo tega je češki duhovnik Zahradnikov,[13] prijatelj 13 Duhovnik premostratenec (beli kanonik) dr. Isidor (Bogdan) Zahradnik (1864–1926) je bil v letih 1907–1918 češki poslanec v dunajskem državnem


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Na železniški postaji Bled Jezero 16. marca 1918 (zbirka Leopolda Kolmana)

Staněka,[14] v državnem zboru vložil predlog za odpravo duhovskega celibata.[15] Verno zboru. Po vojni je bil v novonastali Češkoslovaški kratek čas minister za železnice. Učiteljski tovariš je v začetku januarja 1920 poročal o Zahradnikovem izstopu iz Katoliške cerkve in njegovi poroki. Prim. Učiteljski tovariš, 28. 1. 1920, str. 3. – V resnici je bil med vidnejšimi duhovniki, ki je postal predstavnik češke nacionalne cerkve (Církev československá). Malo pred smrtjo si je premislil in izbral pravoslavno vero. 14 Češki politik František Staněk (1867–1936), predstavnik čeških agrarcev. Časopisje je večkrat poročalo o tem vidnem češkem politiku, ki je v imenu češkega svaza podal več izjav in bil kot predstavnik čeških poslancev prisoten na pogrebu dr. Janeza Ev. Kreka (1865–1917). Po koncu vojne, razpadu monarhije ter ustanovitvi Češkoslovaške je bil Staněk večkratni minister in poslanec v novi državi. 15 Slovensko časopisje je poročalo o tem predlogu čeških poslancev. Tako je Slovenec dne 24. 10. 1917 objavil novico pod naslovom: Nestrpnost čeških svobodomiselnih elementov. V prispevku so omenili, da so češki poslanci agrarnega kluba posebej agitirali »med drugim tudi za odpravo celibata«. Še bolj podrobno pa so se razpisali dva dni pozneje, 26. 10. 1917, ko so posebej omenjali tudi podpis duhovnika Zahradnika. Pozneje je bil po poročanju časopisja ta predlog umaknjen.

ljudstvo sodi duhovnika po njegovem življenju in vestnem, neumornem delu v cerkvi, posebno v spovednici, in se tacih duhovnikov z zaupanjem in ljubeznijo oklepa in posebno, če spozna, da duhovnik vsak čas svoje moči in svoje delo njemu žrtvuje.

IX. POGLED V PRIHODNOST.

V verskem oziru se nam v prihodnosti nič veselega ne kaže. Vojaki se povrnejo nazaj odtujeni – odvajeni redne službe, prejemanja sv. zakramentov, molitve, zlasti posvečevanje nedelj in zapovedanih praznikov. V vojaški službi so slišali najhujše ugovore zoper vero, cerkev in duhovnike in bodo vse to zanesli domov. Ujetniki so se navzeli upornega duha proti vsaki državni in cerkveni oblasti; v ruskem ujetništvu so spoznali pravoslavje in razne krive vere, ker so bivali skupaj s soujetniki raznih ver. Moralno življenje po vojski bo silno otežkočeno, ker so se vojaki na fronti moralno pokvarili, spoznali tamkaj rabo raznih spolnih pripomočkov zoper spočetje in zgubili smisel za vsako sramežljivost. Vsled 73


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

pomanjkanja moških bodo ženske še bolj hitele za moškim spolom in skušale z grehom dobiti ženinov. Glede gospodarske prihodnosti nam je pričakovati velikega nasprotstva med revnimi in bogatimi sloji, posebno sovraštvo meščanov in delavcev proti kmečkem stanu. Bremena vojske bodo skušali na kmeta zvrniti in zato bo najtežje ohranil svojo eksistenco. Delavcev ne bo, strojev pa si ne bo mogel nabaviti. Politična prihodnost je popolnoma nejasna. V tukajšnji župniji je bilo po hudih bojih z liberalci v večini »Slov.[venska] Ljudska stranka«. Merodajen v občini Bled pri volitvah je bil verski moment in versko življenje. Ker pa je prišla na prvo mesto narodnost, verska načela pa v ozadje, se je bati, da zgubi Slo.[venska] Ljudska stranka večino, ker ljudstvo ne bo več imelo smisla za načelna vprašanja. Glede časopisja je bilo dobro do sedaj. Ljudstvo tu zelo rado bere. Bere se strastno vse, brez ozira na vrednost vsebine. Domoljuba pod skupnim zavitkom prihaja na župni urad 143. Slovenca se razpeča le v trgovini pri cerkvi med tednom po 30, ob nedeljah pa 120. Zdi se mi, da katol.[iško] časopisje ne pripoznava principa »avtoritete« in se ne ozira na osmo zapoved božjo in širi laži k hujskanju med ljudstvo. Naravnost v pohujšanje ljudstva je bilo, da se je sramotila v Slovencu oseba nadškofa Stadler[16] in se ga opisovalo kot izdajavca, z denarjem podkupljenega. Taka pisava je bila običajna v svobodomiselnih judovskih listih in spodkopava med ljudstvom avtoriteto do škofov in duhovščine sploh, češ da so tudi te osebe dajo z denarjem podkupiti. Podpisani župnik je bil posebno hudo prizadet v svojem dušnopastirskem delovanju, ker sta Slovenec in Domoljub prinesla interpelacijo Jugoslov.[anskega] kluba o viceprezidentu Pavichu[17] in o trgovcu Sekovanič-u. 16 Nadškof Josip Stadler (1843–1918), vrhbosanski škof v letih 1881–1918. 17 Časopis Slovenec je 13. marca objavil prispevek pod Kako kranjska deželna vlada plačuje svoje

74

G. Pavich je v dotiki z najvišjimi drž. [avnimi] krogi in dunajskim dvorom, je odločno katoliški mož, ki vestno in javno spolnjuje verske dolžnosti, a je bil lažnjivo neutemeljeno napaden in izročen javnosti. Nasprotno pa se je klub potegnil za Sekovaniča, ki ni bil vsaj 10 let pri sv. maši in čegar sin Ferdinand je kot Sokol pobegnil v Belgrad. Naj bi pač merodajni krogi bolj pazili na kat.[oliško] časopisje! Bled, 21/6 1918 Janez Oblak« konfidente. V prispevku so priobčili interpelacijo, ki so jo vložili poslanci Jugoslovanskega kluba, na čelu z dr. Korošcem. V njej so deželni vladi očitali vzdrževanje goste mreže konfidentov, ki poročajo o dogodkih v deželi. O konfidentih niso imeli dobrega mnenja, saj so bile informacije pogosto neutemeljene. Kot primer takšne osebe so posebej izpostavili prav Pavicha. Takole piše: »/…/ Tako je znani renegat Pavich v. Pfauental na Bledu pošiljal policiji vse mogoče stvari. Denunciral je prebivalstvo kot »skrivače«, intigriral n. pr. tako dolgo in vztrajno tudi proti okrajnemu glavarju Župneku, dokler ga ni spravil iz Radovljice. Požuril se je, da vse, kar mu ni prijalo, sporoči pozvedovalnici na Jesenicah, sprejemal je obiske poizvedovalnih častnikov, ki so se informirali o prebivalstvu na Bledu, skratka, posrečilo se mu je, da je kraj pri lahkovernih oblasteh in zasebnikih očrnil kot »rusofilski«, s čimur [sic!] je bil dosežen namen, da so na Bledu med vojsko nastale neznosne razmere in da je politično osumljenje prineslo več Blejčanom neprijetnosti, škodo in preganjanje. Konfidentje je treba plačati: Gospodu pl. Pavichu postavna množina moke ni zadostovala. Dobil je na odredbo deželne vlade posebej veliko množino moke, poleg tega še navadno kvoto. Kmalu nato je dobil naravnost od podružnice vojnožitnega zavoda v Ljubljani, in sicer večkrat, pšenico za seme, čeprav vsakdo ve, da pl. Pavich niti nima, niti ne obdeluje polja. Očividno od vlade ukazane protekcije pa s tem še ni bilo konec: Pri dobavah premoga je dobil na poseben ukaz deželne vlade g. pl. Pavich, čeprav je čisto sam, 500 kg, med tem ko so se cele družine morale zadovoljiti s kvečjemu 250 ali še manj kilogrami. Vprašamo c. kr. notranjega ministra: Ali je voljan te zlorabe ustaviti in tako strogo kaznovati, kakor se to godi z drugimi umrljivimi ljudmi?« V: Slovenec, 13. 3. 1918, str. 4.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Monika Kokalj Kočevar Monika Kokalj Kočevar je kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Ukvarja se z ustno zgodovino in izbranimi temami druge svetovne vojne – slovenski taboriščniki v nemških koncentracijskih taboriščih, izgnanci, prisilno mobilizirani v nemško vojsko. Je avtorica več tematskih razstav in monografij.

PRISILNO MOBILIZIRANI V NEMŠKO VOJSKO IZ MEDVOJNIH OBČIN BLED IN GORJE UVOD Po kapitulaciji jugoslovanske vojske in umiku italijanskih enot je bila na Gorenjskem vzpostavljena nemška civilna uprava. Franz Kutschera, koroški nadomestni deželni vodja in od 14. aprila 1941 vodja civilne uprave na Gorenjskem, je 1. avgusta 1941 združil gorenjske okraje v tri podeželska okrožja.[1] Okrožje Radovljica s sedežem v Radovljici je imelo 42.000 prebivalcev. Občini Bled in Gorje sta spadali v podeželsko okrožje Radovljica. V občini Gorje so bile vasi Zasip, Podhom, Vintgar, Sebenje, Spodnji Graben, Blejska Dobrava, Zgornje Gorje, Krnica, Poljšica, Spodnje Gorje, Zgornji Graben, Zgornje Laze, Spodnje Gorje, Višelnica, Grabče, Mevkuž, Radovna in Spodnje Laze. V občini Bled pa kraji Rečica, Želeče, Zagorice, Mlino in Bled, ki je postal pomembno središče.[2] Franc Kutschera si je svoj sedež uredil na Bledu. Konec aprila je bila Gorenjska vključena v zaledno oblast 18. vojnega okrožja s sedežem v Salzburgu.[3] Imenovan 1 Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, str. 147. 2 Gemeinde- und Ortschaftsverzeichnis. 3 Križnar, Škofjeloško okrožje, str. 33–34; Križnar, Jeseniško okrožje, str. 33–36.

je bil tudi vojaški poveljnik za Gorenjsko s sedežem na Bledu. 31. julija so uvedli vojaški štab Jug za Južno Koroško in Spodnjo Štajersko, ki je bil nekaj časa v Mariboru, nato pa na Bledu. Redarstveno policijo je vodil poveljnik redarstvene policije za alpske dežele polkovnik Helmuth Mascus, ki je bil že aprila premeščen iz Salzburga v Maribor in nato avgusta 1941 na Bled. Na Bledu je bilo tudi poveljstvo višjega vodje SS in policije za alpske dežele generala SS Erwina Rösenerja. Organizacija Todt, ki je vodila predvsem obnovitve cest in mostov ter izvajala druga gradbena dela, je že aprila 1941 v Kranju in na Bledu ustanovila izpostave. Na Gorenjsko so prihajali pomembni člani nemške državne uprave. Med drugimi si je deželo 3. maja 1943 prišel ogledat tudi Reichsführer SS in vodja policije Heinrich Himmler. Obiskal je ranjence v bolnišnici na Golniku, položil venec na vojaškem pokopališču v Kranju, se pozdravil z mladimi v Domžalah, se ustavil na posestvu nemškega naseljenca na Zgornjem Brniku in odšel še na pogovore na Bled.[4]

4 Reichsführer SS Himmler na Gorenjskem, Karawanken Bote, 8. maj 1943, št. 36, str. 1.

75


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

KOROŠKA LJUDSKA ZVEZA IN VERMANŠAFT Franz Kutschera je 24. maja 1941 ustanovil Koroško ljudsko zvezo (KVB), ki je bila pomembna institucija v procesu ponemčevanja in je predstavljala podlago za ustanavljanje nemške stranke NSDAP na Gorenjskem.[5] Za zveznega vodjo je bil imenovan Wilhelm Schick, ki je imel svoj sedež na Bledu.[6] Ustanovljena so bila štiri okrajna vodstva, ki so bila razdeljena v krajevne skupine, katerih meje so se ujemale z mejami občin. Okraj Radovljica je imel 17 krajevnih skupin, ki so se delile na bloke in celice. Že v prvih mesecih se je predvsem zaradi strahu pred posledicami prijavilo več kot 90 % prebivalcev, starih nad 18 let. Tako poročajo v osrednjem gorenjskem časopisu Karawanken Bote, da je bilo v Ribnem 99,2 % prijav.[7] V dogovoru med vodjo civilne uprave in skupino SA (Sturmabteilung), ki je bila pristojna za Južno Koroško, so poleti 1941 po nemškem modelu in podobnih vzpostavitvah v zasedenih deželah s civilno upravo ustanovili na Spodnjem Štajerskem in Južni Koroški enote vermanšafta, ki so bile podrejene skupini SA Südmark. 6. avgusta 1941 je bil za vodjo vermanšafta potrjen SA Brigadeführer Erich Beck, ki je imel sedež na Bledu. Ustanovili so tri standarte[8] s sedežem v Radovljici, Kranju in Kamniku, meje pa so se ujemale z mejami okrajev. V vsaki krajevni skupini KVB je bil vsaj en sturm.[9] Veliko podatkov o vermanih na Bledu nimamo, so pa bili nastanjeni v hiši KVB.[10] Glasbeni vod v Radovljici je imel sedež na Jesenicah, oddelek pa tudi na Bledu in v Gorjah.[11] 5 Ferenc, Quellen, str. 216. 6 Prav tam, str. 129. 7 Izid prijav h Kärntnern Volksbundu, Karawanken Bote, 5. julij 1941, št. 1, str. 3. 8 T. i. Standarte je odgovarjal vojaški enoti polk. 9 T. i. Sturm je odgovarjal vojaški enoti četa. 10 ARS, AS 1689, škl. 358/II, Dopis vodje standarte Radovljica, 8. 8. 1941. 11 ARS, AS 1689, škl. 359/III, Dopis vodje vermanšafta, 13. 10. 1941.

76

Finančno je vermanšaft v celoti podpirala SA. Čeprav je bilo po odloku o vzpostavitvi enot SA Wehrmannschaft iz leta 1939 služenje prostovoljno, so ga na Gorenjskem predstavljali kot dolžnost in obveznost. V nasprotju s vermanšaftom na Štajerskem so Gorenjci opravljali le polvojaško urjenje, sodelovali na različnih dogodkih in zbirali sredstva za različne formacije in skupine. Njihovo število ni preseglo 28.000. Od zgodnje pomladi so vermane vključevali v različne enote krajevnih straž, k orožnikom in k t. i. nujni tehnični pomoči. Enote vermanšafta so delovale do poletja 1942, glede na razmere in povečanje partizanske dejavnosti pa je bilo dogovorjeno, da so dobili možje »zaradi povečanega števila nalog v kmetijstvu in za zaščito prehranske situacije« dopust, in sicer do 15. septembra, ki je bil podaljšan do 10. oktobra 1942, ko je bil vermanšaft ukinjen.[12] Z razpustitvijo vermanšafta in ustanovitvijo oddelkov NSDAP naj bi vermani prehajali k enotam SA v okviru NSDAP, ki je bil ustanovljen na Gorenjskem 1. januarja 1942, kar pa se je dogajalo zelo počasi. Moštva so s težavo sestavljali in SA vodje so nagovarjali nekdanje člane vermanšafta, da bi se pridružili SA.[13] Tako je SA Standarte Oberkrain po popisu februarja 1943 štela le 1165 mož, 20 jih je bilo nastanjenih tudi na Bledu. Jeseni 1944 so nastale tudi enote Volkssturma, vendar ni podatkov o delovanju teh enot v obravnavanem okolju.

OBLIKOVANJE VOJAŠKIH URADOV, NABORI IN VPOKLICI Decembra 1941 je bil imenovan novi koroški deželni vodja (gauleiter) in vodja civilne uprave na Gorenjskem, dr. Friederich Rainer, ki je 12. januarja 1942 prenesel sedež uprave v Celovec. V njegovem uradnem listu sta 7. julija 1942 12 Ferenc, Wehrmannschaft, str. 146. 13 ARS, AS 1623, škl. 3, Dopis SA Standarte Oberkrain, 27. 11. 1942.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

izšli uredbi o vpeljavi zakonodaje o delovni službi in vojaškega zakona na zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske.[14] Ko je bilo jeseni 1942 na Gorenjskem rešeno še vprašanje državljanstva, namreč, 27. septembra 1942 je deželni vodja Gorenjcem podelil državljanstvo na preklic,[15] so bili podani pogoji za začetek vpoklicev v nemško vojsko. Formalnopravno sicer Gorenjske zaradi različnih razlogov niso nikoli vključili v Tretji rajh, so pa za prebivalce Gorenjske s podelitvijo državljanstva začeli veljati isti zakoni kot na ozemlju matične Nemčije. V Radovljici, Kranju in Kamniku so uredili vojaške prijavne urade, v Kranju pa Vojaško področno komando, ki je začela delovati 13. decembra 1941.[16] Najprej jo je vodil polkovnik Martin Kubert, nato pa polkovnik Roman Wygnanki in polkovnik Eduard Wlatschiha. Uradi so pozvali občinske urade, naj pripravijo evidence letnikov, ki bi bili lahko vpoklicani v nemško vojsko. Ohranjenih dokumentov je zelo malo, razvidno pa je, da je bilo na Bledu 42 vojaških obveznikov, rojenih leta 1923 in 1924, v Ribnem pa 28.[17] O pripravah evidenc in naborov je bilo prebivalstvo seznanjeno tudi v uradnem listu. Od 12. do 31. oktobra 1942 je potekala evidenca letnikov 1923 in 1924, od 30. novembra do 19. decembra 1942 so bili klicani letniki 1920, 1921, 1922 in 1925, 20. februarja 1943 je bilo objavljeno, da bodo nabori za letnike 1916 do 1919 potekali od 1. do 27. februarja 1943, priprava evidenc za letnik 1927 pa je bila najavljena 22. novembra 1943[18] in se je izvajala od 1. do 20. decembra 1943. Objave za letnik 1926 ni bilo v uradnem listu. Nabor za okrožje Radovljica za letnike 1923 in 1924 je potekal od 16. novembra do 3. decembra 1942, in sicer 16. novembra za 14 Verordungs und Amtsblatt, 20. 7. 1942, št. 16, str. 146. 15 Od 10. oktobra strankine formacije v Oberkrainu, Karawanken Bote, 14. oktobra 1942, št. 81, str. 1. 16 ARS, AS 1689, škl. 358/4; Verteiler III/W, 13. 12. 1941. 17 ARS, AS 1604, škl. 908, Dopis občinskega urada St. Anna pod Ljubeljem, 12. 10. 1942. 18 Bekanntmachung v: Verordnungs und Amtsblatt, 22. november 1943, št. 12, str. 73

Radovljico in Bled, nato pa na Jesenicah v prostorih KVB, 26. novembra za Gorje, 27. in 30. novembra pa za Bled. [19] Naborni štab II za okrožje Radovljica je predvidel nabor po občinah od 11. do 15. januarja 1943 v Radovljici v ljudski šoli, in sicer za letnike 1920, 21, 22 in 1925. Nato so šli na Jesenice in izvedli nabor v »Hiši športa« na Jesenicah od 16. do 30. januarja, in sicer 26. januarja za Jesenice in Gorje ter 28. januarja za Jesenice in Bled. Skupaj je bilo planiranih 1789 pregledov, od tega 390 letnikov 1920, 445 letnikov 1921, 440 letnikov 1922, 503 letnikov 1925.[20] Naborni štab II je od 12. aprila do 7. maja nadaljeval delo na Jesenicah, v Radovljici in Tržiču z naborom letnikov 1916 do 1919 in izvedel tudi ponovni nabor, skupaj je bilo pregledanih 927 mož.[21]

Vpoklic gorenjskih fantov, Kranj, 29. marec 1943 (Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Januarja 1943 so sledili vpoklici v državno delovno službo (RAD – Reichsarbeitdienst) in zaledne vojaške enote. Od 11. do 14. januarja naj bi samo iz Kranja odpeljali v RAD 2011 vpoklicanih, v Lescah in na Jesenicah pa jih priključili še 600. Skupaj naj bi bilo v štirih dneh vpoklicanih 2650 Gorenjcev letnikov 1923 in 1924.[22] Od 1. do 10. julija 1943 so občinski uradi v radovljiškem okrožju 19 ARS, AS 1605, škl. 1052/III, Plan za nabore nabornega štaba II. 20 ARS, AS 1623, škl. 3, Musterungsplan für Musterungsstab II, Kreis Radmansdorf, 11. 1. do 3. 2. 1943. 21 Prav tam, 12. 4. do 7. 5. 1943. 22 Križnar, Kranjsko okrožje, str. 258.

77


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

popisali 354 fantov, rojenih leta 1926, vojaški urad pa jih je od 30. julija do 5. avgusta poklical na nabor v Radovljico, na Jesenice in v Tržič.[23] Na Gorenjskem so tako vpoklicali 11 letnikov, rojenih od leta 1916 do leta 1926. Po podatkih, zbranih iz različnega arhivskega gradiva v Sloveniji, osrednjega arhiva nemške vojske Deutsche Dienststelle (waSt) v Berlinu in kartotek Združenja mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko, je bilo vpoklicanih več kot 11.000 mož. Zbiranje gradiva še vedno poteka. Iz občin Gorje in Bled je bilo vpoklicanih najmanj 224 mož. Da bi preprečil izogibanje vpoklicem in odhod v partizane, je deželni vodja Rainer v razglasu 8. januarja 1943 objavil, da bo: »zaradi nepokorščine oz. če se obveznik ne bo odzval vpoklicu, kaznovan ne samo vojaški obveznik, ampak tudi njegova družina, ki bo izgnana, imetje pa zaplenjeno. Kaznovani pa ne bodo tisti, ki jih bodo partizani odpeljali na silo in bodo izkoristili prvo priložnost, da jim pobegnejo«.[24] Tako so se fantje ob vpoklicu ukvarjali z dilemo, kaj storiti. Ali oditi v nemško vojsko in tako rešiti svoje družine ali pa se pridružiti partizanskim enotam in izpostaviti svoje. Skoraj nihče ni želel prostovoljno oditi. Na predlog vodje civilne uprave so po avgustu 1943 opustili vpoklice za druge letnike. V prvi polovici leta 1944 so na nabor poklicali samo še obveznike že vpoklicanih letnikov. Vojaški prijavni uradi pa so nadaljevali le vpoklice na Gorenjsko priseljenih Nemcev.[25] V Waffen SS so sprejemali prostovoljce v starosti od 17 do 45 let. Pred vpoklicem je moral vsak zadostiti obvezni delovni službi, ki je v tem primeru trajala tri mesece.[26] Drugi pregled za Waffen SS na Gorenjskem je potekal med 22. in 30. novembrom 1942, 23 Križnar, Jeseniško okrožje, str. 216. 24 ARS, AS 1603 škl. 829/1, Razglas Friedricha Rainerja z dne 8. 1. 1943. 25 ARS, AS 1689, škl. 358/4, KVB, Zvezni personalni urad, 27. 11. 1941. 26 Sprejemanje prostovoljcev v Waffen SS, Karawankem Bote, 27. oktober 1943, št. 85, str. 6.

78

in sicer na Prevaljah, Jesenicah, Radovljici, Bledu, Tržiču, Kranju, Škofji Loki, Šentvidu, Litiji, Domžalah in Kamniku.[27] Teh prostovoljcev je bilo zelo malo. Nekaj, z Bleda in Gorij, so jih novačili v enote SS pozneje, ko so mobiliziranci že služili vojsko.

V ENOTAH DRŽAVNE DELOVNE SLUŽBE Po prihodu v državno delovno službo (RAD) so mobilizirane razmestili po barakah, kjer so bili že nastanjeni drugi avstrijski vpoklicanci. Dobili so svetlo rjavo uniformo, telovadni dres in lopato – simbol RAD. V taboriščih je potekal dnevni red po približno enakem ritmu. Po budnici so jih zbrali na dvorišču, jutranji telovadbi je sledilo postiljanje in zajtrk, nato je bil zbor z dviganjem zastav in branje dnevnega povelja. Popoldne so imeli predavanja o vojaških temah, spoznavanje orožja in učenje nemških pesmi. Največ je bilo urjenja z lopatami, ki so bile skoraj identične vajam s puško. Po mesecu dni so imeli prisego.

V oddelkih državne delovne službe – RAD (Muzej novejše zgodovine Slovenije)

V RAD so vpoklicevali tudi žensko mladino, tema pa je zelo malo raziskana. 1. maja 1942 je bila izdana okrožnica okrožnega vodja NSDAP za prostovoljno služenje v RAD. V poštev so prišla dekleta od 17. do 25. leta, ki so bile članice KVB. 27 ARS, AS 1623, škl. 11, Dopis Vodje 90 SS Standarte, Celovec, 17. 11. 1942.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Po navadi je bilo v posameznem RAD oddelku po več Gorenjcev skupaj. Fantje z Bleda in Gorjanskega kota so služili tudi v naslednjih oddelkih: v Völsu, Erpfendorfu 1/332 (Tirolska), Rankweilu (Vorarlberg); Pottenbrunu (1/353), Litschauu, Sierndorfu, St. Pöltnu (Spodnja Avstrija).

V VOJAŠKIH ENOTAH Po šestmesečnem služenju v RAD so mobilizirane pretežno brez dopusta poslali v vojaške nadomestne zaledne enote. Tisti, ki so služili vojaški rok že v Kraljevini Jugoslaviji, niso šli v RAD, ampak so šli naravnost v vojsko. Dobili so vojaške uniforme rodov vojske, kamor so bili potrjeni, okrog vratu razpoznavno ovalno značko (Erkennungsmarke), opremo in oborožitev. Bili so cepljeni proti kozam, tifusu, griži in koleri, kar so jim tudi zapisali v dodatno vojaško knjižico (Soldbuch), ki so jo dobili v enoti in so jo vojaki za razliko od Wehrbucha,[28] ki je bil pri enoti, hranili pri sebi.[29] Gorenjci so bili v enotah skupaj s Poljaki, Alzačani, Lotaringijci, Belgijci in Luksemburžani, ki so bili ravno tako prisilno vpoklicani. Po pričevanjih so se Gorenjci največ družili z Alzačani, najmanj pa s Poljaki. Večina Gorenjcev je bila v pehoti, ravno tako je to razvidno tudi iz enot, kjer so bili možje z Bleda in Gorjanskega kota. Največ jih je bilo v Grenadier Ersatz Batallion – Gre. Ers. Btl. 482 (ta enota je imela matično kasarno v Mistelbachu v XVII. vojaškem okrožju in so bili nastanjeni v okolici Dunaja), v Gre. Ers. Btl. 470, 472 (Görlitz),[30] 186 (Ansbach), 462, 179 (Leoben), 390, 61, 19, 89 (Schwerin) in Grenadier Ersatz und Ausbildung Batallion – Gre. Ers. u. Aus. Ntl. 318 in 319. Nekaj mož 28 To knjižico so dobili že na naboru. Imela je podobne podatke kot Soldbuch. 29 MNZS, Zbirka osebnih predmetov in dokumentov, Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1943–1945, Kopije dokumentov, Evidenčni listi. 30 Mesto v vzhodni Nemčiji, Saška, ob poljski meji.

je pa bilo pri lovcih, topničarjih in pionirjih: Pz.Jg. Ers.u.Aus Btl 20, Art Ers Ausb Abt 167, Inf. Pi. Ers u. Aus Kp 20, Inf. Pi. Ers. Btl 7, Pi Aus. Btl, 46; tudi pri kolesarjih v enotah Sch. Radfr. Abt 18 (Mülhausen), ki so se borili v Franciji in Italiji. Po podatkih naj bi bila najmanj dva tudi pri mornarici v Hamburgu. Vojak, ki je bil pri letalstvu, je padel januarja 1945.[31] Največ se jih je borilo na vzhodni fronti. Veliko mobiliziranih je bilo ranjenih, predvsem v roke in noge, kar petim so morali amputirati nogo. Največ so jih ujele sovjetske enote, veliko tudi Američani, nekaj pa tudi Britanci, enega celo v Narviku. Množično so možje tudi dezertirali. Nekaj se jih je pridružilo tudi 5. prekomorski brigadi in 1. jugoslovanski brigadi, ustanovljeni v Sovjetski zvezi. V nemški vojski je skupaj padlo oz. umrlo čez 1700 Gorenjcev. Iz občine Bled in Gorje pa najmanj 33 – tudi na bojiščih v La Combe (Francija), Narva (Estonija), Kuridiči (Belorusija), Celovec (Avstrija), Perzanowo, Lubla, Laski, Gladki (Poljska), Cottbus (Nemčija); in tudi v vojaških bolnišnicah – lazaretih: Res Laz. (Reservelasarett) Sokolow, Przemyśl (Poljska); nekaj jih je umrlo tudi v ujetništvu: Kišinjev (Moldavija), Kirov (Rusija). Iz podatkov spletne strani nemškega združenja za oskrbo vojaških grobov ugotovimo, da mnogi padli vojaki niso bili prekopani z bojišč na vojaška pokopališča.[32]

ZGODBA DVEH BRATOV Najlažje si predstavljamo vojna dogajanja s pomočjo konkretnih dokumentov in podatkov. Pisma so tak enkraten vir. Velikokrat so predstavljala edino vez med mobiliziranci in njihovimi družinami. Naslov enote je bil določen s poštno številko (Feldpostnummer). Na to poštno številko so vojaki dobivali 31 MNZS, Zbirka osebnih predmetov in dokumentov, Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1943–1945, Kopije dokumentov, Evidenčni listi. 32 Graebersuche: www.volksbund.de/graebersuche. html, pridobljeno 26. 4. 2018.

79


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

tudi vso pošto, ki je med vzhodno fronto in Gorenjsko potovala približno 14 dni. Vojaki so načeloma lahko kadarkoli pisali pisma in razglednice, dobivali so lahko tudi pakete. Pošto s fronte so lahko poslali brezplačno. Iz pisem, ki so jih pošiljali mobiliziranci lahko izvemo dragocene podatke in ozadja dogajanj na fronti in zaledju, pa tudi pretresljive osebne zgodbe. Brata Pazlar s Poljšice pri Gorjah, Franc, rojen leta 1922, in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila v nemški vojski. Najprej je bil aprila 1943, nekaj dni pred svojim 19. rojstnim dnevom, vpoklican Franc, avgusta pa mu je sledil še Jakob. Domov se nista več vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov. Franc je bil ranjen in je umrl v bolnišnici po več operacijah 12. 10. 1944, mlajši brat Jakob pa je po pripovedovanju umrl na fronti.

Jakob Pazlar (družinski arhiv)

Jakob Pazlar s sovojaki (družinski arhiv)

Franc Pazlar (družinski arhiv)

2. 4. 1943 Franc[33] zapiše: »Do Karavanken tunela je bilo zelo veselo, potem pa je vse utihnilo. Ko smo prispeli na Bavarsko, smo začeli izgubljati kamarate (kamerade – 33 Ker kronološko navajam pisma obeh bratov, po vsakem datumu navajam, kdo je pisal, Franc ali Jakob.

80

Kartonček z naslovom, ki ga je skupaj s civilno obleko poslal domov Jakob Pazlar. (Družinski arhiv)


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

obleko stran in drugo gor in svojo kar hitro v kufr zapakirat in naslove gor naredit. Mislil sem, da ste pozabili na mene, ki tako dolgo ni bilo nič pošte. Čakal sem nestrpno vsakikrat opoldne na dvorišču v vrsti, da smo šli na kosilo, ko so nam obenem tudi pošto delili. Zelo sem skočil, ko je zavpil Pazlar.«

Pismo Jakoba Pazlarja iz RAD Abt 513, 18. oktober 1943 (družinski arhiv)

V Schwerinu se je Franc Pazlar v zaledni enoti že usposabljal za na fronto. (Družinski arhiv)

Franc Pazlar s sovojaki (družinski arhiv)

kolege, op. Kokalj), ker so šli na vse kraje. Na zadnjo noč smo ostali še sami, kar nas je šlo v ta oddaljeni Schwerin.[34] Od postaje smo šli še eno uro peš skozi mesto ven in se nam je pokazalo naše novo stanovanje. Naši vodniki so nas pripeljali do velike hiše, tam so nas že čakali drugi oficirji, ki so nas takoj odpeljali v sobo, kjer smo odložili kufre. Potem pa hitro v jedilnico, da smo si okrepili želodce z vojaško hrano. Potem pa hitro k zdravniku, ki nam je vzel kri, gremo v drugo sobo, kjer dobimo dva šrajfa na levo roko, gremo še v tretjič in smo dobili injekcijo v prsa, da je kar malo bolelo. Tekli smo nato do magazina vsak s svojo deko, da smo jih pogrnili po tleh. Nametali so nam na deke hlače, gate, srajco, pulover, štumfe (nogavice, op. Kokalj). Nato gremo dalje do drugega magazina. Tam dobimo gas maske, potem še dalje do feld flaš in torbe, potem pa v sobo in vso civilno 34 Severna Nemčija, Pomeranija.

20. 4. 1943 Franc med drugim zapiše: »Včeraj smo imeli zelo velik praznik.[35] Ko smo prisegli in bil je nacionalistični praznik obenem. Pri prisegi nam je tudi major držal govor, a razumeli smo ga bolj slabo.[36] Popoldne pa smo bili frej. Šel sem v mesto in tudi v kavarno, a je bilo bolj žalostno, saj nimajo pravih zdravil za razpoloženje.«[37] 24. 4. 1943 Franc zapiše: »Kruh imamo zelo dober. Okrog kraja je zelo pisan in obraščen z zelenim makom, v sredini pa kakor žaganje. Danes je bila tudi prima južina, krompir in rdeča pesa. Kruh tega dobim pa je plesniv že po dveh dneh. Čistit ga moraš vsak dan sproti, ker je vsak dan pregled, pa če je kruh plesniv, te že zapiše in imaš sitnosti.« 1. avgusta 1943 je bil vpoklican tudi brat Jakob in naprej spremljamo dve usodi. 1. 8. 1943 Jakob zapiše: »Iz barake gremo jutri zjutraj naprej. Ko smo prišli v Kranj, smo šli še pol ure do barak, premočeni smo bili pa tako, da je od nas teklo. Potem smo pa morali vse barake pospraviti. Jutri zjutraj 35 Rojstni dan Adolfa Hitlerja. 36 Velika večina Gorenjcev je le slabo govorila nemško. 37 Seveda govori tu o alkoholu.

81


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Sporočilo Jakoba Pazlarja pred odhodom v RAD, Kranj, 1. avgust 1943 (družinski arhiv)

bomo šli ob petih naprej. 600 kilometrov.« 4. 8. 1943, Litschau.[38] Jakob zapiše: »Namestili so nas v barake. Ob desetih moramo ležati, ob šestih pa vstati. Pot je bila zelo dolga, dolgčas je bil, vsi so imeli cigarete, jaz pa nič. Najprvo bi vas prosil, da mi pošljete 5 obešalnikov, dva taka, da bom hlače obesil, in pa šmirgl papir, pa če morete kakšen cigaret. Potrjen sem pa k aviatiki 30 km od češke meje.« Jakob piše: »Jaz se imam po navadi, dela imamo dovolj. Tako da nismo niti en četrt ure frej. Samo delat pa vežbat. Imamo tri obleke. Eno ta belo za arbeitn (za delo, op. Kokalj),[39] eno športno, eno pa, če gremo v mesto. Imam tudi kopalne hlače, dvojne gate, dvojne srajce, robce itd. Potem bi vas prosil, če bi mi poslali malo žajfe in zobno krtačo in fajfo, ki je v Francovmu pruštahu (suknjiču, op. Kokalj). Drujzga pa ni treba pošiljati. Kruh je zanič in ga komaj jem. Zjutraj je marmelada in kruh, za malico pa maslo in kava, za južno pa župa pa meso pa krompir in korenje ali pa ješpren. Za večerjo pa mleko pa salama in kava. Sedaj naj pa končam s to mojo pisavo, vas pozdravlja Jakob Pazlar (Arbajtman Jakob Pazlar RAD Abt 3/355 Litschau, Niederdonau).« 38 Mesto v Spodnji Avstriji. 39 V pismih je veliko napol nemških besed. Brata sicer nista govorila nemško, sta pa v pisma vključevala novo naučene nemške besede, ki jih pogosto nista znala pravilno zapisati.

82

20. 8. 1943 Jakob zapiše: /…/ »Imam veliko svojih kamaratov. Smo vsi Gorjanci v teh barakah in večkrat pridemo skupaj. V tej štubi (sobi, op. Kokalj), ki sem jaz, je Ulčarjev Franc in Matičkov Janez.« 24. 8. 1943, Schrimm,[40] Inft Aus Btl 89, 2 Kp. Franc zapiše: »Dragi domači. Najprvo vas najlepše pozdravim. Včeraj sem dobil paket, bilo je vse v redu jabolka in cigarete. Najlepša vam hvala. /…/ Vežbamo bolj malo. Večinoma delamo. Danes ravno škornje mažem z mastjo pa jih bom še dva dni. Vreme imamo zelo lepo. Vas pozdravlja Franc P.« 29. 8. 1943 Jakob zapiše: »/.../ Franc mi piše, naj ne bom prav pri ta pridnih, da naj bom zmeraj bolj zadaj. Pa sem jaz sam skusil, da je boljše, če si bolj neumen.«[41] 12. 9. 1943 Jakob zapiše: »Šli smo iz Litschaua v sredo popoldne, prišli pa v četrtek. Prosil bi,

Pismo Franca Pazlarja, 24. avgust 1943 (družinski arhiv) 40 Nekdanje prusko mesto, sedaj leži na Poljskem. 41 Prostovoljce in najboljše so pogosto uporabili za nevarnejše naloge.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

če mi pošljete en mali paket, velikega ne, ker nimamo omar. Potem mi pa vse pokradejo. Mesa ni treba, malo jabolk pa kakšen piškot. Obiskat tudi žiher (lahko, op. Kokalj) pride, če kdo hoče, smo veliko bližje kot prej. RAD Abtl. 3/355 Graz Mittel bei Felixdorf, Kreis Wiener Neustadt.« 16. 9. 1943, Schrimm/Warthegau. Franc zapiše: »Spim pa v tretjem nadstropju v tretji postelji. Imamo tako postavljene, tri ena na drugo, tako da se kar malo bojim, če bi doli padel. Jakob piše o petih, ki so pobegnili in so jih ujeli pri Celovcu.[42] Jakob zapiše: »Sedaj bomo zaključili RAD, bomo šli k vojakom. Ta teden bodo šli Nemci na urlaub (dopust, op. Kokalj), mi pa bomo kar v logorih ostali. Kadar bom pisal za

obleko, bom sigurno poslal telegram, mi morate poslati tiste hlače, ki sem jih imel lansko leto za ob nedeljah, za reklc pa ni aklih (za suknjič pa ni občutljiv, mu je vseeno, op. Kokalj). Ta četrtega bomo šli k vojakom. Če želi kdo priti v nedeljo, lahko pride, saj so obiski dovoljeni. Sedaj pa končam z mojo pisavo in vas vse skupaj prav lepo pozdravljam.« 28. 11. 1943 Jakob zapiše: »Dopust na Dunaju.« 7. 12. 1943 Franc zapiše: »Dolgčas mi tudi ni, ker imam Slovence zraven. /…/ Pa to je tudi, da se z nemškimi vojaki bolj slabo razumemo. Pa takrat nas prav grdo gledajo, ko je fliegeralarm (letalski alarm, op. Kokalj). Oni se jezijo, mi pa pojemo pa norca delamo.« 11. 12. 1943, Marsch kompanie Gren. Ers Btl 89, Schwerin, Hitler Kaserne. Franc zapiše: »Prejel sem vaše pismo z denarjem. Ta teden

Dopisnica Franca Pazlarja iz Schwerina, 4. december 1943 (družinski arhiv)

Razglednica Jakoba Pazlarja, ki jo je pisal domačim iz Litschaua 25. novembra 1943. Napoveduje svoj obisk Dunaja, ker ne more na dopust v Gorje. Na prednji strani je fotografija nemške štuke Ju 87. (Družinski arhiv) 42 Nekateri mobiliziranci so pobegnili že iz RAD taborišč.

sem prejel tudi paket, ki je bila jopica notri. Danes so prišli nazaj tisti, ki so šli v Berlin odstranjevat ruševine. Pripovedovali so, kakšno je tam. Tako delo je žalostno. Posebno mrliče izkopavati, ponoči pa v zaklonišču sedeti, potem pa še hrana je taka, kakor za take pujse, ki jih pustiš čez zimo. Tako da sem bil kar srečen, da sem doma ostal. Sedaj bodo mogoče šli na dopust, pa tak dopust ni nič. Dobe ga za na Koroško in mora dati vse točne podatke pri komu bo stanoval in

83


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

domov sploh ne sme.[43] Meni za tak dopust nič ni. In potem ko pridejo nazaj, gredo takoj na fronto.[44] Tako se bom mogoče še en čas tako prikrival.« 16. 12. 1943 Franc zapiše: »Najprvo vas najlepše pozdravljam. Dobil sem vaše pismo s kartami[45] in vam najlepša hvala. Pisal sem vam eno karto, da pridem na dopust. Pa imam smolo. Že sem imel urejeno, da grem, ali sedaj moram pozabiti. V torek so se odpeljali. Bilo jih je šest, v sredo pa zopet sedem, jaz in še nekaj bi se pa peljali danes popoldne. Pa se mi je ponesrečilo. Že prejšnji večer nam je povedal špis,[46] da so zopet urlaubšpere za nas. Da so ga oni, ki so šli prvi, nekaj posrali. Pa jaz ne vem, ali je to res, ker ti takrat še niso mogli biti doma. Sedaj nam je pa rekel, da gremo, če pridejo oni vsi nazaj. To se pravi januarja. Prvi morajo priti 31. decembra, drugi pa 1. januarja. Mogoče pride kateri od njih k nam. Ker so eni iz Jesenic. Tako pa se imam po navadi. Za jesti mi tudi za enkrat ni treba več pošiljati.« 25. 12. 1943 Franc zapiše: »Draga sestra, danes je pa ravno sveti dan in počutim se kar nekam srečnega. Zjutraj sem vstal ob pol osmih. Potem sem se počasi oblekel in šel k maši. Kakor ste šli doma. Pa mislim, da sem se udeležil bolj slovesne maše kakor pa vi doma. /.../ Dobili smo tudi vsi vojaki božična darila. Dobil sem malo piškotov, tri jabolka, en svinčnik, taka pisma, na katere ti pišem, eno nemško knjigo in en notes. Tako da se mi prazniki kar dopadejo. Jutri grem zopet k maši pa bo dopoldne minil. Potem pa grem na večer še malo v mesto in v kino pa bodo prazniki minili. Ja, radi slik jih ne morem 43 Po 3. juliju 1943 je bila Gorenjska razglašena za Bandengebiet oziroma partizansko območje. Dopustniki iz nemške vojske so lahko prihajali na dopust samo do Drave v Avstriji, zato so morali ostati v Celovcu ali Beljaku. Vseeno so se številni kljub prepovedi odpravili domov. 44 To je bil t. i. dopust pred odhodom na fronto – Einsatzurlaub. 45 Domači so mu pošiljali živilske karte, ki jih je lahko vnovčil. 46 Po navadi Hauptfeldwebel, zadolžen za administracijo in logistiko.

84

več naročati, ker je velik naval.« 25. 12. 1943 Franc zapiše: »Dragi domači /…/ včeraj na sveti večer smo imeli kakor pojedino, vsa kompanija z oficirji skupaj. Dobili smo vsak pol klobase in krompir zraven. Potem pa par glažev zavretega vina. In dva cigareta. In seveda obiskal nas je tudi bataljonski komandir, spil je par kozarcev dobrega vina. Potem je potolažil naše fante, ki sta dvema ravno umrla očeta in nista dobila dopusta. Bilo je vse zelo veselo, igrala nam je godba, igrali so gotove pesmi na programu, med njimi tudi sveta noč, mi Slovenci smo jo peli kar v svojem jeziku. Potem smo imeli na programu, da morajo tudi Slovenci zapeti nekaj svojih pesmi. So se tudi zelo lepo razlegale. Danes sem pa bil tudi pri maši. Mislim, da je bila boljša, kot ste jo imeli doma. Bila je levit maša,[47] ki je bila zame druga v mojem življenju. Prazniki se mi kar dopadejo, samo hitro minejo.« 26. 12. 1943 Jakob zapiše: »Dragi domači. Dobili smo tudi tukaj malo priboljška sedaj v božiču, dobili smo malo vina, piškote, jabolk. Malo boljše je bilo kakor pa druge nedelje. Poslal vam bom tudi dve sliki, ki sem se slikal še v Graz Mittnu, slikal nas je en Nemec. Potem, če hočete, jih še Francu pošljite. Sedaj nisem že dolgo dobil pošte od njega. Prosil bi vas, če bi mi lahko poslali en kampl (glavnik, op. Kokalj), mus ni, da bi ga takoj. Sedaj naj pa končam z mojo pisavo in vsem skupaj voščim vesel srečen nov let, vas vse skupaj prav lepo pozdravljam, Jakob Pazlar.« 16. 1. 1944, Schwerin. Franc zapiše: »Eni so ostali kar za vedno doma, in zato imamo sedaj vsi ostali Slovenci zaenkrat dopust zaprt. Zatorej si mislite snidenje po končani vojni. Peljalo se jih je 13 na dopust, vrnilo pa se jih je le sedem. V božičnih praznikih sem se imel kar dobro. Ko bi bilo vedno tako, bi se kar shajalo. Pa tudi tako se kar izhaja. Snega še nimamo nič, samo včasih je zelo močan veter, da se mu moraš vedno malo nasproti postaviti, če ne, še padeš. Samo oni možje 47 Slovesna asistirana maša.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

onkraj luže nas sedaj hodijo zelo pogosto obiskovat.[48] Pridejo pa tako, da imamo mi škodo opoldne ali pa v jutranjih urah in se drže kar dve uri potem pri nas. Prosil bi vas, če imate kaj maziva, če mi morete kaj poslati, kar takoj, ga dobimo zelo malo. Pa mi suh kruh tudi dobro tekne. Za danes naj zaključim pa še drugo kaj več, tudi vi se malo večkrat oglasite.« 13. 2. 1944 Jakob zapiše: »Dragi domači. Danes je ravno nedelja in imam čas, da vam napišem par vrstic. Sprejel sem pismo, ki mi ga je mama pisala, najlepša hvala. Danes je zelo veliko obiskov tukaj, tudi iz Gorjan jih je nekaj. Danes je že 30 Nemcev šlo domov, jutri bomo pa tudi mi dobili civilno obleko za ven. Imamo zelo grdo vreme, pa še veter zraven, sedaj se je začela ta prava zima. To je dobro, da nič ne delamo in ne vežbamo. Za jesti imamo tudi dobro, da še nikoli tako. Nisem mislil, da bomo toliko časa tu. Zdaj bom končal, saj ne vem kaj napisat, preden bom šel ven, bom že še napisal eno karto. Vas vse skupaj pozdravljam.« 18. 2. 1944 Franc zapiše: »V torek zvečer smo imeli zelo velik alarm. Padel je tudi en težek aeroplan, nekaj kilometrov stran od kasarne. Obstreljen je bil po nočnem lovcu, potem pa je začel goreti, sedem ljudi je ven poskakalo, enega smo takoj dobili. Obvisel je na smrekah s svojim padalom, tako da si ni mogel nič pomagati. Bil je mlad, dvajset let. Udeležil se je že pet poletov nad Berlin in pri šestem ga je čakala nesreča. Drugih takih novic pa pri nas ni. /…/ Za danes naj zaključim, kmalu se mi oglasite, pozdrav Franc« Franc zapiše: »Sedaj je tudi na mene prišla vrsta, da se pripravimo na pohod.[49] Seveda ne vem, v katero smer. Kakor jaz zasledujem, najbrž na vzhod. Povedati nam noče nobeden nič. Izgleda zelo smešno, ker gredo taki z nami kaznjenci, ki imajo večjo kazen … mudi se mi zelo, imam še pet minut časa. Pozdrav, adijo, nasvidenje Franc.«

48 Zahodni zavezniki so jih pogosto napadali. 49 Odpravili so se na fronto.

9. 3. 1944, Dünaburg.[50] Franc zapiše: »Dragi domači. Začetki pisanja vas najlepše pozdravljam. Danes ravno stojimo na postaji in imam priložnost, da vam pišem. V nedeljo opoldne smo se odpeljali iz Hanaersteina. Jaz sem mislil, da bo šlo hitreje, pa gre takale vožnja zelo počasi. Včasih smo se peljali cel dan skupaj, včasih pa tudi cel dan stali. Stanovanje je pa bolj žalostno, ker nas je preveč v vagonu in ponoči spimo kar eden na drugemu. Kar se pa tiče hrane, je navadna mrzla hrana, toda dosti je dobiš. Kakor tudi cigaretov, tako da kadimo kakor Turki. Tudi s pijačo nas niso zapustili. Dobimo vsak dan pol kozarca žganja. Vsakdo ga z velikim užitkom spije in nato se zasliši tudi slovenska pesem. Čeprav se nahajamo daleč od rodne zemlje. Ne reče nam pa nobeden nič, čeprav včasih malo razgrajamo. Ne vem, kdaj bomo prišli do našega cilja. Meni se še dopade, če še en čas traja tako, ker nam ni nič hudega. Zaenkrat naj zaključim, vse najlepše pozdravljam, s skorajšnjim snidenjem Franc« Franc zapiše: »Dragi domači. V začetku mojega pisanja vas najlepše pozdravljam. Danes sem se namenil, da se vam zopet oglasim. Včeraj zvečer so nas prišli zamenjat. In mi smo šli nazaj, da se malo odpočijemo. Smo štiri ure za fronto. Seveda imamo stanovanja ravno tako, kakor tam pod zemljo. Dela nimamo drugega kakor orožje čistit, stražo in drva za naše stanovanje. Tukaj bi se kar izhajalo. Sliši se še bobnenje topov pa vse eno padajo pa le daleč stran. S hrano še kar shajam, tisti, ki pa radi jejo, jim pa manjka. Danes bomo dobili žganje, vsak pol litra. Kar je višjih gospodov, so že vsi pijani. Saj tukaj smo še lahko, ko je mirno. Ko pa pridemo zopet kje naprej v prve vrste, bomo morali biti pametni in previdni. Za danes naj zaključim pa še v drugo.« 26. 3. 1944 Franc zapiše: »Dragi domači. Sedaj sem se pa malo preselil pa ne daleč, prej sem bil na prostem, sedaj sem pa v gozdu. Sovražnik nam zadnje čase ne da miru. Seveda le tako, da proti nam ne sili. S težkim 50 Nemško ime za latvijsko mesto Daugavpils.

85


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

orožjem nas pa vedno nadleguje. Zaposlitev pa imaš vedno, ker moramo vedno izboljševat grabne in bunkerje. Mi smo ga sedaj ravno novega naredili. Tako smo ga dobro uredili, samo mrzlo je še, ker je povsod zmrznjena zemlja. Okrog njega pa voda nam teče notri, ko se taja. Podnevi še gre, ponoči je pa zelo mrzlo, tako da skoraj ne moreš spati. Danes ponoči sem spal tri ure, me je tako zeblo, da nisem nič spal. Drugi čas moraš pa delati in pa na straži biti. Smo že vsi tako nervozni, da se kregamo, posebno z Nemci. Jaz se kar z vsakim, čeprav je oficir. Oprostite pisavi, ker je v našem stanovanju zelo temno. Vas pozdravlja vaš Franc« 13. 4. 1944 Franc zapiše: »Na veliki ponedeljek sem se udeležil nekaj takega, da skoraj ne boste verjeli. Sveta maša, spoved in obhajilo. Prišel je divizionspfarrer.[51] Za cerkev smo imeli podrto rusko bajto, za oltar pa eno mizo. Toda ravno tako je bilo vse izvršeno po pravilih, samo spoved je bila zelo hitra kar za vse skupaj. Dobil je tudi vsak dva lista kot za potrdilo in da naj jih pošlje domov, ki vam jih tudi pošiljam, da se lahko informirate. V soboto zvečer pa grem zopet v prve linije. Sedaj se je malo umirilo. Prejšnji teden ko smo pa bili notri, je bilo pa res pasje. Za danes naj zaključim še v drugič, kaj več se tudi vi večkrat oglasite, ker me zelo pošta veseli, vas pozdravlja vaš Franc.« 27. 4. 1944 Franc zapiše: »Dragi domači. Danes se vam zopet oglašam, sedaj smo prišli malo v ozadje, da se malo bolj prosto lahko gibam, pohvaliti se res še ne morem, pa vseeno je bolje, kot pa, ko se ti pred seboj ne vidiš drugega kot sovražnika. Posebno v tem kraju, kjer smo bili, nisi smel podnevi pokazati glave iz luknje. Je zaregljalo najprej iz strojnice, seveda za tem je že sledila granata, in ko enkrat lete granate, ni nič prida, pa kako sem previden, če je sreča, da se te ne prime. Ni padla en meter od mene, bil sem gluh in ves iz sebe od tega pritiska, toda dobil nisem nič. Če bom še v naprej imel tako srečo, bo že šlo. /…/ Miru nam pa ne 51 Divizijski duhovnik.

86

dajo prav nič. Smo prišli tukaj, da bi se malo odpočili, moramo pa vežbati. Nahajamo se pa v predmestju Plesau.[52] Fronta je stran 18 km. Če se Ivan razjezi, bo kmalu tukaj.[53] Naj zaključim, pa v drugo, vas pozdravlja Franc« 7. 6. 1944 Jakob zapiše: »Kako mi vi pišete, imate zelo težke čase, vsak dan, ko vam tako poberejo in požigajo. Včeraj sem bil ravno v kantini, ko je radio poročal, da so vdrli v Normandijo in je tudi poročal, da imajo velike izgube. Povedal je tudi, kako se godi v Jugoslaviji, in je poročal, da bo šla 9. divizija vojaštva doli k vam nad Tita. /…/ Sedaj je pa že tako pokazalo, da bo kmalu konec. V Franciji je že tudi pol armade ta zelenih[54] padlo, smo zvedeli.« 6. 6. 1944 Franc zapiše: »Ravno danes zjutraj se je začela borba, ki mislim, da bo kmalu odločila in ob enem pa tudi zaključila to svetovno morijo, ki pa boste izvedeli bolj natančno iz časopisov, kaj se godi na zahodu.[55] Franc« 25. 6. 1944 Franc zapiše: »Dragi domači, ta teden sem dobil eno pismo, ki je bil že naslovljen na novo pošto. Odpisal bi vam takoj, pa ni bilo časa, smo se skoraj vsako noč selili. Sedaj smo pa v kraju, ki ga je sovražnik predrl. Naši ga poskušajo nazaj odriniti pa jim gre zelo trda. Mi pa ležimo malo v ozadju v rezervi. Ležimo pa na enem travniku. Vsak v svoji luknji. Vodo moram vsake pol ure ven metati. Aeroplani nas ves dan obstreljujejo in bombardirajo. Ponoči hodimo pa delat. Igra je zelo ostra in napeta, posebno pa še, ker je sovražnik v premoči. Dežuje skoraj vsak dan. Tako, da sredi poletja zebe kot pozimi. Nahajamo se pa 30 km južno od Pleskava. /…/ Borbe južno od Pleskava (Pskov, Rusija, o.p. Kokalj) ali pa severno od Ostrova na štiri kilometre širokem predoru. Sedaj smo pa zopet na mirnem kraju, ampak kot se sliši ne bo več dolgo. Pretekli teden smo 52 Pskov, Rusija. 53 Ivan, Ivane so poimenovali sovjetske vojake. 54 Nemških vojakov, ta zelenih – zaradi barve uniforme. 55 6. junija se je začelo zavezniško izkrcanje v Normandiji.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

tudi tukaj imeli veliko rabuko, da se je res šlo zrno za zrno, ti ali jaz. Tako natančno vam ne bom opisoval, ker boste izvedeli iz časopisov. Franc« 8. 8. 1944 Franc zapiše: »Dragi domači. Danes se vam oglašam iz novega doma. Prineslo bo presenečenje iz bolnice. 5. 8. v večernih urah sem dobil svinec v nogo. Granat špliter,[56] mi je skoraj predrl nogo. Eni se veselijo, da so ranjeni, jaz sem ravno nasproti, ker vam ne morem opisati bolečin, ki jih moram prenašati, odpisati mi ni treba ker gotovo ne bom dolgo časa tukaj.« Jakob zapiše: »Danes imam ravno toliko časa na fronti, da se vam po dolgem času zopet oglašam. Ne zamerite, ker vam že toliko časa nisem pisal, imam tako malo časa. Danes sem že sedmi dan v štelngah,[57] so pa zelo hudi boji. Veliko mojih kameradov Slovencev je že padlo, a jaz sem pa tako srečen, da me še ni doletelo kaj takšnega. Rusi zelo močno napadajo, a nas je tako malo, tudi deset nas, minimalna rezerva … hrana je bolj slaba, kruh pa kot cegel.« 18. 8. 1944 Franc zapiše: »Dragi domači. Kakor sem vam pisal, sem ranjen. Takrat smo dobili befel, da moramo narediti en mali prehod čez vodo, ker se bo veliki most šprengal in da bodo potem trupe šle čez mali most. Pionirji smo se napotili tja k velikemu mostu, je pa že ves dan po malem streljalo. Voda je bila okoli 100 m široka, nato je bilo eno požgano mesto in nato en hrib okoli en kilometer in pol oddaljen, kjer so se branili naši. /…/ Proti večeru pa že pride (sovražnik, op. Kokalj) s svojimi tanki do vrh hriba. Potem pa pak, tega postavi preje. Tako je tudi nas tam iztrebil. Z enim šusom nas je štiri ranil. Jaz sem dobil najtežje, da ne želim nobenemu. Potem sta me nesla dva. Noga me je tako bolela, da bi lahko vpil. Potem so me dali na voz, to je bilo tudi grozno. Nato me nesejo v kevder (klet, op. Kokalj) in me tam obvežejo, nato sem se umiril. Potem pa ni

bilo nobenega sanitet avtomobila, vse jo je že popihalo, jaz pa sem se moral na vozu peljati. Celo noč. To sem imel bolečine. Nato sem bil operiran in dobil narkozo. Tako da ni bilo hudega. Ko sem se pa zopet zbudil, sem bil pa na postaji v tovornem vagonu, seveda ne sam. Proti večeru smo se odpeljali.« 24. 8. 1944, Sulz.[58] Franc zapiše: »Sedaj sem v Nemčiji. Vozil sem se z ladjo in z vlakom. V Pernavu[59] so nas z malimi ladjami peljali eno uro daleč na odprto morje. Tam je čakala ena velika ladja. Nato so nas preložili na veliko ladjo in ponoči ob polnoči smo se odpeljali. Kateri so bili toliko pri moči, da so mogli podnevi na krov iti, je bilo zelo zanimivo. A kar nas je bilo pa takih, da se ne moreš premakniti iz postelje, ti je bilo pa dolgočasno. Oba dni nisem videl belega dne. Podnevi so prižgali luč, ponoči pa je bila tema. In tudi nisi nič vedel, ali gre ladja naprej ali stoji. Nato smo dospeli v Danzing.[60] Tam je bila obala tako globoka, da je lahko ladja pripeljala do kraja. Tam nas je že čakal vlak. Vozili smo se noč in dan. Podnevi je bilo zelo kratkočasno, ko si imeli oči vedno obrnjene proti oknu. Zvečer pa smo prispeli v vas, kjer smo se naselili, in mislim, da bom toliko časa, da ozdravim. Seveda bo to še dolgo trajalo. Boli me pa še vedno, spanja pa ni nič. Posebno imam strah, kadar me prične doktor obdelovati. Seveda vse pa se mora sprejeti, potrpeti in prenesti. Za danes naj zaključim, kmalu se mi oglasite, težko čakam. Vas najlepše pozdravlja vaš Franc« 15. 10. 1944, Sulz. Franc zapiše: »Dragi domači. Danes sem prejel vaše pismo. Bili so pri meni Čopovi iz Dobrave in vam bodo povedali. Bil sem že operiran, pa ni nič bolje. Vsa noga je močno prisajena. Tako slabo mi ni šlo tudi od začetka, vročina, glavobol. Hrana mi nič ne diši. Ležati moram samo na hrbtu. Noči so tako dolge. Oprostite, naj zaključim, glavo imam vso omotično. Vi se večkrat oglasite. Pozdrav, Franc«

56 Delec granate. 57 Štelnga sicer pomeni nabor, vendar je tu razumeti kot sodelovanje v prvih bojnih vrstah.

58 Sulz na reki Neckar v Nemčiji. 59 Pärnu, pristanišče v Estoniji. 60 Gdansk, pristanišče na Poljskem.

87


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Ker se sinova nista več javila, je družina poizvedovala in čez čas izvedela žalostno novico. Jakob je umrl na fronti 16. avgusta 1944 pri kraju Lubla na Poljskem, Franc pa je umrl za posledicami ran, najbrž v bolnišnici v Sulzu 16. oktobra 1944. Družini je njegov nadrejeni poslal osebne predmete – brivski komplet, dopisnice, pisala in ovitek za Wehrpass.[61]

KONEC VOJNE Gorenjci so se vračali iz različnih vojaških ujetniških taborišč še vse do sredine petdesetih let. Med zadnjimi je prišel leta 1953 domačin z Blejske Dobrave. Prek repatriacijskih baz, kjer so dobili nekdanji mobiliziranci t. i. objavo,[62] so se vračali domov. Nekatere so po zaslišanju v bazah pošiljali tudi na OZNO,[63] predvsem tiste, ki so bili v ujetniških taboriščih v Sovjetski zvezi. Te so zasliševali še več let. V seznamih republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki jih hrani Arhiv RS, je bilo najmanj 23 mobilizirancev iz obravnavanih občin.[64] Status prisilnega mobiliziranca po vojni je bil odvisen od situacije v ožjem domačem okolju. Veliko jih je imelo težave pri šolanju, iskanju službe in pridobivanju kreditov. Najtežje je bilo za invalide, ti niso imeli priznanega statusa vojnih invalidov in ga še vedno nimajo. Nekdanji prisilni mobiliziranci so se krajevno napol ilegalno združevali v različne neformalne skupine, ki so jih pogosto nadzorovali organi za notranje zadeve. Posebej aktivno so nastopili ob prizadevanjih nekdanjih mobilizirancev za pridobitev odškodnin. Šele leta 1991 je bilo uradno ustanovljeno Združenje 61 Vojaška knjižica. 62 Dokument, ki je omogočal potovanje do zapisane destinacije in je predstavljal neke vrste začasni osebni dokument. 63 Oddelek za zaščito naroda (OZNA) je bila varnostno obveščevalna služba. 64 ARS, AS 1931 fond Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS, MNZ, LRS 1945–1953, Dokumentarno gradivo o ruskih in angloameriških ter francoskih vojnih ujetnikih, škl. 1054–1060

88

mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko in več drugih društev, ki jih je leta 1995 povezala Zveza mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941–1945. Istega leta so tudi mobiliziranci dosegli, da so bili vključeni v Zakon o žrtvah vojnega nasilja, s čimer jim je od leta 2010 pripadla renta. V nasprotju s prisilnimi mobiliziranci v Franciji, Belgiji in Luksemburgu, odškodnine od države Nemčije kot naslednice Tretjega rajha mobilizirancem v Sloveniji ni uspelo pridobiti. Arhivski viri:

ARS, Arhiv Republike Slovenije, AS 1689, škl. 358/ II, Dopis vodje standarte Radovljica, 8. 8. 1941; škl. 359/III, Dopis vodje vermanšafta, 13. 10. 1941; škl. 358/4; Verteiler III/W, 13.12. 1941. ARS, AS 1603 škl. 829/1, Razglas Friedricha Rainerja z dne 8. 1. 1943. ARS, AS 1604, škl. 908, Dopis občinskega urada St. Anna pod Ljubeljem, 12. 10. 1942. ARS, AS 1605, škl. 1052/III, Plan za nabore nabornega štaba II. ARS, AS 1623, škl. 3, Dopis SA Standarte Oberkrain, 27. 11. 1942; Musterungsplan für Musterungsstab II, Kreis Radmansdorf, 11. 1. do 3 . 2. 1943. ARS, AS 1623, škl. 11, Dopis Vodje 90 SS Standarte, Celovec, 17. 11. 1942. ARS, AS 1931 fond Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS, MNZ, LRS 1945–1953, Dokumentarno gradivo o ruskih in angloameriških ter francoskih vojnih ujetnikih, škl. 1054–1060 MNZS, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Zbirka osebnih predmetov in dokumentov, Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1943–1945, Kopije dokumentov, Evidenčni listi.

Časopisni in drugi tiskani viri:

Od 10. oktobra strankine formacije v Oberkrainu, Karawanken Bote, 14. oktobra 1942, št. 81, str. 1. Reichsführer SS Himmler na Gorenjskem, Karawanken Bote, 8. maj 1943, št. 36, str. 1. Sprejemanje prostovoljcev v Waffen SS, Karawankem Bote, 27. oktober 1943, št. 85, str. 6. Izid prijav h Kärntner Volksbundu, Karawanken Bote, 5. julij 1941, št. 1, str. 3. Verordungs und Amtsblatt; Verordnungs und Amtsblatt des Chefs der Zivilvervaltung in den besetzen Gebieten Kärntens und Krains, 20. julij 1942, št. 16, str. 146; 22. november 1943, št. 12, str. 73; Gemeinde- und Ortschaftsverzeichnis der an den Reichsgau Kärnten angegliederten befreiten Gebiete Oberkrains und Unterkärntens 1942. Dunaj: Verlag der Publikationsstelle Wien.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Osebno gradivo:

Pisma Franca in Jakoba Pazlarja. (Hrani družina)

Spletni vir:

www.volksbund.de/graebersuche.html

Literatura:

Ferenc, T.: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945. Knjižnica NOV in POS. Založba Obzorja. Maribor 1968. Ferenc, T.: Quellen zur Nationalsozialistischen Entnationalisierungpolitik in Slowenien 1941-1945. Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941–1945. Založba Obzorja. Maribor 1980. Ferenc, T.: Wehrmannschaft v boju proti

narodnoosvobodilni vojski na Štajerskem. V: Bevc M. in dr. (Ur.): Letopis Muzeja narodne osvoboditve LRS. Muzej narodne osvoboditve LRS. Ljubljana 1958. Križnar, I.: Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem. Okrožni odbor aktivistov OF pri Področnem odboru Združenja borcev in udeležencev NOB občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije. Ljubljana 2000. Križnar, I.: Škofjeloško okrožje v narodnoosvobodilnem boju: 1941–1945. Območno združenje borcev in udeležencev NOB. Kranj 2003. Križnar, I.: Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodno osvobodilnim bojem 1941–1945. Občinski odbor ZB NOV. Tržič 2007.

Blejska razglednica, poslana 3. marca 1943 Jožetu Lenarju v državno delovno službo (RAD) v Pergu v Zgornji Avstriji

89


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Veslačice na Blejskem jezeru, okoli leta 1900

Jugoslovanski prestolonaslednik Peter Karađorđević, okoli leta 1930

90


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Janez Fajfar Za domačo zgodovino se je začel zanimati že kot učenec blejske osnovne šole in kasnejši gimnazijec na Jesenicah. Za študij na ljubljanski univerzi in za potovanja po vsem svetu je zaslužil kot turistični vodič. Diplomiral je leta 1979 kot univ. dipl. etnolog in prof. geografije. Prva tri leta je služboval kot kustos Kovaškega muzeja v Kropi. Leta 1984 se je zaposlil kot vodja recepcije in nato direktor hotela Vila Bled, ki ga je fascinirala s svojo preteklostjo. Jeseni 2006 je bil na občinskih volitvah izvoljen za župana Občine Bled, kar je še danes.

MOTORNA LADJA BLED Bolj kot dekle in ženo ljubi morje mornar, bolj kot svoje življenje ljubi morje mornar. Bele ladje na morju, na vseh morjih sveta, mlade žene na bregu, na obalah morja. Prihajam vsak dan na breg, gledam valove modre, bele brodove gledam, dan za dnem, že davno odšel je v svet, mladi mornar čez morje, morje to grenko, kot solze … Ta čudovita, zdaj že zimzelena pesem o slovenskih belih ladjah na morju, ki jo je na besedilo Gregorja Strniše leta 1960 uglasbil Mojmir Sepe, v duetu pa sta jo zapela Majda Sepe in Nino Robić, še vedno marsikomu med nami zveni prijetno in nostalgično.

Skladatelj, ki od vseh štirih še edini živi, se sicer ne spomni, da bi Gregorja Strnišo navdihnile tri, sicer že rabljene, leta 1959 kupljene in na belo prebarvane trgovske ladje Splošne plovbe – Bled, Bohinj in Bovec. S to spevno popevko niso nastopili na nobenem tekmovanju, saj se je festival Slovenska popevka začel na Bledu šele dve leti kasneje. Da bi se lažje vživeli v čas tedanjega hitrega vzpona slovenske trgovske mornarice, je dobro vsaj na kratko osvetliti dogajanje na slovenski obali od konca vojne naprej. Največja politična sprememba, ki je posledično omogočila hiter

Martin Krpan, pred tem Sirob, prva ladja Splošne plovbe v piranskem madraču leta 1954 (fotodokumentacija PMSMP, inv. št. P 10940)

91


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Potop prve ladje z imenom Alex van Opstal, 15. septembra 1939 pred južno angleško obalo. Naslovnica časopisa Ons Volk, 1. oktobra 1939.

gospodarski razvoj ob slovenskem morju, je bil 5. oktobra 1954 v Londonu podpisan sporazum o ukinitvi Svobodnega tržaškega ozemlja. Jugoslavija, Italija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike so s tem dogovorom dokončno razpustile sedem let pred tem, pod okriljem Združenih narodov ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, na kratko STO. Severni del te tamponske državice med Italijo in Jugoslavijo, t. i. cono A s Trstom so do tedaj upravljale zavezniške vojaške sile, Jugoslovanska armada pa južni del, t. i. cono B s središčem v Kopru. Cona B je obsegala obalo in zaledje Slovenskega primorja in Istre od zaliva sv. Jerneja za Debelim rtičem do reke Mirne. Z Londonskim sporazumom je cona A pripadla Italiji, cona B pa Jugoslaviji. Cono B sta si potem približno po reki Dragonji razdelili tedaj jugoslovanski ljudski republiki Slovenija in Hrvaška. Tako smo Slovenci končno le prišli do jadranske obale vsaj v mejah matične 92

domovine. Pravo slovensko etnično obalno ozemlje med Trstom in Tržičem (Monfalcone) je na žalost tudi po londonskem sporazumu ostalo pod Italijo. Kot posledica našega končnega dostopa do morja je bila že 22. oktobra še istega leta v Kopru ustanovljena Splošna plovba, prvo slovensko pomorsko trgovsko podjetje. Skromne predhodnice Splošne plovbe Portorož (SPP), Agmarit, Val in Slovenija linije, so se ukvarjale predvsem s priobalno plovbo znotraj STO. Čez dve leti je podjetje prestavilo sedež v Piran. »Skoraj si ni mogoče misliti, da je bilo tihotapljenje cigaret, uradno reeksportna trgovina ali tranzitni promet, povod oziroma sredstvo za formiranje povojne slovenske flote,« ugotavlja v svoji izčrpni doktorski disertaciji dr. Nadja Terčon, kustosinja Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu. V težkih političnih in skoraj nemogočih gospodarskih razmerah v coni B, po Titovem sporu z Informbirojem, ko se je Jugoslaviji zaprlo vzhodno tržišče, brez sklenjenih trgovinskih sporazumov z zahodnimi državami, ob splošnem pomanjkanju, množičnem izseljevanju avtohtonega italijanskega življa in s tem povezanim prihodom prebivalstva iz notranjosti, lahko gledamo na ta, s strani UDV (slovenske Udbe) vodeni kontrabant, kot izhod v sili. Iz sicer nelegalnega, pa vseeno dobro nadziranega in razdeljenega dobička, se ni financirala le slovenska tajna policija, ampak komaj ponovno nastajajoče slovensko gospodarstvo, pa tudi kultura

Motorna ladja Alex van Opstal, Wikipedia Compagnie Maritime Belge (Llyod Royal)


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Pivski podstavek iz kartona, 9 x 9 cm, iz serije upodobitev ladij belgijske trgovske mornarice, cca 1965. Iz zbirke Nationaal Scheepvaartmuseum Antwerpen.

na južnem Primorskem. Zelo iznajdljiva in dobičkonosna tihotapska dejavnost slovenske je bila trn v očeh jugoslovanske, v bistvu srbske Udbe. Vodja t. i. gospodarskega odseka

pri slovenski UDV (Upravi državne varnosti) je bil v najbolj kritičnih letih Niko Kavčič (1915–2011). Od dobička tihotapljenih cigaret je bila kupljena prva ladja, poimenovana Sirob, kar se nazaj prebere kot Boris, skoraj gotovo po Borisu Šnuderlu (1926–), prvem direktorju podjetja SPP. V piranski mandrač je Sirob priplul v začetku leta 1954. Bila je prva jeklena tovorna ladja SPP, primerna za plovbo po Sredozemskem morju. Dolga je bila 46,5 metra in široka 7,3. Zgradili so jo leta 1910, ob nakupu pa je bila registrirana v karibskem pristanišču Puerto Limón v Kostariki. V Rotterdamu na Nizozemskem jo je prevzel kapitan dolge plovbe Baldomir Podgornik in jo z nemškim kapitanom, tujo posadko in pod kostariško zastavo pripeljal v Piran. »Na pomolu, kjer današnje velike ladje Splošne plovbe ne morejo pristajati, smo se navezali in začeli pripravljati na prvo potovanje. Zbralo se je veliko ljudi in vsi so strmeli v veliko ladjo, ki pa je bila majhna kot kakšna škatlica. Vsak se je je hotel dotakniti,

Pavel Klodich (1887–1961), vitez Sabladoski, je bil marinist, ki je služboval pri cesarski kraljevi Pomorski oblasti v Trstu, po prvi svetovni vojni pa pri pristaniškem poveljstvu. Kasneje pa je bil oskrbnik tržaškega Pomorskega muzeja. Narisal je ogromno, zlasti potniških ladij, tudi kot podlago za razglednice italijanskih pomorskih družb, zlasti za tržaški Lloyd. Zanimivo je, da je Klodich ustvaril to sliko ob koncu svojega življenja. Ladja Bled je bila tudi filmska zvezda v ameriškem filmu, kjer pa so jo začasno preimenovali v »Bleddy«. (Po M. Lamutu)

93


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

bila je prava mala senzacija,« so ob 60. letnici SPP po Baldomirju Podgorniku povzele Slovenske novice 15. junija 2014. Ladja Martin Krpan je 20. aprila 1954 odplula na prvo pot proti Dubrovniku, kjer je vkrcala les za Turčijo. To je bil začetek slovenske pomorske plovbe. Martina Krpana so kmalu videvali v vseh sredozemskih pristaniščih, okusil je celo Indijski ocean. Konec februarja 1965 so ga prodali Lošinjski plovidbi in tam je pod imenom Valun plul do leta 1973, ko so ga pri Brodospasu v Splitu razrezali za staro železo … »Bila je majhna, a prva in zato velika ladja. Orala je ledino, če je ne bi bilo, ne bi bilo niti vseh naslednjih,« slikovito pove Duška Žitko, nečakinja Baldomirja Podgornika, kustosinja v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« v Piranu. Ameriške cigarete so kupcem iz Italije preložili na njihove ladje na odprtem morju. Za Sirobom/Martinom Krpanom je SPP z denarjem iz »reeksportne trgovine« kupila še ladji Gorenjska in Rog. Na ladijskem dimniku Gorenjske se je septembra 1954 v Cardiffu prvič, še pred uradno ustanovitvijo SPP, pojavil lik Triglava, pod njim pa morski valovi. Kasneje so zaščitnemu znaku SPP dodali še sidro. Povečanju komaj nastale, a že zastarele slovenske trgovske flote je konec leta 1955

Ljubljanski dnevnik, 20. januarja 1960

94

pripomogla odločitev zvezne države o decentralizaciji jugoslovanske trgovske mornarice. Zelo neradi so v Jugoliniji na Reki, kjer je bilo celih deset let po vojni skoncentrirano vse povezano z jugoslovanskim trgovskim pomorstvom, morali SPP postopoma odstopiti šest ladij. Amortizacijo jim je uspelo zadržati zase. S tem največjim jugoslovanskim (hrvaškim) pomorskim podjetjem je imela SPP vseskozi težave, dobro pa je sodelovala z dubrovniško Atlantsko plovidbo in z Jugoslovensko slobodno plovidbo iz Kotorja. Leta 1957 so kljub nasprotovanju Reke začeli graditi koprsko pristanišče, ga leta 1967 povezali z zaledjem z železnico in z leti je postalo druga največja luka v tedanji skupni državi. Kljub vsem mogočim oviram, še posebej hrvaškemu nagajanju, je iz leta v leto podjetje povečevalo število ladij in na vrhu svojega razvoja je SPP postala drugi največji jugoslovanski morski prevoznik. Leta 1959 je v Antwerpnu SPP pri Compaigne Maritime Belge (Lloyd Royal) na kratko CMB za 100-% kredit kupila tri, v letih 1942, 1945 in 1946 v Belgiji zgrajene tovorne ladje in jih prekrstila v Bled, Bohinj in Bovec, ki so jih imenovali kar BBB. Ladja Bled je, dokler je bila v belgijskih rokah, nosila ime po enem dolgoletnih vodilnih mož pri CMB, Alexisu van Opstalu (1874–1936). Prva ladja z imenom Alex van Opstal je bila zgrajena v Nakskovu na Danskem že leta 1937. Plula je med Antwerpnom in New Yorkom. Že po dveh letih se je znašla med prvimi v drugi svetovni vojni potopljenimi civilnimi ladjami. Na povratku iz Amerike v matično luko Antwerpen je bila poklicana na kontrolo tihotapljenja v južno angleško pristanišče v Weymouth. Naletela je na eno od nemških min, nastavljenih s pomočjo podmornice U-26 in se potopila. Posadki in vsem potnikom se je uspelo rešiti, njene razbitine pa še danes oblegajo potapljači. Leta 1940 je v ladjedelnici John Cockerill S. A. v mestu Hoboken pri Antwerpnu CMB naročila tri trgovske potniške ladje


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Blejska občinska delegacija ob krstu ladje Bled, 19. januarja 1960 v Piranu. Levo od rešilnega pasu se razpozna Edvard Ličen (šef davčne uprave), prvi levo v zgornji vrsti Pavel Tolar (direktor GG Bled), poleg njega Minka Urevc, v sredini Jože Kapus (predsednik), Mirko Stare (odbornik), Janez Kocjančič – Maček (odbornik iz Gorij). (Arhiv Uroša Stareta)

Blejska občinska delegacija na mostu ladje Bled, na levi z očali Božo Benedik (načelnik splošnega oddelka), Ludvik Bunderla (odbornik iz Gorij), Mila Ulčar (občinska uslužbenka), Jože Kapus (predsednik), Mirko Stare (odbornik), Minka Urevc (občinska uslužbenka), Janez Kocjančič – Maček (odbornik iz Gorij), kapitan ladje Baldomir Podgornik (Arhiv družine Kapus)

95


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

(Olga Janša Zorn: »Razvoj slovenskega pomorskega prometa«, Annales 2/’92, str. 184)

za povezavo s Kongom. Ko je bila prva med njimi čez dve leti izgotovljena, so jo za šolsko ladjo zasegli nemški okupatorji in ji nadeli ime Kanonier. To ladjo so ob koncu vojne leta 1945 v Kopenhagnu Nemcem odvzeli Britanci, jo odpeljali s seboj, a na koncu le vrnili CMB. Belgijci so jo preimenovali v Alex van Opstal. Do prodaje SPP je opravila 29 povratnih plovb med Antwerpnom in pristanišči v belgijskem Kongu. Ostali dve ladji iste serije so do konca vojne preuredili tako, da sta zaradi velikih potreb na liniji med Belgijo in Kongom lahko prevzeli tudi po devetdeset potnikov. Ob prodaji SPP so ladjo Armand Grisar preimenovali v Bovec, ladjo Gouverneur Galopin pa v Bohinj. Vključitvi treh ladij BBB v slovensko trgovsko ladjevje je v marčevski številki leta 1960 na sami naslovnici poročala Piranska komuna, glasilo Socialistične zveze občine Piran. Pod fotografijo ene od ladij so zapisali: »Splošna plovba, ki je decembra slavila petletnico obstoja, je konec lanskega leta obogatila svoje ladjevje s tremi novimi ladjami – »Bled«, »Bohinj« in »Bovec«. S temi ladjami je uvedla redno linijsko progo Jadran–Severna Amerika /…/. K temu novemu uspehu čestitamo in želimo srečno pot po oceanih.« Nosilnost tovorne ladje Bled je znašala okoli 96

8.352 BRT. Vse tri so lahko razvile hitrost do 14,5 vozla na uro. Imele so že skladišča za tekočine in za lahko pokvarljive tovore. Na njihovo splovitev so bile v Piran povabljene delegacije krajev, po katerih so dobile nova imena. Tako je z Bleda v Piran 19. januarja 1960 prispela večja skupina pod vodstvom predsednika ljudskega odbora, kot so takrat imenovali župane, Jožeta Kapusa. Botra ladje je bila občinska uslužbenka Minka Urevc. SPP je blejski občini podarila umetniško sliko ladje, ki jo je naslikal eden redkih slovenskih slikarjev morskih motivov (marinistov), beneški Slovenec Pavel Klodič. Prelepo olje na lesonitu se je vse do danes ohranilo v blejski občinski stavbi. V spomin na splovitev so prejeli še model ladje in ladijski zvonec, za katerima se je po združitvi v občino Radovljica že naslednje leto zgubila vsaka sled. Uroš Stare se še spominja, da so blejski otroci radi prišli na občino pogledat ta ladijski model. Drugo časopisje je o krstu motorne ladje Bled poročalo nenavadno skromno, kratko vest sem našel le v Ljubljanskem dnevniku z dne 20. januarja 1960. Ne v komaj ustanovljenem Delu, ne v Primorskem dnevniku in celo v tedanjem Gorenjskem glasu nisem zasledil o tem nobene novice. Gorenjski glas pa se je na primer zatem na široko razpisal o splovitvi tovorne ladje Bohinj in članku dodal še fotografije. Na začetku so se ladje BBB na liniji za Severno Ameriko pridružile šestim ladjam reške Jugolinije. Že čez dve leti so Rečani naše tri ladje s te proge izrinili, so se pa dogovorili za sodelovanje na progi za južni Atlantik. Tudi to linijo si je leta 1969 prilastila Jugolinija. Z letom 1961 je SPP razvijala posebno redno linijo z deželami v razvoju ob zahodni obali Afrike. Piranska komuna 25. maja 1962 navaja, da ima podjetje petnajst trgovskih ladij, od tega jih je šest še na paro. Najstarejši ladji v floti sta bili Martin Krpan, prvič splovljena leta 1910, in Ljubljana iz leta 1912. Leta 1965 je na tej zahodnoafriški liniji plulo že šest ladij SPP, med njimi vse tri BBB. Pri splošni modernizaciji svetovnega trgovskega


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Spisek posadke ladje Bled iz leta 1962. Savo Kaluža najdemo pod zaporedno številko 38. (Arhiv Tamare Kaluža)

97


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

ladjevja pa so začeli naraščati stroški zavarovanja prevoza z zastarelimi ladjami, ki so bile zgrajene pred drugo svetovno vojno ali takoj po njej. Zapora Sueškega prekopa leta 1956 je pomenila skoraj štiri tedne daljšo pot do Bližnjega in Daljnega vzhoda, saj je bilo spet treba pluti okoli Afrike. Sredozemske luke so močno izgubile na pomenu. Pri podjetju je nekajkrat na leto izšel Informator kot interna izdaja glasila Delovne skupnosti SPP, namenjena kolektivu. Pisanje je bilo za tiste čase precej kritično, tako do slovenskih kot zveznih oblasti, pa tudi do razmer v podjetju. Sem ter tja zasledimo kaj tudi o dogajanjih na ladji Bled. Tako je v aprilski številki leta 1966 izšel lep članek, kako je na ladji Bled devetnajstletni mornar David Piščanec iz Kranja v pristanišču v nigerijskem Lagosu pred utopitvijo rešil angleškega mornarja. Ta je omedlel in zato padel z mornarske lestve, ko se je vzpenjal na svojo ladjo. David je s 7 m visokega premca skočil v morje, luški delavci so mu vrgli rešilni pas na vrvi in Anglež je bil rešen. Naslednji dan se je na ladji Bled oglasil njegov kapetan s še nekaj člani posadke, se Davidu zahvalil in mu poklonil ročno uro s

počeli nekateri člani posadke za svoj, ne pa za državni žep. Mornarji z ladje Bled niso omenjeni. Kot absolutni rekorderji pri tej večni mornarski navadi pa so razkrinkani mornarji s sestrske ladje Bohinj. V tržaški luki so jim italijanski cariniki zasegli cigarete, vredne kar 120 milijonov lir. Kršitelji so bili javno poimensko objavljeni kot krivci za to, da si pomorščaki niso mogli deliti viška. Kazen v višini 150 milijonov lir, ki jo je morala SPP plačati italijanski državi, je znašala kar tri mesečne plače vseh dobrih tisoč zaposlenih v podjetju. Zaradi tihotapstva so na ladji Bohinj iz zveze komunistov izključili dva, z ladje Bovec pa štiri člane. Jugoslovanske ladje so se znašle na črni listi italijanskih pristanišč, kar je bila velika sramota za vso državo, kot navaja direktor podjetja. Kot zanimivost velja omeniti legendarno Savo Kaluža (1929–2014), eno prvo slovenskih pomorščakinj, ki je med leti 1960 in 1962 na ladji Bled plula na liniji v Severno Ameriko. Rodila se je materi učiteljici in očetu odvetniku v Ilirski Bistrici. Ker je bil tedaj ta del Slovenije pod Italijo, je morala obiskovati italijanske šole. Po vojni se je kot prvo dekle leta 1947 vpisala v tedaj komaj ustanovljeno Slovensko pomorsko trgovsko akademijo v Kopru. Zanjo jo je navdušil brat, ki se je tam kot dijak prve generacije bodočih slovenskih pomorščakov začel šolati že leto poprej. Po treh letih šolanja se je kot kadetinja prvič vkrcala na ladjo in opravila poročniški izpit. Po slabem letu je izšla odredba, ki je

Mornarji na ladji Bohinj ob izplutju iz luke Ploče proti zahodni Afriki, okoli leta 1965. (Informator SPP)

posvetilom. Junija 1967 se lahko v Informatorju prebere obširni članek glavnega direktorja o tihotapljenju na naših ladjah. Očitno so to 98

Kadetinji Sava Kaluža (na levi) in Jolanda Gruden (por. Mažer, po rodu iz Nabrežine pri Trstu, živela pa je na Reki) pri praktičnem pouku na ladji. (Izvestja Pomorskega muzeja Piran, 2009)


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Mornariška poročnica Sava Kaluža, purser na ladji Bled 1960–1962 (arhiv Tamare Kaluža)

ženskam prepovedovala plovbo. Razočarana se je za pet let zaposlila na upravi Jugolinije na Reki, nato pa za tri leta odšla v Anglijo, kjer se je izpopolnjevala v tujih jezikih. Po vrnitvi v domovino se je za dve leti vkrcala na tovorno-potniško ladjo Bled, vendar ne kot pomorski častnik, za kar je bila izšolana, temveč kot purser, to je neke vrste ladijska gospodinja. Na skrbi je imela potnike in belo osebje. Kot vidimo iz priložene tabele na str. 96, je ladja Bled lahko sprejela do 41

Slavnostno pogrnjena miza za ladijske oficirje in potnike na krovu ladje Bled, med leti 1960–62 (arhiv Tamare Kaluža)

potnikov. Ko je bila SPP prisiljena to linijo ukiniti, ni šla več na ladjo. Zaposlila se je v komerciali SPP in tam ostala do upokojitve. V junijskem Informatorju leta 1969 preberemo, da je na liniji v zahodno Afriko plulo devet tovornih ladij SPP. Naša BBB trojka je prevažala generalni tovor, ostale pa v glavnem hlodovino. V tem času je v Centralnoafriški republiki, poznejšem samooklicanem Centralnoafriškem cesarstvu Slovenijalesovo podjetje Sloveniabois imelo na ogromnem področju koncesijo za sečnjo dragocenega tropskega lesa. Z velikimi težavami so ta les spravili do morja. Redne luke pristankov ladij BBB so bile v tem obdobju v Sredozemlju Trst, Reka, Benetke, Genova in Marseille, v Afriki pa Dakar v Senegalu, Conakry v Gvineji, Abidžan na Slonokoščeni obali, Takoradi in Tema v Gani, Matadi v Kongu Kinšasi, Douala v Kamerunu, in Lagos – Apapa v Nigeriji. V Lagosu je imela SPP stalnega predstavnika. A ladje BBB so bile vse bolj iztrošene, zahtevale so večja popravila in vzdrževanje, kot so jih dejansko lahko finančno prenesle. Kot pogonsko gorivo so uporabljale dizelsko gorivo, ki je bilo bistveno dražje od mazuta. Poleg tega je bilo zanje zaradi starostipotrebno plačevati dodatne zavarovalne premije. Tarife prevozov so morali zaradi hude konkurence na tej liniji pogosto spreminjati in jih prilagajati zakonom tržišča. Pri luških operacijah je

Sava Kaluža s potniki na krovu ladje Bled (Arhiva Tamare Kaluža)

99


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUÅ TVA BLED ZA LETO 2018

100


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUÅ TVA BLED ZA LETO 2018

101


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Nova ladja Bled v lasti Splošne plovbe Portorož med leti 1983 do 2010 (http://www.splosnaplovba.com/index. php?page=flota&id=13)

zaradi slabe opreme ladij (nakladalne in razkladalne naprave) pogosto prihajalo do zastojev. Velik problem je povzročala tudi prepogosta menjava posadk, še posebej oficirskega kadra. V šestih letih, odkar so kupili Bled, se je na tej ladji zamenjalo kar šest poveljnikov ladje – kapitanov. Prva točka dnevnega reda na seji delavskega sveta SPP dne 18. decembra 1969 je bila spet razprava o predlogu za nakup novih in odprodajo rabljenih ladij. Ladje BBB so bile stare že četrt stoletja, ekonomsko in tehnično zastarele in niso več ustrezale potrebam časa. Zato so jih sklenili zamenjati in v Rotterdamu kupili pol mlajše. Julijski Informator leta 1970 poroča: »Delavski svet je na seji dne 17. marca 1970 sprejel plan sredstev sklada skupne porabe za leto 1970 in dokončno odločil, da se odproda ladja »Bled« najboljšemu ponudniku, to je firmi Cantieri Porto Venere Genova. Kot navaja A. Greenway v »Cargo Liners«, so jo dali v razrez za staro železo. Z enako usodo je v hongkonški Whampou na zadnjo pot priplula ladja Bovec, Bohinj pa so dve leti kasneje razrezali v Brodospasu v Splitu. S tem se je končala zgodba naših treh belih ladij na valovih morja.« Leta 1983 je SPP v ladjedelnici Astilleros Españoles S. A. v Sevilli v Španiji kupila novozgrajeno trgovsko ladjo, ki jo je krstila kot Bled, leto pozneje pri isti ladjedelnici še 102

enako ladjo, ki je dobila ime Bohinj. Obe je SPP odprodala leta 2010. Leta 1984 so kupili osem let prej v ladjedelnici Osaka Zonesho na Japonskem splovljeno ladjo Bovec, ki pa so jo prodali že leta 2000. Vse tri so imele imele približno štirikratno nosilnost njihovih predhodnic z istim imenom. O drugi ladji Bled, na kateri je plul tudi Polde Bijol z Mlinega, bom poskusil napisati kaj v enem od naslednjih Razgledov. Za pomoč pri pisanju tega članka se zahvaljujem kustosinjama Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran, dr. Nadji Terčon in mag. Duši Žitko, Petru Ivanežu iz Splošne plovbe Portorož, Mitji Lamutu za besedilo k sliki Pavla Klodicha, za fotografije s pojasnili pa Tamari Kaluža iz Lucije, Ljubi Kapus in Urošu Staretu z Bleda. Literatura:

Piranska komuna, glasilo Socialistične zveze občine Piran, marec 1960. Informator, glasilo Splošne plovbe Piran. Greenway, A.: Cargo Liners: An illiustrated History, Seaforth Publishing, Barnsley 2009, str. 83. Janša Zorn, O.: Razvoj slovenskega pomorskega prometa, Annales 2, 1992, str. 183–188. Koršič, M.: 30 let slovenskega pomorstva, Koper 1975. Terčon, N.: Usidrali smo se na morje, vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945–1958, Piran 2015. http://www.wrecksite.eu – MV Alex van Opstal (+ 1939) http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/ flota_pretekle.html http://www.theshipslist.com/ships/lines/cmb.shtml


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Marjan Zupan Marjan Zupan, rojen leta 1960, se s krajevno zgodovino, narodopisjem, kratko prozo in ostalim pisanjem ukvarja že tri desetletja. V omenjenem obdobju je luč sveta ugledalo kar nekaj avtorskih in soavtorskih del (knjige, zborniki, brošure, literarno jezikoslovne revije), ter številne reportaže in prispevki v slovenskem časopisju. Za tovrstno delovanje je leta 2004 prejel bronasto plaketo Občine Bled. Marsikatera pripoved, dogodek ali zgodba je tako iztrgana pozabi in ponujena sedanjim in bodočim rodovom v zavedanje in ponos.

NAŠI KRAJI IN VESOLJE Vesolje ali vsemirje je pojem, s katerim so v prvi polovici dvajsetega stoletja imenovali celotni prostorsko-časovni kontinuum, v katerem se živi skupaj s snovjo in energijo (Wikipedia; Vesolje). Nočni nebesni svod ima na sebi napravljenih nešteto luknjic, da skoznje prodira svetloba raja in ondi živečim ljudem sporoča o čarobnosti in svetlobi tam preko, ki jo je zaenkrat moč le slutiti. Tako nekako si je preprosto ljudstvo pred davnimi časi tolmačilo svetle zvezde nočnega neba. Zvezda repatica ali komet je naznanjala srečen dogodek Jezusovega rojstva. Sicer pa so se ljudje bali tovrstnih nerazložljivih dogodkov na nebu, tudi sončevega ali luninega mrka in zvezdnih utrinkov. Prepričani so bili, da prinašajo nesrečo in smrt. Svetle zvezde pa so bile in so tudi čisto praktična zadeva, saj lahko služijo kot orientacija. S svojimi pozicijami na nočnem nebu so k cilju pripeljale prenekaterega morjeplovca ali popotnika. Magične zvezde tam gor so neizčrpen vir romantikom, umetniškim dušam, ali zgolj zamaknjenim opazovalcem nočnega neba in skupaj z utrinki znajo vedno znova služiti kot navdih česa lepega. Že mala otroška

bitja zvezdice s pravljico za lahko noč zazibajo v prijeten, brezskrben spanec, medtem ko nad njimi bdi svetla botra luna, ki ima neznansko moč, saj smo, poleg širnih oceanov, pod njenim vplivom bolj ali manj vsa živa bitja ljube nam matere Zemlje.

Luna (foto: Marjan Zupan)

103


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Opazovati vesolje s prostim očesom je dano skoraj vsem, pogledati Luno ali denimo Saturn skozi teleskop, pa ne ravno vsem. Srečati in družiti se z ljudmi, ki so hodili in se potepali po vesolju, ali najti meteorit, pa je dano le redkim. Naši kraji imajo, kar se tega tiče, kar nekakšen privilegij. V letu 1962 nas je obiskal sovjetski kozmonavt German Titov, ki je bil drugi človek v Zemljini orbiti. Leta 1972 so Bled, Spodnje Gorje in Zatrnik obiskali astronavti Apolla 15, ki so se leta 1971 sprehajali po Lunini

Astronomsko društvo Nova in opazovanje vesolja z Blejskega gradu (foto: Marjan Zupan)

površini. Leta 2013 nas je obiskala slovita astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams. Bled je leta 2016 obiskal priznani astronavt slovenskega rodu Jerry M. Linenger. Leta 2009 pa smo bili s padcem meteorita na pobočje Mežakle deležni tudi obiska »kamna iz vesolja«.

OBISK KOZMONAVTA GERMANA TITOVA German Stepanovič Titov se je rodil 11. septembra 1935. Leta 1957 je končal vojaško letalsko vseučilišče v Stalingradu (sedaj Volgograd). Leta 1960 je bil izbran v Prvi odred kozmonavtov Sovjetske zveze. Bil je prvi nadomestni kozmonavt Juriju Gagarinu pri vesoljski odpravi Vostok 1. Čez leto dni je

104

bil izbran za edinega člana posadke vesoljske odprave Vostok 2 (Wikipedia; German Stepanovič Titov). V krožnico okoli Zemlje so ga v Bajkonurju izstrelili 6. avgusta 1961 ob 5.00, da bi proučili vpliv podaljšanega bivanja v breztežnosti na človeško telo. Titov je v nasprotju z Gagarinom plovilo nekaj časa upravljal ročno. Polet, ki je trajal 1 dan, 1 uro in 18 minut in pri katerem je 17,5-krat obkrožil Zemljo, je izvzemši vesoljsko slabost, nedelovanje grelca (temperatura v kabini je padla na 6,1 stopinj C) in dejstva, da se je ob vstopu v ozračje povratna kapsula s težavo ločila od oskrbovalne, uspel. Pristal je 7. avgusta 1961 ob 7.18 pri Krasnem Kutu. Med bivanjem v vesolju je Titov čutil omenjeno vesoljsko slabost, ki jo je povzročil vpliv breztežnosti na otolite, drobce anorganske snovi v votlini notranjega ušesa. Ko se je kozmonavt naspal, ni bilo več čutiti motenj, povezanih z breztežnostjo. To je bil njegov edini polet v vesolje. Bil je drugi človek v zemeljski orbiti in četrti človek v vesolju. Leta 1968 je diplomiral na vojaški letalski inženirski akademiji. Do leta 2003 je bil German Titov najmlajši vesoljec, ki je potoval v vesolju. Po programu Vostok so ga dodelili k programu vesoljskega letala Spiral, ki pa je bil čez čas ustavljen (Wikipedia; Vostok 2). Do upokojitve je German Titov sodeloval pri več sovjetskih vesoljskih programih. Odlikovan je bil z redom heroja Sovjetske zveze. Umrl je 20. septembra leta 2000 v starosti 65 let. Leta 1962 je obiskal Slovenijo. Poleg prestolnice si je ogledal Alpski letalski center v Bovcu, Bled (povzpel se je tudi na Blejski grad) in Bohinj. Povsod je bil deležen prisrčnega sprejema množice ljudi (Dnevnik, 2012). Zanimiva je pripoved pilota, jadralnega letalca Mirka Vovka z Bleda, enega prvih pilotov blejske pilotske šole in človeka, ki je leta 1959 na 4000 metrih nadmorske višine prvi preletel Triglav. »Ob obisku priznanega kozmonavta Germana Titova na Bledu in na letališču v Lescah so me, kot jadralnega pilota, angažirali pri sprejemu na letališču v Lescah. V zraku naj


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Mirko Vovk pri vojaškem letalu ob kubanski raketni krizi leta 1960 (arhiv: Mirko Vovk) Poštna znamka Moldavije z motivom kozmonavta Germana Titova (Pošta Moldavije, cc creative commons, commons.wikimedia.org)

bi naredil nekaj akrobacij, nakar bi mi s signalno raketo sporočili, da je ugledni gost že na tribuni, naj se spustim in pristanem. Ob vzletu z letalom Weihe sta, namesto odraslih, dva otroka nameravala pridržati vzletajoče jadralno letalo v stabilnem položaju. To se jima ni najbolje posrečilo, letalo je s krilom udarilo ob tla in pri tem poškodovalo višinsko krmilo, kar bi lahko kasneje povzročilo katastrofo. V zraku sem izvedel nekaj akrobacij in pristal, kot je bilo dogovorjeno, ob tem pa mi je višinsko krmilo malo da ne odpadlo. Izstopil sem iz letala in pozdravil uglednega gosta. Ob rokovanju sem mu izročil šopek planinskega cvetja in pričel peti znano rusko letalsko pesem. Prijetno presenečen kozmonavt se mi je pri

petju pridružil. Opazil je, kaj se je zgodilo z mojim višinskim krmilom. Dejal je, da me je ob poletu spremljal sam angel varuh, da je bilo nekaj nad menoj, tako kot nad njim v trenutkih potovanja v vesolju. Ob tem je odpel gumb srajce in mi pokazal verižico s križcem, kar me je, glede na tiste čase, nemalo presenetilo. Opazil sem, kako mu je pričela presedati vsiljivost posameznikov in mi predlagal, naj mu nekoliko razkažem hangar z letali. Zapletla sva se v zanimiv, strokoven pogovor, povezan z letalstvom. German Titov je bil namreč odličen letalec in kozmonavt. Sprva sva komunicirala v ruščini, zaradi strokovnih izrazov pa sva prešla na angleščino. Med sproščenim pogovorom mi je podaril aluminijasto sovjetsko letalsko značko. Ob najinem srečanju sem spoznal, da je bil German Titov, poleg dejstva, da je bil izjemen pilot in kozmonavt, tudi čudovit človek.«

105


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Obisk kozmonavta Germana Titova v Sloveniji, Dnevnik, 31. avgust 2012 (foto: Marjan Ciglič)

OBISK ASTRONAVTOV APOLLA 15 Apollo 15 je bila deveta ameriška vesoljska odprava s posadko iz programa Apollo. To je bil četrti pristanek človeka na Luni. Odprava Apolla 15 je imela z daljšim, tridnevnim postankom in delovanjem na Luni večji poudarek na znanosti kot odprave pred njo. Bila je tudi prva, katere člani so za premagovanje razdalj na Luni uporabljali posebno vozilo, tako imenovani Lunarni rover. Za polet Apolla 15 so predelali nosilno raketo Saturn V, saj je proti Luni nosila veliko večjo težo kot vesoljske odprave dotlej. Poveljnik Apolla 15 je bil David Scott, pilot lunarnega modula pa James Irwin. Polet proti Luni je potekal dokaj gladko. Četrti dan potovanja so se pripravljali na vstop v Lunino krožnico. Vse je potekalo brez težav vse do pristanka Scotta in Irwina na Lunini površini. Uspelo jima je pristati okoli 600 m severno in približno 175 m zahodno od kraja, predvidenega za pristanek. Pristala sta na

106

robu kraterja, tako da je ena pristajalnih nog stala v njem. Lunarni modul, imenovan Falcon, je ostal nagnjen za deset kotnih stopinj. Pristala sta blizu Hadleyjeve depresije, na območju Mare imbriuma, znanega tudi pod imenom Palus Putredinis. Astronavta naj bi po pristanku odšla spat, toda Scott si je pri vodstvu poleta izprosil kratek skok izven pristajalnega modula. Stopil je na pokrov vzletnega raketnega motorja, pogledal iz lunarnega modula in tam ostal celih 33 minut ter vneto fotografiral. Tudi opisani dogodek lahko prištejemo k eni od posebnosti te vesoljske odprave. Na Lunini površini sta preživela tri dni, od tega 18,5 ure zunaj vesoljskega plovila. Opravila sta tri sprehode po Lunini površini. Prvi je trajal 6 ur in 32 minut, drugi se je povzpel na 7 ur in 12 minut, tretji pa 4 ure in 49 minut. Med sprehodi sta po Lunini površini namestila kar nekaj znanstvenih instrumentov. S posebno vrtalno napravo sta skušala dobiti tudi vzorce iz globljih plasti Luninega površja. Območje sta raziskovala


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Astronavti Apolla 15 so v zahvalo Kuraltovim poslali štiri fotografije, ki so jih z dodanimi podnapisi okvirili. (Preslikava: Marjan Zupan)

z uporabo prvega Lunarnega roverja, ki jima je omogočal obvladovanje dosti večjega območja Lunine površine kot pri prejšnjih misijah. To je bilo 210 kg težko vozilo na električni pogon. Na Luno je pripotovalo nameščeno v spodnjem delu pristajalnega modula. Astronavta sta po Lunini površini prevozila 27,76 kilometrov. Skupen čas trajanja voženj je znašal 3 ure in 2 minuti. Od Lunarnega modula sta se oddaljila 5 km. Na Lunini površini sta v namene raziskav zbrala 77 raznih vzorcev Luninih kamenin (Krmelj, 2016). Ko sta astronavta tamkaj opravila vse predvidene aktivnosti, sta s Falconom uspešno poletela v Lunino orbito, kjer sta se združila s komandnim in servisnim modulom, s katerim je Alfred M. Worden krožil okoli Lune in istočasno opravljal določene znanstvene naloge. S panoramsko kamero je podrobno proučeval površino in okolje. V uporabi so bili tudi gama spektrometer, kartografska kamera, laserski višinomer in masni spektrometer. Preden so se odpravili na dolgo pot proti Zemlji, so iz servisnega dela s pomočjo vzmeti lansirali še mali satelit, težak 35,6 kg. Opravljal naj bi meritve gravitacijskega polja Lune, kakor

tudi raziskoval magnetosferi Zemlje in Lune. Enajsti dan potovanja, ko so bili še 320.000 km oddaljeni od Zemlje, je Alfred M. Worden opravil prvi sprehod v velikih vesoljskih globinah. Potovanje vesoljske odprave Apolla 15, ki se je pričelo 26. julija 1971, se je končalo 7. avgusta 1971, ko se je kapsula Endeavour spustila na gladino Tihega oceana, le 9,8 km od ladje USS Okinawa. Ob spuščanju sta se od treh padal odprli le dve in kljub temu zagotovili uspešen pristanek. Posadka Apolla 15 pa je tudi prva, ki ji po pristanku ni bilo treba bivati v karanteni. To je bila najuspešnejša NASINA vesoljska misija raziskovanja Lune dotlej (Wikipedia; Apollo 15). Misija je uspešno uresničila svoje cilje. Člani odprave so s seboj skrivoma ponesli tudi skulpturo, imenovano Padli astronavt, ki je do sedaj edino umetniško delo, postavljeno na Luni (prav tam). V sklopu obiskov evropskih držav na začetku leta 1972 so astronavti Apolla 15 s soprogami in spremstvom 22. januarja obiskali Jugoslavijo. Za kratek čas so se ustavili v Beogradu in Zagrebu, za tem pa pripotovali v Slovenijo, kjer so bivali med 27. in 31. 107


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Spominske fotografije astronavtov Apolla 15, ki krasijo Kuraltovo dnevno sobo. (Preslikava: Marjan Zupan)

januarjem. Med njihovim spremstvom so bili, poleg soprog, predstavniki veleposlaništva ZDA v Jugoslaviji in generalnega konzulata v Zagrebu. Z njimi je bilo tudi nekaj predstavnikov ameriške vesoljske agencije NASA, z direktorjem misije na čelu. Po pripovedi Nade in Jožeta Kuralta ml. pa je bila z njimi tudi sekretarka ameriškega predsednika Richarda Nixona, ki naj bi potovanje z astronavti prejela kot nagrado za uspešno delo v kabinetu predsednika, čeravno je na spisku protokola SR Slovenije ni zaslediti. 30. januarja 1972 so astronavti Apolla 15, s soprogami in spremstvom, po programu obiskali Bled z okolico. Vse skupaj je bilo v domeni blejskega turizma, katerega predsednik je bil Bogdan Šanca (direktor hotela Golf), tajnik omenjenega društva pa je bil Franc Šmit. Astronavti so bili nastanjeni v hotelu Golf. Jože Kuralt je bil v tistih časih eden prvih turističnih avtobusnih prevoznikov in ker je imel v tistem obdobju na novo odprto turistično domačijo, je predlagal veljakom blejskega turizma: »Pa jih pripeljite k nam.« S predlogom so se strinjali, saj naj bi uglednim gostom ponudili domače slovenske specialitete v prijetnem domačem okolju. 108

Januarska nedelja se je kopala v soncu, idilo pa je, kot pravi zimi pritiče, zaokrožala bela zimska veduta. Gorenjska je bila obložena z dobrim metrom debelo snežno odejo. S petimi do šestimi sanmi s konjskimi vpregami so se podali v idilično gorenjsko pokrajino. Pot jih je vodila po ravni zasneženi cesti proti Podhomu. Zavoljo zimskih razmer so bili odeti v športne puloverje Almira in tople odeje Sukna iz Zapuž. Za snežnim prostranstvom lesketajočih kristalčkov so občudovali mogočni, v belino odeti Triglav, ki se je ponosno pel za zvonikom cerkvice sv. Andreja na Turnču. Na poti skozi Podhom so imeli vzdolž ozke ceste skozi vaško jedro moč spoznati arhitekturo in tudi prijaznost prebivalcev zanimive gorenjske vasi. Po Klinarjevem klancu so se povzpeli do Gabrca, ko Belejeva Johanca z dvorišča domačije zakliče Urevčevmu Froncu, sošolcu in opernemu pevcu, ki ga je bila na saneh prepoznala: »Le dobr jh požene!« Kot se spominjata Nada Kuralt in Jože Kuralt ml., so zaslišali cingljanje s kraguljčki ozaljšanih konj že, ko so se iz Fortune, po klancu navzdol, spuščali proti njihovi domačiji v Spodnjih Gorjah. Kot je bilo domenjeno, so se ustavili


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

na dvorišču gostilne Pr’ Jožu (pri Kuraltu). Z njimi je bil tudi reporter RTV Ljubljana, odličen komentator vesoljskih prenosov Boris Bergant in nekaj varnostnikov. Pred tem je, po protokolarni dolžnosti, vse jedi preizkusil legendarni kuhar Janez Lenček, šef kuhinje v Grand hotelu Toplice (ob obiskih Bleda je kuhal tudi predsedniku Titu). Ko so ugledni gostje sestopili iz sani, sta jih sprejela dva para folklorne skupine v gorenjskih narodnih nošah. Tamkaj so bili zbrani blejski turistični delavci: Bogdan Šanca, Franc Šmit, Pavle Merlak in Darko Hribar. Za dobro vzdušje je poskrbel Kristl Slivnik s harmoniko. Pred hišo so astronavte s soprogami in ostalim spremstvom pogostili s kruhom, soljo in frakeljni domačega žganja. Stregla sta jim Jože Kuralt ml. (takrat gostinec) in Tinca Zalokar iz hotela Krim, oba odeta v gorenjske narodne noše. Kruh in sol sta jim še nekako šla, ko pa so prišli na vrsto frakeljni z žganjem, pa je bilo kar nekaj nerodnosti, saj nekateri niti niso znali

piti iz njih na način, kot naj bi se to počelo. Ko pa je ostrino dodal pravi gorenjski šnops, so popustile vse zavore. Začetna trema je bila tako prebita in pot sproščenemu kosilu je bila odprta. V jedilnici so se posedli. Na meniju je bila goveja juha z domačimi rezanci, sledil je polnjeni gorenjski želodec, vratnik, za prilogo so bili zabeljeni žganci, kislo zelje in fižol. Postreženo je bilo v imenitnih lubenskih skledah. Pil se je dolenjski cviček, serviran v ličnih majolikah. Za sladico so servirali domače krofe in slovensko orehovo potico. Med kosilom in sproščenim pogovorom je bilo občutiti prijetno domače vzdušje. Slišati je bilo ne malo besed pohvale. Američani so se polotili krofov na nam zanimiv način, z noži in vilicami. Operni pevec Franc Langus iz Poljšice je zbrani družbi zapel odlomek arije iz opere Seviljski brivec. Kosilo, ki je bilo zavoljo prešernega vzdušja prekoračeno za dobrih dvajset minut od predvidenega, jim je vlilo kar nekaj moči, potrebne za popoldanski zimsko-športni program.

Seznam vesoljcev Apolla 15 s spremstvom, ob obisku v Sloveniji leta 1972 (Arhiv Republike Slovenije)

109


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Jelko Rus z Bleda na saneh z direktorjem misije pri NASA, astronavtom in soprogo (vir: Nada in Jože Kuralt)

Neusmiljena časovnica protokola jih je vodila k nadaljnjim dejanjem sončnega zimskega dne. Ob zaključku obiska pri Kuraltu je hiša vsako žensko obdarila z lanenim prtom in štirimi malimi prtiči z motivi gorenjskih nagljev, moški pa so prejeli miniature lesenih gorenjskih kozolcev s posušenimi planikami in gorjanskimi kovanimi zvončki. Izpred Kuraltove domačije v Spodnjih Gorjah so se s črnimi mercedesi odpeljali proti smučarskemu centru Zatrnik na smučanje. Ko so ob priložnosti sprejema pri Kuraltu gorjanski fantje videli, da se ga pogumni astronavti ne branijo, so, vsak s svojo »floharco«, pohiteli na Zatrnik. Od kosila je ostalo nekaj krofov in potice. Pecivo so spakirali, ga položili na sani, nakar sta operni pevec Franc Langus in Kristl Slivnik pognala konja. Nekje pred Črnetom v Zgornjih Gorjah se jima je žival splašila, se postavila na zadnji nogi in že se je vse zvrnilo. Pecivo je ležalo raztreseno po belem snegu. 110

Nista se kaj dosti obirala. Sani sta postavila, kot je treba, v »jerbas« zložila krofe s potico in že je vse skupaj drselo navkreber proti Zatrniku. Obilica novozapadlega snega, lepo vreme in slavni gostje so bili dober razlog, da se je v smučarskem centru Zatrnik kar trlo smučarjev in tistih, ki so želeli od blizu videti slavne vesoljce. Astronavte in ostalo spremstvo so ob prihodu na smučišče opremili s smučarskimi kombinezoni Toper, smučarskimi čevlji Alpina in smučmi blagovne znamke Elan. Domači učitelji smučanja so jim pokazali osnove obvladovanja smučarske tehnike, ki pa kljub zavzetosti novopečenih smučarjev, ni kaj dosti zalegla. Več so bili na riti kot na nogah in v en glas so si priznali, da je lažje hoditi po Luni kot smučati po snegu. Nekaj od naprezanja in zavoljo snega so bili premočeni, na kar so gorjanski fantje s svojim okrepčilom še kako prav prišli. Prispeli krofi in potica pa so se jim zdeli še boljši kot prej v gostilni. Tudi tamkaj je bila Kristljeva harmonika nepogrešljiva. Ob sproščenem vzdušju, obdanim z idilo zatrniške zimske pravljice nihče ni kaj dosti razmišljal o

Operni pevec Franc Langus s Poljšice z uglednimi potniki (vir: Nada in Jože Kuralt)


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Legenda blejskega turizma Bogdan Šanca z narodnimi nošami v pričakovanju eminentnih gostov (vir: Nada in Jože Kuralt)

odhodu. Po prigovarjanju ameriških in naših ljudi, ki so skrbeli za varnost in protokol, se je ugledna druščina s spremstvom pričela pripravljati k vrnitvi na Bled. Jelo se je temniti, avtomobili z astronavti, soprogami in ostalimi uglednimi gosti so se skozi Zgornje Gorje pomikali proti Bledu, kjer so jih pričakovali v hotelu Golf. Ker se je obisk astronavtov mudil v Spodnjih Gorjah in na Zatrniku, so se nekateri spraševali: »Zakaj ravno h Kuraltu? Zakaj v Gorje ...?« In kaj kmalu prišli na dan z rekom, češ, astronavti so bili na Luni, tja kaj v Gorje pa so prišli pogledat, kako izgleda za Luno. Nekaj malega pri tem je prej ko ne imela opraviti zdrava gorenjska fovšija. Tudi sam sem bil, kot enajstletni fantič, deležen kanček vzdušja ob takratnem

Astronavt James B. Irwin pred Kuraltom v Spodnjih Gorjah (vir: Nada in Jože Kuralt)

Jože Torkar in astronavt James B. Irwin na Zatrniku, 30. januarja 1972 (vir: Jože Torkar)

obisku astronavtov Apolla 15. Z očetom sva si misleč, da se bodo iz Bleda proti Gorjam in Zatrniku odpravili skozi Zasip, tistega sončnega nedeljskega dopoldneva ogledovala veleslalom v sklopu zimske olimpijade v Zasipu. Ob prihodu domov sva izvedela, da so s sanmi prišli po ravni cesti do Podhoma. Peljali in mahali v pozdrav so namreč prav mimo hiše. Nisva se mogla sprijazniti, da jih ne bi videla in v popoldanskih urah sva se odpravila v recepcijo hotela Golf. Tamkaj sva jih počakala do vrnitve iz zatrniške smuke. Videla sva jih, kot tudi spremstvo, ko so se zadovoljnih obrazov, prešerne volje pomikali skozi preddverje hotela in se počasi porazgubili po sobah. Obisk astronavtov Apolla 15: Davida R. Scotta, Jamesa B. Irwina in Alfreda M. Wordna, je bil dogodek, ki je s publiciteto in prisrčnostjo nedvomno prinesel pristen dotik vesolja, ki se pomni.

111


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Jože in Nada Kuralt po 45 letih z živimi spomini na obisk astronavtov (foto: Marjan Zupan)

OBISK ASTRONAVTKE SUNITE WILLIAMS Sunita Lyn »Suni« Williams, rojena Pandya, ameriška pilotka, astronavtka in častnica indijsko-slovenskega rodu, rojena 19. septembra 1965 v Euclidu pri Clevelandu v zvezni državi Ohio. Je ena najaktivnejših astronavtk, ki je skoraj pet let držala ženska rekorda za največje število izhodov v odprto vesolje (sedem) in najdaljši čas bivanja v odprtem vesolju (50 ur, 40 minut). Rodila se je kot najmlajša od treh otrok indijsko-ameriškega nevroznanstvenika Deepaka Pandye in medicinske sestre Bonnie Pandya (roj. Zalokar). Oče izvira iz indijske zvezne države Gudžarat, prababica po materini strani Marija Bohinjec pa je iz Leš pri Tržiču. Leta 1987 je diplomirala iz fizikalnih znanosti na pomorski akademiji Združenih držav Amerike in leta 1995 magistrirala iz inženirskega menedžmenta na floridskem tehnološkem inštitutu. Maja 1987 je postala pripadnica ameriške vojne mornarice, kmalu po tistem je opravila trening za helikoptersko pilotko in bila dodeljena helikopterski eskadri za bojno podporo z bazo v Norfolku. Med drugim je sodelovala v helikopterskih operacijah med zalivsko vojno in kot poveljnica v operaciji dostavljanja pomoči za prizadeta območja, ki jih je opustošil orkan Andrew. Nato je delovala 112

Ameriška astronavtka Sunita Williams na steni Sunitine sobe v Lešah (preslikava: Marjan Zupan)

kot preizkusna pilotka in varnostna častnica mornariškega direktorata za helikopterje, kasneje pa tudi kot inštruktorica letenja v šoli za preizkusne pilote in nadzornica poletov na amfibijsko-desantni ladji USS Saipan. Ima več kot 3.000 ur letenja na več kot 30 različnih zrakoplovih. Med služenjem na ladji USS Saipan je bila junija 1998 izbrana kot kandidatka za

Pri opravilih zunaj vesoljske postaje, iz sobe v Lešah (preslikava: Marjan Zupan)


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

V vesoljski postaji, iz zbirke v Lešah (preslikava: Marjan Zupan)

program vesoljskih poletov agencije NASA. Po opravljenem treningu je delovala v ruski vesoljski agenciji pri mednarodni vesoljski postaji. Prvič je v vesolje poletela 9. decembra 2006 na krovu raketoplana Discovery (misija STS-116), kot članica 14. odprave na mednarodno vesoljsko postajo, kjer je ostala tudi v sklopu 15. odprave in s štirimi izhodi v odprto vesolje prvič postavila ženski rekord v trajanju bivanja v odprtem vesolju (kasneje

presežen). Leta 2012 je znova poletela na mednarodno vesoljsko postajo z misijo Sojuz TMA-05M, kot članica odprav 32 in 33, pri slednji kot poveljnica postaje. Bila je šele druga ženska na položaju poveljnice ISS. Med svojo drugo odpravo je opravila tri sprehode po odprtem vesolju, med katerimi je izvajala popravila na zunanjosti postaje in znova prevzela ženski rekord v trajanju bivanja v odprtem vesolju (Wikipedia; Sunita Williams). 113


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Dobrodošla v vesolju in na Bledu (foto: Srečo Vernig)

Leta 2012 je z astronavtko Sunito Williams v vesolje poletela tudi zastava Republike Slovenije. V 127 dneh je kar 2.032-krat obletela Zemljo in ob tem prepotovala 54.090.628 milj (morska in zračna milja = 1852 m). Na višini 250 milj je potovala s hitrostjo 17.500 milj na uro. Uokvirjeno jo je, skupaj s certifikatom identičnosti, podatki in podpisom poveljujoče misiji, astronavtke Sunite Williams, med ostalimi podarjenimi eksponati, moč videti na steni Sunitine sobe v Lešah. Omeniti velja zanimivo dejstvo, ki ga je ob pogovoru s Sunito Williams zapisal dr. Dušan Petrač, priznani fizik, po rodu iz Krope, do nedavnega zaposlen pri NASI in dobitnik NASINE medalje za izredne zasluge. Mama ji je za popotnico v vesolje izročila kranjske klobase s kislim zeljem,

Na tiskovni konferenci v viteški dvorani Blejskega gradu, 19. maja 2013 (foto: Marjan Zupan)

114

Prevajalka Branka Božič in astronavtka Sunita Williams na tiskovni konferenci v Viteški dvorani Blejskega gradu (foto: Marjan Zupan)

ki so dodobra popestrile sicer raznovrstno astronavtsko hrano. Preden je posadka raketoplana Discovery ob koncu misije zapustila vesoljsko postajo, so si, po besedah Williamsove, pripravili majhno pojedino in njene klobase so bile odlično sprejete (Petrač v: Potočnik, 2009, 122). Za svoje zasluge je izjemna astronavtka prejela več priznanj ameriške vojske. Med obiskom Indije aprila 2013 je prejela častni doktorat tehnološke univerze Gudžarata. Kmalu po tistem je obiskala tudi Slovenijo, ob tej priložnosti ji je predsednik Slovenije Borut Pahor podelil medaljo za zasluge, »zaradi prispevka k uveljavljanju naravoslovnih in tehničnih znanosti in predvsem njihovi promociji med mlajšimi rodovi Slovencev« (Wikipedia; Sunita Williams). Sunita Williams se je na povabilo Občine Bled in pobudo Sreča Verniga, predsednika

Sunita Williams in Marjan Zupan ob izročitvi monografije Tisočletni grad (vir: Marjan Zupan)


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Po jezeru v četvercu z blejskimi veslači olimpijci (foto: Darja Vernig) Sunita Williams z direktorjem Zavoda za kulturo Bled, Matjažem Završnikom (foto: Marjan Zupan)

Muzejskega društva Bled, 19. maja 2013 mudila na uradnem obisku Bleda. Obiskala je Blejski grad, kjer jo je poleg blejskega župana Janeza Fajfarja sprejel direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik. V njunem spremstvu si je z zanimanjem ogledala muzej, si v grajski tiskarni natisnila spominsko listino, v grajski vinski kleti pa so ji v spomin podarili steklenico vrhunskega grajskega vina. Sledila je tiskovna konferenca v viteški dvorani Blejskega gradu, za tem pa prijeten klepet in fotografiranje na zgornji grajski terasi s čudovito veduto jezera z otočkom v ozadju. Obiskala je veslaško središče v Mali Zaki in se tamkaj srečala z blejskimi veslači – olimpijci. Ob tej priložnosti je v znamenitem četvercu skupaj z Miho Pirihom, Sadikom Mujkićem in Janijem Klemenčičem zaveslala po Blejskem

S kamero v ospredju in otočkom v ozadju (foto: Marjan Zupan)

jezeru. Ogledala si je Blejski otok, kjer je med drugim pokramljala z župnikom dr. Janezom Ferkoljem in ob obisku Marijine cerkve na otoku pozvonila z zvonom želja. Ob priložnosti obiska otoške Potičnice je v tamkajšnjo knjigo vtisov razkrila, da sedaj ve, od kod materi in njeni sestri tak kuharski talent – ker sta Slovenki.

Sunita Williams z župnikom Janezom Ferkoljem in prevajalko Branko Božič v Marijini cerkvi na Blejskem otoku (foto: Darja Vernig)

Sprehodila se je tudi po uhojenih stezicah in lesenih mostičih znamenite soteske Vintgar, kjer se je ugledni družbi pridružil župan Občine Gorje Peter Torkar. Njenega obiska je bil deležen tudi Čebelarski muzej v Radovljici in Leše, rojstni kraj njene prababice. Obisk Williamsove na raznih lokacijah Bleda z okolico je, poleg župana Bleda Janeza Fajfarja in predsednika Muzejskega društva Bled Sreča Verniga, spremljala prevajalka Branka Božič, ki je z doslednim, čustvenim in doživetim prevajanjem, prav tako kot gostja, sedla v srca vsem prisotnim. Obisk slovite astronavtke je spremljal pester 115


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

ASTRONAVT JERRY MICHAEL LINENGER NA BLEDU

Med županoma Gorij in Bleda, Petrom Torkarjem in Janezom Fajfarjem v soteski Vintgar (foto: Srečo Vernig)

Jerry Michael Linenger je bil rojen 16. januarja 1955 blizu Detroita v zvezni državi Michigan. Stara starša po mamini strani prihajata iz okolice Radovljice in Tržiča, srečala in poročila pa sta se v Chicagu (Illinois). Kmalu po poroki sta se preselila v malo mestece Forest park, kjer je oče Jerryjeve matere odprl čevljarnico. Jerry M. Linenger je poročen s Kathryn M. Bartmann. Je oče štirih otrok, ki jih ima za svoj največji dosežek. Šele tem »štirim dosežkom« sledi, kakor pravi, potovanje v vesolje.

spremljevalni program. V Festivalni dvorani Bled so člani Astronomskega društva Nova in družbe Zvezdogled pripravili zanimiv, zelo dobro obiskan planetarij. V večernih urah je v veliki dvorani Festivalne dvorane potekal večer pod naslovom Slovenija iz vesolja s Sunito Williams. Pred številnim občinstvom se je odvil zanimiv večer z domiselnimi vprašanji Sreča Verniga, ki je vodil prireditev in prav takšnimi odgovori eminentne gostje (Purkart, 2013, 4). Astronavt Jerry M. Linenger s sinom Johnom na Blejskem gradu, 14. junija 2016 (fotoarhiv: Jerry Linenger)

Sunita Williams z materjo Bonnie Pandya (roj. Zalokar) in predsednikom Muzejskega društva Bled Srečom Vernigom (foto: Beno Bregant)

116

Ustvaril si je bleščečo kariero. Po diplomi na mornariški akademiji v Annapolisu je magistriral v sistemski upravni znanosti, v javnem zdravstvu in zdravstveni politiki, ter doktoriral iz medicine in epidemiologije. Prav tako je končal študij vesoljske medicine in se izobrazil za mornariškega letalskega kirurga. V ameriški vojni mornarici je dosegel čin stotnika in ob tem prejel več odlikovanj. Leta 1992 so ga izbrali za astronavta. Leta 1994 je z raketoplanom Discovery kot strokovni raziskovalec letel na 11-dnevno misijo v vesolje. Po vrnitvi so ga poslali na šolanje v ruski kozmonavtski center v Zvezdno mesto pri Moskvi. Leta 1996 je na


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

krovu raketoplana Atlantis poletel proti ruski vesoljski postaji Mir. Med misijo na Miru je skupaj z ruskima kozmonavtoma preletel 80 milijonov kilometrov in več kot dva tisočkrat obkrožil Zemljo. Pri tem je opravil več kot sto raznih znanstvenih poskusov in se ob tem soočal z raznimi tehničnimi težavami, celo požarom in možnostjo zadušitve in podobnimi nevšečnostmi, ki jih zna ponuditi nepredvidljivo vesolje. Z omenjeno odpravo je ostal v vesolju 132 dni in štiri ure, kar je takrat veljalo za ameriški rekord. Prav tako je bil prvi Američan, ki se je v vesoljski kapsuli Sojuz ločil od vesoljske postaje in pri tem, v ruskem skafandru, opravil delovni sprehod zunaj vesoljskega plovila. Jerry M. Linenger je s seboj na vesoljsko postajo Mir ponesel slovensko zastavo in podobo Brezjanske Marije. Priznani astronavt je ob priložnosti izjavil: »Zaradi ostrega kontrasta z obkrožujočimi gorami so alpska jezera (iz vesolja) zlahka vidna. Nisem mogel videti ravno otoka na Blejskem jezeru, toda zagotovo sem lahko videl čudovito modrino jezera. Ob zadnjem obisku (Bleda) je bilo čudovito stati na visoki razgledni točki nad jezerom (Blejski grad) in ga še enkrat videti, verjetno povečanega kakih 250-krat. Prav tako smo skočili s pomola (kopališča). Plavanje v vodi je verjetno najbližje breztežnosti na Zemlji.« (Snoj, 2017)

OBISK KAMNA IZ VESOLJA 9. aprila 2009 je ob treh zjutraj nekatere prebivalce avstrijske Koroške in Gornjesavske doline predramilo grmeče bobnenje. Gasilci, ki so ob tej zgodnji uri dežurali na požarišču nad Jesenicami, so na nebu opazili svetlo sled, ki se je pojavila nad Karavankami in se izgubila nekje za Mežaklo. Pojav svetlega meteorja sta zabeležili vsenebni kameri na astronomskih observatorijih Črni Vrh nad Idrijo in Rezman blizu Kamnika. Kamera slednjega ga je tudi posnela. Meteor sta posneli tudi zelo oddaljeni vsenebni kameri evropske vsenebne mreže v krajih Kunžak in Churáňov na Češkem.

Pogled z Blejskega gradu z Mežaklo v ozadju (foto: Marjan Zupan)

Slovenski in češki astronomi so s kombiniranjem in analizo podatkov v aprilu, maju in juniju določili atmosfersko pot in prvotno orbito meteoroida, prav tako pa območje padca meteoritov. Približno 300 kg težak meteoroid je krožil okoli Sonca v eliptični orbiti, z najbližjo točko Soncu tik znotraj Zemljine orbite, skrajna zunanja točka orbite pa je bila na zunanjem robu asteroidnega pasu. Orbiti meteoroida in Zemlje sta se sekali v točki, ki jo je Zemlja v svoji orbiti zavzemala 9. aprila 2009. V atmosfero je meteoroid vstopil 9. aprila ob 2:59:45 po srednjeevropskem času s hitrostjo 14 km/s. Meteorske kamere so bolid najprej zaznale kot objekt, nekoliko svetlejši od najsvetlejših zvezd. Le dve desetinki sekunde kasneje je že presegel sij planeta Venere in hitro pridobival na

Jože Pretnar in Bojana Krajnc nedaleč od kraja najdbe meteorita (foto: Marjan Zupan)

117


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Udarna jama na mestu padca kosa mežaklskega meteorita (foto: Marjan Zupan)

siju. Med več kot 4-sekundno svetlo potjo skozi ozračje je meteoroid razpadel na več manjših fragmentov, kar so potrdili tudi očividci. Bolid je bil najsvetlejši v točki približno 30 km nad Mojstrano, kjer je bil viden kot zaslepljujoče svetel objekt, mnogo svetlejši od polne Lune. Končna svetla točka meteorja oziroma že skupine fragmentov je bila severozahodno od Hrušice na višini približno 20 km. Fragmentacijo in razpad meteoroida so kot bobnenje zaznali številni očividci, akustični signal pa je zabeležila tudi opazovalnica državne mreže potresnih opazovalnic Gorjuše. Prvi kos meteorita sta 17. maja 2009 našla Jožef Pretnar in Bojana Krajnc. Ralph Sporn in Martin Neuhofer sta 21. julija našla drugi kos, tretjega pa 27. avgusta Danijel Repe. Po najdbi prvega meteorita so

slovenski astronomi in geologi organizirali več iskalnih akcij na izračunanem območju padca meteorita, vendar omenjene najdbe ostajajo edine. Po stoenem letu, odkar je padel meteorit v okolico vasi Avče v dolini Soče, je tako meteorit z Mežakle postal drugi dotlej najden na območju Slovenije, bil je tudi viden, slišan in posnet. Poleg tega je eden od samo enajstih meteoritov z znano orbito, kar ga uvršča med izjemne v svetovnem merilu. Je značilen kamnit meteorit hondrit (Atanackov et al., 2010, 7).

Danijelova najdba pri njem doma (foto: Danijel Repe)

Kos meteorita, ki ga je našel Danijel Repe (Foto: Danijel Repe)

Kraj, kjer je Danijel Repe našel kos meteorita (Foto: Marjan Zupan)

118

Pot najditeljev prvega dela omenjenega meteorita Jožeta Pretnarja iz Spodnjih Gorij in njegove prijateljice Bojane Krajnc je bila dne 17. maja 2009 sestavljena iz več naključij, ki so se mogoče zgodila z razlogom. Sprva sta nameravala obiskati Dobrčo, nakar je Jože prijateljici predlagal obisk Planskega vrha na Mežakli, kjer jima bo nemara tistega lepega sončnega dne moč uzreti strma


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

pobočja cvetočega avriklja. Po slikoviti poti proti vrhu ju je presenetilo nekaj podrtega drevja. Bila sta pred dilemo: pot nadaljevati desno, kamor ju je usmerjala označena pot, ali obiti oviro po levi strani. Jože se je, še sam ne ve zakaj, namenil v levo, kar se je izkazalo za težje prehodno smer. Okoli dvanajste je kakih šest do sedem metrov pred seboj zagledal nekaj nenavadnega. Bojani je zaklical: »Lej, tamle je pa meteorit dol padu! A vidiš tisto luknjo tam?« V udarni jami, ki je imela nekako obliko srca, so ležali ožgani kamni. Njihova površina je bila izrazito temna, na odlomljenih predelih pa rahlo lesketajoča. Meteorit se je namreč ob srečanju s skalo v zemlji razbil na več kosov. Po prvem začudenju je Jože razmišljal, kaj neki drugega od njegove prvotne domneve bi to lahko bilo. O iskanju meteorita v Karavankah je namreč dan poprej bral v časopisu. Ni kaj, to je najverjetneje to, si je dejal, zložil kose v vrečko in jo spravil v nahrbtnik. Mešanih občutkov sta nadaljevala pot do cvetočih avrikljev na robu pečin prepadne strani 1299 m visokega Planskega vrha. Najdene »kamne iz vesolja« sta poimenovala z začetnima črkama njunih imen, po Bojani in Jožetu se meteorit imenuje Bojo. Zaradi najdbe se je Jože povezal z dr. Miho Jerškom iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Tudi Danijel Repe iz Spodnjih Gorij je velik ljubitelj narave. Z nemško ovčarko Aiko sta se, kot večkrat dotlej, 27. avgusta 2009 odpravila na dolg sprehod po razgibani Mežakli. Z roba planine Obrance se jima je odprl čudovit pogled proti Blejskemu jezeru, okoliškim krajem in vzpetinam kraj njih. Tistega lepega sončnega dne sta obiskala naravni kamniti most, ki je ena razpoznavnih znamenitosti Mežakle. Razgibana pot ju je vodila do partizanske bolnišnice iz druge svetovne vojne. Nazaj grede sta jo namesto po gozdni poti ubrala po stezi kraj pečin. Danijel si, če je le možno, za povratek izbere različico prvotne poti. Ne daleč od oddajnika na Mežakli je sklenil zaviti nazaj na uhojeno pot. V tistem trenutku je pred seboj v gozdni kotanji zagledal nenavaden črn kamen. Med ostalimi sivkastimi je

V Prirodoslovnem muzeju Slovenije razstavljena kosa meteorita z Mežakle (foto: Marjan Zupan)

močno izstopal. Potežkal je nekaj kamnov podobne velikosti in ugotovil, da so vsi ostali občutno lažji. Sprva je razmišljal, ali ga naj sploh vzame s seboj. V bližini je namreč obračališče oziroma konec gozdne ceste, ki vodi k oddajniku in kaj lahko bi bil kamen kaj, kar so odvrgli vzdrževalci oddajnika. Vendar je vsemu navkljub nenavadno najdbo odnesel s seboj. Najdbo je na Obranci položil v avtomobil in jo kar nekaj dni prevažal s seboj. Nanjo se je spomnil kak teden kasneje. Ob opazovanju s povečevalnim steklom je na okrušenih mestih opazil zanimivo sestavo. Takrat je slišal, da je sovaščan Jože našel meteorit. Danijel je na spletnih straneh prebral nekaj o najdbah meteoritov, si izpisal telefonsko številko Prirodoslovnega muzeja Slovenije in se povezal z dr. Miho Jerškom, ki je kmalu potrdil, da je Danijel našel še en del meteorita, padlega na Mežaklo. Za del mežaklskega meteorita, ki sta ga 21. julija 2009 našla Ralph Sporn in Martin Neuhofer, se je izvedelo nekoliko kasneje. V času preiskav na inštitutih doma in v tujini smo dotlej znane informacije o najdbi meteorita, ki mi jih je zaupal Jože, morali čuvati zase vse do končanih raziskav in javne objave Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kmalu po najdbi smo z najditeljema naredili rekonstrukcijo dogodkov, kot so si sledili na dan najdbe. Napravil sem nekaj fotografij, med drugim takrat še dobro vidne udarne jame meteorita, ki sta jo našla Jože in Bojana, 119


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Danijel Repe, Bojana Krajnc in Jože Pretnar, trije najditelji meteorita z Mežakle (foto: Marjan Zupan)

hkrati pa sem si vso kronologijo dogodkov do potankosti zapisal. Natančen kronološki popis najdbe meteorita in nekaj fotografij sva opravila tudi z Danijelom Repetom. V mislih sem imel namreč že zametke knjige. Formirali smo uredniški odbor in pripravili knjigo z naslovom Meteorit z Mežakle, ki jo je uredil Tone Konobelj. Omenjeno knjigo sta 7. aprila 2010 izdala Gornjesavski muzej Jesenice in Prirodoslovni muzej Slovenije, založili pa Ministrstvo RS za kulturo, Občina Jesenice in Občina Gorje.

SKLEPNA MISEL Slovenci smo se začeli spogledovati z vesoljem že v pionirskih časih razmišljanj o osvajanju le tega, prek Hermana Potočnika Noordunga (1892–1929) s knjigo Problem vožnje po vesolju – Raketni motor. Poleg omenjenih astronavtov, ki so se tako ali drugače srečevali z Bledom ali njega okolico, je treba omeniti tudi leta 1923 rojenega Jožeta Korena – Ferjančevega iz Spodnjih Gorij, inženirja pri NASI. Kljub bivanju v Združenih državah Amerike se je spomnil sošolca iz osnovne šole v Gorjah, Franca Poklukarja – Martineževega in mu leta 1972 poslal fotografiji astronavtov Apolla 8 s podpisi, ki ju je danes moč videti na steni gostišča Jager na Zatrniku (Poklukar, ustni vir). Tu pa je treba omeniti še dva zelo uspešna astronavta slovenskega rodu: Ronalda Sego, rojenega 4.

120

decembra 1952, katerega predniki izvirajo iz Loškega potoka (Garbajs, 2014) in Randyja Bresnika, rojenega 11. septembra 1967, s predniki iz Luč in Ljubnega ob Savinji (TV SLO 1, 2018). Po vsej verjetnosti sta si tudi onadva ob obiskih Slovenije ogledala Bled. Obema je, poleg uspešne astronavtske kariere z vesoljskimi odpravami (Ronald Sega STS-60, STS-76 in Randy Bresnik STS-129, Sojuz MS05) in številnimi urami, prebitimi v vesolju, lastno zavedanje svojih korenin in zanimivo dejstvo, oba sta namreč napravila posnetke Slovenije iz vesolja. Randy Bresnik je, poleg nekaj ostalih krajev sveta, iz vesolja posnel tudi čudovito fotografijo Bleda z okolico. Zdi se, da je povezanost vesolja z našimi kraji kar očitna in opazna. O tem govorijo nanizana in ilustrirana dejstva v sestavku. Vendar je dobro dopustiti verjetno možnost, da se je kateri od fragmentov iz globokega vesolja zlil s tukajšnjo naravo in zna sobivati z vsem, kar ga obdaja. Ondi živeči ljudje bomo in bodo še naprej na tak ali drugačen način povezani z vesoljem. Naj bo do nas prijazno in naj bo še naprej, zaradi vsega, zaenkrat nam neznanega in nedojemljivega, kot navdih pri znanstvenem odkrivanju, ali zgolj prijetna, romantična kulisa jasnih večerov in očarljivih zvezdnih noči.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Bled z okolico iz vesolja, fotografija astronavta Randyja Bresnika (twitter)

Viri in literatura:

Atanackov et al., 2010. Meteorit z Mežakle. V: Konobelj, T. Meteorit z Mežakle. Jesenice: Gorenjski muzej Jesenice in Prirodoslovni muzej Slovenije, str. 7. Dnevnik, 31. 8. 2012. Ruski kozmonavt Titov v Sloveniji [porumenela fotografija iz leta 1962]. Dostopno na: https://www.dnevnik.si/1042549361. Garbajs, 2014. 24ur.com, Ljubljana, 24. 11. 2014. Krmelj, M., 2016. Ko so se po Luni prvič vozili z »avtomobilom«. Dostopno na: http://www.delo. si/znanje/znanost/ko-so-se-po-luni-prvic-vozili-zavtomobilom.html. Petrač, D. v Potočnik, H., 2009. Noordung. doc: za domišljijsko potovanje in domače branje. Pogovor z astronavtko Sunito Williams. Ljubljana: Rokus Klett, str. 122. Purkart R., 2013. Slovita astronavtka na Bledu. Blejske novice, maj 2013, str. 4. Snoj, V., 2017. Jerry M. Linenger, astronavt slovenskega rodu: iz vesolja sem videl čudovito modrino Blejskega jezera. Dostopno na: https://www.domovina.je/jerrym-linenger-astronavt-slovenskega-rodu-z-vesoljasem-videl-cudovito-modrino-blejskega-jezera/ TV SLO 1, 2018. Dnevnik, Ljubljana, 11. 3. 2018. Wikipedia, b. l. Apollo 15. Dostopno na: https:// en.wikipedia.org/wiki/Apollo_15 Wikipedia, b. l. German Stepanovič Titov. Dostopno na: https://sl.m.wikipedia.org/wiki/German Stepanovič Titov. Wikipedia, b. l. Sunita Williams. Dostopno na: https:// sl.wikipedia.org/wiki/Sunita_Williams Wikipedia, b. l. Vesolje. Dostopno na: https:// sl.m.wikipedia.org/wiki/vesolje. Wikipedia, b. l. Vostok 2. Dostopno na: https:// sl.m.wikipedia.org/wiki/Vostok 2

Ustni viri:

Mirko Vovk, Nada Kuralt, Jože Kuralt, Jožef Pretnar, Danijel Repe in Brane Poklukar.

Fotografije:

Mirko Vovk, Nada Kuralt, Jože Kuralt, Jože Torkar, Srečo Vernig, Darja Vernig, Beno Bregant, Danijel Repe, Marjan Zupan. Dnevnik, porumenela fotografija – leto 1962, Ruski kozmonavt Titov v Sloveniji, petek, 31. avgusta 2012, str. 27, fotografijo Marjana Cigliča hrani fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije (hramba časopisnega izrezka Mirko Vovk). Arhivalija meseca (november 2017) Obisk astronavtov Apolla 15 v Sloveniji, januar 1972, Signatura: SI AS 2055, Protokol Socialistične Republike Slovenije S., šk. 54, p.e. 2372 (fotografiji dokumentov o obisku astronavtov Apolla 15), Arhiv Republike Slovenije. Pri Kuraltu v Spodnjih Gorjah in Sunitina soba v Lešah – preslikave eksponatov, Marjan Zupan.

Iskrena hvala Nadi Kuralt, Jožetu Kuraltu, Mirku Vovku, Jožefu Pretnarju, Danijelu Repetu, Sreču Vernigu, Branetu Poklukarju, Stanetu Marenku in oskrbnici Sunitine sobe Metki Kokalj iz Leš za sodelovanje in prijaznost.

121


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Hotelski portirji na železniški postaji Bled–Jezero, leta 1931

Osebje Park hotela, leta 1931

122


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Jože Skumavec Jože Skumavec je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva. V pokoju se ukvarja z naravo, predvsem z botaniko in gozdnimi združbami. Z akad. dr. Zupančičem sta leta 2016 izdala Naravoslovni vodnik – Flora in vegetacija Pokljuške soteske. Oba s sinom Urošem sta bila ustanovna člana Jamarskega društva Simon Zima Gorje.

POKLJUŠKA SOTESKA UVOD Pokljuška soteska je med najzanimivejšimi naravnimi znamenitosti Triglavskega narodnega parka. Vrezana je v strmi severovzhodni rob pokljuške planote v nadmorskih višinah od 670 do 800 m. Je največja fosilna soteska v Sloveniji. Nastajala je v tektonski prelomnici, ko so jo izoblikovale vode Triglavskega ledenika skozi več milijonov let. Danes je soteska večinoma suha, le ob močnem deževju in pomladanskem taljenju snega teče v spodnjem delu soteske potok Ribščica, ki se izteka v Radovno. Za današnjo obliko površja obravnavanega območja je bilo pomembno umikanje bohinjskega ledenika med zadnjo poledenitvijo v würmu. Radovna s pritoki je imela velike količine vode, ki so se stekale izpod ledenika Radovne in poledenele Pokljuke ter so imele veliko erodibilno moč. Tako je nastala tudi Pokljuška soteska z zanimivimi naravnimi oblikami, kot so Pokljuška luknja, naravni most in »vrtci« z ravnim dnom v obliki vrtač.[1] 1 Zupančič, M., Skumavec, J., Flora in vegetacija Pokljuške soteske, str. 7.

Ob otprtju obnovljenih poti in mostov leta 1930 (arhiv Jožeta Skumavca)

123


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Pokljuška soteska je bila prehodna od Jele na severovzhodu soteske do sten nad Osrednjim vrtcem. Med stenama ni naravnega prehoda. Prehod je mogoč šele v zadnjem delu Osrednjega vrtca preko mostov in stopnic, ki so jih zgradili gorjanski planinci pod vodstvom Simona Zime, in naprej po Ribji dolini do Mrzlega studenca.[2] Mostove ob steni so takrat imenovali Galerije kraljeviča Andreja, danes jih imenujemo Galerije. Otprtje poti je bila 27. julija 1930. Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva je na otprtju zastopal predsednik dr. Franc Tominšek.[3] Nekaj poti je obstajalo že pred gradnjo mostov v Galerijah. Od Jele do Kapuzmanovega rovta je bil kolovoz. Tudi skozi Pokljuško luknjo na zaselek Stara Pokljuka je bila steza stalno uporabljena. To je bila najbližja pešpot s Stare Pokljuke v Gorje. Iz prispevka Draga Breganta lahko sklepamo, da so bili stalni prebivalci na Stari Pokljuki že v prvi polovici 17. stoletja.[4] Verjeto so za prevoz uporabljali strmo ovinkasto poti čez Lazec (»Vazec«) in nato v Jelo. Franc Poklukar, domačin, slavist, je izvor besede Pokljuka povezal z ovinkasto potjo na Staro Pokljuko. Ovinkom s skoraj polnim kotom so še pred nedavnim rekli kljuka. Torej je potnik šel po kljukah, po gorjansko po ključih. Pogosto so k spremenili v č. Na karti First Military Survey (1763–1787) za kraj Stara Pokljuka piše Na Poklutschiech.[5] Stezo skozi Pokljuško luknjo so začeli uporabljati kasneje, vsekakor pa pred izgradnjo poti v soteski. Med drugo svetovno vojno so mostovi propadli, obnovili smo jih gorjanski naravovarstveniki pod mojim vodstvom. Ob otprtju se je zbralo veliko število domačinov in turističnih delavcev z Bleda. Igral je del godbe Gorje. 2 Topografska karta iz časa projektiranja Smučarskega centra Zatrnik. 3 Jan, A., Razvoj planinstva v Gorjah, str. 10. 4 Bregant, D., Curriculum vitae, Johannis Pokljukar, str. 85. 5 h t t p : / / m a p i r e . e u / e n / m a p / f i r s t survey/?bbox=1724151.828514578 %2C582 6183.169952705%2C1821991.2247196038% 2C5869064.34282068 8

124

Ob otprtju obnovljenih poti in mostov 28. 8. 1982 (arhiv: Jožeta Skumavca)

Pokljuško sotesko je za obiskovalce zaprl snegolom, ki je bil med 22. in 26. januarjem 2007.[6] Triglavski narodni park je poskrbel za spravilo podrtega drevja. Občina Gorje je z očiščevalnimi akcijami očistila poti. Turistično društvo Gorje je prenovilo mostove in stopnice v Galerijah.[7] Na otprtju je nastopila pevska skupina Gorjanski fantje.

Otprtje očiščenih in urejenih poti in prenovljenih mostov in stopnic 30. avgusta 2009 (foto: Jože Skumavec)

Z odstranitvijo poškodovanih dreves sta Osrednji in Zadnji vrtec postala presvetljena, izginile so prvine pragozda in skrčilo se je rastišče praproti navadne peruše. Vrtec sedaj pretežno porašča pekoča kopriva. Rastišče redkega Burserjevega kamnokreča je pod Pokljuško luknjo še ohranjeno, vendar le nad višino rok obiskovalcev. 6 Arhiv Zavoda za gozdove, območna enota Bled, Andrej Avsenek. 7 Arhiv Turističnega društva Gorje, Janko Peterman, Andrej Klinar.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Navadna peruša – Matteuccia struthiopteris (foto: Jože Skumavec)

Lokacija Pokljuške soteske (skico izdelal: Mitja Strgar)

prelomnice, vdolbine, votline, police, mostovi, luknje, rovi, balvani ... Najbolj slikovit je Veliki naravni most, ki je visok 24 metrov, na sredini pa je debel 3 metre.

Burserjev kamnokreč – Saxifraga burseriana (foto: Jože Skumavec)

DOSTOP Pokljuška soteska je od Bleda oddaljena 7 kilometrov in le 2 kilometra od Gorij. Do doline Jele, kjer se pričnejo pešpoti, se je mogoče pripeljati z motornim vozilom. Od avtobusne postaje v Krnici je do tja le 15 minut hoda preko aluvialnega Hotunjskega polja. Pokljuška soteska je na robu Triglavskega narodnega parka, na desnem bregu reke Radovne.

Veliki naravni most (foto: Jože Skumavec)

V spodnjem delu soteske je v levi strani prehoden kraški jamski rov, imenovan Pokljuška luknja.

OPIS POTI Nekoč na tem delu nedostopna soteska je v dolžini 800 metrov opremljena s potmi, mostovi in stopnicami. To je najzanimivejši del soteske. Navpične in ponekod previsne stene so visoke do 50 metrov. Soteska se na nekaj mestih zelo zoži, drugje spet razširi. Na robu in v stenah so dobro vidne tektonske

Pokljuška luknja s steze s Stare Pokljuke (foto: Jože Skumavec)

125


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Dno soteske je prekrito z ledeniškim materialom in pobočnim gruščem. V dolini pod sotesko izvira, včasih tudi presahne, mestoma ponikne potok Ribščica. Mesto izvira potoka je odvisno od višine podtalnice, kar je značilno za ledeniške reke. V Jeli je začetek pešpoti, ki je od začetka speljana po traktorski poti vse do dokaj strmega kolovoza do balvana pred manjšim travnikom, kjer se začne prava soteska. Kmalu po poti skozi gozd se od glavne poti odcepi stezica do Stranske soteske. Glavna pot se v razdalji manj kot 100 metrov razcepi.

Prehod med stenama (foto: Jože Skumavec)

Stari napisi pred Pokljuško luknjo (foto: Jože Skumavec)

Desno je pot speljana skozi Pokljuško luknjo, druga pa po soteski. Običajna smer hoje je po poti po soteski skozi dve razširitvi do najožjega, neprehodnega stika sten. Od tu se vidijo ob steni mostovi, speljani do stopnic med ozkim prehodom med stenama. Stene so zgoraj zagozdene s skalami in drugim materialom. Pred mostovi je levo navkreber speljana steza proti zgornjemu robu pečin. Od tu levo je pot do Zatrnika po traktorski vlaki, ki je nastala na trasi predvidene gradnje gozdne ceste. Od vrha pečin desno preko najožjega stika sten, kjer je nastal naravni prelaz, je speljana steza po pobočju gozdnatega terena do ograjenega travnika, kjer so na terenu vidne sledi nameravane gradnje ceste do Stare Pokljuke, za kar bi zasuli najožji del soteske. Od tod je steza speljana nekoliko navzdol 126

skozi gozd in se kmalu priključi k stari stezi s Stare Pokljuke skozi Pokljuško luknjo na glavno pot po soteski. Večina obiskovalcev hodi običajno v smeri po poti po dnu soteske, torej po mostovih, stopnicah in skozi, med stenami nastalim, naravnim rovom. Po izhodu iz rova se odpre lepa dolga ravnina, obdana z nižjem skalovjem, a ne tako nizkim, da bi ga človek brez napora preplezal. Zopet se skalovje, ki je že nižje, zoži in pot vodi preko nekdanjega kopišča na ostanke stare, vendar še dobro vidne poti. Po njej so verjetno nekoč na prvem delu voza, na dveh kolesih, vozili oglje preko Stare Pokljuke in nato v dolino. Nadelana pot za ogled Pokljuške soteske vodi po tej, če rečemo, oglarski poti. 50 metrov pred zavojem poti proti Stari Pokljuki je možen dostop k počitniškemu naselju Za Kofutarico, ali po stezi vzporedno s sotesko nad skalovjem do razpotja poti za Zatrnik, ali preko prelaza na Staro Pokljuko, ali navzdol nazaj proti soteski. Vrnimo se nazaj, na konec naše poti po soteski,


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

na ovinek oglarske poti proti Stari Pokljuki. Ta del poti je speljan po levem gozdnatem delu soteske in nato bolj po ravnem delu do ograje pašnika in naprej ob ograji, kje se združi s potjo, ki vodi preko prelaza in naprej proti Pokljuški luknji. Na pašniku so dobro vidne ledeniške grbine. Opisane so možne variante, ki si jih lahko izbere obiskovalec. Priporočena pot obiskovalcem, da bodo videli najbolj slikovite in »divje« dele soteske, strme stene in mestoma bujne gozdove, je po dnu soteske in nato po oglarski poti skozi Pokljuško luknjo. Od tu do izhoda iz soteske po poti proti Jeli. Za ogled Pokljuške soteske je potrebna terenska oprema, predvsem dobra obutev. Poti niso zahtevne, vendar zaradi možnih zdrsov naj obiskovalci ne hodijo izven poti. Obisk traja med dve in tri ure.[8]

POIMENOVANJE IN OPIS ZANIMIVOSTI Območje Pokljuške soteske je na karti First Military Survey (1763–1787) poimenovano Vu Grabniech.[9] Na starejših planinskih kartah je le ob natisnjenem topografskem znaku za luknjo napisano Pokljuška luknja in višje proti Pokljuki je z modro napisano ime potoka Ribščica.[10] Na več starih kartah je napisano Pokljuška soteska – za sotesko od konca Galerij in do ceste v Lemovce.[11] Na moj predlog smo, v času obnove poti, sotesko od Jele do gozdne ceste v Lemovce (domačini brestu pravimo »lmovc«, torej to ime izhaja iz bresta) poimenovali z enotnim imenom Pokljuška soteska. Tako, da je ime Pokljuška luknja ostalo samo za luknjo, Galerije kraljeviča 8 Skumavec, J., Pokljuška soteska, naravna znamenitost, 1995; Smolej, I., Pokljuška soteska, 1982. 9 h t t p : / / m a p i r e . e u / e n / m a p / f i r s t survey/?bbox=1724151.828514578 %2C582 6183.169952705%2C1821991.2247196038% 2C5869064.34282068 8 10 Julijske Alpe, vzhodni del, M 1:50 000, 1969. 11 Topografska karta iz časa projektiranja Smučarskega centra Zatrnik.

Največji balvan v soteski (foto: Jože Skumavec)

Andreja smo preimenovali v Galerije. Od Jele do Lemovc je na novejših kartah in splošno uveljavljeno ime Pokljuška soteska.[12] Kraj na začetku pešpoti, do koder je dostop z motornimi vozili, se imenuje Jela. To je staro ime, da gre za poimenovanje po jelkah, ni težko uganiti. Pod mostom krajevne ceste je struga že omenjenega presihajočega potoka Ribščica. Na vrhu vzpetine, ko se konča traktorska pot, je na levi strani največji balvan v Pokljuški soteski. Takoj za balvanom je zaraščena ravnica, senožet, nekoč Kapuzmanov rovt.[13] Imenovan po vulgo imenu za Kobalovo domačijo iz zaselka Zglavnica pri Mevkužu. Na ravnici je vidna naravna sukcesija zaraščanja kmetijskih površin. Nad to, sedaj še komaj opazno planjavo, se dviga prepadni rob pokljuške planote. Skalna stena na južni strani se dviga preko 150 m visoko. Imenujemo jo Jamrova stena po vulgo imenu Janove domačije iz Mevkuža, ki so lastniki gozdne parcele na vrhu stene. Zadaj za steno je asfaltna cesta za Pokljuko. Nad Kapuzmanovem rovtom je v času rekonstrukcije pokljuške ceste nastalo dolgo melišče, primerno za odmetavanje kosovnih in drugih odpadkov. Nastala je »črna točka«. Kamen spotike in veselje »naravovarstvenih« zanesenjakov, da so o tem pisali v časopisju. 12 Skumavec, J., Kunšič, J., Gorje s Pokljuko, Mežaklo in Radovno, karta M 1:25 000, 1997. 13 Skumavec, J., Pokljuška soteska, naravna znamenitost, 1995; Smolej, I., Pokljuška soteska, 1982.

127


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Ni bilo težko ugotoviti, kdo naj odpadke odstrani? Ali lastnik zemljišča ali nekdanji lastniki odpadkov – brezvestneži? Ali tisti, ki smo obnovili poti. Jasno, mi, ki smo poti obnovili. Kljub natančnemu predračunu stroškov ročnega in traktorskega pospravila odpadkov, ki ga je po dolgem razgovoru s petimi predstavniki želel Triglavski narodni park,[14] je za opravljeno delo nekaj denarja prispevala le Krajevna skupnost Gorje. Ročno pospravilo smo opravili ljubiteljsko. Pod prepadno steno se ozka soteska razcepi in levo že zagledamo Stransko sotesko s pogostimi in številnimi prelomnicami, ki jo zapira visoka zaokrožena stena, imenovali smo jo Suhi slap. Iz nje mezi voda. Le ob obilnem deževju priteka voda po stranski dolinici z Zatrnika in pada v približno 22 m visokem slapu.[15] Po vrnitvi na glavno pot in po tem malo navzgor pod steno se odcepi pot na desno proti, že s tega mesta vidni, Pokljuški luknji. Ime je od nekdaj, verjetno izvira iz oblike te skalne votline oziroma kraškega rova, razširjenega v dvorano. Poleg obeh vhodov so v steni dvorane še tri naravna okna. Jamski svod je v najvišjem delu visok 15 metrov. Na skalnem robu na vrhu luknje je razgled na karavanška vrhova Stol in Begunjščico z vrhom Vajnež. Če se pod Pokljuško luknjo usmerimo levo, se pot močno dvigne v smeri suhe struge soteske, kjer so kamni zloženi v kratke stopnice, nato se pot izravna in pridemo v Plezalni vrtec. Na njegovi južni strani je visok skalnat obok. Zaradi njegove oblike smo ga poimenovali Veliki naravni most. Vrtci so pogoste razširitve v soteski. Najbolj izrazite so tri. Prvo razširitev so člani Alpinističnega odseka Planinskega društva Gorje poimenovali Plezalni vrtec, naslednjega smo imenovali Osrednji in zadnjega Zadnji vrtec. Razširitve je Rudolf Badjura imenoval »vrtci«, ti prekinjajo ozka in visoka korita, 14 Poročilo o spravilu kosovnih in ostalih odpadkov v Pokljuški soteski, arhiv Joža Skumavca. 15 Smolej, I., Pokljuška soteska, 1982.

128

po katerih je tok vode z ledenika z veliko hitrostjo divje hrumel proti reki Radovni in oblikoval sotesko. Za ozkimi koriti v tolmunih, to je na mestih današnjih vrtcev, se je voda vrtela in topila karbonatno kamnino ter ruvala vložke netopnega roženca.[16] Izvor imena izhaja iz vrtenja vode. Iz Osrednjega vrtca je prehod po soteski mogoč le preko 35 m dolgih mostov ob steni, ki se zaključijo s stopnicami. To so ob izgradnji imenovali Galerije kraljeviča Andreja, danes se uporablja ime Galerije.

Galerije (foto: Jože Skumavec)

EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA POKLJUŠKE SOTESKE Klimatske razmere v Pokljuški soteski so bolj ali manj podobne tistim, ki vladajo v alpskem svetu. Pokljuška soteska je mraziščno območje, kjer se spomladi in jeseni pojavljajo temperaturne inverzije, sicer pa je območje 16 Skoberne, P., Sto naravnih znamenitosti Slovenije, 1988.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

skozi vse leto hladnejše od okolice. V soteski vlada humidna klima s svežimi poletji in hladnimi zimami. Letno povprečje padavin je od 1500 mm do 2000 mm in več. Večina padavin, okoli 60 % in morda celo več, pade v vegetacijski dobi. Na dnu soteske, zavetrnih legah in grohotnih tleh sneg leži pozno v pomlad. Povprečno letno temperaturo zraka ocenjujemo kot v alpskem svetu med 3 in 6 °C glede na konfiguracijo terena.[17] Geološka sestava Pokljuške soteske je sicer enolična, saj prevladuje zgornjetriasni apnenec. To potrjujejo konodontni elementi, ugotovljeni iz vzetih vzorcev.[18] Že nad Kobalovim rovtom se približamo razkosani zgornjetriasni dolomitni steni, ki se strmo vzpenja na planotasti svet. Na južni strani sotesko omejuje strma visoka Jamrova stena masivnega apnenca. Z njo se konča skoraj navpični rob pokljuške planote. Litološko je v soteski apnenec bolj raznolik, in sicer od masivnega sivega apnenca, pokremenjenega debeloskladnega oziroma skoraj masivnega apnenca do gostega sivega apnenca, ki pogostokrat vsebuje gomolje še bolj sivega in črnega roženca. Sotesko je izdolbel ledeniški vodni odtok ob tektonski prelomnici v globino do 50 m. Sledovi delovanja ledeniške vode so vidni na previsnih stenah, naravnem mostu, v manjših rovih, Pokljuški luknji in na gruščnatih, podornih tleh, iz katerih izvira ponikajoča Ribščica. Na stenah, predvsem ob vrtcih, je pogosto naložen lehnjak. Tla na tej karbonatni podlagi so bazična karbonatna rjava tla (kalkokambisol), plitva do srednje globoka, ponekod so rendzine. Na podornih tleh so mozaična tla med rendzinami, ki so presuta s kremenom – rožencem in litosolom na skalah in balvanih. Z rožencem presuta tla so bolj ali manj zakisana. Večja zakisanost je tudi pod litosolom na apnenih skalah in blokih, kjer se nabira tanka plast surovega humusa. V »vrtcih« so distrična rjava tla z obilno 17 Zupančič, M., Skumavec, J., Flora in vegetacija Pokljuške soteske, str. 10. 18 Ramovš, A., Pokljuška soteska – svojevrstni naravni spomenik, 1986.

primesjo peščenega kremena, nastalega iz roženca, ki so zmerno kisla do nevtralna. Mezo- in mikroklimatske, geološko-litološke in talne razmere omogočajo pisano naselitev flore in vegetacije v Pokljuški soteski.[19]

FLORA Floro tega območja opredeljuje njen fitogeografski položaj. Večina Slovenije pripada k evrosibirsko-severnoameriški florni regiji. Posebnost pri nas je ilirska florna provinca, v katero uvrščamo Pokljuško sotesko. Na tem območju so nekatere jugovzhodnoevropsko-ilirske vrste z ožjo ali širšo razširjenostjo, te so: Pitonijeva vetrnica (bastard med trilistno in podlesno vetrnico), trilistna vetrnica, navadna smrdljivka, deveterolistna konopnica, trilistna penuša, gladka lakota, črni teloh, gozdni planinšček, ogrsko grabljišče in velecvetna mrtva kopriva. Pogostejše in bolj množično razširjene kot drugod v Evropi so v ilirski florni provinci še jugovzhodnoevropske vrste, nekatere od teh so v Pokljuški soteski: peterolistna konopnica, dlakavo trebelje, avstrijski silj, navadni jeglič (trobentica) in kljukastosemenska zvezdica. Ne glede na fitogeografsko delitev flore bolj ali manj upravičeno uvrščamo k jugovzhodnoevropskim vrstam s pridihom ilirskosti vrste navadno kresničevje, mali jesen, blagodišeči teloh, črni gaber in okroglolistni kamnokreč, ki tudi zaznamujejo ilirsko florno provinco. Pokljuška soteska leži na obrobju Julijskih Alp, ki so vzhodni del jugovzhodnih apnenčastih Alp, zato jo uvrščamo v jugovzhodnoalpski florni sektor, in ker leži pod Alpami, v podalpski florni podsektor in v julijskoalpsko-zahodnokaravanškokamniškoalpski distrikt. Za ta distrikt so značilne že omejeni vrsti trilistna vetrnica in črni teloh ter navadni macesen. Ni pa v Pokljuški soteski značilnice – endemita 19 Zupančič, M., Skumavec, J., Flora in vegetacija Pokljuške soteske, str. 11.

129


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

julijskega ušivca. Za omenjeni distrikt je v Pokljuški soteski pomemben subendemit Burserjev kamnokreč, ki je razširjen v jugovzhodnoalpskem območju. Zavarovanih vrst je 13, te so: bleda in rdeča naglavka, šmarnica, navadna ciklama (kokorik), pegasta prstasta kukavica, montpellierski klinček (nageljček), širokolistna močvirnica, črni in blagodišeči teloh, brezklasno lisičje, brinolistni lisičjak, rjava gnezdovnica in avrikelj.[20] V nobeno florno provinco ali sektor ni

Bleda naglavka – Cephalathera damasonia (foto: Jože Skumavec)

Pegasta prstasta kukavica – Dactylorhiza maculata (foto: Jože Skumavec)

v Pokljuški soteski uvrščena nekoč zelo številna praprot navadna peruša. Po spravilu dreves, poškodovanih po snegolomu leta 2007, so se rastni pogoji tako spremenili, da se je številčnost nekaterih rastlinskih vrst 20 Prav tam, str. 11.

zmanjšala. Med njimi izstopa prav navadna peruša, ki jo je v Zadnjem vrtcu nadomestila pekoča kopriva. Zaradi tega ukrepa so v Osrednjem in pretežno v Zadnjem vrtcu izginile prvine pragozda. V Pokljuški soteski je determiniranih 252 taksonov cvetnic in praprotnic, ki pripadajo 61 družinam.[21]

VEGETACIJA Kljub majhni površini Pokljuške soteske uspeva v njej 5 gozdnih in 1 grmiščna združba. Največ površine zavzema združba alpskega gozda bukve in trilistne vetrnice – geografska varianta črnega teloha. Združba porašča večji del strmih pobočij soteske, kjer so evtrična plitva, skeletna karbonatna rjava tla ali rendzine na apnencu ali dolomitu. Površina na dolomitih je umirjena gladka, na apnencih pa razgibana, včasih bolj skalovita. Predalpski gozd bukve, jelke in gozdnega planinščka je bil v Sloveniji najprej opisan kot dinarska fitocenoza jelke in bukve. Na območju Pokljuške soteske sta manjši površini predalpskega gozda bukve, jelke in gozdnega planinščka na njenem gornjem zahodnem obrobju, od tod pa se širi proti Zatrniku in Stari Pokljuki ter dalje po pokljuškem ravniku. Na rastišču predalpskega gozda bukve in jelke dominira zgornjetriadni apnenec, kjer so plitva do srednje globoka karbonatna rjava tla. Relief je razgiban, deloma skalovit, tu in tam uravnan, kjer je humusni horizont nekoliko zakisan zaradi pojavljanja zdrobljenega roženca v tleh. Na mešani silikatno-apnenčasti geološki podlagi, kjer so kisla rjava tla na rožencih, se pojavlja kisloljubna varianta združbe s pisano in gozdno šašulico. Obrobje Pokljuške soteske sodi k naravnemu spomeniku, kjer je gospodarjenje z gozdom omejeno ali celo nezaželeno. V do sedaj navedenih gozdnih združbah se je napačno gospodarilo. V obeh je bilo preveliko pospeševanje smreke. V bukovo jelovem gozdu je jelka skoraj izginila zaradi poškodb od divjadi in premalo strokovne 21 Prav tam, str. 12.

130


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

pozornosti tej drevesni vrsti. Posledično jelke skoraj ni, smreko pa zaradi prevelikega deleža uničuje lubadar. Gozd belega javora in votlega petelinčka – geografska varianta z deveterolistno konopnico naseljuje »vrtce«. Je ilirska varianta srednjeevropskega belojavornega gozda z votlim petelinčkom, geografska varianta z deveterolistno konopnico. Rastišča so fragmentarna, posamezna obsegajo okrog 50 arov. V Pokljuški soteski so ugodne ekološke razmere za rast belojavorne združbe, saj tu prevladuje hladen in vlažen zrak, tu so nekoliko zakisana rjava tla na apnencu, ki mu je v znatni meri primešan roženec. V teh ekoloških razmerah se uspešno uveljavlja polmraziščna združba belega javora. Gozd smreke in smrekovega resnika raste

Votli petelinček – Corydalis cava (foto: Jože Skumavec)

na apnenčasti podlagi zmerno kislih rjavih tleh, ki so pomaščena s precejšnjo količino zdrobljenega roženca. Opisana tla z balvani in s skalami ter s temperaturno inverzijo so primerna le za razvoj smrekovega gozda. Te ekološke razmere, čeprav na majhnih površinah z le nekaj ari, onemogočajo rast bukve ali pa se ta pojavlja le tu in tam, znatno nevitalna. V Pokljuški soteski sta dva fragmenta smrekovega gozda, kjer je od značilnic prisoten na zelo majhni površini le mah smrekov resnik. Večjo pokrovnost dosegajo drugi mahovi, ki značilno ekološko označujejo smrekovo rastišče. Pred nekaj leti smo na tem rastišču, za balvanom, zabeležili nekaj primerkov severovzhodnoevrazijskocirkumpolarne vrste navadne enocvetke. V zadnjem času te vrste nismo več našli. Verjetno so jo potrgali obiskovalci, ki smo jim jo pokazali na naravoslovnih izletih. Kisloljubna gozdna združba gozd smreke in trokrpega mahu z geografsko varianto trilistne vetrnice se pojavlja ob skrajnem severozahodnem robu Pokljuške soteske. Po prevladujočem kisloljubnem rastlinstvu in prevladi roženca v tleh sklepamo, da porašča distična rjava tla, ki so plitva do srednje globoka. Grmišče črnega gabra in malega jesena naseljuje del nad Pokljuško luknjo in strmo prepadno jugovzhodno pobočje, ki prehaja v steno nad Pokljuško sotesko. Tla na apnenčasti oziroma dolomitni podlagi so plitve rendzine, ki v steni prehajajo v litosol. V grmovni plasti prevladuje črni gaber nad malim jesenom s posameznim alpskim nagnojem, ki od maja do julija z rumenimi cvetovi že od daleč krasi rastišče.[22]

ČLOVEKOVA DEJAVNOST

Deveterolistna konopnica – Cardamine enneaphyllos (foto: Jože Skumavec)

Na širšem območju Pokljuške soteske so bili nekoč gozdovi in travniki (rovti) gorjanskih kmetov. Tam, kjer je bilo spravilo lesa z živino in ročno, je bilo gospodarjenje z gozdovi redno. V sami soteski gospodarjenja z gozdovi do leta 2009 ni bilo. V tem letu 22 Prav tam, str. 30.

131


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

so z najsodobnejšo spravilno tehnologijo iz Osrednjega in polovice Zadnjega vrtca spravili les. Za Zadnjim vrtcem vodi pot čez kopišče. V preteklosti je bila na tem območju najpogostejša oblika izkoriščanja gozdov oglarjenje. Fužinske peči, talilnice in kovačije so za svoje delo potrebovale veliko energije v obliki oglja. Na obronkih Pokljuke je bilo veliko kopišč. Oglje so kuhali iz lesa bukve in smreke. Prav na območju Pokljuške soteske so bili gozdovi zaradi sestave drevesnih vrst in težke dostopnosti primerni za oglarjenje. Naj omenim, da je na tem območju zadnji za gospodarsko dejavnost – izdelavo kravjih zvoncev s postopkom spajkanja (lotanja) v ilovici, zložil les za kopo Alojzij Jan, oglje pa je kuhal Franc Gogala iz Zgornje Radovne. To je bilo v letih od 1990 do 1995, pred ok. 25 leti. Kopa je vsebovala med 45 in 50 prostorninskih metrov smrekovine.[23] Pomembnejša in nekoč med prebivalstvom bolj znana in celo zabavna kmetijska dejavnost je bila košnja travnikov – rovtov v hribih. Rovte so kosili enkrat letno. Po nedelji sv. Jakoba, 25. julija, so se odpravili v rovte. Fantje so klobuke okrasili z rdečimi nageljni. S seboj so na vprežnem vozu peljali vse potrebno za življenje nekaj dni od doma. Spali so na senu. Kuhali so v za to narejenih majhnih objektih – kočah. Da so bili preskrbljeni z mlekom, so običajno s seboj gnali tudi kravo molznico. Seno so shranjevali v svislih in hlevih in ga pozimi odvažali v dolino. V jeseni je rovte popasla živina, ki so jo prignali z višje ležečih planin. Poleg kmetijskih in gozdarskih dejavnosti se je v Pokljuški soteski odvijalo tudi še kaj drugega, tako še danes kroži ljudsko izročilo, da se je v Pokljuški luknji skrival Primož Trubar.[24] To ljudsko izročilo zgodovinarji zavračajo. Alpinističen odsek Planinskega društva Gorje je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Plezalnem vrtcu vadil in usposabljal za plezanje svoje člane na 30 metrov visoki, 23 Pripoved Igorja Jana, sina Alojzija Jana. 24 Jan, A., Razvoj planinstva v Gorjah, str. 10.

132

zgoraj previsni steni. Dokaz so še danes v steni vidni klini.[25]

Klin v steni v Plezalnem vrtcu (foto: Jože Skumavec)

Kmalu po začetku organiziranega planinstva v Sloveniji so si gorjanski planinci zamislili 10-urno pot iz Gorij skozi Pokljuško sotesko čez Pokljuko na Triglav. To pot so uporabljali tudi gozdni delavci iz Gorij za hojo na Mrzli studenec, kjer je nastal center gozdarstva Pokljuke. Seveda so to pot uporabljali tudi kmetje, pastirji, lovci, nabiralci gozdnih sadežev in kmalu so jo uporabljali tudi turisti. Nad mostovi je bila pritrjena plošča z napisom Galerije kraljeviča Andreja in kip svete Barbare, zavetnice rudarjev in tudi sotesk.[26] Pri obnovi mostov leta 1982 je kip svete Barbare našel pod steno, prekrit s kamenjem, zemljo in listjem, Janko Kunšič in ga odnesel domov. Kip je sedaj shranjen v župnišču v Gorjah. Pri obnovi mostov leta 2009 so namestili na staro mesto novo, manjšo ploščo z napisom Galerije kraljeviča Andreja. Mesto, kjer je bili pritrjen kip svete Barbare, je še danes vidno. Poti in mostovi so v soteski po vojnem času in vse do leta 1977 samevali in propadali. V času obratovanja smučarskega centra Zatrnik se je nekomu porodila ideja za vzpostavitev cestne povezave med Zatrnikom in Staro Pokljuko. Utemeljitev gradnje je bila, da bo zaselek Stara Pokljuka imel cestno povezavo z dolino. Možna povezava 25 Pripoved Janeza Kunšiča. 26 Pripoved Janeza Kunšiča.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

po obstoječi gozdni cesti skozi Lemovce in Beravsijo ni bila obravnavana kot alternativa. V tem času je na Stari Pokljuki še živela Figovčeva mama, Amalija Pristov, ki se je na dan plebiscita, 23. decembra 1990, preselila h hčerki Kati Poljanec na Rečico pri Bledu.[27] Cestno povezavo z Zatrnika na Staro Pokljuko z zasutjem Galerij so zagovarjali turistični delavci, gozdarji, kmetijci, vojska in vse lokalne politične organizacije od Gorij do Radovljice ter Zavod za gojitev divjadi Triglav, predhodnik sedanjega Triglavskega narodnega parka. Določili so traso ceste z zasutjem soteske nad Galerijami. Vojaški buldožer je s strani Zatrnika in s pokljuške strani že odstranil zemljo s predvidne trase cestišča. Še danes so vidne sledi ravnanja zemljišča za cesto. Nastal je problem, kako brez meritev zgraditi cesto z zasutjem soteske in jo povezati z bregom na strani Stare Pokljuke. Na pomoč so poklicali projektanta gozdnih cest pri Gozdnem gospodarstvu Bled, inženirja Boruta Milenkoviča – Boro. On me je po ogledu terena obvestil o nameravani gradnji z naslednjimi besedami: »Si ti nekaj tam pri varstvu okolja v Gorjah, a veš tisto tam pod Zatrnikom, so rekli, da bi zasuli neke Galerije, pa bi bilo škoda.« Slabo sem poznal ta del soteske, prej sem bil morda le dvakrat pod propadajočimi mostovi. Sotesko smo z nekaj gozdarji, zagovorniki ohranitve soteske, po Borutovem obvestilu večkrat pregledali in vedno bolj smo bili prepričani, da te naravne posebnosti in lepote ne bomo pustili uničiti. Pomagal nam je tudi Boro, ki projekta za cesto čez sotesko nad Galerijami ni narisal. O mnenju skupine, ki se je spontano oblikovala okoli mene, sem obvestil Krajevno skupnost Gorje. Da bi nas prepričali in utišali, kako je cesta koristna in da ni škoda za tako pomembno pridobitev zasuti Pokljuške soteske, so organizirali ogled na mestu samem. Ogleda smo se udeležili predsednik SZDL Radovljica, župan občine Radovljica, direktor Zavoda

za gojitev divjadi Triglav, predsednik SZDL Gorje, lastnik zemljišča na Stari Pokljuki in jaz kot predsednik Odbora za varstvo okolja Gorje. Edini argument zagovornikov zasutja je bil izgradnja cestne povezave, moj pa ohranitev soteske, obnova poti in mostov za obiskovalce. Takrat sem obljubil, da se bom zavzel in vodil obnovo objektov v soteski. Sicer je razgovor potekal mirno in v smeri, da me prepričajo za zasutje, kar jim ni uspelo. Zaključek ogleda je bil, da bomo razmere še premislili in ponovili ogled. Ne vem, kako sem zvedel za naravovarstvenika na republiški ravni Staneta Peterlina. Poklical sem ga po telefonu, mu razložil nameravan poseg. Dogovorila sva se za ogled soteske. Pri ogledu je Stane Peterlin ugotovil, da sotesko moramo ohraniti, torej je bilo njegovo mnenje isto kot naše in vse evforije politikov o zasutju je bilo konec.[28] Po nekaj letih priprav na obnovo poti in mostov s stopnicami, v začetku smo delali bolj v ilegali, so dela stekla tudi s pomočjo zagovornikov zasutja. Otprtje poti in mostov je bilo na dan takratnega praznika Krajevne skupnosti Gorje, 28. avgusta 1982. Poleg moje predstavitve pomena te izjemne naravne posebnosti je bilo veliko zahvalnih besed takratnih lokalnih politikov in predstavnikov turizma. Na otprtju je igrala Godba Gorje. Za udeležence otprtja smo pripravili ravne, očiščene leskove palice s črko veliki P z belo piko v črki, imenovali smo jih Pokljuške palice. Narejene so bile z namenom, da bi jih obiskovalci kupovali kot vstopnice za sotesko, izkupiček pa bi bil namenjen vzdrževanju poti, vendar se to ni obneslo. Z veliko črko P in belo piko v njej smo označili obnovljene poti v soteski. Oznaka je delno spominjala na Knafelčevo planinsko markacijo, zato je našo oznako pri otprtju prepovedala Planinska zveza Slovenije. Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine je sotesko uvrstil v inventar

27 Pripoved Poljanec.

28 Skumavec, J., Ob Peterlina, str. 233.

hčerke

Amalije

Pristov,

Katarine

osemdesetletnici

133

Staneta


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Kljub številnemu obisku soteske se je v času nastajanja samostojne Slovenije ponovno porodila zamisel za zasutje soteske in izgradnje ceste. Tokrat je sotesko obvaroval Mladen Berginc s Triglavskega narodnega parka.

ZAKLJUČEK Širše gledano je geološka sestava Pokljuške soteske enolična, saj jo sestavljajo izključno sedimentne kamnine, stare okoli 230 milijonov let. V okviru sedimentnih kamnin so zastopani apnenci v različnih oblikah in dolomiti ter vložki roženca. K pestrosti sedimentov najbolj prispevajo roženci, ki razbijejo enoličnost karbonatnih kamnin. Večinska karbonatna podlaga z manjšim deležem silikatov je dobra osnova za pestrost tal in rastlinstva, zato na majhni površini uspeva veliko število rastlinskih vrst in pet gozdnih ter ena grmiščna združba. Orografska pestrost je izjemna in edinstvena. Omogočili so jo številni tektonski prelomi, izoblikovale pa so jo odcedne vode ledenikov. Pokljuška soteska je prava učilnica naravoslovnih ved in ni naključje, da profesorji v to naravno bogastvo in pestrost redno vodijo svoje študente. Da bi si obiskovalci vse opisano oziroma kar je zanje posebej zanimivo in privlačno lahko ogledali, bi morali urediti poti in ostale naprave ter odstraniti nekatere table Triglavskega narodnega parka. Poti so v slabšem stanju, kot so bile pri obnovi leta 1982. Taka naravna izjemnost in pestrost, kot soteska je, potrebuje stalnega strokovnega skrbnika.

134

Viri:

Arhiv Turističnega društva Gorje, Janko Peterman, Andrej Klinar. Arhiv Zavoda za gozdove, območna enota Bled, Andrej Avsenek. Poročilo o spravilu kosovnih in ostalih odpadkov v Pokljuški soteski, arhiv Joža Skumavca. Topografska karta iz časa projektiranje Smučarskega centra Zatrnik. Ustni viri: Pripoved hčerke Amalije Pristov, Katarine Poljanec. Pripoved Igorja Jana, sina Alojzija Jana. Pripoved Janeza Kunšiča.

Literatura:

Bregant, Drago: Curriculum vitae, Johannis Pokljukar – pripisi na rob nekega zapisa, Razgledi Muzejskega društva Bled 5, Bled 2013. http://mapire.eu/en/map/first survey/?bbox=1724151.828514578 %2C582 6183.169952705%2C1821991.2247196038% 2C5869064.34282068 8 Jan, Alojz: Razvoj planinstva v Gorjah – 50 let Planinskega društva Gorje, Gorje 1979. Julijske Alpe, vzhodni del, karta M 1:50 000, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, 1969. Ramovš, Anton: Pokljuška soteska – svojevrstni naravni spomenik, Proteus, december 1986. Skoberne, Peter: Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Prešernova družba, Ljubljana 1988. Skumavec, Jože: Ob osemdesetletnici Staneta Peterlina, Proteus, januar 2018. Skumavec, Jože: Pokljuška soteska, naravna znamenitost, CRPOV, TD Gorje, 1995. Skumavec, Jože; Kunšič, Janez: Gorje s Pokljuko, Mežaklo in Radovno, karta M 1:25 000, Občina Bled, CRPOV Gorje 1997. Smolej, Igor: Pokljuška soteska, Krajevna skupnost Gorje, Gorje 1982. Zupančič, Mitja; Skumavec, Jože: Flora in vegetacija Pokljuške soteske, Naravoslovno društvo Bled, Zgornje Laze, Ljubljana, 2016.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Romana Purkart Romana Purkart (1972) je predstavnica za stike z javnostmi destinacije Bled in soskrbnica certifikata Slovenia Green. Več kot dvajset let je bila novinarka in voditeljica na Radiu Triglav, zadnja leta tudi urednica informativnega programa. Je urednica Blejskih novic in spletne strani www.mojaobcina.si/bled. V času študija je novinarske izkušnje pridobivala v različnih slovenskih medijih – od Dela, Dnevnika, Televizije Slovenija do ATM TV Kranjska Gora, njena večna ljubezen pa je bil radio. Danes je zaposlena na Turizmu Bled, kjer poleg skrbi za odnose z domačo javnostjo na občinskih prireditvah in dogodkih še vedno ostaja v stiku z mikrofonom, prevzela pa je tudi sodelovanje v procesu pridobivanja certifikata Slovenia Green.

ZELENA SHEMA OBČINE BLED Slovenija je dežela, ki pripoveduje zeleno zgodbo. Kamorkoli se ozremo, proti alpskim vrhovom, zelenim gozdovom, Jadranskemu morju, skrivnostnemu Krasu, vinogradom ali panonskim ravnicam, vse je zeleno. Neokrnjena zelena narava nas spodbuja k odgovornemu ravnanju in varovanju. Pod okriljem Zelene sheme slovenskega turizma uresničujemo zelene politike in ustvarjamo Destinacija (občina) Bled je prejemnica zlatega znaka Slovenia green

Podelitev certifikata je potekala na smučišču Cerkno. Od leve proti desni: direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez, direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj, predstavnica za stike z javnostmi Romana Purkart, zelena koordinatorica Lili Ošterbenk Janša in državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar.

zelena doživetja. V okviru tega nacionalnega programa se podeljuje tudi znak Slovenia green, ki je obljuba zelene prihodnosti. Vedno več zelenih destinacij, ponudnikov, parkov in agencij si želi dobro vplivati na okolje in lokalno skupnost. Dobitnikom znaka Slovenia green lahko zaupate, saj imajo mednarodno priznano oceno kakovosti in trajnosti. Zelena shema slovenskega turizma je močno sporočilo, da slovenski turizem deluje po trajnostnih načelih, tako na ravni turističnih ponudnikov kot destinacij. S tem se krepi znamka I feel Slovenia in povečuje verodostojnost pozicijskega slogana »Zelena. 135


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Aktivna. Zdrava.« Shema tako prispeva k izboljšanju podobe Slovenije kot privlačne, kakovostne in konkurenčne turistične destinacije. Eden temeljnih postulatov trajnostnega turizma je izboljšanje kakovosti okolja in kakovosti življenja prebivalcev – s tem, ko postane okolje prijaznejše za prebivalce, se izboljša tudi za obiskovalce. Namen sheme je ponuditi praktično, učinkovito in preprosto orodje za uvajanje in pospešitev uvajanja trajnostnih poslovnih modelov v slovenski turizem. V shemo so vgrajeni vsi trije stebri trajnostnega razvoja: okoljski, družbeni in gospodarski. Zelena shema slovenskega turizma destinacijam in turističnim ponudnikom poleg slike stanja ponudi vsa potrebna orodja in pomoč na poti uvajanja in izboljševanja trajnostnega delovanja. Zasnovana je na globalno sprejetih indikatorjih trajnostnega menedžmenta na ravni destinacij ter na obstoječih uveljavljenih mednarodnih certifikacijskih znakih za turistične ponudnike. Na ta način omogoča primerjavo članov z destinacijami oziroma ponudniki po svetu. Zelena shema slovenskega turizma predstavlja tudi pomembno promocijsko orodje za izpostavitev tistih destinacij in ponudnikov, ki delujejo po trajnostnih načelih. Destinacija Bled je v certifikacijski shemi in nacionalnem programu Zelena shema slovenskega turizma, ki deluje pod krovno znamko Slovenia green, prejela zlati znak. Shema združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, ki je osrednji fokus tako Občine Bled in njenih zavodov kot Turizma Bled, ki je na destinaciji nosilec omenjenega certifikata, in vseh nalog, ki nas na tem področju še čakajo. O blejski naravi in pokrajini ni treba izgubljati besed, ravno tako ne o kulturi in tradiciji – prav ti dve poglavji sta naši najmočnejši. Pri tem na Bledu kujemo in živimo številne trajnostne in zelene zgodbe, začenši z izgradnjo severne obvoznice, ki središče Bleda razbremenjuje prometa proti Pokljuki, avtomatsko izposojo

136

koles, smo del projekta zero waste, z velikimi plakati promoviramo vodo iz pipe in pozivamo k zavračanju plastičnih vrečk. Bled ima urejeno kanalizacijo in plinifikacijo, ki je pomembno zmanjšala število individualnih kurišč, poteka energetska sanacija javnih stavb … Novost letošnje sezone so dodatni pitniki ob jezeru in novo označene in urejene pohodniške poti.

Zelena izposoja koles: sistem izposoje koles Bled Green Ways

Ekološki otok

Občina Bled je na javnem razpisu državnega Eko sklada pridobila nepovratna sredstva za izgradnjo polnilnic za električna vozila, s polnilnicami bo Občina Bled glede na pogoje razpisa upravljala osem let. Glede na zanimanje bo v bližnji prihodnosti v občini na voljo kar okoli 20 javnih polnilnic za avtomobile in druga električna vozila, kar samo še potrjuje, da se destinacija Bled


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

lahko upravičeno promovira kot e-mobilna. Nove polnilnice bodo zrasle tako na javnih parkiriščih kot na hotelskih, bodo pa vse javno dostopne. Postopek pridobivanja certifikata je trajal več kot leto dni, destinacija pa je morala izpolniti več kot sto zahtevanih meril, ki so mednarodno primerljiva. Kriteriji so zajeti v šestih sklopih, in sicer Destinacijski management, Narava in pokrajina, Okolje in podnebje, Kultura in tradicija, Socialna klima ter Poslovanje turističnih podjetij. Platforma najprej zahteva osnovne podatke o destinaciji, kot so splošne informacije, geografski podatki in obseg destinacije. Poglavje Destinacijski management vsebuje vprašalnik na teme: predanost in organizacija, načrtovanje in razvoj, spremljanje in poročanje, zakonska in etična določila. Tema Predanost in organizacija vsebuje vprašalnike o strukturi upravljanja, viziji ter sodelovanje s turističnim sektorjem. Za temo Načrtovanje in razvoj smo morali pripraviti Analizo vplivov na razvoj turizma, odgovoriti na vprašanja o usmerjanju turističnih tokov in podobno.

odpadki in njihova predelava, energija in podnebne spremembe ter prilagajanje na podnebne spremembe. Prav slednja tema je pustila kar nekaj odprtih vprašanj, predvsem o osveščanju o podnebnih spremembah. Del odgovora so pripravili na Agenciji Republike Slovenije za okolje: Na območju Bleda se je v zadnjih 50 letih povprečna temperatura zraka dvignila za 1° C. V naslednjem tridesetletju (2011–2040) se bo temperatura dvignila še za 1 °C in nato (obdobje 2041–2070) še za dodatno 1 °C. Dvig povprečne temperature pomeni predvsem več in bolj izrazite vročinske valove v poletnem času. Dvig temperature v zimskem času pa pomeni, da se bo občutno zmanjšala količina snežnih padavin. Podatki kažejo, da se je količina snežnih padavin v zadnjih 50 letih že zmanjšala za 20 % in ta trend se bo v prihodnje še nadaljeval. Količina padavin se na letni ravni ne bo občutno spremenila, spremembe pa se kažejo v sezonski razporeditvi padavin. V zimskem času se bo količina padavin povečala, poleti pa zmanjšala. Četrto poglavje Kultura in tradicija vsebuje temi kulturna dediščina ter ljudje in tradicija. Pri slednji temi imamo na Bledu nalogo, in sicer v register nesnovne kulturne dediščine vpisati blejske običaje oziroma blejsko nesnovno dediščino, kot sta na primer pletna in blejska kremna rezina.

Sončna elektrarna na Bledu

Poglavje Narava in pokrajina vključuje tri teme, in sicer narava in njeno ohranjanje, doživetja v naravi ter krajina in slikovitost. V tem poglavju je destinacija Bled zadostila vsem pogojem in tako dobila vse možne točke. Tretje poglavje nosi naslov Okolje in podnebje ter vsebuje teme: raba zemlje in onesnaženje, upravljanje z vodami, trajnostna mobilnost,

Blejski sir

137


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Peto poglavje Družbena klima vsebuje teme človekove pravice, sodelovanje s skupnostjo, lokalna ekonomija, družbeni vplivi ter zdravje in varnost. Pri Lokalni ekonomiji Bledu ostaja izziv točen izračun povprečne penzionske in izvenpenzionske potrošnje.

Vila Mila je nosilka certifikata Slovenia green za ponudnike nastanitev

Zadnje, šesto poglavje, nosi naslov Poslovanje turističnih podjetij, teme pa so vključevanje turističnih podjetij, informacije in promocija ter gostoljubje. Prav v tem poglavju destinaciji Bled ostaja največ izzivov, ki so vezani na spodbujanje zmanjševanja porabe pitne vode in energije ter na javno objavljanje podatkov o porabi, merjenje ogljičnega odtisa destinacije ali skupine gostov ter na spodbujanje k pravičnemu nagrajevanju delavcev in zaposlovanju.

Severna razbremenilna cesta zelo vpliva na kakovost življenja na Bledu

138

Delo s tem, ko je certifikat pridobljen, še zdaleč ni končano. Certifikacijska shema je namreč zasnovana tako, da je v nenehnem preverjanju in dopolnjevanju, kar pomeni, da moramo zato, da bi obdržali znak, še veliko narediti. Izjemna vrednost celotnega projekta je tudi v tem, da ima destinacija Bled zdaj na eni platformi zbrane vse ključne podatke o aktualnem stanju vsebine vseh šestih sklopov, ki predstavljajo merila za ocenjevanje. Sedaj točno vemo, kje so naše prednosti in kje slabosti. Presojevalec bo predpisal tudi ukrepe oziroma akcijski načrt, ki ga bo destinacija morala izpolniti v roku dveh oziroma treh let. Ob tem destinacija s svojimi dosežki in zelenimi načrti tudi nenehno seznanja javnost in jo vključuje v svoje načrte. Na ta način smo na Turizmu Bled pripravili tudi Strategijo trajnostnega razvoja blejskega turizma 2018–2025, ki je bila mesec dni v javni obravnavi, osnutek dokumenta in končno verzijo pa smo tudi javno predstavili. Med načrti in obveznostmi za prihodnost je priprava akcijskega načrta, ki bo vseboval ukrepe, ki bodo izboljšali določene pomanjkljivosti, ki smo jih zaznali pri izpolnjevanju sheme. Zelena shema slovenskega turizma odmeva tudi v tujini, v Sloveniji pa je skupno 37 destinacij, 22 ponudnikov nastanitev, 3 naravni parki in 2 agenciji, ki prisegajo na zeleno strategijo in se ponašajo z znakom Slovenia green. Konec septembra 2018 je v nizozemskem mestu Nijmegen, leta 2018 zeleni prestolnici Evrope, potekalo globalno srečanje zelenih destinacij sveta, in sicer pod okriljem neprofitne organizacije Green destinations, ki jo vodi Nizozemec dr. Albert Salman. Na konferenci so strokovnjaki z različnih področij predstavili dobre prakse zelenih destinacij z vsega sveta, beseda je tekla tudi o tem, kako trajnostni razvoj zagotoviti tam, kjer turizem že ogroža naravno in kulturno okolje. Slovenija je bila še posebej


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

izpostavljena, saj je dobila certifikat za prvo zeleno državo sveta, destinacije Ljubljana, Komen, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Bled pa so prejele certifikate, ki potrjujejo, da sodijo med sto najbolj zelenih in trajnostnih destinacij sveta.

Kopalke na ograji Grajskega kopališča med svetovnima vojnama

139


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Jan Magyar Jan Magyar je diplomirani inženir geodezije in geoinformatike, ki je diplomiral leta 2017 na temo Izdelava metričnega prikaza dna Blejskega jezera na osnovi podatkov snemanja s sonarjem Lowrance elite-5 HDI. Zaposlen je v geodetskem podjetju, kjer se ukvarja s klasično terensko geodezijo.

Darko Kučina Darko Kučina, univ. dipl. inž. el., je zaposlen na Javni agenciji za civilno letalstvo Republike Slovenije. Leta 1998 je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s temo uporabe laserskega žiroskopa kot merilnega inštrumenta v šolskem bojnem letalu. Rodil se je na Jesenicah. Do leta 2004 je bil zaposlen v Slovenski vojski, kasneje na ministrstvu za obrambo.

Klemen Kregar Asist. dr. Klemen Kregar, univ. dipl. inž. geod., je zaposlen kot asistent na katedri za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Leta 2009 je diplomiral s temo klasifikacije vektorjev premikov z uporabo nevronskih mrež, leta 2016 pa doktoriral s področja kalibracije terestričnih laserskih skenerjev. Poleg znanstvenega dela vodi vaje pri predmetih študijev geodezije, gradbeništva in vodarstva, ki obravnavajo geodetsko izmero, na strokovnem področju pa se ukvarja z izmerami klasičnih geodetskih mrež, predvsem za določitev premikov večjih gradbenih inženirskih objektov. V zadnjem času se zanima tudi za modeliranje površja iz oblakov točk za naloge geologije in arheologije.

Dušan Kogoj Izr. prof. dr. Dušan Kogoj, univ. dipl. inž. geod., je zaposlen na katedri za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani kot univerzitetni učitelj. Rodil se je v Podbrdu v Baški grapi. Leta 1984 je diplomiral na študiju geodezije s temo izmer komparatorskih mrež za elektronske razdaljemere, leta 1992 pa doktoriral s področja stohastičnih modelov izravnav geodetskih mrež. Od leta 1994 predava na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani na študijih geodezije, gradbeništva in vodarstva pri predmetih klasične geodetske izmere in preciznih geodetskim meritev. Bil je mentor številnim diplomantom, magistrandom in doktorandom študija geodezije. Poleg pedagoškega in znanstvenega dela se na strokovnem področju ukvarja z geodetskimi metodami ugotavljanja premikov tal in grajenih objektov. Petnajst let je predaval tudi na Univerzi v Sarajevu na študiju geodezije. Bil je predstojnik oddelka za geodezijo UL FGG in prodekan UL FGG.

140


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

METRIČNI PRIKAZ RELIEFA DNA BLEJSKEGA JEZERA Na osnovi ljubiteljskih hidrografskih meritev 1 UVOD Članek je nastal na osnovi diplomske naloge z naslovom Izdelava metričnega prikaza dna Blejskega jezera na osnovi podatkov snemanja s sonarjem Lowrance Elite-5 HDI avtorja Jana Magyjara na prvostopenjskem študiju geodezija in geoinformatika na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani (Magyar, 2017). Naključno prijateljstvo dveh jadralnih padalcev, prvega navdušenega ribiča in drugega geodeta, je spodbudilo razmišljanje, ali je mogoče na osnovi ljubiteljskih hidrografskih meritev izdelati model podvodnega reliefa Blejskega jezera zadovoljive natančnosti. Model naj bi bil primeren za vklop v različne informacijske sisteme, uporaben ne samo za turistične namene, ampak tudi za geodetsko uporabo ali kot osnova za različne prostorske, hidrografske, biotske in druge raziskave Blejskega jezera.

Blejsko jezero leži na nadmorski višini 475 m, dolgo je do 2,12 km in široko do 1,38 km, razprostira se na 144 hektarih, največja globina pa naj bi bila 30,6 m (Turizem Bled, 2013). To so osnovni znani podatki o jezeru. Ko smo začeli po vseh mogočih javnih virih iskati informacije o podrobnejših izmerah globin Blejskega jezera, smo ugotovili, da o tem obstaja zelo malo podatkov. Pomagala niso niti poznanstva v strokovni geodetski sferi. Ugotovili smo, da je bilo opravljenih nekaj izmer, razpoložljivi končni rezultati pa so praktično nedostopni. To je bil še dodaten izziv za realizacijo ideje, da na osnovi ljubiteljskih hidrografskih meritev, ki niso bile opravljene s tem namenom, izdelamo metrični model podvodnega reliefa Blejskega jezera. Odgovoriti želimo na vprašanji, ali je to sploh mogoče in kako na osnovi meritev, izvedenih z mersko opremo, ki ni namenjena geodetskim meritvam, pridobiti rezultat, ki je primeren za geodetsko uporabo.

2 HIDROGRAFSKE MERITVE

Slika 1. Blejsko jezero (vir: http://www.sloveniaexplorer.com/visit/best-of-lake-bled/ )

V osnovi so hidrografske meritve ene najbolj zahtevnih meritev v geodeziji. Z razvojem sodobnih tehnologij in sistemov GNSS pa je postala izvedba merjenj na vodnih površinah veliko enostavnejša. Z omejeno natančnostjo lahko že brez poglobljenega strokovnega znanja opravimo meritve različnih voda in s komercialnimi programi za interpolacijo modela izrišemo model globin ali relief vodnega dna. Vprašanje pa je, ali je to primerno tudi 141


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

za geodetsko uporabo oz. kakšna je sploh vrednost takih komercialnih izdelkov. Hidrografska meritev določa globino točke dna morja, jezera ali reke in položaja te točke v horizontalnem smislu. Pri tem je treba upoštevati vpliv bibavice, valovanja ter druge vplive na meritve. Zajem globine ni najtežji del merskega postopka, bolj zahtevna je določitev položaja točke. Razvoj tehnologije je izoblikoval različne metode hidrografskih meritev. Čeprav danes uporabljamo sodoben instrumentarij in programsko opremo, pa te meritve še vedno obravnavamo kot ene najbolj zahtevnih meritev v geodeziji. (Kolenc, 2005)

2.1 DOLOČITEV GLOBINE

Globina reke, jezera ali morja je vertikalna oddaljenost med trenutnim nivojem gladine vode in dnom v izbrani točki. Poznamo direktne in indirektne metode merjenja globine. Direktne metode so se uporabljale v preteklosti, danes pa se po večini uporabljajo le indirektne metode. (Kolenc, 2005) Globino izmerimo direktno s spuščanjem vrvi ali jeklenice – žice z utežjo, pritrjeno na koncu le-te. Ko utež doseže dno in je žica vertikalna, se odčita globina točke. Poznamo ročni globinomer, s katerim so se merile globine do 20 m, predvsem ob obali in v pristaniščih. Meritve so se izvajale s čolna, s katerega so ročno spustili utež in odčitali globino, medtem pa se je izmeril tudi trenutni položaj čolna. Mehanski globinomer je v principu enak, le da je uporaben za merjenje večjih globin. Dodan je boben, na katerem sta navita žica in merilnik odvite žice. Pri merjenju je zaradi vodnih tokov in vetra težko zagotoviti vertikalnost žice. Natančnost meritev je zato manjša. (Kolenc, 2005) Od indirektnih metod se je v preteklosti uporabljal Thomsonov mehanski globinomer, ki določi globino na podlagi izmerjenega tlaka na dnu vodnega telesa. Tlak se izmeri s posebno cevko, ki je pritrjena na koncu kompaktne vrvi skupaj z utežjo. Tlak v cevki je na gladini 1 bar, ko pa je na dnu, vanjo 142

prodre voda in stisne zrak (Boyle-Mairiottov zakon). Skrček zraka v enotah dolžine cevke se pretvori v zračni tlak. Danes globine merimo predvsem indirektno s pomočjo zvočnega ali elektromagnetnega valovanja. Ultrazvočni globinomer meri čas, v katerem zvočni signal prepotuje pot od oddajnika skozi vodo do dna in nazaj. Čas potovanja se ob znani hitrosti zvoka preračuna v vrednost merjene globine. Najbolj enostavna izvedba ultrazvočnega globinomera je uporaba ene sonde (angl. singlebeam). Rezultat meritev so točke v liniji, v smeri plovbe. Izboljšava tega sistema je sistem z več sondami (angl. sweep system), nameščenimi enakomerno na linijo, pravokotno na smer plovbe. Princip delovanja je enak kot pri sistemu z eno sondo, le da se pri tej metodi zagotovi večja pokritost in hitrejši zajem podatkov. Posebna izvedba ultrazvočnega sonarja je side scan sonar, ki se uporablja za pridobivanje detajlne akustične slike dna, tako imenovanih sonogramov. Iz takih metričnih posnetkov ne moremo pridobiti absolutnih višin, ampak le relativne višine. Uporabljajo se za določitev višinskih razlik med objekti pod vodo (Kolenc, 2005). Sistem ALB (Airborne Lidar Bathymetry) uporablja tehnologijo LIDAR (angl. Light Detection And Ranging) za merjenje globin. Na letalu ali helikopterju pritrjeni oddajnik oddaja laserske impulze. Določen del impulza se odbije od gladine in potuje nazaj do sprejemnika, ostali del impulza pa potuje naprej skozi vodo in se odbije od dna. Glede na časovno razliko obeh odbitih impulzov se določi globina.

2.2 DOLOČITEV POLOŽAJA

Najbolj zahteven del hidrografskih meritev je določitev položaja. Določiti je treba prostorske koordinate referenčne točke sonarja v trenutku merjenja globine. Za hidrografske meritve v priobalnem pasu na klasičen način je treba na obali določiti več izhodiščnih geodetskih točk. V preteklosti


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

so se za določitev položaja čolna uporabljale grafične metode. S sekstantom so s čolna merili horizontalne kote med točkami na obali in po principu notranjega ureza grafično na merski mizici na čolnu določili položaj čolna. Uporabljale so se tudi numerične metode pozicioniranja na osnovi teodolitskih meritev z izhodiščnih točk na obali. Položaj so določili s polarno ali ortogonalno izmero ali z zunanjim urezom. Z razvojem motoriziranih tahimetrov se je uveljavila metoda določanja položaja s samodejnim sledenjem tarče. Na plovilu je pritrjen 360-stopinjski reflektor, tahimeter na izhodiščni točki na obali pa mu sledi ter avtomatsko beleži meritve. Položaj se izračuna po metodi polarne izmere. Položaj v času izmere globine se izračuna s časovno interpolacijo. Za merjenja na odprtih vodnih površinah se je v preteklosti uporabljala radijska navigacija. Položaj se je določal na osnovi razlike faze radijskega signala, ki sta ga oddali dve postaji na kopnem. Danes uporabljamo tehnologijo GNSS. Uporaba tehnologije GNSS je relativno enostavna in je povsem izpodrinila radijsko navigacijo. V hidrografiji se največ uporablja metoda RTK (angl. Real Time Kinematic). (Kolenc, 2005)

Sistem deluje na principu ultrazvočnega globinomera. Uporablja dve sondi, ki generirata različni valovni dolžini in merita globine z različnim kotom. Sonar ima vgrajen sprejemnik GPS, s katerim beleži položaj in hitrost plovila ter omogoča navigacijo in kartiranje poti plovbe. Merska oprema je bila montirana na čoln Brig Dingo 200 dolžine 2 m z napihljivim dnom in električnim motorjem (Sliki 2a, 2b). Pri merjenju sta bili uporabljeni frekvenci 200 kHz in 455 kHz, vsaka globina je izmerjena z obema frekvencama.

3 IZMERA JEZERA Darko Kučina, univ. dipl. inž. el., sicer zaposlen na Agenciji Republike Slovenije za civilno letalstvo, je pred štirimi leti s komercialno opremo, namenjeno za dejavnosti, povezane z ribolovom, začel s hidrografsko izmero Blejskega jezera in v petih etapah pridobil veliko količino merskih podatkov, ki pa do sedaj še niso bili temeljiteje obdelani.

3.1 MERSKA OPREMA

Pri merjenju je bil uporabljen Sonar Lowrance Elite – 5 HDI s sondama HDI Skimmer Transducer 83/200 kHz in 455/800 kHz, ki je namenjen iskanju rib, izrisu oblike podvodnega reliefa in merjenju globin. Meri tudi temperaturo vode in hitrost plovbe.

Slika 2a in 2b. Sonar Lowrance Elite – 5 HDI in plovilo (vir: univ. dipl. inž. el. Darko Kučina)

3.2 POTEK MERJENJA

Površine Blejskega jezera ni bilo mogoče izmeriti v enem zamahu, zato je bila razdeljena na šest sektorjev (Slika 3). Sektorji so bili določeni premišljeno glede na zahtevnost in detajlnost snemanja. Merjenja

143


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

so se izvedla v petih dneh v časovnem razmiku skoraj enega leta.

v okviru sektorja zapisani v več datotek. Skupno podatki o meritvah obsegajo 33 datotek, ki združujejo 624.423 merskih blokov. Izmerjeno je bilo torej res veliko število globin s pripadajočimi horizontalnimi položaji. Najnižja izmerjena točka dna jezera ima globino 102,236 čevlja, kar je 31,16 m.

4 OBDELAVA PODATKOV 4.1 IZBIRA KOORDINATNEGA SISTEMA IN TRANSFORMACIJ Slika 3: Razdelitev jezera na sektorje z datumi izmere posameznega sektorja (osnovni sloj) (vir: http://www. geopedia.si)

Pot snemanja oz. plovbe je bila izbrana glede na razgibanost obale in pričakovano razgibanost podvodnega reliefa. Iz slike poti snemanja, ki jo ustvari programska oprema skenerja (Slika 4), je razvidno, da je bilo v obalnem delu in ob otoku snemanje bolj detajlno. Razmaki med potmi so tu manjši, poti plovbe se bolje prekrivajo. Ostali deli so posneti po spiralnem vzorcu, tu se pot zaključi na sredini sektorja, ali pa po mrežnem vzorcu.

Slika 4. Sledi sondiranja (vir: univ. dipl. inž. el. Darko Kučina)

Rezultati terenske izmere so numerični podatki, zapisani v obliki urejenega neskončnega besedila. Numerični podatki izmere obsegajo položajne koordinate in pripadajoče globine merjenih točk ter podatke o instrumentu, temperaturi vode, hitrosti plovbe ... Merski podatki so ločeni po sektorjih, zaradi boljšega pregleda so 144

Uporabljena merska oprema zapiše meritve v koordinatnem sistemu Lowrance Metric Mercator (v nadaljevanju LMM) ter ima kot privzete dolžinske enote nastavljene čevlje (angl. feet). Zato je treba dobljene podatke transformirati in pretvoriti v uporabnejši sistem in enote. Položajne koordinate v koordinatnem sistemu LMM transformiramo v sistem, ki bo ustrezal kartografski podlagi, uporabljeni pri grafičnem prikazu. Izberemo državni geodetski koordinatni sistem Slovenije D96/TM.

4.2 OBDELAVA NUMERIČNIH VREDNOSTI IN GRAFIČNI PRIKAZ

Obdelavo smo izvedli v programu MATLAB, kjer so na voljo različne funkcije za interpolacijo tridimenzionalnih točk in njihov grafični prikaz. Na osnovi prostorskih koordinat izmerjenih točk dna jezera smo točke kartirali. Za pravilen izris dodamo globinam točk negativni predznak, ker so te v datoteki meritev zapisane kot pozitivne vrednosti. Izberemo še barvno lestvico globin za izris (Slika 5), ki je namenjen predvsem ugotavljanju nepravilnosti oz. iskanju grobih napak v meritvah. Na sliki lahko hitro opazimo, če kakšna točka zelo odstopa od sosednjih. Se pa na sliki tudi lepo vidi pot sondiranja.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

nato z interpolacijo izračunamo vrednosti, ki predstavljajo globino. Uporabili smo linearno interpolacijo, saj smo s testiranjem ugotovili, da ta poda najbolj realen prikaz reliefa dna jezera. Rastrski model globin je prikazan na sliki 6. Največja interpolirana globina v tem modelu doseže vrednost 29,23 m.

Slika 5: Grafični 3D-prikaz izmerjenih točk dna Blejskega jezera z označeno točko največje izmerjene globine 31,16 m (dvojni rdeč krogec)

4.2.1 INTERPOLACIJA, PREVZORČENJE, RASTERIZACIJA Sledila je interpolacija meritev. Višine interpoliramo na pravokotno rastrsko mrežo. Od velikosti celic mreže sta odvisni podrobnost in natančnost prikaza interpoliranih točk. Glede na to, da instrument ni namenjen profesionalnim meritvam, smo se odločili za kvadratno mrežo velikosti 5 m. Pri večji dimenziji celic bi dobili preveč grob približek reliefa, pri manjši vrednosti pa glede na natančnost instrumenta prepodroben prikaz. Celicam rastrske mreže

4.2.2 FILTRIRANJE Pri metričnem prikazu podvodnega reliefa z izobatami (linijami enakih globin) smo ugotovili, da na nekaterih območjih prihaja do anomalij oz. nepravilnosti. Te nepravilnosti so razvidne že iz tridimenzionalnega grafičnega prikaza izmerjenih točk in rastrskega modela. Pojavljajo se v obliki »špic«, ki odstopajo od okoliške površine. Ni nujno, da so to izključno napake, zato je treba ustvariti filter, ki bo ločil napake od dejanskih ondulacij oblike dna jezera. Vrednosti globin kvadratne mreže smo filtrirali. Filter deluje tako, da popravlja vrednosti globine kvadrata na podlagi izračunanega povprečja globin sosednjih kvadratov in jo glede na izbrani kriterij popravi ali pusti nespremenjeno. Tako smo odpravili grobe napake, model globin je tako bolj enakomeren.

Slika 6: Rastrski model podvodnega reliefa Blejskega jezera z označeno točko največje interpolirane globine 29,23 m (dvojni rdeč krogec)

145


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Slika 7: Prikaz globin Blejskega jezera z barvno lestvico na podlagi DOF

Slika 8: Prikaz globin Blejskega jezera z izobatami na podlagi DOF – ekvidistanca izobat je 2 m

146


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

4.3 VKLOP V DRUGE INFORMACIJSKE SISTEME

Pomemben del zastavljene naloge je bil vklop v obstoječe prostorske informacijske sisteme. Z vklopom zagotovimo praktično uporabnost končnega izdelka. Izbrali smo Geopedio. Geopedia je interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije, kjer lahko pridobimo informacije o lokacijah kulturnih znamenitosti, športnih aktivnosti, javnem prevozu, kolesarskih poteh itd. Spletni portal pa je namenjen tudi uporabi v strokovne namene (Sinergise, d. o. o., 2017). Vse razpoložljive sloje portala Geopedia lahko preko serverja WMS (angl. Web Map Service) prikažemo v programih GIS. WMS je format za izmenjavo kartografskih in GIS podatkov preko spleta, ki ga je razvila organizacija OGC (angl. Open Geospatial Consortium) (OGC, 2017). V našem primeru smo uporabili le državni ortofoto 2011 (v nadaljevanju DOF). Združitev zahteva izdelavo maske, ki smo jo izrisali kot vektorski poligon po obliki jezera glede na DOF. Maska definira rob interpolacije globin. Zadnja faza obdelave je grafično oblikovanje – preizkušanje različnih načinov prikaza končnega rezultata. Možnosti je veliko, uporabo barvne lestvice prikazuje slika 7, na sliki 8 pa podvodni relief opišemo metrično z izobatami – linijami enakih globin. Prikazi podvodnega reliefa z izobatami zaradi uporabe neprofesionalne programske opreme ni izdelan po strogih kartografskih pravilih. Pri teh prikazih je zelo pomembno,

kako izberemo ekvidistanco izobat – razliko globine med sosednjima izobatama. Ugotovili smo, da je ekvidistanca 2 m najprimernejša, prikaz razgibanosti dna Blejskega jezera (Slika 8) je pri tej izbiri najbolje čitljiv.

5 VREDNOTENJE KAKOVOSTI IZDELANEGA RELIEFA DNA JEZERA Kakovost končnega izdelka najenostavneje ovrednotimo s primerjavo z referenčnim primerom, čim bolj podobnim modelom jezera, ki je bil izdelan na osnovi profesionalnih hidrografskih meritev. Žal se je izkazalo, da je podatkov o podvodnem reliefu Blejskega jezera zelo malo oz. jih praktično ni. Edini dostopen podatek smo našli na spletni strani podjetja Harpha Sea, d. o. o., Koper – 3D-model Blejskega jezera. (Harpha Sea, d.o.o. Koper, 2011) Mogoča je bila samo primerjava grafičnih prikazov modelov, saj podatkov za numerično primerjavo nismo imeli. Primerjava zahteva v obeh primerih enak grafični prikaz (Slika 9). Naš model smo želeli prikazati na enak način z enakimi barvami, kot je prikazan referenčni primer. Ugotavljamo, da sta si sliki zelo podobni, lahko zaključimo, da je naš model v tem načinu prikaza dober. Primerjamo obliko in potek izobat ter značilne anomalije na dnu jezera. Iz grafičnih prikazov so razvidne nekatere podrobnosti: - Potek izohips na referenčnem modelu

Slika 9: Levo – model dna Blejskega jezera, izdelanega s strani podjetja Harpha Sea, d. o. o., Koper (vir: http:// www.harphasea.si/), desno Model Blejskega jezera, izdelan na osnovi ljubiteljskih hidrografskih meritev

147


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Slika 10: Združeni model – na profesionalni model podjetja Harpha Sea vrisane izobate ekvidistance 5 m našega modela

(Sliki 9 in 10) je ob obalni liniji zelo nejasen. Izohipsa 470 m zaradi slabe ločljivosti v večjem delu sovpada z obalno linijo. Podobno sicer lahko ugotovimo na našem modelu (Slika 8), vendar je tu ločljivost izobat boljša. Ob večjem delu obale se podvodni relief strmo spušča, globina jezera hitro naraste do 10 m. - Najgloblji del jezera je na jugozahodni strani otoka, razvidno praktično enako na obeh prikazih. - Severno in južno od otoka je razviden relief, ki se povezuje v neizrazit greben. Greben je zaradi dodanega senčenja bolje viden na referenčnem modelu. - Zaznavne so globeli ob vzhodni obali otoka, ki jih na referenčnem modelu ni videti. To je tudi največja razlika med modeloma. Ali globeli res obstajajo ali pa so meritve na tem območju pogrešene za neznane sistematične pogreške, je težko odgovoriti. Ponovna izmera bi razjasnila to dilemo. - Opazimo dodatna neskladja ob obali jezera. Lahko sklepamo, da je to posledica 148

manjše gostote ljubiteljskih meritev, zaradi katere pri interpolaciji na robovih lahko prihaja tudi do velikih odstopanj. Poskušajmo primerjati globine jezera referenčnega in ljubiteljskega modela. Združimo oba modela tako, da bo na osnovi grafičnega prikaza mogoče kvantitativno ovrednotiti razlike. Na profesionalni izdelani model podjetja Harpha Sea (Slika 9 levo), na katerem so sicer izobate slabo vidne, vrišemo izobate našega modela – črna barva (Slika 10). Ekvidistanca izobat je v obeh primerih 5 m. Najbolje se izobate obeh modelov med seboj prilegajo ob južni obali jezera. Razlik tu na nekaterih območjih praktično ni. Največje razlike se pojavljajo na vzhodnem območju jezera v sektorju Park. Izobati sta zamaknjeni tudi do četrtine ekvidistance, kar pomeni 1,25 m. Podobne razlike so tudi v sektorju Regatni center ter na zahodnem območju sektorja Straža. Vse globine, določene z ljubiteljskimi meritvami, so večje od profesionalnih, kar lahko pomeni tudi sistematično napako izmere. Še eno primerjavo lahko dodamo. Največja


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

izmerjena globina jezera je 31,16 m, kar je približno pol metra več od uradno znane globine 30,6 m. Točka se nahaja na nepričakovanem mestu, severozahodno od otoka, ki je daleč od splošno znanega območja največjih globin jezera (Slika 5). V interpoliranem modelu podvodnega reliefa znaša največja globina 29,23 m, kar je skoraj 2 m manj od izmerjene in 1,4 m manj od uradno znane globine. Interpolirana najnižja točka je na pričakovanem mestu največjih globin (Slika 6). Glavna razloga za razliko med merjeno in interpolirano vrednostjo največje globine sta filtriranje in način interpolacije. V postopku filtriranja bi bila lahko merjena vrednost prepoznana kot groba napaka in zato izločena. Interpolirana globina pa je odvisna od velikosti grida – kvadratne mreže. V primeru, da bi bila kvadratna mreža gostejša, bi se razlika med interpolirano in merjeno vrednostjo globine zmanjšala. Največjo izmerjeno globino zaradi navedenih razlogov obravnavamo s pridržkom.

je manjša od uradno veljavne globine jezera, je pa izmerjena največja globina jezera za pol metra večja od uradno veljavne. To zveni privlačno, a ta podatek moramo jemati s pridržkom. Rezultati so pokazali, da bi model lahko izboljšali z dopolnitvijo terenskih meritev. Izmera oz. pot snemanja bi morala biti določena tako, da bi se meritve med seboj bolje prekrivale – povečati bi morali gostoto mreže sondiranja. Tako bi dovolj detajlno pokrili celotno območje snemanja in posledično pridobili večje število zajetih točk. Z dodatno geodetsko izmero na kopnem bi lahko bolje povezali vodno telo z obalo. Je kdo, ki bi ga to še posebej zanimalo?

6 ZAKLJUČEK Kljub zavedanju, da končni rezultati opravljenega dela niso splošno uporabni, smo dokazali, da je na podlagi ljubiteljskih meritev mogoče pridobiti strokovno korekten končni izdelek z zadovoljivo natančnostjo. V primerjavi s profesionalno izdelanim modelom se pojavijo nekatere razlike ob obalnem pasu ob jugovzhodni obali otoka, vidnih grobih napak ali bolj očitnih odstopanj pa ni. Treba je opozoriti komu in za kaj je namenjena uporaba izdelanega modela podvodnega reliefa dna Blejskega jezera. Čeprav lahko trdimo, da smo na osnovi ljubiteljskih hidrografskih meritev izdelali model podvodnega reliefa, ki je glede podrobnosti boljši od vseh javno dostopnih modelov, pa pridobljeni model ni primeren za natančna merjenja ali izdelavo karte za plovbo. Je pa model primeren za prikaze informativne narave, različne grafične prikaze in prostorske analize. Največja globina modela

VIRI:

Magyar, J.: Izdelava metričnega prikaza dna Blejskega jezera na osnovi podatkov snemanja s sonarjem Lowrance Elite-5 HDI. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 2017. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?id=96485 (pridobljeno 30. 8. 2018) Kolenc, R. Hidrografske meritve. Geodetski vestnik. 49, 2005, 18–28. http://www.geodetski-vestnik.com/49/1/gv49-1_018028.pdf (pridobljeno 17. 8. 2017) Harpha Sea, d.o.o. Koper. 2011. O Podjetju. http://www.harphasea.si/index.php (pridobljeno 31. 8. 2017) Sinergise d.o.o. 2017. O projektu. http://portal.geopedia.si/projekt (pridobljeno 24. 8. 2017) Geopedia WMS. 2012. DOF 2011. http://customers.geopedia.si/wms/index.php#paketi (pridobljeno 26. 6. 2017) OGC. 2017. Web Map Service. http://www.opengeospatial.org/standards/wms (pridobljeno 24. 8. 2017)

149


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUÅ TVA BLED ZA LETO 2018

Blejski tesarji, okoli leta 1930

Priprava ledu pred prevozom v ledenico, v ozadju hotel Petran na Mlinem, okoli leta 1930

150


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Maja Lakota Domačinka, ki se je že v času šolanja na jeseniški gimnaziji in študija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani preizkusila v raznih študentskih aktivnostih na področju turizma, vendar jo je po zaključenem študiju pot zanesla v druge poslovne vode. Pred tremi leti se ji je ponudila priložnost za delo na Turizmu Bled, ki ga je zaradi ljubezni do domačega kraja, do tujih jezikov in do dela z ljudmi z veseljem sprejela. Na Turizmu Bled se ukvarja predvsem s sprejemom in vodenjem študijskih skupin iz tujine ter sodelovanjem med destinacijami v regiji.

BLED V OČEH SVETOVNE JAVNOSTI V LETU 2017 V letu 2017 smo na Bledu sprejeli in gostili 105 tujih novinarskih, agencijskih in drugih študijskih skupin, nekatere samostojno, nekatere pa v okviru Slovenske turistične organizacije.

Bled je bil v letu 2017 v središču pozornosti v več najpomembnejših svetovnih medijih s področja potovanj in preživljanja prostega časa. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj najbolj odmevnih objav o Bledu v svetovnih medijih:

Vodilni svetovni potovalni vodnik Lonely Planet je regijo Julijske Alpe uvrstil na 3. mesto top destinacij v svetu, ki jih je po njihovih kriterijih v letu 2018 vredno obiskati. V članku je za Julijske Alpe objavljena čudovita zimska fotografija Bleda. Več: https://www. lonelyplanet.com/best-in-travel/regions Uredništvo svetovno najbolj znane poljudnoznanstvene revije National Geographic je v marcu na svojo naslovnico prestižnih svetovnih destinacij postavil fotografijo Bleda, s čimer so Bledu in Sloveniji dodelili posebno veljavo ter obet, da bo v naslednjih letih ena izbranih ciljnih destinacij za njihove izbrane goste. Več: https://travelslovenia.org /bled-nationalgeographic-expeditions/ 151


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Rajski otok z čudežnim zvonom je naslov januarskega članka na spletnih straneh BBC, ki opisuje preteklost in sodobnost destinacije Blejskega otoka ter predstavi znano blejsko legendo o potopljenem zvonu. Več: http://www.bbc.com/travel/story/20170103the-island-paradise-with-a-magic-bell

Znana britanska klinika za laserske operacije oči Focus Clinic je objavila seznam 20 najbolj priljubljenih destinacij zimskih potovanj po vsem svetu na podlagi iskanja Google in jih uvrstila po številu, kolikokrat je bil hashtag oziroma ključnik uporabljen na Instagramu. Bled je zasedel izvrstno 9. mesto. Njihov izbor so povzeli številni britanski mediji, med njimi Evening Standard, Finacial Express in drugi, kar predstavlja odlično reklamo za zimsko pravljico na Bledu.

Eden najpomembnejših svetovnih finančnih tednikov Forbes je januarja objavil članek o Sloveniji in Bledu kot verjetni destinaciji za prvo srečanje Trump–Putin. Ob članku je fotografija Bleda. Več: https://www.forbes. com/sites/michaelshiels/2017/01/09/trumpputin-summit-in-slovenia-the-first-ladyshome-country/#25c671e70d30 Skrivnostna lepota domovine Melanije Trump je naslov članka novinarja New York Posta, ki je oktobra obiskal Bled in Slovenijo. Med drugim poudarja naravne lepote, odlično kulinariko ter dobro turistično infrastrukturo v Sloveniji, na naslovnici pa je čudovita zimska fotografija Bleda.

Čudovit pobeg v sanjsko Slovenijo, kjer doživite lepoto, zabavo in zgodovino v enem v januarju 2017 nagovarja novinar časnika US Today, v katerem citira predsednika Georga 152


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Busha, Bled pa je predstavljen s fotografijo ter kot kraj, kjer je bil na krajšem oddihu tudi sedanji predsednik Donald Trump. Več: https://www.usatoday.com/story/ travel/2017/01/24/dreamy-slovenias-beautyfun-history-delightful-escape/96947564/

dežel, ki jih je novinar obiskal. V članku je ob vsebini par zelo zanimivih fotografij Bleda. Več: https://thefittraveller.com/sloveniapocket-travel-guide/

Na avstrijskem državnem radiu ORF je bila februarja zelo odmevna oddaja o Sloveniji, s poudarkom na Ljubljani, Krasu in Bledu; sogovornik znane novinarke Eve Roitner je bil župan Janez Fajfar. Na spletni verziji je bila objavljena fotografija Bleda.

Zimski športi v slovenskih Julijskih Alpah je naslov predstavitve v ediciji Lonely Planeta, v februarju. Bled je opisan kot vreden obiska pozimi in odlično izhodišče za razne športne aktivnosti. Več: https://www.lonelyplanet. com/slovenia/travel-tips-and-articles/wintersports-in-slovenias-julian-alps/40625c8c8a11-5710-a052-1479d276e088

Slovenija – odličen žepni turistični vodnik je naslov članka v februarju v The fit traveler, ki je pravi slavospev Sloveniji kot deželi, ki bi jo med bolj znanimi sosedami lahko prezrli, vendar je ena najlepših in najbolj zanimivih

Slovenija te premami, ne samo z Melanijo, je zanimiv naslov v časniku Bernerzeitung, katerega avtorica je švicarska novinarka Vera Görgen, ki smo jo gostili na Bledu. Tudi članek na zanimiv način opisuje lepote, tradicijo in sedanjost Bleda. Več: https://www. bernerzeitung.ch/reisen/nahziele/slowenienlockt-nicht-nur-mit-melania/story/13260636

153


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Januarja 2017 je Slovenijo in Bled obiskala skupina 7 svetovno prepoznanih vlogerjev, ki so na Youtube dosegli preko 1,3 milijona ogledov.

Poljska izdaja National Geographic je po obisku objavila celosten članek o Sloveniji z naslovom Slovenija je Evropa v miniaturi.

Angleški The Telegraph je v juniju izdal zanimiv članek z naslovom Zanimiv narod, ki najbolj na svetu ljubi čebele, posvečen tudi svetovnemu dnevu čebel. V članku je tudi opis in več zanimivih fotografij Bleda. Več: http:// www.telegraph.co.uk/travel/destinations/ europe/slovenia/articles/beekeeping

The Guardian je v septembru objavil članek s fotografijami in opisi najlepših svetovnih jesenskih destinacij po izboru njihovih bralcev in Bled je med njimi. Več: https:// www.theguardian.com/travel/2017/sep/21/ aut u m n - colou rs -hol id ays - u k- c a n ad aeurope-japan-us-readers-travel-tips

Ameriška novinarka in večkrat nagrajena pisateljica D. C. Carter je na Bledu preživela dva tedna v času svetovnega prvenstva v veslanju za veterane in je pripravila več obširnih člankov o Bledu in Sloveniji. Eden od njih je nosi naslov Slovenija, edina dežela z ljubeznijo v imenu. Več: http://napavalleyregister.com /travel/ slovenia/articlef90efa05-0389-5687-86de52e398e18d00.html

154


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Vogue, ameriška revija za modo in življenjski slog s širokim mednarodnim dosegom je po obisku ekipe v Sloveniji v oktobru pripravila zanimiv članek o porokah na slovenskih gradovih. V ospredje članka je postavila fotografijo Bleda, Blejski grad pa je predstavljen v članku, poleg Ljubljanskega in Predjamskega gradu ter gradu na Otočcu in Grediča v Goriških brdih. Več: https://www.vogue.com/article/sloveniadestination-wedding-castles

Skupina nemško govorečih novinarjev, ki so Bled obiskali v začetku decembra je v svojih deželah objavilo več člankov o dogajanju v adventnem času. Eden od člankov navaja: Čarobni Bled – pravljica z razgledom. Več: https://reise-stories.de/leuchtendesljubljana-und-bezauberndes-bled-slowenienzur-weihnachtszeit/

Odmevni spletni medij za potovanja, aktivni oddih, zdrav življenjski slog in kulinariko The fit traveller je v članku Žepni vodnik po Sloveniji na zanimiv način predstavil Bled, Bohinj in Ljubljano, objavil pa je tudi nekaj zanimivih pomladnih fotografij. Več: https://thefittraveller.com/slovenia-pockettravel-guide/

Angleška tematska revija, namenjena predvsem poslovni javnosti s področja turistične industrije, je v oktobru objavila odličen članek o glavnih slovenskih turističnih destinacijah z naslovom Aktivne sanje v slikovitem okolju. Na naslovnici je Bled. Več: http://w w w.travelweekly.co.uk /articles/ 289660/slovenia-active-dreams-in-scenicsurrounds

155


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Na spodnjih povezavah najdete še druge zanimive objave in videoposnetke o destinaciji in blejskih znamenitostih na spletnih naslovih. Bled je uvrščen na različne lestvice naj destinacij (najlepših, najbolj zanimivih, najbolj romantičnih, skritih draguljev …) in je predstavljen v raznih specializiranih revijah s področja naravnih lepot, aktivnega preživljanja prostega časa, tradicije, kulturnih zanimivosti, kulinarike, posebnih življenjskih dogodkov. V letu 2017 je bilo objavljenih več člankov, povezanih s svetovnim veslaškim prvenstvom za veterane. Povečalo se je tudi število objav v ameriških medijih, delno tudi na račun nove ameriške prve dame. https://www.coffscoastadvocate.com.au/news/ bled-beautiful-beyond-words/3195506/ ht t p s . //e c onom ict i m e s . i nd i at i m e s . com /ma gaz i nes/t ravel / bi k i n g- gol f i n gmountaineering-and-much-more-only-in-bled/ articleshow/ http://www.thehindu.com/life-and-style/travel/ discover-slovenia/article21579697.ece http://w w w.busi nessi nsider.com /the -9most-photogenic-places-in-europe-2017-

156

5/#northern-irelands-giants-causeway-5 www.caliglobetrotter.com/picture-perfectlake-bled/ http://www.revista80dias.es/2017/06/19/88339/ bled-de-festival-en-festival-sin-parar/#. WiPDqkriaUk http://www.crotabi.com/category/bled http://w w w.chicagonow.com /coming-toterms/2017/03/lake-bled-cream-cake-a-musthave-if-you-travel-to-slovenia/ https://thefittraveller.com/slovenia-pockettravel-guide/ https://mismatchedpassports.com/2016/11/09/ things-to-do-in-bled-slovenia-first-timersguide/ http://www.travelandleisure.com/travel-tips/ offbeat/church-bell-slovenia-lake-bled ht t ps://w w w.cnt raveler.com / galleries/2016-03-31/the-50-most-beautifulplaces-in-europe http://w w w.asiaone.com /travel /isla ndparadise-magic-bell https://thepointsguy.com/2017/01/10-thingsnobody-tells-you-about/ http://snowtoseas.com/amazingly-memorablethings-bled-slovenia/ https://medium.com/euronauti/una-gitaindimenticabile-a-bled-6b070bbb1231 www.pinterest.fr/pin/423338433713822221/ w w w. n at ion a l g e o g r aph i c . c om /t r ave l / photog raphy/world-most-roma nt ic destinations/ https://tripedia.info/best-places-visit-slovenia7-days/ http://kongres-magazine.eu/2016/12/conventabest-event-award-2017-shortlist-kuwaitdream-wedding/ laval ig ia.com /2017/03/21/slovenia-conbambini-itinerario-di-tre-giorni/ http://www.ifood.it/2017/03/alla-scoperta-dellaslovenia.html https://www.cntraveler.com/gallery/the-mostbeautiful-churches-in-the-world http://www.girandolina.it/isola-di-bled-in-


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

slovenia-consigli-utili-per-la-visita/ w w w. m o m o n d o . c o m / i n s p i r a t i o n / 14 monumental-european-attractions-part-2/ http://www.trippando.it/visitare-la-sloveniain-una-settimana-un-itinerario-tra-natura-ecitta/ http://notizieplus.it/treni-delle-meravigliebled-giornata-vapore/ www.pinterest.com/pin/537335799283015096/ http://www.luxuryweb.com/html/slovenia.html http://www.news.com.au/travel/travel-ideas/ best-of-travel/why-you-should-add-sloveniato -your- europea n-hol iday/news-stor y/ a8370391c13dd7898db0b062ff33dc21 https://www.trueriders.it/itinerari/lago-dibled-la-bellezza-della-slovenia-su-due-ruote/ http://www.thewanderlusteffect.com/5-thingslake-bled/ https://stratfordobserver.co.uk/sport/stratfordimpress-at-world-masters/ ht t p s://t hebr it i sh b erl i ner.wordpre s s . com/2017/09/11/lake-bled-10-reasons-to-visit/ http://www.laughtraveleat.com/europe/lakebled-best-viewpoints/ https://boldtourist.com/getting-to-the-islandon-lake-bled/ https://wanderingwheatleys.com/short-hikesslovenia/ http://gigigriffis.com/9-gorgeous-places-traveleurope-fall/ http://www.fathomaway.com/slovenia-phototour/ https://siviaggia.it/viaggi/europa/il-lago-dibled-un-gioiello-nella-foresta-slovena/123718/ https://www.globotroter.com/2017/06/09/lagode-bled-en-eslovenia-pura-fantasia/ https://w w w.myha m mockt i me. com/2017/06/06/7-days-in-slovenia-travelitinerary-insider-tips/ http://liliinwonderland.fr/road-trip-slovenie/ https://w w w.youtu be.com / watch?v=E7SKHW3YJoc http://www.straitstimes.com/lifestyle/travel/ europe-in-miniature

http://www.deccanherald.com/content/650592/ lively-ljubljana.html

12. BLEJSKI STRATEŠKI FORUM 4. in 5. septembra 2017 je potekal Blejski strateški forum, ki ga Bled tradicionalno gosti v mesecu septembru že vse od leta 2006. Blejski strateški forum, ki ga organizirata ministrstvo za zunanje zadeve in Center za evropsko prihodnost, je eden najpomembnejših vsakoletnih zunanjepolitičnih dogodkov v Sloveniji. Predstavlja osrednjo konferenco srednje in jugovzhodne Evrope in je odmevno stičišče politikov, gospodarstvenikov in akademikov.

Srečanje, na katerem se je v letu 2017 zbralo skoraj 1000 udeležencev iz 70 držav z vsega sveta, je potekalo pod naslovom Nova realnost; rdeča nit srečanja pa je bila vse pomembnejša digitalizacija in globalizacija družbe. Na forumu so med drugimi sodelovali predsednik republike Borut Pahor, premier Miro Cerar, zunanji minister Karl Erjavec, generalni sekretar OECD Angel Gurria, podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini, nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk, srbska premierka Ana Brnabić ter 15 zunanjih ministrov. V sklopu Blejskega strateškega foruma vsako leto poteka tudi forum za mlade. Turizem Bled pa v sodelovanju z županom Janezom Fajfarjem vsako leto organizira in

157


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

izvede tudi študijsko turo za zainteresirane udeležence.

PROTOKOLARNI IN DRUGI POMEMBNI DOGODKI TER SPREJEMI BLEJSKEGA ŽUPANA IN OBČINE Spominu na velikega ameriškega znanstvenika srbskega rodu, Mihajla Pupina, ki je pomembno prispeval k temu, da zgornja Gorenjska po prvi svetovni vojni ni pripadla Italiji, se je v februarju poklonil mešani pevski zbor Sveti Roman Slatkopojac iz Petrovaradina. Ob spomeniku v Zaki so zapeli Zdravljico in nekaj starih srbskih pesmi. Zbor je več dni gostoval v Sloveniji v sklopu »sretenja«, srečanja slovenske veje Vukove zadužbine. V času občinskega praznika so Bled obiskali predstavniki Isea in Ohrida, ki so se udeležili delovnega sestanka LAKtive Tourism.

Projekt LAKtive Tourism je sofinanciran iz nepovratnih sredstev programa Evropske unije COSME. V projekt so poleg Bleda vključeni še partnerji iz občin Iseo (Italija), 158

Ohrid (Makedonija), Manzanares el Real (Španija), Leitrim (Irska) in Canadia Canavese (Italija). Namen projekta je oblikovati turistični produkt, ki spodbuja starejše, da kraje obiščejo izven visoke turistične sezone.

V juniju je Bled obiskal predsednik vlade Velikega vojvodstva Luksemburga Xavier Bettel s soprogom.

Predsednik parlamenta Republike Portugalske Eduardo Ferro Rodrigues se je mudil na Bledu v spremstvu podpredsednika državnega zbora Matjaža Nemca in veleposlanika RS na Portugalskem Matjaža Longarja.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

V poletnim mesecih je Bled gostil več znanih medijskih osebnosti, med njimi kultna ameriška igralca Billa Murrayja in Johna Malkovicha. Slednji se je v spremstvu direktorja občinske uprave Matjaža Berčona podal na panoramsko vožnjo po Blejskem jezeru; potem pa je bil še gost župana Janeza Fajfarja na Blejskem gradu.

Novembra je v Grand hotelu Toplice mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) podelil visoka priznanja Svetovna osebnost desetletja s področja pravosodja glavnemu tožilcu mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) baronu Sergeu Brammertzu, tožilstvo ICTY pa je prejelo visoko priznanje za izjemen prispevek k resnici, pravičnosti in spravi. Visoko priznanje Najboljši vodja tožilstva na Balkanu je bilo podeljeno vodji specialnega javnega tožilstva Republike Makedonije Katici Janevi, visoko priznanje Najboljše tožilstvo na Balkanu pa specialnemu tožilstvu (SJO) Republike Makedonije. Priznanja je izročil podpredsednik Svetovalnega odbora Mednarodnega inštituta IFIMES, prof. dr. Ernest Petrič, častni občan Bleda.

Leto 2017 se bo na Bledu zapisalo v zgodovino, saj se je prvič zgodilo, da smo presegli milijon nočitev v enem letu. Župan Janez Fajfar je tako dolgoletnemu gostu, Britancu Jamesu Barringtonu, ki na Bled prihaja že 40 let, simbolično podelili listino ob milijonti prenočitvi.

PROTOKOLARNI OBISKI NA BLEJSKEM OTOKU V LETU 2017 Blejski župnik dr. Janez Ferkolj in Župnija Bled sta v letu 2017 na Blejskem otoku gostila naslednje protokolarne obiske: V marcu 2017 sta Blejski otok obiskala predsednika vlad Republike Slovenije, Miro Cerar, in Kraljevine Švedske, Stefan Löfven, z damama. Ob slovesnosti slovesnega praznika svetega rešnjega telesa in krvi je 18. junija dopoldne procesijo skozi Bled ter na jezero in na Blejski otok vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Ob tej priložnosti je Blejski otok obiskal apostolski nuncij na Poljskem msgr. Salvatore Pennacchio. 159


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Blejski otok so v juliju 2017 ob spremstvu p. Cirila Božiča OFM, obiskali nadškof iz Melbourna msgr. Denis J. Hart, škof škofije Sandhurst msgr. Leslie Tomlinson, bivši frančiškanski provincial p. Paul Smith, misijonar p. Stanko Potrebuješ in laiška misijonarka Marija Anžič. Med obiski kronanih glav na Bledu bo odslej tudi liechtensteinski princ Nikolas s soprogo princeso Margaretho. Med drugim si je par konec avgusta ogledal tudi otok, kjer ju je sprejel župnik dr. Janez Ferkolj. Obisk sta spremljala tudi dosedanji veleposlanik v Švici in Liechtensteinu Franc Mikša s soprogo Amalijo, režiserko filma o Rikliju, ki je na festivalu v Portu prejel glavno nagrado.

Riklijevi pacienti na Straži, okoli leta 1890

160

Prav tako v juliju je v otoški cerkvici prisostvoval sklenitvi zakramenta svetega zakona libanonskega poročnega para nadškof maronitske škofije Baalbeck (Libanon) msgr. Hanna Rahmé. V začetku oktobra je Blejski otok obiskala prof. dr. Ineta Ziemele, predsednica ustavnega sodišča Republike Latvije. 20. oktobra pa je Blejski otok obiskal vrhovni predstojnik frančiškanskega reda p. Michael Perry.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Damjan Mulej Damjan Mulej dela kot bibliotekar v Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled ter Knjižnici A. T. Linharta Radovljica. Že v diplomski nalogi se je ukvarjal z analizo domoznanske dejavnosti v blejski knjižnici, za katero je s sodelavko Ireno Razingar postavil temelje za začetek sistematičnega ukvarjanja z domoznansko dejavnostjo. Za zadnje štiri številke Razgledov Muzejskega društva Bled je pripravil popis literature o Bledu in okolici, ki jih hrani vsaj ena od enot Knjižnice A. T. Linharta Radovljica. Je tudi avtor dveh bibliografij in prispevkov v zborniku Prostovoljnega gasilskega društva Ribno.

DOMOZNANSKA BIBLIOGRAFIJA BLEDA ZA LETO 2017 Knjižnice so javne službe, ki zbirajo, obdelujejo, hranijo, predstavljajo, posredujejo in omogočajo uporabo različnega knjižničnega gradiva in informacij v skladu s potrebami prebivalcev. Splošne knjižnice, med katere spada tudi naša, so v knjižničnem informacijskem sistemu središče neomejene dostopnosti knjižničnega gradiva in informacij iz lastnega in tudi iz drugih informacijskih sistemov. Naše bistvene naloge so, da uporabnike oskrbujemo s knjižničnim gradivom in informacijami, svetujemo in pomagamo pri iskanju, izboru, vrednotenju, rabi in predstavitvi informacij, da učimo in motiviramo posameznike in skupine Jani Lipičnik – Schany in Simon Eržen na odprtju razstave Z vodo in barvo, 4. januar 2017 (foto: Damjan Mulej)

Srečo Koren, Irena Razingar, Lidija Kozelj in Andrej Jalen (foto: Mirko Vovk)

za uporabo knjižnice, njenega gradiva in informacijskih virov. Pomembni načeli za opravljanje teh nalog sta neprofitnost in splošna dostopnost. To pomeni, da ima vsak posameznik ali skupina pravico do dostopnosti knjižničnega gradiva in informacij za uspešno reševanje problemov, za sprejemanje odločitev s kritičnim mišljenjem, za ustvarjanje, raziskovanje,

161


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

učenje in sprostitev.[1] Menim, da smo knjižnice eden zadnjih branikov socialne družbe, saj s splošno dostopnostjo omogočamo enake možnosti za vse. Strinjam se z besedami ge. Zorko,[2] da knjižnice delujemo kot blažilci socialnih razlik in uporabnikom nudimo zaupanja vreden in varen javni prostor. Res se ukvarjamo s knjigami, a preko njih se ukvarjamo predvsem z ljudmi.

Maja Vrtačnik na predstavitvi kulturne dediščine vasi Grad in Rečica, 10. marec 2017

V letu 2017 smo v Knjižnici A. T. Linharta Radovljica nadaljevali s sistematičnim zbiranjem domoznanskega knjižničnega gradiva. Knjižnično zbirko smo obogatili z 215 izvodi knjižnega in 8 izvodi neknjižnega gradiva, ki govori o Bledu, okolici, njegovih prebivalcih, ali so avtorji doma z blejskega območja. V vzajemni knjižnični katalog COBIB.SI smo prispevali 39 bibliografskih zapisov za domoznanske članke. Z nakupi ali darovi smo pridobili 55 naslovov knjižnega gradiva in 6 naslovov neknjižnega gradiva. Od tega je kar 20 naslovov knjig, katerih avtorji so domačini in 7 naslovov leposlovnih knjig, katerih kraj dogajanja je Bled z okolico. Kljub poplavi prireditev in različnih dogodkov smo v Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled tudi v letu 2017 uspeli najti prostor in čas za predstavitev nekaterih domačinov, njihove ustvarjalnosti in vsebin Bleda ter okolice. 1 Novljan: Knjižnice za splošno dostopnost kulturnih dobrin, str. 24–25. 2 Grilc: Knjižnice se ukvarjamo predvsem z ljudmi, str. 28–29.

162

Že januarja je akvarele pretežno kmečkih vedut Ribnega, Bodešč in Bleda razstavljal Jani Lipičnik – Schany iz Ribnega. Razstavo je naslovil Z vodo in barvo in na njenem odprtju s harmoniko in pevcem ljudskih pesmi Simonom Erženom predstavil še svoj glasbeni talent. Z nastopom sta pošteno ogrela številne obiskovalce. V februarju je Društvo Atelje Bled predstavilo sliko avtorice Andreje Srna. Nagrajeno delo 1. slikarskega Ex-tempora Bled 2016 z naslovom Odsev je bilo prvič razstavljeno v blejski čitalnici. Tega meseca so se z razstavo predstavili tudi dobitniki Kumerdejevih nagrad. Domačinka Maja Novak – Mayita je marca v čitalnici knjižnice predstavila svojo drugo knjigo S trebuhom za kruhom. Tega meseca je Maja Vrtačnik, članica Društva za varstvo okolja Bled, pripravila predstavitev kulturne dediščine vasi Grad in Rečica. Slikovno gradivo je razstavljala v aprilu. V letu 2016 je v zbirki Mestne knjige pod zaporedno številko 13 izšla Blejska knjiga. Podnaslov knjige Pesmi, zgodbe in pričevanja je dovolj pomenljiv. Maja jo je v pogovoru z direktorico knjižnice Boženo Kolman Finžgar predstavil urednik prof. dr. Milček Komelj.

Ribno v 50. letih 20 st.

Prav tako maja je svoje novo delo Igra spomina nekega otroštva predstavil g. Marjan Zupan. Odlični interpret Lojze Ropret se je v dialogu z avtorjem sprehodil skozi avtorjevo otroštvo. Na zanimiv in sproščen način smo se potopili v šestdeseta in prvo polovico sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Čiste vode in okolje – izziv Zemljanom


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

tretjega tisočletja! je bil naslov majske razstave likovnih del ljubiteljske slikarke Metke Leban iz Ribnega, ki svojo ljubezen do narave izraža s slikarsko kredo, pasteli in oljnimi barvami. Septembra smo gostili dve domoznanski razstavi. Damjan Jensterle je z izredno zanimivo razstavo Žigi pošte Bled skozi čas predstavljal poštno zgodovino in razvoj žigov pošte Bled. Fotografska razstava Lepote Bleda domačinke Žive Rant pa je bila sad večletnega raziskovanja, zakaj Bled pritegne toliko občudovalcev v vseh letnih časih. Poleg vsega naštetega smo gostili še veliko število razstav osnovnih šol in vrtcev ter tako dali možnost, da svojo ustvarjalnost javnosti pokažejo tudi naši najmlajši.

Strokovni delavec knjižnice Andrej pedagoškim pristopom in Srečo Koren (foto: Damjan Mulej)

Jalen

gradivo pa pridobljeno ali vsebinsko obdelano v preteklem letu. Tokratna bibliografija je bogatejša tudi za bibliografske zapise leposlovnih del, katerih kraj dogajanja je Bled ali njegova okolica, kar prejšnje zbirke niso zajemale. Kljub temu vsebuje 160 bibliografskih zapisov manj kot lanska, in sicer 460. Največji delež je seveda člankov, kar 443. Prav gotovo je eden od tehtnejših razlogov za letošnje manjše število zapisov poostren kriterij izbora pri člankih. Že lani[4] sem opozoril, da je veliko število člankov brez tehtne vsebine in tokrat sem se kriterija tehtnosti vsebine bolj vestno držal. Čeprav se je izredno težko odločiti, kdaj kak prispevek izločiti, bom v prihodnosti moral biti glede tega še strožji. Najpogostejše vsebine, o katerih se je pisalo, ostajajo nespremenjene. Največ se na Bledu še vedno vrti okoli turizma. O pletnarjih je bilo tudi lani veliko prelitega črnila, da o iskanju direktorja Turizma Bled ne izgubljam besed. V Blejskih novicah pa osnovne šole in vrtci z obilo prispevki predstavljajo svoje mnogoštevilne projekte in dejavnosti. Romana Purkart, Mateja Rant, Blaž Račič in Petra Mlakar so avtorji, ki so v letu 2017 napisali največ prispevkov o naših krajih in ljudeh, podobno kot v prejšnjih letih. Imam pa občutek, da je nota pisanja pozitivneje naravnana kot v preteklosti. Naj se ta trend nadaljuje.

med

Kriteriji za izbor knjižničnega gradiva in člankov ter ureditev tokratne bibliografije so bili enaki kot v preteklosti,[3] s to razliko, da so bili članki objavljeni v letu 2017, knjižnično 3 Mulej: Domoznanska bibliografija Bleda za leto 2014, str. 165–201.

Z vodo in barvo, Jani Lipičnik – Schany, januar 2017

4 Mulej: Domoznanska bibliografija Bleda za leto 2017, str. 153

163


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

BIBLIOGRAFIJA

Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:4 (13. jan. 2017) 4.

ČLANKI JANUAR

13 RAČIČ, Blaž Črna gradnja le zid na spornem parkirišču / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:10 (13. jan. 2017) 11.

25 BERČON, Matjaž Pomembnejše naložbe in drugi projekti v KS Bled in širšega pomena v letu 2017 / Matjaž Berčon. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 1 (jan. 2017) 2-3.

14 BAKAL, Oste Pakete s hrano mečejo v smeti! / Oste Bakal, Boštjan Fon. // Nedeljske novice. ISSN 0354-1088. 27:14 (15. jan. 2017) 4.

26 LUKAN, Bojana Aparati AED v občini Bled / Bojana Lukan. // Blejske novice. ISSN 18554717. 1 (jan. 2017) 6.

15 RAČIČ, Blaž Z enotnim nastopom želi Bled do več kongresnih gostov / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:12 (16. jan. 2017) 15.

27 MEŽAN, Toni Nepozabno 11. silvestrovanje za otroke na Bledu / Toni Mežan. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 1 (jan. 2017) 6.

1 BRUN, Alenka Krog prijateljstva / Alenka Brun. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:1 (3. jan. 2017) 13. 2 BRUN, Alenka Koncert v spomin na Jožeta Antoniča / Alenka Brun. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:1 (3. jan. 2017) 13. 3 RANT, Mateja Sečnja pod strokovnim nadzorom / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:2 (6. jan. 2017) 7. 4 BRUN, Alenka Veselo in domače / Alenka Brun. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:2 (6. jan. 2017) 26. 5 ERI Birk, Marijana Ana Markelj : 1941-2016 / Marijana Eri-Birk. // Šolski razgledi. ISSN 13181483. 68:1 (6. jan. 2017) 14. 6 MIHAJLOVIĆ, Novica Kronana bela žogica / Novica Mihajlović. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:6 (9. jan. 2017) 17. 7 ZAPLOTNK, Cveto Gozdarji s srcem in dušo / Cveto Zaplotnik. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:3 (10. jan. 2017) 20. 8 ŠUBIC, Simon Kraja priljubljene maskote / Simon Šubic. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:3 (10. jan. 2017) 24. 9 AHAČIČ, Marjana Turizem lani podiral rekorde / Marjana Ahačič. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:3 (10. jan. 2017) 5. 10 ŠUBIC, Simon Lip bo širil proizvodnjo / Simon Šubic. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:4 (13. jan. 2017) 13. 11 NAGLIČ, Miha Plečnikov gorenjski opus / Miha Naglič. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:4 (13. jan. 2017) 20. 12 RANT, Mateja Pri obvoznici še lovijo roke / Mateja

164

16 VIRŠEK, Damjan Naročniki si tudi na kongresih in dogodkih želijo »zgodb« / Damjan Viršek. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:12 (16. jan. 2017) 17. 17 ŠTIH, Ejti Begunska kriza me je osebno prizadela / tekst Alenka Sivka ; foto Šimen Zupančič. // Zarja. ISSN 2386-0626. 3:3 (17. jan. 2017) 22-23. 18 MIHOVEC, Janez Mali vrhovi, krasni razgledi / Janez Mihovec. // Slovenske novice. ISSN 03541088. 27:18 (19. jan. 2017) 19. 19 RANT, Mateja Festivalno dvorano bodo posodobili / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:6 (20. jan. 2017) 6. 20 FON, Boštjan Blejski golf za bogataše, domačini le še za ograjo / Boštjan Fon. // Nedeljske novice. ISSN 0354-1088. 27:21 (22. jan. 2017) 4. 21 MITROVIĆ, Dino Nasmeh je vreden več kot denar / tekst Biba Jamnik Vidic. // Zarja. ISSN 23860626. 3:4 (24. jan. 2017) 15-17. 22 KAVČIČ, Igor Saksofonisti na Bledu / Igor Kavčič. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:8 (27. jan. 2017) 10. 23 SODJA, Andraž Kljub opozorilom na led / Andraž Sodja. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:8 (27. jan. 2017) 5. 24 RANT, Mateja Zid bi morali odstraniti / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:9

(31. jan. 2017) 6.

28 ŽVAN, Miha Društvo za varstvo okolja Bled / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 1 (jan. 2017) 8. 29 MAROLT, Miha [Sedemdeset] 70-letnica Lovske družina Bled / Miha Marolt. // Blejske novice. ISSN 1855471717. 1 (jan. 2017) 8-9. 30 SVETE, Tatjana Veselo po domače / Tatjana Svete. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 1 (jan. 2017) 11. 31 VRTOVEC Beno, Ana Mrakova hiša v očeh študentov Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled / Ana Vrtovec Beno ; foto Bernarda Jesenko Filipič. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 1 (jan. 2017) 12. 32 LAN Dan, ponosni smo nate! / kolektiv podružnice Ribno. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 1 (jan. 2017) 17. 33 GLOBOČNIK, Špela Pestro dogajanje v Glasbenem centru DO RE MI / Špela Globočnik. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 1 (jan. 2017) 17. 34 NERAT, Jana Bili smo v Londonu! / Jana Nerat. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 1 (jan. 2017) 18. 35 POKLUKAR, Meri Prijetna in poučna druženja na podružnici Ribno / Meri Poklukar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 1 (jan. 2017) 18. 36 PAZLAR, Meta Plemelj povezuje generacije / Meta Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 1 (jan. 2017) 18.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

37 PAZLAR, Meta Osnovnošolci ob 100-letnici prve svetovne vojne / Meta Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 1 (jan. 2017) 19. 38 PAZLAR, Jožica [Devetdeset] 90 let gospe Kristine Repe / Jožica Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 1 (jan. 2017) 20. 39 PAZLAR, Jožica [Osemindevetdeset] 98 let gospe Antonije Sodja / Jožica Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 1 (jan. 2017) 20.

2017) 8-10. 48 ANKELE, Špela Na Bledu deložirali zasebno lekarnarko / Špela Ankele. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:45 (16. feb. 2017) 8. 49 A. J. Pred Rusinjo pokleknil pod umetnimi zvezdami / A. J. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:47 (18. feb. 2017) 10. 50 RANT, Mateja Na glavo v mrzlo vodo / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:15 (21. feb. 2017) 5, 24.

40 PAZLAR, Jožica [Petindevetdeset] 95 let gospe Antonije Rakuš – Tončke / Jožica Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 1 (jan. 2017) 20.

51 ŠPIK, Manca “Zelo se imam rada!” / besedilo Danaja Lorenčič ; fotografije Primož Predalič. // Jana. ISSN 0350-9125. 9 (21. feb. 2017) 14-17.

FEBRUAR

52 MLAKAR, Petra Denar gre predvsem za plače zaposlenih / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:44 (23. feb. 2017) 10.

41 MITROVIĆ, Dino Svoboden na okupiranem območju / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:27 (2. feb. 2017) 10. 42 BRUDAR, Aleksander Iz hlač potegnil pas in ga rešil iz jezera / Aleksander Brudar. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:32 (2. feb. 2017) 5. 43 KUMERDEJ, Mojca “O, ja, kot visokoproračunski film!” / Ženja Leiler. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:27 (2. feb. 2017) 16. 44 ANKELE, Špela Zadnja večerja / Špela Ankele. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:34 (4. feb. 2017) 24. 45 DORNIK, Sonja Evropski opomin spet odmika obvoznico / Sonja Dornik. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:29 (4. feb. 2017) = Sobotna priloga. ISSN 1580-3007. (4. feb. 2017) 29. 46 KRAŠOVEC, Metka Nikoli ne slikam tistega, česar nimam / tekst Patricija Maličev ; foto Tone Stojko. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:23 (4. feb. 2017) = Sobotna priloga. ISSN 15803007. (4. feb. 2017) 4-7. 47 BERGER, Aleš Prevajanje je tudi neke vrste darežljivost do soljudi / tekst Patricija Maličev ; foto Uroš Hočevar. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:23 (4. feb. 2017) = Sobotna priloga. ISSN 1580-3007. (4. feb.

53 RANT, Mateja Država mačehovska do parka / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:16 (24. feb. 2017) 4. 54 RANT, Mateja Tečaje za turistične vodnike bodo posodobili / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:16 (24. feb. 2017) 9. 55 KUHAR, Janez Na Blejski otok po novem s podmornico / Janez Kuhar. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:56 (27. feb. 2017) 12. 56 MLAKAR, Petra V Ribnem prvi slovenski hotel »brez odpadkov« / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:48 (28. feb. 2017) 10. 57 PETERNEL, Urša Prometni režim na golfskem igrišču / Urša Peternel. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:17 (28. feb. 2017) 1, 3. 58 BERČON, Matjaž Pomembnejše naložbe in drugi projekti v KS Bohinjska Bela, Rečica, Ribno in Zasip v letu 2017 / Matjaž Berčon. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 3. 59 PURKART, Romana Mojci Kumerdej nagrada Prešernovega sklada / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 4.

60 PURKART, Romana Psihoterapija na Bledu / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 5. 61 PURKART, Romana Blejski policisti imajo prenosni defibrilator! / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 5. 62 JALEN, Andrej V spomin Ani Markelj / Andrej Jalen. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 6. 63 SMOLEJ, Francka Belanski impresarij na Bohinjski Beli / Francka Smolej. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 7. 64 POKLUKAR, Maja Kulturni praznik na Bohinjski Beli / Maja Poklukar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 8. 65 POKLUKAR, Meri Slovenski kulturni praznik v Ribnem / Meri Poklukar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 8-9. 66 PAZLAR, Jožica [Devetdeset] 90 let gospe Francke Grilc / Jožica Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 10. 67 RDEČI križ (Bohinjska Bela) [Devetdeset] 90 let gospoda Janeza Kelbla / RK Bohinjska Bela. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 10. 68 PAZLAR, Jožica [Devetdeset] 90 let gospe Marije – Minke Kajdiž / Jožica Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 10-11. 69 PAZLAR, Jožica [Šestindevetdeset] 96 let Karoline Lešnjak / Jožica Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 11. 70 PAZLAR, Jožica [Devetdeset] 90 let gospoda Mežana – Žvanovega Joža / Jožica Pazlar, Maja Vrtačnik. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 11. 71 PAZLAR, Jožica [Devetdeset] 90 let gospe Katarine Koselj / Jožica Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 11.

165


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Špela Ankele. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:79 (22. mar. 2017) 5.

72 SILA, Iztok Posvet o turističnem vodenju / Iztok Sila. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 18.

93 SODJA, Andraž Takojšnja pomoč družini / Andraž Sodja. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:24 (24. mar. 2017) 12.

73 PURKART, Romana Borut Šivic se poslavlja od sodniške funkcije / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 2 (feb. 2017) 19.

94 PETERNEL, Urša Zgodbe uspešnih podjetnic / Urša Peternel. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:24 (24. mar. 2017) 13.

MAREC 74 ŠOLAR, Martin Naravovarstveniki nismo vrhunski športniki ali pop zvezde / tekst Dragica Jaksetič ; foto Jure Eržen. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:52 (4. mar. 2017) = Sobotna priloga. ISSN 1580-3007. (4. mar. 2017) 22-23. 75 BRUN, Alenka Turizem brez odpadkov / Alenka Brun. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:19 (7. mar. 2017) 4. 76 RANT, Mateja Odprli nov Mercatorjev center / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:19 (7. mar. 2017) 1,12. 77 MLAKAR, Petra Znameniti bohinjski hotel Bellevue kupilo blejsko podjetje Pokljuka / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:58 (11. mar. 2017) 13. 78 BELLEVUE na dražbi / STA. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:68 (11. mar. 2017) 2. 79 RANT, Mateja Obnova za kmete breme / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:21 (14. mar. 2017) 2. 80 SODJA, Andraž Hotel Bellevue v cerkvene roke / Andraž Sodja. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:21 (14. mar. 2017) 1-2. 81 RANT, Mateja Gradbeno dovoljenje za severno obvoznico / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:22 (17. mar. 2017) 32. 82 RANT, Mateja Spremeniti bo treba navade / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:22 (17. mar. 2017) 4. 83 KONČNO blejska obvoznica / STA. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:74 (17. mar. 2017) 2.

166

95 RANT, Mateja Urejajo cesto skozi Mlino / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:24 (24. mar. 2017) 3.

Maja Novak na predstavitvi knjige S trebuhom za kruhom, marec 2017

96 RANT, Mateja Preselili bodo tudi knjižnico / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:26 (31. mar. 2017) 5.

84 FON, Boštjan Nadzira občino, sam pa krade denar / Boštjan Fon. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:74 (17. mar. 2017) 3.

97 FAJFAR, Janez Velik korak k zelenemu Bledu / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 2.

85 RANT, Mateja Od rezidence kraljev do hotela / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:22 (17. mar. 2017) 20.

98 ZLATO plaketo Občine Bled prejmejo. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 4-5.

86 MLAKAR, Petra Blejski pletnjarji čakajo na vrnitev »domov« / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:63 (17. mar. 2017) 10. 87 RANT, Mateja Omejili bi število obiskovalcev / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:23 (21. mar. 2017) 5. 88 RANT, Mateja Na otok z električno pletno / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:23 (21. mar. 2017) 6. 89 BERTONCELJ, Maja Hokejske legende na Bledu / Maja Bertoncelj. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:23 (21. mar. 2017) 13. 90 MLAKAR, Petra Na blejskem gradu bi omejili obisk / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:66 (21. mar. 2017) 11.

99 ŽUPANOVA priznanja. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 6. 100 LUKAN, Bojana Za boljšo prometno prihodnost in kakovost življenja v občini začnimo pri naših najmlajših / Bojana Lukan. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 6. 101 PURKART, Romana Preplastitve cest in pomladna dela v občini / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 7. 102 PURKART, Romana Seliše se vračajo ljudem / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 7. 103 FAJFAR, Janez [Prvega] 1. maja uvajamo Blejsko kartico / Janez Fajfar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 8.

91 PE Ogenj zajel stanovanja / pe. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:66 (21. mar. 2017) 13.

104 PURKART, Romana KS Ribno ima grb in zastavo / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 8.

92 ANKELE, Špela Špeli in njenemu sinku zgorel dom /

105 PURKART, Romana Požar na Zagoriški / RP. // Blejske


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 9. 106 KUNSTELJ, Ana Marija Aprilsko dogajanje v Infocentru Triglavska roža Bled / Ana Marija Kunstelj. // Blejske novice. ISSN 18554717. 3 (mar. 2017) 10. 107 KAPŠ, Darja Judit Podlogar in najboljši spet na Bledu / Darja Kapš ; foto BOBO. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 10. 108 SVETE, Tatjana Občni zbor Folklornega društva Bled / Tatjana Svete. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 11. 109 PURKART, Romana Migracije Ejti Štih / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 11. 110 PRAPROTNIK, Zala Hotel Golf v novi podobi in z novo zgodbo / Zala Praprotnik. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 14. 111 PURKART, Romana Hotel Ribno na eko poti / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 15. 112 MAROLT, Viktorija Gospa Pepca Marolt je praznovala 105. rojstni dan / Viktorija Marolt. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 17. 113 FAJFAR, Janez [Osemindevetdeseti] 98. rojstni dan gospoda Petra Florjančiča / Janez Fajfar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 17. 114 POLJANEC, Vlada [Devetdeset] 90 let gospe Pavle Mihelač / Vlada Poljanec. // Blejske novice. ISSN 18554717. 3 (mar. 2017) 18. 115 PAZLAR, Jožica [Devetdeset] 90 let gospe Kristine Erat / Jožica Pazlar in Maja Vrtačnik. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 18. 116 PAZLAR, Jožica Gospod Albin Šorl – 95 letnik / Jožica Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 18. 117 URH, Marija [Devetdeset] 90 let gospoda Albina Valanta / Urh Marija. // Blejske novice. ISSN 18554717. 3 (mar. 2017) 18.

118 DRUŠTVO upokojencev (Zasip) [Devetdeset] 90 let gospe Jerce Pogačar / DU in KORK Zasip. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 3 (mar. 2017) 18. 119 SVETOVNO hokejsko prvenstvo za mlade na Bledu pomagajo organizirati tudi študentje VGŠ Bled / študentje 2. letnika. // Blejske novice. ISSN 18554717. 3 (mar. 2017) 19.

130 PETERNEL, Urša Bled skoraj povsem poln / Urša Peternel. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:31 (18. apr. 2017) 3. 131 RANT, Mateja Sto pet let gorske reševalne službe / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:32 (21. apr. 2017) 4.

APRIL

132 SLON bo lastnik hotelov na Bledu / STA. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:96 (26. apr. 2017) 11.

120 ŽELEZNIK, Neva V slikah išče poezijo : Metka Krašovec, slikarka / Neva Železnik ; fotografije Arne Brejc in osebni arhiv sogovornice. // Ženska. ISSN 2386-0677. 3:4 (3. apr. 2017) 22-25.

133 KOCJAN, Vida Prepoznavni biser pod Alpami / Vida Kocjan ; [foto] Matic Štojs, arhiv Demokracije, Google maps. // Demokracija. ISSN 1408-0494. 22:17 (27. apr. 2017) 62-65.

121 RAČIČ, Blaž Požar v blejskem hotelu Krim / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:78 (4. apr. 2017) 12.

134 AHAČIČ, Marjana Seaweyevo premoženje so prodali / Marjana Ahačič. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:34 (28. apr. 2017) 2.

122 HRASTAR, Mateja A. Vila za aristokrate, kralja, naciste in Tita / Mateja A. Hrastar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:78 (4. apr. 2017) 28.

135 BERČON, Matjaž Ureditve in zasaditve ob jezeru / Matjaž Berčon. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 4 (apr. 2017) 3.

123 RAČIČ, Blaž Nezakoniti aneksi niso tako sporni / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:79 (5. apr. 2017) 4.

136 TRIGLAVSKI narodni park (Bled) Osnovnošolci spoznavajo, od kje priteče pitna voda / Javni zavod Triglavski narodni park. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 4 (apr. 2017) 3.

124 RANT, Mateja Jaka Ažman ostaja direktor / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:28 (7. apr. 2017) 4. 125 FAJFAR, Janez Promet se umika iz jezerske sklede / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:28 (7. apr. 2017) 6. 126 RANT, Mateja Premik pri obeh obvoznicah / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:29 (11. apr. 2017) 4. 127 J. K. Na Bledu praznovali / J. K. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:100 (12. apr. 2017) 23. 128 MLAKAR, Petra Z avtobusom iz prestolnice najraje na oglede Bleda / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:87 (14. apr. 2017) 10. 129 UMRLA najstarejša občanka. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:30 (14. apr. 2017) 4.

137 USPEŠEN zaključek projekta izdelave celostne prometne strategije za Občino Bled / MK projekt, b22, PNZ, Občina Bled. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 4 (apr. 2017) 4-5.

138

PURKART, Romana Kako zdravi smo na Bledu? / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 4 (apr. 2017) 6. 139 LUKAN, Bojana Udeležence delovnega sestanka s testom turističnega produkta »LAKtive« so očarale lepote Bleda / Bojana Lukan. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 4 (apr. 2017) 7. 140 MAROLT, Tonček Občni zbor Planinskega društva Bled / Tonček Marolt. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 4 apr. 2017) 9. 141 POKLUKAR, Maja Ekološka pomlad v vrtcu / Maja Poklukar. // Blejske novice. ISSN 18554717. 4 (apr. 2017) 16.

167


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

142 BLEJSKI Kozorogi Planinski tabor v CŠOD Lipa v Črmošnjicah / blejski Kozorogi. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 4 (apr. 2017) 17. 143 GAŠPERŠIČ, Neja Otroci o aktualnih temah / Neja Gašperšič. // Blejske novice. ISSN 18554717. 4 (apr. 2017) 17. 144 POKLUKAR, Meri Pomladno dogajanje na Podružnici Ribno / Meri Poklukar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 4 (apr. 2017) 22. 145 PAZLAR, Jožica [Devetdeset] 90 let gospe Romane – Danice Legat / Jožica Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 4 (apr. 2017) 23. 146 PAZLAR, Jožica Gospod Marjan Jensterle, 90-letnik / Jožica Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 4 (apr. 2017) 23. 147 OVSENEK, Jožica [Devetdeset] 90 let gospoda Jožeta Šlibarja / Jožica Ovsenek. // Blejske novice. ISSN 18554717. 4 (apr. 2017) 23. 148 MINI golf zveza Slovenije (Bled) Nestor slovenskih mini golf igrišč pripoveduje --- / Mini golf zveza Slovenije. // Blejske novice. ISSN 18554717. 4 (apr. 2017) 23-24.

MAJ 149 RANT, Mateja Oder jih uči in druži / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:35 (3. maj 2017) 14. 150 RANT, Mateja Berčon zamenjal Ažmana / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666.

70:35 (3. maj 2017) 1-2.

/ Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:111 (17. maj 2017) 11.

151 ZUPANČIČ, Tara Brez mačehe ne bi bila, kar sem / sprašuje Katja Cah ; foto Pro Plus. // Ona plus. ISSN 2232-285X. 7:4 (3. maj 2017) 14-18.

164 MLAKAR, Petra Parkirišč bo poleti na Bledu komaj dovolj / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:111 (17. maj 2017) 11.

152 ZUPANČIČ, Tara “Za srečo je treba delati na sebi.” / besedilo Petra Znoj ; fotografije Aleksandra Saša Prelesnik. // Jana. ISSN 0350-9125. 19 (3. maj 2017) 14-17.

165 RAČIČ, Blaž Gorenjska piramida za promocijo znanosti / Blaž Račič. // Delo. ISSN 03507521. 59:112 (18. maj 2017) 11.

153 RAČIČ, Blaž Berčon z vrha občine na vrh turizma / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:100 (4. maj 2017) 12. 154 MLAKAR, Petra Z muzejskim vlakom, polnim dobrot / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:103 (8. maj 2017) 11. 155 Z avtobusom na Bled. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:122 (8. maj 2017) 2. 156 RANT, Mateja Trije hoteli zamenjali lastnika / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:37 (9. maj 2017) 1, 6. 157 RAČIČ, Blaž Pogostitev na vlaku / B. R. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:106 (11. maj 2017) 10. 158 RANT, Mateja Zanimanje tujcev spet narašča / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:38 (12. maj 2017) 2. 159 RANT, Mateja Kartice namesto nalepk / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:38 (12. maj 2017) 5. 160 RAČIČ, Blaž Od masovnika do pajtičke / Blaž Račič; fotografije Jože Suhadolnik. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:109 (15. maj 2017) 19.

166 ŠUBIC, Simon Tudi lani rekordno / Simon Šubic. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:40 (19. maj 2017) 13. 167 AHAČIČ, Marjana Park za promocijo znanosti / Marjana Ahačič. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:40 (19. maj 2017) 1, 3. 168 ZAVRL Žlebir, Danica Na Bledu napovedujejo dobro sezono / Danica Zavrl Žlebir. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:40 (19. maj 2017) 4. 169 KUHAR, Janez Otoček sredi jezera zaigralo 533 harmonik / Janez Kuhar. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:138 (24. maj 2017) 10. 170 PINTAR, Matevž O naravnih znamenitostih in možnostih za športne aktivnosti na Bohinjski Beli / Matevž Pintar. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:41 (23. maj 2017) 2. 171 PETERNEL, Urša Stečaj za konjeniški klub / Urša Peternel. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:42 (26. maj 2017) 5. 172 ANKELE, Špela Po bohinjski progi tudi z bohinjskimi dobrotami / Špela Ankele. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:141 (27. maj 2017) 24.

161 MLAKAR, Petra Mladi na muzejskem vlaku pomagali (d)oživljati zgodovino / [tekst, foto] Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:109 (15. maj 2017) 11.

Lojze Ropret in Marjan Zupan na predstavitvi Iger spominov nekega otroštva, 18. maj 2017

168

162 HUDO dobri tudi blejski šolarji. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:39 (16. maj 2017) 4. 163 RAČIČ, Blaž Direktor tudi brez vodstvenih izkušenj

Prof. dr. Milček Komelj v pogovoru z Boženo Kolman Finžgar na predstavitvi Blejske knjige, 11. maj 2017 (foto: Damjan Mulej)


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

173 AHAČIČ, Marjana Potapljači čistili Blejsko jezero / Marjana Ahačič. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:43 (30. maj 2017) 24. 174 KOCMUR, Helena Poseben izziv so kombinacije psihoaktivnih zdravil / Helena Kocmur. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:122 (30. maj 2017) 3. 175 ZUPAN, Janez Past na Bledu za polnjenje občinskega proračuna / Janez Zupan. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:123 (31. maj 2017) 15. 176 RAČIČ, Blaž Blejski eksperiment / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:123 (31. maj 2017) 11. 177 AN. Ko. Harmonija tradicije in sodobnosti / An. Ko. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:123 (31. maj 2017) 20. 178 PURKART, Romana Poslovil se je dr. Borut Rus / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 18554717. 5 (maj 2017) 2. 179 OBETA se še ena dobra sezona. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 5 (maj 2017) 3. 180 TURIZEM (Bled) Vodja Kongresnega urada Bled se predstavi / Turizem Bled. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 5 (maj 2017) 4. 181 DRUŠTVO za varstvo okolja (Bled) V spomin Francu Žerovcu / Društvo za varstvo okolja Bled. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 5 (maj 2017) 5. 182 MARKUN, Tina Obisk iz Snowdonie / Tina Markun ; foto Aleš Zdešar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 5 (maj 2017) 8. 183 TIŠLER Serianz, Marija Modrina na Blejskem gradu / Marija Tišler Serianz ; foto Mirko Kunšič. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 5 (maj 2017) 9. 184 LAKOTA, Maja Potencialni novi agenti spet na Bledu / Maja Lakota. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 5 (maj 2017) 12. 185 MEŽAN, Toni [Petsto triintrideset] 533 harmonik na Bledu zaigralo Otoček sredi jezera / Toni Mežan. //

Blejske novice. ISSN 1855-4717. 5 (maj 2017) 12. 186 POKLUKAR, Meri Priznanje Nataši Klinar / za POŠ Ribno in Bohinjska Bela Meri Poklukar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 5 (maj 2017) 13. 187 POKLUKAR, Meri Rasti, rasti lipica / Meri Poklukar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 5 (maj 2017) 13. 188 PAZLAR, Jožica [Petindevetdeset] 95 let gospe Marije Prezelj / Jožica Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 5 (maj 2017) 14. 189 PAZLAR, Jožica [Devetdeset] 90 let gospoda Staneta Gabra / Jožica Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 5 (maj 2017) 14.

JUNIJ 190 PO Prešernu podoba raja. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:146 (1. jun. 2017) 15. 191 MLAKAR, Petra V piramido znanosti po nov poklic in pogled v prihodnost / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:127 (5. jun. 2017) 12. 192 KUMERDEJ, Mojca Umetnost ni nepotrebna “kaprica” / Aina Šmid ; fotografije Jože Suhadolnik, arhiv sogovornice. // Ženska. ISSN 23860677. 3:6 (5. jun. 2017) 16-19. 193 BRUN, Alenka Pokal v mešanju pijač / Alenka Brun. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:45 (6. jun. 2017) 20. 194 MLAKAR, Petra Prihodnje leto mimo Bleda po severni obvoznici / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:129 (7. jun. 2017) 11. 195 RAČIČ, Blaž Po blejski severni obvoznici čez eno leto / Blaž Račič. // Delo. ISSN 03507521. 59:129 (7. jun. 2017) 11. 196 RANT, Mateja Prihodnje leto že po obvoznici / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:46 (9. jun. 2017) 1, 4.

197 PETERNEL, Urša Vrh o kmetijstvu in živilstvu / Urša Peternel. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:46 (9. jun. 2017) 2. 198 RANT, Mateja Poklon velikemu človeku / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:46 (9. jun. 2017) 5. 199 KAVČIČ, Igor Risba je njen osnovni likovni izraz / Igor Kavčič. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:46 (9. jun. 2017) 10. 200 RANT, Mateja Skrb za vodo in okolje / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:48 (16. jun. 2017) 4. 201 ANKELE, Špela Policisti in njihovi kolegi tekmovali na Bledu / Špela Ankele. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:164 (19. jun. 2017) 6. 202 SODJA, Andraž Najhitrejši znova »specialci« / Andraž Sodja. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:49 (20. jun. 2017) 9. 203 RANT, Mateja Puhasta blejska družinica / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:50 (23. jun. 2017) 32. 204 CUNDER Reščič, Karina Garden Village Bled : slike ne pretiravajo / besedilo Karina Cunder Reščič ; fotografije Mavric Pivk in arhiv Garden Village. // Nedelo. ISSN 13187023. 23:26 (26. jun. 2017) 18-19. 205 RAČIČ, Blaž Na Blejskem gradu spet rekorden obisk / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:145 (26. jun. 2017) 4. 206 ZAVRL Žlebir, Danica Odličnjake sprejel župan / Danica Zavrl Žlebir. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:52 (30. jun. 2017) 27. 207 KAVČIČ, Igor Julij, pravi čas za Festival Bled / Igor Kavčič. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:52 (30. jun. 2017) 10. 208 RANT, Mateja Snujejo novo strategijo / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:52 (30. jun. 2017) 13.

169


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

209 BERČON, Matjaž Za občanke in občane ter obiskovalce in turiste / Matjaž Berčon in Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 18554717. 6 (jun. 2017) 3.

222 PIBER, Vanja Člani TD Bled na ekskurziji na Kočevskem / tekst in foto Vanja Piber. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 6 (jun. 2017) 10.

210 PURKART, Romana Investicije se nadaljujejo / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 18554717. 6 (jun. 2017) 4.

223 POKLUKAR, Maja Na Bohinjski Beli smo naredili labirint / Maja Poklukar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 6 (jun. 2017) 13.

211 BERČON, Matjaž Za vsako podrto drevo zasadimo dve novi / Matjaž Berčon. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 6 (jun. 2017) 4.

224 POKLUKAR, Meri Počitnicam naproti na Podružnici Ribno / Meri Poklukar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 6 (jun. 2017) 13.

212 PURKART, Romana Nagrada Danici Purg / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 6 (jun. 2017) 5.

225 KRAJEVNA organizacija Rdečega križa (Bohinjska Bela) [Devetdeset] 90 let gospe Marije Lesan / KORK Bohinjska Bela. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 6 (jun. 2017) 13.

213 DRUŠTVO za varstvo okolja (Bled) Izjava za javnost Društva za varstvo okolja Bled / Društvo za varstvo okolja Bled. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 6 (jun. 2017) 5. 214 MARKUN, Tina TNP in Crater Lake pobratena / Tina Markun. // Blejske novice. ISSN 18554717. 6 (jun. 2017) 5. 215 GAJIĆ, Marko Rade Šerbedžija ponovno navdušil udeležence BWF / Marko Gajić. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 6 (jun. 2017) 6. 216 PURKART, Romana Gospod Janez Černe podaril defibrilator / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 6 (jun. 2017) 6. 217 PURKART, Romana Selski gasilci praznujejo / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 6 (jun. 2017) 7. 218 ZAVRŠNIK, Zora Člani slikarskega društva Atelje v Vrbi / Zora Završnik. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 6 (jun. 2017) 7. 219 SVETE, Tatjana Živahna pomlad Folklornega društva Bled / Tatjana Svete. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 6 (jun. 2017) 8. 220 PURKART, Romana Pevski zbor Triglav Lesce – Bled v Doberdobu / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 6 (jun. 2017) 8. 221 PREMRL, Hana Zaključek otroške šole slikanja / Hana Premrl. // Blejske novice. ISSN 18554717. 6 (jun. 2017) 8.

170

226 PAZLAR, Meta [Devetdeset] 90 let gospoda Franca Mandelca / Meta Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 6 (jun. 2017) 14. 227 PURKART, Romana Brajnikov memorial 2017 / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 6 (jun. 2017) 14. 228 DRUŠTVO odbojkarskih sodnikov Gorenjske Blaž Markelj sodil finale Lige prvakov v Rimu / Društvo odboj. sodnikov Gorenjske. // Blejske novice. ISSN 18554717. 6 (jun. 2017) 15.

JULIJ 229 ŠIMENC, Laura Ko prehiti moške, začnejo še bolj goniti / besedilo Maja Bertoncelj. // Kranjčanka. - ISSN 1408-7103. 21:7 (jul. 2017) 4-7. 230 RAČIČ, Blaž Zakonca Login na Bledu kupila zemljo in vilo Epos / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:153 (5. jul. 2017) 1,3. 231 RANT, Mateja Sezona presežkov / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:54 (7. jul. 2017) 3. 232 STANOVNIK, Vilma Prišel bo tudi predsednik / Vilma Stanovnik. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:54 (7. jul. 2017) 7.

233 AJD Ali veste, kje v Sloveniji naj bi tekla najbolj okusna voda? / ajd. // Kvadrati. ISSN 1580-6421. 21:668 (10. jul. 2017) 30. 234 POKLJUKA kupila hostel Pod Voglom / STA. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:158 (11. jul. 2017) 12. 235 MLAKAR, Petra Tudi Hostel pod Voglom kupilo podjetje Pokljuka / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:158 (11. jul. 2017) 10. 236 SODJA, Andraž Tudi hostel v roke nadškofije / Andraž Sodja. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:55 (11. jul. 2017) 1, 4. 237 ZA milijon evrov je nadškofija kupila hostel / STA. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:186 (11. jul. 2017) 2. 238 STANOVNIK, Vilma Na Bledu rekordna nočna desetka / Vilma Stanovnik. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:55 (11. jul. 2017) 11. 239 PE Do direktorja Turizma Bled z novim razpisom / pe. // Dnevnik. ISSN 1318320. 67:164 (18. jul. 2017) 11. 240 RAČIČ, Blaž Na Bledu naj bi spremenili pogoje za direktorja / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:164 (18. jul. 2017) 4. 241 PERDAN, Manca Vojaški tabor za dijake in študente / Manca Perdan. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:57 (18. jul. 2017) 5. 242 RAČIČ, Blaž Škoda zaradi lubadarja večja kot lanska / Blaž Račič. // Delo. ISSN 03507521. 59:166 (20. jul. 2017) 4. 243 RANT, Mateja Sistematično bodo spremljali obisk / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:58 (21. jul. 2017) 2. 244 RANT, Mateja Nimajo težav s turisti v kopalkah / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:58 (21. jul. 2017) 3. 245 RANT, Mateja Jeseni nov razpis za direktorja / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:58 (21. jul. 2017) 4.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

246 RANT, Mateja Podobe mondenega Bleda / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:58 (21. jul. 2017) 29. 247 LIKOSAR, Maša Bled privabil več deset tisoč ljudi / Maša Likosar. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:59 (25. jul. 2017) 4. 248 NA Bledu prepevalo 66 mladih. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:202 (27. jul. 2017) 3. 249 AHLIN, Vladimir Pismo županu Bleda / Vladimir Ahlin – Premetovc. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:60 (28. jul. 2017) 27. 250 PERDAN, Manca Tuji turisti o Gorenjski / Manca Perdan. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:60 (28. jul. 2017) 28. 251 CUNDER Reščič, Karina Tu se je začelo / besedilo Karina Cunder Reščič ; fotografije Leon Vidic, Camping Bled. // Nedelo. ISSN 13187023. 23:31 (30. jul. 2017) 24-25. 252 ZAČELA so se dela na obvoznici. // Blejske novice. ISSN 1855-47. 7 (jul. 2017) 3. 253 PURKART, Romana Marjetin sejem na Bohinjski Beli / Romana Purkart ; foto Meta Kenda. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 7 (jul. 2017) 4. 254 HAFNAR, Tomaž Za varnost lahko veliko naredimo sami! / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 7 (jul. 2017) 5. 255 BEDEN, Ana Državne ženske kmečke igre / Ana Beden. // Blejske novice. ISSN 18554717. 7 (jul. 2017) 5. 256 VILMAN, Mateja Priprava prgarskih dobrot z Bojano Pipan / Mateja Vilman. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 7 (jul. 2017) 6. 257 ŠORLI, Iztok Praznik KS Ribno – 19. junij / Iztok Šorli. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 7 (jul. 2017) 6. 258 POLAJNAR, Mojca Še en dober festival je za nami / Mojca Polajnar. // Blejske novice. ISSN 1855-

4717. 7 (jul. 2017) 7. 259 PURKART, Romana Pr´ Hostar na Jezerski promenadi / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 7 (jul. 2017) 7. 260 JAMNIK Vidic, Biba Potovanje v čarobni svet knjižnic / Biba Jamnik Vidic. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 7 (jul. 2017) 8. 261 SVETE, Tatjana Vroč folklorni nastop v Puli in prisrčen nastop Nageljčkov na Bledu / Tatjana Svete, Anton Repe. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 7 (jul. 2017) 8.

tekmecev pri prevozu na Blejski otok, pletnjarji si jih ne želijo / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:178 (3. avg. 2017) 10. 271 RAČIČ, Blaž Omejevanje konkurence na Blejskem jezeru / Blaž Račič. // Delo. ISSN 03507521. 59:178 (3. avg. 2017) 12. 272 NA Bledu golf za elito. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:209 (3. avg. 2017) 19. 273 BLEJSKA občina ne vidi problemov s prevozi / STA. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:210 (4. avg. 2017) 2.

262 GAŠPERŠIČ, Neja Sprejem odličnjakov / Neja Gašperšič. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 7 (jul. 2017) 9.

274 MLAKAR, Petra Občina se pri pletnjah izgovarja na državo / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:179 (4. avg. 2017) 10.

263 TONEJC, Petra Prevzem nagrade za natečaj HUDOdobra TELOvadnica / Petra Tonejc. // Blejske novice. ISSN 18554717. 7 (jul. 2017) 11.

275 ZAPLOTNIK, Cveto Smrekov lubadar podira rekorde / Cveto Zaplotnik. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:62 (4. avg. 2017) 1, 12.

264 BOGATAJ, Magda Blejski turistični podmladek v Ramada hotelu v Kranjski Gori / Magda Bogataj, Peter Zupan. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 7 (jul. 2017) 11. 265 OŠTERBENK Janša, Lili Bled v Zeleni shemi slovenskega turizma / Lili Ošterbenk Janša. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 7 (jul. 2017) 12. 266 ODBOJKARSKI klub (Bled) In memoriam: Zdravko Silič (19432017) / Odbojkarski klub Bled. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 7 (jul. 2017) 19. 267 PIBER, Janez [Devetdeset] 90 let gospoda Stojana Potočnika / prijatelj Janez Piber. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 7 (jul. 2017) 20. 268 VILMAN, Mateja Zasipške igre 2017 / Mateja Vilman. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 7 (jul. 2017) 20.

AVGUST 269 KARTELNI dogovor pletnarjev? / STA. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:209 (3. avg. 2017) 2. 270 MLAKAR, Petra Varuhi konkurence bi radi več

276 AHAČIČ, Marjana Na jezeru je konkurenca omejena / Marjana Ahačič. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:62 (4. avg. 2017) 1, 6. 277 FAJFAR, Janez Vinko Golc : (1929-2017) / Janez Fajfar. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:62 (4. avg. 2017) 4. 278 COLNAR, Peter Bled z otočkom sredi jezera / Peter Colnar. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:62 (4. avg. 2017) 19. 279 BRUN, Alenka Festival ribjih dobrot / Alenka Brun. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:63 (8. avg. 2017) 18. 280 N. N. Turisti nam ne boste kos / N. N. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:184 (10. avg. 2017) 28. 281 ŠUBIC, Miran Za Slovence gorenjska bisera prepovedan sad / Miran Šubic. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:185 (11. avg. 2017) 32. 282 ESIH, Uroš »Problem so domačini, ne turisti« / Uroš Esih. // Večer. ISSN 0350-4972. 73:186 (14. avg. 2017) 2.

171


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

283 PETKOVIČ, Blaž Državljani prevzemimo odgovornost / Blaž Petkovič. // Večer. ISSN 0350-4972. 73:186 (14. avg. 2017) 3.

295 RANT, Mateja Nočejo več »političnih« direktorjev / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:68 (25. avg. 2017) 1, 4.

308 ŠPEC, Jana Navdušeni gost pekel posmoduljo / Jana Špec. // Blejske novice. ISSN 18554717. 8 (avg. 2017) 14.

284 AHAČIČ, Marjana Domači gosti vendarle dobrodošli / Marjana Ahačič. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:65 (14. avg. 2017) 4.

296 RANT, Mateja Za varnejšo šolsko pot / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:68 (25. avg. 2017) 5.

285 LAHOVNIK, Matej Poletna gneča / Matej Lahovnik. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:220 (14. avg. 2017) 4.

297 PE Vozniki pod budnim očesom blejskih šolarjev / pe. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:199 (29. avg. 2017) 11.

309 KUNČIČ, Srečo [Petindevetdeset] 95 let gospe Anke Kunčič / Srečo Kunčič. // Blejske novice. ISSN 18554717. 8 (avg. 2017) 14.

286 RANT, Mateja Zapornice pred Bledom / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:66 (18. avg. 2017) 3.

298 ZAPLOTNIK, Cveto Kitajci okušali Ambrožičev med / Cveto Zaplotnik. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:69 (29. avg. 2017) 4.

287 REPE, Božo Nepreslišano / Božo Repe. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:191 (19. avg. 2017) 17.

299 RAČIČ, Blaž Popustljivost se maščuje / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:200 (30. avg. 2017) 11.

288 MIHAJLOVIĆ, Novica Hiše za med, četudi ni Bled / Novica Mihajlović. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:192 (21. avg. 2017) 9.

300 IZBOLJŠANO čiščenje plavajočih delcev v kanalizaciji. // Blejske novice. ISSN 1855-47. 8 (avg. 2017) 3.

289 BRODNJAK, Tine Delo z ljudmi in za ljudi ima v krvi / besedilo Tomica Šuljić ; fotografija Roman Šipić. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:192 (21. avg. 2017) 12. 290 KARNEŽA Cerjak, Biserka Slovenci ne damo Bleda! / Biserka Karneža ; foto Primož Lavre. // Reporter. - ISSN 1855-3699. 10:34 (21. avg. 2017) 36-38. 291 LIKOSAR, Maša Iz Ljubljane na ogled gorenjskih znamenitosti / Maša Likosar. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:67 (22. avg. 2017) 29. 292 VIDMAR, Jana Okupacija Bleda? / Jana Vidmar. // Večer. ISSN 0350-4972. 73:193 (22. avg. 2017) 19. 293 RAČIČ, Blaž »Za direktorja hočemo strokovnjaka« / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:194 (23. avg. 2017) 2. 294 MLAKAR, Petra Upor politiki, ki bi park spremenila v živalski vrt z množico turistov / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:194 (23. avg. 2017) 10.

172

301 PURKART, Romana Tudi po dva tisoč tristo obiskovalcev na dan / Romana Purkart ; foto Franci Ferjan. // Blejske novice. ISSN 18554717. 8 (avg. 2017) 6. 302 V spomin častnemu občanu Vinku Golcu / hčeri z družinama in RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 8 (avg. 2017) 6. 303 PURKART, Romana Šesto ur dela za novo pletno / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 18554717. 8 (avg. 2017) 7. 304 PURKART, Romana Ob prazniku KS Zasip / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 18554717. 8 (avg. 2017) 9. 305 PURKART, Romana Gasilci Zasipa imajo novo vozilo / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-47. 8 (avg. 2017) 9. 306 PEČAR, Mojca Mladi gasilci na oddihu / Mojca Pečar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 8 (avg. 2017) 11. 307 KRISTAN, Toni Mladi gasilci PGD Selo tudi letos letovali v Pinei / Toni Kristan. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 8 (avg. 2017) 11.

310 ZUPAN, Stanko Taležlauf 2017 : cilj z razgledom / Stanko Zupan. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 8 (avg. 2017) 15. 311 SLIVNIK, Jernej Svetovno veteransko prvenstvo v veslanju na Bledu / Jernej Slivnik in RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 8 (avg. 2017) 16. 312 ZUPAN, Maja Največji slovenski kolesarski festival, festival z razgledom / Maja Zupan. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 8 (avg. 2017) 18. 313 ZUPAN, Marjan Nastop gasilcev starodobnikov PGD Podhom na Blejskih dnevih 2017 / Marjan Zupan ; foto Štefan Žemva. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 8 (avg. 2017) 20.

SEPTEMBER 314 SILIČ, Vladimir Koliko in kakšen turizem na Bledu / Vladimir Silič. // Dnevnik. ISSN 1318320. 67:204 (4. sep. 2017) 13. 315 VIDMAJER, Saša Blejska konferenca o svetovnih temah / Saša Vidmajer. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:204 (4. sep. 2017) 2. 316 BERTONCELJ, Maja Na Bledu veslači veterani / Maja Bertoncelj. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:71 (5. sep. 2017) 13. 317 RAČIČ, Blaž Blejci morajo državi vrniti 150.000 evrov / Blaž Račič. // Delo. ISSN 03507521. 59:206 (6. sep. 2017) 11. 318 RANT, Mateja Sklenili so poravnavo / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:72 (8. sep. 2017) 5. 319 LEGENDARNI veslači potegnili do zlata. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

27:244 (8. sep. 2017) 18.

Skupaj umirjamo promet v Občini Bled / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 9 (sep. 2017) 6.

320 HORVAT, Marjan Mojca Kumerdej : pisateljica in filozofinja / piše Marjan Horvat ; podoba Uroš Abram. // Mladina. ISSN 03509346. 36 (8. sep. 2017) 52-53.

340 PREMRL, Hana Medgeneracijski center Bled / Hana Premrl. // Blejske novice. ISSN 18554717. 9 (sep. 2017) 7.

321 RAČIČ, Blaž Šefa bodo iskali tudi prek agencij / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:209 (9. sep. 2017) 16. 322

341 PURKART, Romana Baletnik Lan Dan Kerštanj / Romana Purkart ; foto Pia Morič. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 9 (sep. 2017) 7.

MLAKAR, Petra Zmagoviti blejski sladoled z razgledom / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318320. 67:212 (13. sep. 2017) 10. 323 COLNAR, Peter Krištof Fašank in luteranstvo na Bledu / Peter Colnar. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:74 (15. sep. 2017) 21. 324 SLADOGLED – Bled v eni kepici. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:74 (15. sep. 2017) 4. 325 MEDNARODNE vojaške vaje in tekmovanje / STA. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:252 (16. sep. 2017) 3. 326 SODJA, Andraž Rezerviste popeljali v hribe / Andraž Sodja. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:75 (19. sep. 2017) 21. 327 RANT, Mateja Po Bledu z izposojenim kolesom / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:77 (26. sep. 2017) 4. 328 STANOVNIK, Vilma Zgodba blejskega osmerca / Vilma Stanovnik. // Gorenjski glas. ISSN 03526666. 70:78 (29. sep. 2017) 19. 329 RESMAN, Franc Koliko in kakšen turizem na Bledu, 2. / Franc Resman. // Dnevnik. ISSN 1318320. 67:226 (29. sep. 2017) 17. 330 PRVEMU predsedniku Muzejskega društva Bled dr. Borutu Rusu v spomin / Srečo Vernig ... [et al.]. // Razgledi Muzejskega društva Bled. ISSN 18549268. 9 (2017) 3-13. 331 ROZMAN, Franc Častni občani občine Bled do druge svetovne vojne / Franc Rozman. // Razgledi Muzejskega društva Bled. ISSN 1854-9268. 9 (2017) 15-24.

342 PINTAR, Tatjana Fantom potuje v Kanado / Tatjana Pintar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 9 (sep. 2017) 7.

Žigi pošte Bled skozi čas, razstava Damjana Jensterla septembra 2017

332 MAROLT, Tone Eden zadnjih grajskih rokodelcev: Anton Marolt 1912-1998 / Tone Marolt. // Razgledi Muzejskega društva Bled. ISSN 1854-9268. 9 (2017) 43-58. 333 ROŽIČ, Janko Jana Ambrožič : 1960-2014 / Janko Rožič. // Razgledi Muzejskega društva Bled. ISSN 1854-9268. 9 (2017) 101-107. 334 DOBRAVEC, Jurij Orgle v blejski župnijski cerkvi / Jurij Dobravec. // Razgledi Muzejskega društva Bled. ISSN 1854-9268. 9 (2017) 69-90. 335 PAPLER-Lampe, Vida Zeleni pas Bleda / Vida Papler-Lampe. // Razgledi Muzejskega društva Bled. ISSN 1854-9268. 9 (2017) 91-99. 336 MUGERLI, Marko Blejska župnija v sredini 17. stoletja / Marko Mugerli. // Razgledi Muzejskega društva Bled. ISSN 1854-9268. 9 (2017) 59-68. 337 LAKOTA, Maja Bled v očeh svetovne javnosti v letu 2016 / Maja Lakota. // Razgledi Muzejskega društva Bled. ISSN 18549268. 9 (2017) 133-149. 338 MULEJ, Damjan Domoznanska bibliografija Bleda za leto 2016 / Damjan Mulej. // Razgledi Muzejskega društva Bled. ISSN 18549268. 9 (2017) 151-181. 339 PURKART, Romana

343 JAKA, Pia in Ela Bled zasuli z medaljami / Ksenija Blažič … [et al.]. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 9 (sep. 2017) 11. 344 PURKART, Romana Izjemno tekmovanje in veliki načrti / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 9 (sep. 2017) 14. 345 JAKOPIČ, Mojca Športno društvo Moj klub Bled / Mojca Jakopič. // Blejske novice. ISSN 18554717. 9 (sep. 2017) 14-15. 346 MARLAK, Barbara Blejske umetnostne drsalke in drsalci združeni v en sam klub – DK Labod Bled / Barbara Merlak in Tadeja Omovšek. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 9 (sep. 2017) 15.

OKTOBER 347 RANT, Mateja Prepričali z blejskimi razgledi / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:81 (10. okt. 2017) 20. 348 FON, Boštjan Bled je spet slovenski / Boštjan Fon. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:278 (12. okt. 2017) 4. 349 N. N. Začenja se turistična sezona na Bledu! / N. N. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:239 (14. okt. 2017) 40. 350 MLAKAR, Petra Za izposojo koles so se na Bledu najbolj ogreli domačini / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:241 (16. okt. 2017) 12. 351 KAVČIČ, Igor

173


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Ex-tempore Bled uspel / Igor Kavčič. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:83 (17. okt. 2017) 8. 352 MLAKAR, Petra Pet kandidatov za direktorja zavoda / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:243 (19. okt. 2017) 12. 353 RAČIČ, Blaž Za šefa blejskega turizma dela za 24 ur na dan / Blaž Račič. // Delo. ISSN 03507521. 59:243 (19. okt. 2017) 11.

364 KARNEŽA Cerjak, Biserka Brutalni napad na Bledu / [tekst in] foto Biserka Karneža ; foto arhiv Reporterja. // Reporter. ISSN 1855-3699. 10:44 (30. okt. 2017) 46-48. 365 PURKART, Romana Gorenjke k ginekologu pridejo dovolj zgodaj / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 10 (okt. 2017) 3.

354 PET kandidatov za direktorja. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:84 (20. okt. 2017) 4.

366 PURKART, Romana Izjemen uspeh centra DO RE MI na Svetovnem festivalu avtizma / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 18554717. 10 (okt. 2017) 4.

355 PE Blejsko Vilo Zora bodo prenovili / pe. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:245 (21. okt. 2017) 14.

367 LUKAN, Bojana Novo igrišče na Bohinjski Beli / Bojana Lukan. // Blejske novice. ISSN 18554717. 10 (okt. 2017) 4.

356 RANT, Mateja Še letos nova streha za vilo Zora / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:85 (24. okt. 2017) 4.

368 SLIVNIK, Jernej Bledu novo svetovno prvenstvo / Jernej Slivnik. // Blejske novice. ISSN 18554717. 10 (okt. 2017) 5.

357 ANKELE, Špela Naročili umor vojaškega biologa? / Špela Ankele. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:292 (26. okt. 2017) 2-3.

369 GASILSKA zveza (Bled / Bohinj) Tekmovanje gasilcev za Memorial Matevža Haceta / Gasilska zveza Bled – Bohinj. // Blejske novice. ISSN 18554717. 10 (okt. 2017) 6.

358 RANT, Mateja Blejski rotary ima najdaljši staž na Gorenjskem / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:86 (27. okt. 2017) 27. 359 RANT, Mateja Tomaž Rogelj novi direktor Turizma Bled / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:86 (27. okt. 2017) 32. 360 MLAKAR, Petra Tomaž Rogelj, novi direktor Turizma Bled, domačih turistov poleti ne bo odganjal / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:250 (27. okt. 2017) 11.

370 KUNČIČ, Srečko Jamarji so čistili brezna / Srečko Kunčič. // Blejske novice. ISSN 18554717. 10 (okt. 2017) 7. 371 PURKART, Romana Velika nagrada Bled Nataliyi Gorza za sliko Drevo / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 10 (okt. 2017) 9. 372 VRTOVEC Beno, Ana Mrakova domačija že drugič odprla svoja vrata za obiskovalce / Ana Vrtovec Beno. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 10 (okt. 2017) 10.

361 ŠUBIC, Simon Na Bledu pretepli aktivista / Simon Šubic. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:86 (27. okt. 2017) 14.

373 POKLUKAR, Meri Le kaj se je na Podružnici Ribno zanimivega dogajalo? / Meri Poklukar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 10 (okt. 2017) 11.

362 N. N. Bled z dežja pod kap / N. N. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:250 (27. okt. 2017) 36.

374 PAZLAR, Meta Zero Waste – šola prihodnosti / Meta Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 10 (okt. 2017) 11.

363 RAČIČ, Blaž Nov direktor stavi na avtentičnost / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:251 (28. okt. 2017) 16.

375 ČOSATOVIĆ, Eldina Dijaki in študentje na Bledu okronali evropski dan jezikov / Eldina Čosatović. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 10

174

(okt. 2017) 12. 376 POKLUKAR, Maja [Peti] 5. škratov pohod: Od Iglice do Save / Maja Poklukar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 10 (okt. 2017) 13. 377 OSNOVNA šola prof. dr. Josipa Plemlja (Bled) Evropski teden športa na OŠ Bled / OŠ Bled. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 10 (okt. 2017) 13. 378 OMOVŠEK, Lana Povabimo sonce v šolo / Lana Omovšek. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 10 (okt. 2017) 17. 379 BOGOŽALEC, Robert Zaključek atletske sezone / Robert Bogožalec. // Blejske novice. ISSN 18554717. 10 (okt. 2017) 17. 380 RDEČI križ (Bled) [Petindevetdeset] 95 let gospe Terezije Vernig / RK Bled. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 10 (okt. 2017) 19. 381 RDEČI križ (Bled) [Petindevetdeset] 95 let gospe Katarine Vodušek / RK Bled. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 10 (okt. 2017) 19. 382 RDEČI križ (Bled) [Devetdeset] 90 let gospe Marije Zore / RK Bled. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 10 (okt. 2017) 19. 383 RDEČI križ (Bled) [Devetdeset] 90 let gospe Rezke Dežman / RK Bled. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 10 (okt. 2017) 19.

NOVEMBER 384 KARNEŽA Cerjak, Biserka Izbranec za prestižne naloge / Biserka Karneža. // Reporter. ISSN 1855-3699. 10:45 (6. nov. 2017) 12. 385 RANT, Mateja Danes bi potrebovali še več tez / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:89 (7. nov. 2017) 5. 386 J. K. Na Prgarskem dnevu je dišalo po tepkah /J. K. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:303 (8. nov. 2017) 16.


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

387 RANT, Mateja S promenade umikajo promet / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:90 (10. nov. 2017) 4. 388 RANT, Mateja Alpski biseri zbrani na Bledu / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:90 (10. nov. 2017) 6. 389 MALAKAR, Petra Bohinj in na Bled na oddih brez avtomobila / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:263 (14. nov. 2017) 11. 390 TRAJNOSTNA mobilnost / STA. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:264 (15. nov. 2017) 15. 391 MALAKAR, Petra Slovo od parkiranja na blejski promenadi / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:265 (16. nov. 2017) 10. 392 RAČIČ, Blaž V blejskih posteljah bo dosežen rekord / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:269 (21. nov. 2017) 11. 393 RANT, Mateja Na Bledu imajo najlepša javna stranišča / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:94 (24. nov. 2017) 32. 394 PURKART, Romana Nova okna v Ribnem / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 11 (nov. 2017) 2. 395 PURKART, Romana Alpski biseri, mobilnost in martinovo / Romana Purkart, Bojana Lukan ; foto Sašo Valjavec. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 11 (nov. 2017) 3. 396 PURKART, Romana Janez Resman: Blejska komunala sodi med tri najboljše v Sloveniji! / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 18554717. 11 (nov. 2017) 6. 397 PURKAT, Romana Javna stranišča na Bledu so najlepša in najbolj urejena / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 11 (nov. 2017) 7.

Koroško / TD Zasip. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 11 (nov. 2017) 8. 400 SVETE, Tatjana Folklorno društvo Bled na turneji v Beli krajini / Tatjana Svete. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 11 (nov. 2017) 9. 401 SMOLE, Branka Odhostali so do Hostarja / Branka Smole. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 11 (nov. 2017) 10. 402 OSNOVNA šola prof. dr. Josipa Plemlja (Bled) Mesec požarne varnosti na OŠ Bled / OŠ Bled. // Blejske novice. ISSN 18554717. 11 (nov. 2017) 12. 403 BLEJSKI kozorogi začeli z novimi potmi / mentorice planinskega krožka Blejski kozorogi. // Blejske novice. ISSN 18554717. 11 (nov. 2017) 12. 404 PIBER, Vanja Člani Turističnega društva Bled na izletu na Madžarskem / Vanja Piber ; foto Miro Zalokar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 11 (nov. 2017) 17. 405 PURKART, Romana Bled na sejmu WTM v Londonu / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 11 (nov. 2017) 19. 406 PURKART, Romana Prgine jedi v knjižici receptov / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 11 (nov. 2017) 19. 407 POKLUKAR, Meri Na ribenski šoli se vedno kaj dogaja! / Meri Poklukar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 11 (nov. 2017) 19. 408 RDEČI križ (Bled) [Devetdeset] 90 let gospe Marije Polak / RK Bled. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 11 (nov. 2017) 21. 409 KOBLAR, Marjan [Devetdeset] 90 let gospe Rozalije Kunčič / Marjan Koblar. // Blejske novice. ISSN 18554717. 11 (nov. 2017) 21.

398 POLJANEC, Katja Prvo srečanje Dindolčanov / Katja Poljanec. // Blejske novice. ISSN 18554717. 11 (nov. 2017) 8.

410 PAZLAR, Jožica [Sedemindevetdeset] 97 let gospe Vere Martinjak / Jožica Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 11 (nov. 2017) 21.

399 TURISTIČNO društvo (Zasip) Izlet Turističnega društva Zasip na

411 RDEČI križ (Bohinjska Bela) [Devetdeset]

90 let gospe Marije Kelbl / RK Bohinjska Bela. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 11 (nov. 2017) 21-22. 412 PURKART, Romana Oskrbovana stanovanja na Bledu / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 11 (nov. 2017) 22. 413 MERLAK, Barbara Blejsko Ledeno dvorano zasedli umetnostni drsalci iz 19-ih držav / Barbara Merlak. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 11 (nov. 2017) 22.

DECEMBER 414 RANT, Mateja Pr´ Hostar za popestritev / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:96 (1. dec. 2017) 4. 415 MLAKAR, Petra Končujejo temeljito prenovo blejske Festivalne dvorane / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:282 (6. dec. 2017) 10. 416 RANT, Mateja Na Bledu posodobili Festivalno dvorano / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:98 (8. dec. 2017) 1. 417 DRUŠTVO za varstvo okolja (Bled) Bled ostaja neurejena turistična destinacija / Društvo za varstvo okolja Bled. // Dnevnik. ISSN 1318-0320. 67:285 (9. dec. 2017) = Dnevnikov objektiv. ISSN 1854-6781. (9. dec. 2017) 22. 418 KRIŠELJ Grubar, Urška Smeh se sliši po vsej vasi / tekst Urška Krišelj Grubar ; foto Mateja Jordović Potočnik. // Zarja. ISSN 2386-0626. 3:50 (12. dec. 2017) 15-17. 419 HIENG, Primož Blejski zvon se oglaša iz globin / Primož Hieng. // Slovenske novice. ISSN 03541088. 27:339 (14. dec. 2017) 27. 420 J. K. Pokljuški zdravnik / J. K. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:344 (19. dec. 2017) 16. 421 J. K. Že petič je najlepša Valvasorjeva ulica / J. K. // Slovenske novice. ISSN 03541088. 27:344 (20. dec. 2017) 16. 422 RAČIČ, Blaž »Ohranimo avtentičnost. To turisti iščejo« / Blaž Račič. // Delo. ISSN 03507521. 59:295 (21. dec. 2017) 11.

175


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

423 RANT, Mateja Postopoma do vrhunskosti / Mateja Rant. // Gorenjski glas. ISSN 0352-6666. 70:102 (22. dec. 2017) 6. 424 MLAKAR, Petra Do dokončanja obvoznic se bo treba znajti / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:292 (22. dec. 2017) 12. 425 MLAKAR, Petra Blejske znamenitosti dobivajo ledene replike / Petra Mlakar. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:298 (27. dec. 2017) 10.

V viharju zgodovine in v zavetju narave / Meta Pazlar ; foto Franci Ferjan. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 12 (dec. 2017) 10.

- 1:50.000 ; Gauß-Krügerjeva proj. [Ljubljana] : Geodetski zavod Slovenije, 1996. - 1 zvd : barv. ; 39 x 56 cm na listu 50 x 69 cm, zložen na 13 x 23 cm

436 HLEBANJA, Ana Premiera gledališke predstave Pokljuški zdravnik / Ana Hlebanja. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 12 (dec. 2017) 12.

Ekvidistanca: 20 m. - Zadaj: Pregledna karta razdelitve listov TK 50. Mednarodna razdelitev na liste: oznaka lista NL 33 05 17, oznaka cone 33 T

437 PURKART, Romana Hiša eksperimentov / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 12 (dec. 2017) 12.

426 TURK, Janez Samovšečni Bled / Janez Turk. // Dnevnik. ISSN 1318-320. 67:298 (27. dec. 2017) 15.

438 POKLUKAR, Meri V pričakovanju zime in praznikov na Podružnici Ribno / Meri Poklukar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 12 (dec. 2017) 13.

427 RAČIČ, Blaž Prvič v zgodovini Blejci z več kot milijon prenočitvami / Blaž Račič. // Delo. ISSN 0350-7521. 59:301 (30. dec. 2017) 16.

439 BEBER, Urša Praznični december / Urša Beber. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 12 (dec. 2017) 13.

428 MILIJON prenočitev na Bledu. // Slovenske novice. ISSN 0354-1088. 27:353 (30. dec. 2017) 2. 429 BERČON, Matjaž [Osemdeset] 80 strani dokumentacije za 24 novih dreves / Matjaž Berčon. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 12 (dec. 2017) 3. 430 PURKART, Romana Prenovljena Festivalna dvorana Bled, grad letos obiskalo več kot pol milijona ljudi / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 12 (dec. 2017) 4. 431 PURKART, Romana Obisk barona Brammetza na Bledu / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 12 (dec. 2017) 5. 432 PURKART, Romana Vila Zora dobiva novo obleko / Romana Purkart. // Blejske novice. ISSN 18554717. 12 (dec. 2017) 5.

440 PIBER, Vanja Podelitev priznanj v akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna / Vanja Piber. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 12 (dec. 2017) 17. 441 POKLUKAR, Luka SnapGuest – prijava gostov s pomočjo kamere telefona / Luka Poklukar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 12 (dec. 2017) 18. 442 PURKART, Romana Praznična osvetlitev Bleda / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 12 (dec. 2017) 19. 443 PAZLAR, Jožica [Devetdeset] 90 let gospe Julijane Sirk / Jožica Pazlar. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 12 (dec. 2017) 19.

MONOGRAFIJE, DVDJI IN ZEMLJEVIDI

433 PURKART, Romana Bled v ledenih skulpturah! / RP. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 12 (dec. 2017) 8.

444 FREMDENVERKEHRSNACHRICHTEN für Bled 1980. - Bled : Turistično društvo = Tourist Society, 1980 (Kranj : Gorenjski tisk). - 96 str. : ilustr. ; 17 cm

434 GLOBOČNIK, Špela Pestro dogajanje v glasbenem centru DO RE MI / Špela Globočnik. // Blejske novice. ISSN 1855-4717. 12 (dec. 2017) 9.

Ov. nasl. - 50.000 izv.

435 PAZLAR, Meta

176

445 REPUBLIKA Slovenija, topografska karta 1:50.000. List 18, Bled [Kartografsko gradivo] / Geodetski zavod Slovenije, kartografski oddelek.

446 MENCINGER, Vojko Šah na Bledu v 20. stoletju / avtorja Vojko Mencinger in Aleš Drinovec. - Bled : [Občina], 2000 (Domžale : Tiskarna). 309 str. : ilustr. ; 21 cm 447 DRUŠTVO upokojencev (Bled) Naših 60 let / [zbrala in uredila Katarina Knaflič] ; fotografije arhiv DU Bled. - Bled : Društvo upokojencev, 2010 (Bled : CUT). - 41 str. : ilustr. ; 24 cm 800 izv. 448 HIENG, Primož Energije iz nedrij zemlje : 100 energijskih točk, parkov in gajev v Sloveniji / Primož Hieng ; [fotografije Primož Hieng, Janez Medvešek, Goran Rovan]. - 1. natis. - Brezovica pri Ljubljani : Harlekin No. 1, 2017 (Ljubljana : Belin grafika). - 272 str. : ilustr. ; 22 cm 300 izv. - Bibliografija: str. 272 ISBN 978-961-6008-48-8 449 MOHAR, Katarina, 1982 Vila Bled / Katarina Mohar. - Ljubljana : Založba ZRC, 2016 (Ljubljana : Collegium graphicum). - 82, [VI] str. : ilustr. ; 21 cm. - (Umetnine v žepu, ISSN 2232-3775 ; 13) Potiskana zadnja notr. str. ov. - Spremna beseda Barbare Murovec na zadnji str. ov. - 400 izv. - Bibliografija: str. [II-V] ISBN 978-961-254-978-7 450 PROSTOVOLJNO gasilsko društvo (Selo pri Bledu) [Sto deset] 110 let PGD Selo pri Bledu : 1907-2017 / [urednik in oblikovanje Samo Zupan]. - 1. izd. - Selo pri Bledu : Prostovoljno gasilsko društvo, 2017 (Bled : CUT!). - 44 str. : ilustr. ; 25 cm Ov. nasl. - 300 izv. 451 SILIČ, Vladimir Selo in Selani : od kod prihajamo, kam gremo. 1. del / [tekst in fotografije] Vladimir Silič. - Bled : samozal. V. Silič, 2017- . - [116] str. : ilustr. ; 30 cm Dosedanja vsebina: Del 1. - 2017 ISBN 978-961-283-917-8 (zv. 1)


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Dodatek k nasl. na DVD-ju in embalaži. - Posneto 2005. - Podnapisi v nem. in angl. - Produkcija: Videofon. - Bere: Nataša Mrak. - Igrajo: Igralska skupina Gašperja Lambergarja. - Pripovedujejo: Leo Andergassen, Jože Antonič, Janez Fajfar, Anton Janc, Bojan Korošak, Franci Kindelhofer, Ana Marija Kovač, Janez Rozman, Klaus Seebacher, Branko Slanovic, Melita Vovk, Metka Žnidar

MONOGRAFIJE (BLED V LEPOSLOVJU) 454 SLOVENSKE legende / [zbral in priredil] Anton Medved ; [ilustriral] Anton Koželj. - V Celovcu : Družba sv. Mohorja, 1910 (v Celovcu : Družba sv. Mohorja). - 127 str. : ilustr. ; 23 cm

452 ŽNIDAR, Metka, 1956 Bled skozi čas [Videoposnetek] : 1001-1858 : [zgodovinsko-dokumentarni film] / Metka Žnidar in Zgodovinsko društvo Bled 1004 ; avtorica Metka Žnidar ; scenarij Metka Žnidar, Drago Fon, Nataša Mrak ; režija Drago Fon ; snemalci Drago Fon, Samo Finžgar (posnetki iz zraka), Tomaž Arih (posnetki iz zraka) ; zvokovna obdelava Leon Šmid ; ilustracije Melita Vovk ; prevajalka Klaudija Sotlar. - Blejska Dobrava : Videofon, [2017]. - 1 video DVD (24 min, 46 sek) : barve, zvok ; 12 cm Nasl. na DVD-ju in embalaži: Čas Bleda in Brixna. - Angl. nasl. na DVD-ju in embalaži: Bled and Brixen through time. - Nem. nasl. na DVD-ju in embalaži: Bled und Brixen durch die Zeit. - Dodatek k nasl. na DVD-ju in embalaži. - Posneto 2005. - Produkcija: Videofon. - Bere: Nataša Mrak. - Igrajo: Igralska skupina Gašperja Lambergarja. - Pripovedujejo: Leo Andergassen, Jože Antonič, Janez Fajfar, Anton Janc, Bojan Korošak, Franci Kindelhofer, Ana Marija Kovač, Janez Rozman, Klaus Seebacher, Branko Slanovic, Melita Vovk, Metka Žnidar 453 ŽNIDAR, Metka, 1956 Bled skozi čas [Videoposnetek] : 1001-1858 : [zgodovinsko-dokumentarni film] / Metka Žnidar in Zgodovinsko društvo Bled 1004 ; avtorica Metka Žnidar ; scenarij Metka Žnidar, Drago Fon, Nataša Mrak ; režija Drago Fon ; snemalci Drago Fon, Samo Finžgar (posnetki iz zraka), Tomaž Arih (posnetki iz zraka) ; zvokovna obdelava Leon Šmid ; ilustracije Melita Vovk ; prevajalka Klaudija Sotlar. - Blejska Dobrava : Videofon, [2017]. - 1 video DVD (45 min, 24 sek) : barve, zvok ; 12 cm Nasl. na DVD-ju in embalaži: Čas Bleda in Brixna. - Angl. nasl. na DVD-ju in embalaži: Bled and Brixen through time. - Nem. nasl. na DVD-ju in embalaži: Bled und Brixen durch die Zeit. -

455 ZUPAN, Dim Cake iz Zake / Dim Zupan. - 1. izd. - Ljubljana : Mladika, 2016 ([Celje] : Grafika Gracer). - 121 str. ; 21 cm. (Knjižna zbirka Trepetlika ; št. 64) 500 izv. ISBN 978-961-205-239-3 456 MATOH, Marko Moja moja / Marko Matoh ; [spremna beseda Jurij Hudolin]. - Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2016 ([s. l.] : GPS group). 223 str. ; 12 cm. - (Posebne izdaje / KUD Apokalipsa ; 32) 500 izv. - Himna ljubezni / Jurij Hudolin: str. 219-223. - Zapis na nasl. str.: Marti, Marko. nov. 16: SIKRDV: BL od 821.163.6 MATOH Marko ISBN 978-961-6894-83-8 457 BLED in Slovenian folk tales / collected and adapted by Dušica Kunaver and Brigita Lipovšek ; [translated by Mimica Marinšek Čadež and Dušica Kunaver ; pictures Adriano Janežič, France Kunaver, Pavel Kunaver ; illustrations from old publications ; photos Sandi Bertoncelj, Jože Mihelič, Urška Vahtar ]. - 2. dopolnjena izd. - Ljubljana : Društvo Naše gore list, 2017. - 45 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Series Slovenia - country of legends) Potiskane notr. str. ov. - Bibliografija: str. [46] ISBN 978-961-6979-10-8 458 BLED v ljudski pripovedi / zbrali in za mladino priredili Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek ; [ilustracije iz starih publikacij ; risbe Adriano Janežič, Anton Karinger, France Kunaver ; fotografije Sandi Bertoncelj, Jože Mihellič, Urška

Vahtar]. - 3. dopolnjena izd. - Ljubljana : Turistično in kulturno društvo Naše gore list, 2017. - 45 str. : ilustr. ; 21 cm. (Zbirka Slovenija - dežela legend) Potiskane notr. str. ov. - Bibliografija: str. [46] ISBN 978-961-6979-08-5 459 DIAK, Maggy Gorazdov dnevnik / Maggy Diak in Valentin Cundrič. - Jesenice : samozal. M. Cundrič ; Žirovnica : Medium, 2017 (Žirovnica : Medium). - 157 str. : ilustr. ; 22 cm 100 izv. ISBN 978-961-6895-16-3 (Medium) 460 ULČAR, Ciril Orožje, uši in svoboda / Ciril Ulčar. - 1. natis. - Ljubljana : eBesede, 2017 ([Ljubljana] : Demat). - 369 str. : ilustr. ; 23 cm Podatek o natisu v CIP-u. - Tiskano po naročilu ISBN 978-961-7022-01-8

AVTORSKO KAZALO A. J. 49 Abram, Uroš podoba 320 Ahačič, Marjana 9, 134, 167, 173, 276, 284 Ahlin, Vladimir 249 ajd 233 An. Ko. 177 Ankele, Špela 44, 48, 92, 172, 201, 357 B. R. glej Račič, Blaž Bakal, Oste 14 Beber, Urša 439 Beden, Ana 255 Beno, Ana Vrtovec glej Vrtovec Beno, Ana Berčon, Matjaž 25, 58, 135, 209, 211, 429 Bertoncelj, Maja 89, 229, 316 Birk, Marijana Eri- glej Eri-Birk, Marijana Blažič, Ksenija 343 Blejski Kozorogi 142 Bogataj, Magda 264 Bogožalec, Robert 379 Brejc, Arne fotografije 120 Brudar, Aleksander 42 Brun, Alenka 1, 2, 4, 75, 193, 279 Cah, Katja sprašuje 151 Colnar, Peter 278, 323 Cunder Reščič, Karina besedilo 204, 251 Čosatović, Eldina 375 Dobravec, Jurij 334 Dornik, Sonja 45 Drinovec, Aleš 446 Društvo odbojkarskih sodnikov Gorenjske 228 Društvo upokojencev (Zasip) 118 Društvo za varstvo okolja (Bled) 181, 213, 417 Eri-Birk, Marijana 5 Eržen, Jure foto 74

177


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Esih, Uroš 282 Fajfar, Janez 97, 103, 113, 277 Ferjan, Franci foto 301, 435 Filipič, Bernarda Jesenko glej Jesenko Filipič, Bernarda Fon, Boštjan 20, 84, 348 Gajić, Marko 215 Gasilska zveza (Bled / Bohinj) 369 Gašperšič, Neja 143, 262 Globočnik, Špela 33, 434 Grubar, Urška Krišelj glej Krišelj Grubar, Urška Hieng, Primož 419, 448 Hlebanja, Ana 436 Hočevar, Uroš foto 47 Horvat, Marjan piše 320 Hrastar, Mateja A. 122 J. K. 127, 386, 420-421 Jakopič, Mojca 345 Jaksetič, Dragica tekst 74 Jalen, Andrej 62 Jamnik Vidic, Biba 21, 260 Janša, Lili Ošterbenk glej Ošterbenk Janša, Lili Jesenko Filipič, Bernarda foto 31 Jordović Potočnik, Mateja foto 418 Kapš, Darja 107 Karneža, Biserka besedilo 290, 364, 384 Kavčič, Igor 22, 199, 207, 351 Kenda, Meta foto 253 Knaflič, Katarina zbrala in uredila 447 Koblar, Marjan 409 Kocjan, Vida 133 Kocmur, Helena 174 KORK Bohinjska Bela glej Krajevna organizacija Rdečega križa (Bohinjska Bela) Krajevna organizacija Rdečega križa (Bohinjska Bela) 225 Kristan, Toni 307 Krišelj Grubar, Urška tekst 418 Kučič, Srečko glej Kunčič, Srečo Kuhar, Janez 55, 169 Kunčič, Srečo 309, 370 Kunstelj, Ana Marija 106 Kunšič, Mirko foto 183 Lahovnik, Matej 285 Lakota, Maja 184, 337 Lampe, Vida Papler- glej Papler-Lampe, Vida Lavre, Primož foto 290 Leiler, Ženja 43 Likosar, Maša 247, 291 Lorenčič, Danaja besedilo 51 Lukan, Bojana 26, 100, 139, 367, 395 Maličev, Patricija tekst 46-47 Markun, Tina 182, 214 Marolt, Miha 29 Marolt, Tonček glej Marolt, Tone Marolt, Tone 140, 332 Marolt, Viktorija 112 Mencinger, Vojko 446 Merlak, Barbara 346, 413 Mežan, Toni 27, 185 Mihajlović, Novica 6, 288 Mihovec, Janez 18 Mini golf zveza Slovenije (Bled) 148 Mlakar, Petra 52, 56, 77, 86, 90, 128, 154, 161, 164, 191, 194, 235, 270, 274, 294, 322, 350, 352, 360, 389, 391, 415, 424-425 Mohar, Katarina 449 Morič, Pia foto 341 Mugerli, Marko 336 Mulej, Damjan 338 N. N. 280, 349, 362 Naglič, Miha 11

178

Nerat, Jana 34 Odbojkarski klub (Bled) 266 Omovšek, Lana 378 Omovšek, Tadeja 346 Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja (Bled) 377, 402 Ošterbenk Janša, Lili 265 Ovsenek, Jožica 147 Papler-Lampe, Vida 335 Pazlar, Jožica 38-40, 66, 68-71, 115-116, 145-146, 188-189, 410, 443 Pazlar, Meta 36-37, 226, 374, 435 pe 91, 239, 297, 355 Pečar, Mojca 306 Peternel, Urša 57, 94, 130, 171, 197 Petkovič, Blaž 283 Piber, Janez 267 Piber, Vanja tekst in foto 222, 404, 440 Pintar, Matevž 170 Pintar, Tatjana 342 Pivk, Mavric fotografije 204 Poklukar, Luka 441 Poklukar, Maja 64, 141, 223, 376 Poklukar, Meri 35, 65, 144, 186-187, 224, 373, 407, 438 Polajnar, Mojca 258 Poljanec, Katja 398 Poljanec, Vlada 114 Potočnik, Mateja Jordović glej Jordović Potočnik, Mateja Praprotnik, Zala 110 Predalič, Primož fotografije 51 Predan, Manca 241, 250 Prelesnik, Aleksandra Saša fotografije 152 Premetovc glej Ahlin, Vladimir Premrl, Hana 221, 340 Prostovoljno gasilsko društvo (Selo pri Bledu) 450 Purkart, Romana 28, 59-61, 73, 101-102, 104-105, 109, 111, 138, 178, 209-210, 212, 216-217, 220, 227, 253-254, 259, 301-305, 311, 339, 341, 344, 365366, 371, 394-397, 405-406, 412, 430-433, 437, 442 Račič, Blaž 13, 15, 41, 121, 123, 153, 157, 160, 163, 165, 176, 195, 205, 230, 240, 242, 271, 293, 299, 317, 321, 353, 363, 392, 422-423, 427 Rant, Mateja 3, 12, 19, 24, 50, 53-54, 76, 79, 81-82, 85, 87-88, 95-96, 124-126, 131, 149-150, 156, 158-159, 196, 198, 200, 203, 208, 231, 243-246, 286, 295-296, 318, 327, 347, 356, 358-359, 385, 387388, 393, 414, 416 Rdeči križ (Bled) 380-383, 408 Rdeči križ (Bohinjska Bela) 67, 411 Repe, Anton 261 Repe, Božo 287 Resman, Franc 329 Rešič, Karina Cunder glej Cunder Reščič, Karina RK Bled glej Rdeči križ (Bled) RK Bohinjska Bela glej Rdeči križ (Bohinjska Bela) Rozman, Franc 331 Rožič, Janko 333 RP glej Purkart, Romana Serianz, Marija Tišler glej Tišler Serianz, Marija Sila, Iztok 72 Silič, Vladimir 314, 451 Sivka, Alenka tekst 17 Slivnik, Jernej 311, 368 Smole, Branka 401 Smolej, Francka 63 Sodja, Andraž 23, 80, 93, 202, 236, 326

Stanovnik, Vilma 232, 238, 328 Stojko, Tone foto 46 Suhadolnik, Jože fotografije 160, 192 Svete, Tatjana 30, 108, 219, 261, 400 Šipić, Roman fotografija 289 Šmid, Aina 192 Šorli, Iztok 257 Špec, Jana 308 Štojs,Matic foto 133 Šubic, Miran 281 Šubic, Simon 8, 10, 166, 361 Šuljić,Tomica besedilo 289 Tišler Serianz, Marija 183 Tonejc, Petra 263 Triglavski narodni park (Bled) 136 Turistično društvo (Zasip) 399 Turizem (Bled) 180 Turk, Janez 426 Urh, Marija 117 Valjavec, Sašo foto 395 Vernig, Srečo 330 Vidic, Biba Jamnik glej Jamnik Vidic, Biba Vidic, Leon fotografija 251 Vidmajer, Saša 315 Vidmar, Jana 292 Vilman, Mateja 256, 268 Viršek, Damjan 16 Vrtačnik, Maja 70, 115 Vrtovec Beno, Ana 31, 372 Zalokar, Miro foto 404 Zaplotnik, Cveto 7, 275, 298 Zavrl Žlebir, Danica 168, 206 Završnik, Zora 218 Zdešar, Aleš foto 182 Znoj Petra besedilo 152 Zupan, Janez 175 Zupan, Maja 312 Zupan, Marjan 313 Zupan, Peter 264 Zupan, Stanko 310 Zupančič, Šimen foto 17 Železnik, Neva 120 Žemva, Štefan foto 313 Žlebir, Danica Zavrl glej Zavrl Žlebir, Danica Žnidar, Metka 452-453

NASLOVNO KAZALO “O, ja, kot visokoproračunski film!” 43 “Za srečo je treba delati na sebi.” 152 “Zelo se imam rada!” 51 »Ohranimo avtentičnost. To turisti iščejo« 422 »Problem so domačini, ne turisti« 282 »Za direktorja hočemo strokovnjaka« 293 Ali veste, kje v Sloveniji naj bi tekla najbolj okusna voda? 233 Alpski biseri zbrani na Bledu 388 Alpski biseri, mobilnost in martinovo 395 Ana Markelj 5 Aparati AED v občini Bled 26 Aprilsko dogajanje v Infocentru Triglavska roža Bled 106 Baletnik Lan Dan Kerštanj 341 Begunska kriza me je osebno prizadela 17 Belanski impresarij na Bohinjski Beli 63 Bellevue na dražbi 78 Berčon z vrha občine na vrh turizma 153 Berčon zamenjal Ažmana 150 Bili smo v Londonu! 34


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Blaž Markelj sodil finale Lige prvakov v Rimu 228 Bled je spet slovenski 348 Bled na sejmu WTM v Londonu 405 Bled ostaja neurejena turistična destinacija 417 Bled privabil več deset tisoč ljudi 247 Bled skoraj povsem poln 130 Bled skozi čas 452-453 Bled v ledenih skulpturah! 433 Bled v očeh svetovne javnosti v letu 2016 337 Bled v Zeleni shemi slovenskega turizma 265 Bled z dežja pod kap 362 Bled z otočkom sredi jezera 278 Bledu novo svetovno prvenstvo 368 Blejci morajo državi vrniti 150.000 evrov 317 Blejska konferenca o svetovnih temah 315 Blejska občina ne vidi problemov s prevozi 273 Blejska župnija v sredini 17. stoletja 336 Blejske umetnostne drsalke in drsalci združeni v en sam klub – DK Labod Bled 346 Blejske znamenitosti dobivajo ledene replike 425 Blejski eksperiment 176 Blejski golf za bogataše, domačini le še za ograjo 20 Blejski kozorogi začeli z novimi potmi 403 Blejski pletnjarji čakajo na vrnitev »domov« 86 Blejski policisti imajo prenosni defibrilator! 61 Blejski rotary ima najdaljši staž na Gorenjskem 358 Blejski turistični podmladek v Ramada hotelu v Kranjski Gori 264 Blejski zvon se oglaša iz globin 419 Blejsko Ledeno dvorano zasedli umetnostni drsalci iz 19-ih držav 413 Blejsko Vilo Zora bodo prenovili 355 Borut Šivic se poslavlja od sodniške funkcije 73 Brajnikov memorial 2017 227 Brez mačehe ne bi bila, kar sem 151 Brutalni napad na Bledu 364 Častni občani občine Bled do druge svetovne vojne 331 Člani slikarskega društva Atelje v Vrbi 218 Člani TD Bled na ekskurziji na Kočevskem 222 Člani Turističnega društva Bled na izletu na Madžarskem 404 Črna gradnja le zid na spornem parkirišču 13 Danes bi potrebovali še več tez 385 Delo z ljudmi in za ljudi ima v krvi 289 Denar gre predvsem za plače zaposlenih 52 Devetdeset let gospe Francke Grilc 66 Devetdeset let gospe Jerce Pogačar 118 Devetdeset let gospe Julijane Sirk 443 Devetdeset let gospe Katarine Koselj 71 Devetdeset let gospe Kristine Erat 115 Devetdeset let gospe Kristine Repe 38 Devetdeset let gospe Marije – Minke Kajdiž 68 Devetdeset let gospe Marije Lesan 225 Devetdeset let gospe Marije Polak 408 Devetdeset let gospe Marije Zore 382 Devetdeset let gospe Pavle Mihelač 114

Devetdeset let gospe Rezke Dežman 383 Devetdeset let gospe Romane – Danice Legat 145 Devetdeset let gospe Rozalije Kunčič 409 Devetdeset let gospoda Albina Valanta 117 Devetdeset let gospoda Franca Mandelca 226 Devetdeset let gospoda Janeza Kelbla 67 Devetdeset let gospoda Jožeta Šlibarja 147 Devetdeset let gospoda Mežana – Žvanovega Joža 70 Devetdeset let gospoda Staneta Gabra 189 Devetdeset let gospoda Stojana Potočnika 267 Devetdeset let let gospe Marije Kelbl 411 Dijaki in študentje na Bledu okronali evropski dan jezikov 375 Direktor tudi brez vodstvenih izkušenj 163 Do direktorja Turizma Bled z novim razpisom 239 Do dokončanja obvoznic se bo treba znajti 424 Domači gosti vendarle dobrodošli 284 Domoznanska bibliografija Bleda za leto 2016 338 Društvo za varstvo okolja Bled 28 Država mačehovska do parka 53 Državljani prevzemimo odgovornost 283 Državne ženske kmečke igre 255 Eden zadnjih grajskih rokodelcev: Anton Marolt 1912-1998 332 Ekološka pomlad v vrtcu 141 Energije iz nedrij zemlje 448 Evropski opomin spet odmika obvoznico 45 Evropski teden športa na OŠ Bled 377 Ex-tempore Bled uspel 351 Fantom potuje v Kanado 342 Festival ribjih dobrot 279 Festivalno dvorano bodo posodobili 19 Folklorno društvo Bled na turneji v Beli krajini 400 Fremdenverkehrsnachrichten für Bled 1980 444 Garden Village Bled 204

Gasilci Zasipa imajo novo vozilo 305 Gorenjke k ginekologu pridejo dovolj zgodaj 365 Gorenjska piramida za promocijo znanosti 165 Gospa Pepca Marolt je praznovala 105. rojstni dan 112 Gospod Albin Šorl – 95 letnik 116 Gospod Janez Černe podaril defibrilator 216 Gospod Marjan Jensterle, 90-letnik 146 Gozdarji s srcem in dušo 7 Gradbeno dovoljenje za severno obvoznico 81 Harmonija tradicije in sodobnosti 177 Hiša eksperimentov 437 Hiše za med, četudi ni Bled 288 Hokejske legende na Bledu 89 Hotel Bellevue v cerkvene roke 80 Hotel Golf v novi podobi in z novo zgodbo 110 Hotel Ribno na eko poti 111 Hudo dobri tudi blejski šolarji 162 In memoriam: Zdravko Silič (1943-2017) 266 Investicije se nadaljujejo 210 Iz hlač potegnil pas in ga rešil iz jezera 42 Iz Ljubljane na ogled gorenjskih znamenitosti 291 Izboljšano čiščenje plavajočih delcev v kanalizaciji 300 Izbranec za prestižne naloge 384 Izjava za javnost Društva za varstvo okolja Bled 213 Izjemen uspeh centra DO RE MI na Svetovnem festivalu avtizma 366 Izjemno tekmovanje in veliki načrti 344 Izlet Turističnega društva Zasip na Koroško 399 Jaka Ažman ostaja direktor 124 Jaka, Pia in Ela Bled zasuli z medaljami 343 Jamarji so čistili brezna 370 Jana Ambrožič 333 Janez Resman: Blejska komunala sodi med tri najboljše v Sloveniji! 396 Javna stranišča na Bledu so najlepša in najbolj urejena 397 Jeseni nov razpis za direktorja 245 Judit Podlogar in najboljši spet na Bledu 107 Julij, pravi čas za Festival Bled 207 Kako zdravi smo na Bledu? 138 Kartelni dogovor pletnarjev? 269 Kartice namesto nalepk 159 Kitajci okušali Ambrožičev med 298 Kljub opozorilom na led 23 Ko prehiti moške, začnejo še bolj goniti 229 Koliko in kakšen turizem na Bledu 314 Koliko in kakšen turizem na Bledu, 2 329 Koncert v spomin na Jožeta Antoniča 2 Končno blejska obvoznica 83 Končujejo temeljito prenovo blejske Festivalne dvorane 415 Kraja priljubljene maskote 8 Krištof Fašank in luteranstvo na Bledu 323 Krog prijateljstva 1 Kronana bela žogica 6 KS Ribno ima grb in zastavo 104 Kulturni praznik na Bohinjski Beli 64 Lan Dan, ponosni smo nate! 32 Le kaj se je na Podružnici Ribno zanimivega dogajalo? 373

179


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Legendarni veslači potegnili do zlata 319 Lip bo širil proizvodnjo 10 Mali vrhovi, krasni razgledi 18 Marjetin sejem na Bohinjski Beli 253 Medgeneracijski center Bled 340 Mednarodne vojaške vaje in tekmovanje 325 Mesec požarne varnosti na OŠ Bled 402 Migracije Ejti Štih 109 Milijon prenočitev na Bledu 428 Mladi gasilci na oddihu 306 Mladi gasilci PGD Selo tudi letos letovali v Pinei 307 Mladi na muzejskem vlaku pomagali (d)oživljati zgodovino 161 Modrina na Blejskem gradu 183 Mojci Kumerdej nagrada Prešernovega sklada 59 Mrakova domačija že drugič odprla svoja vrata za obiskovalce 372 Mrakova hiša v očeh študentov Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled 31 Na Bledu deložirali zasebno lekarnarko 48 Na Bledu golf za elito 272 Na Bledu imajo najlepša javna stranišča 393 Na Bledu naj bi spremenili pogoje za direktorja 240 Na Bledu napovedujejo dobro sezono 168 Na Bledu posodobili Festivalno dvorano 416 Na Bledu praznovali 127 Na Bledu prepevalo 66 mladih 248 Na Bledu pretepli aktivista 361 Na Bledu rekordna nočna desetka 238 Na Bledu veslači veterani 316 Na blejskem gradu bi omejili obisk 90 Na Blejskem gradu spet rekorden obisk 205 Na Blejski otok po novem s podmornico 55 Na Bohinjski Beli smo naredili labirint 223 Na glavo v mrzlo vodo 50 Na jezeru je konkurenca omejena 276 Na otok z električno pletno 88 Na Prgarskem dnevu je dišalo po tepkah 386 Na ribenski šoli se vedno kaj dogaja! 407 Nadzira občino, sam pa krade denar 84 Nagrada Danici Purg 212 Najhitrejši znova »specialci« 202 Največji slovenski kolesarski festival, festival z razgledom 312 Naravovarstveniki nismo vrhunski športniki ali pop zvezde 74 Naročili umor vojaškega biologa? 357 Naročniki si tudi na kongresih in dogodkih želijo »zgodb« 16 Nasmeh je vreden več kot denar 21 Nastop gasilcev starodobnikov PGD Podhom na Blejskih dnevih 2017 313 Naših 60 let 447 Navdušeni gost pekel posmoduljo 308 Nepozabno 11. silvestrovanje za otroke na Bledu 27 Nepreslišano 287 Nestor slovenskih mini golf igrišč pripoveduje --- 148 Nezakoniti aneksi niso tako sporni 123 Nikoli ne slikam tistega, česar nimam 46 Nimajo težav s turisti v kopalkah 244 Nočejo več »političnih« direktorjev 295 Nov direktor stavi na avtentičnost 363

180

Nova okna v Ribnem 394 Novo igrišče na Bohinjski Beli 367 O naravnih znamenitostih in možnostih za športne aktivnosti na Bohinjski Beli 170 Ob prazniku KS Zasip 304 Občina se pri pletnjah izgovarja na državo 274 Občni zbor Folklornega društva Bled 108 Občni zbor Planinskega društva Bled 140 Obeta se še ena dobra sezona 179 Obisk barona Brammetza na Bledu 431 Obisk iz Snowdonie 182 Obnova za kmete breme 79 Od masovnika do pajtičke 160 Od rezidence kraljev do hotela 85 Oder jih uči in druži 149 Odhostali so do Hostarja 401 Odličnjake sprejel župan 206 Odprli nov Mercatorjev center 76 Ogenj zajel stanovanja 91 Okupacija Bleda? 292 Omejevanje konkurence na Blejskem jezeru 271 Omejili bi število obiskovalcev 87 Orgle v blejski župnijski cerkvi 334 Osemdeset strani dokumentacije za 24 novih dreves 429 Osemindevetdeset let gospe Antonije Sodja 39 Osemindevetdeseti rojstni dan gospoda Petra Florjančiča 113 Oskrbovana stanovanja na Bledu 412 Osnovnošolci ob 100-letnici prve svetovne vojne 37 Osnovnošolci spoznavajo, od kje priteče pitna voda 136 Otoček sredi jezera zaigralo 533 harmonik 169 Otroci o aktualnih temah 143 Pakete s hrano mečejo v smeti! 14 Park za promocijo znanosti 167 Parkirišč bo poleti na Bledu komaj dovolj 164 Past na Bledu za polnjenje občinskega proračuna 175 Pestro dogajanje v Glasbenem centru DO RE MI 33 Pestro dogajanje v glasbenem centru DO RE MI 434 Pet kandidatov za direktorja 354 Pet kandidatov za direktorja zavoda 352 Peti škratov pohod: Od Iglice do Save 376 Petindevetdeset let gospe Anke Kunčič 309 Petindevetdeset let gospe Antonije Rakuš – Tončke 40 Petindevetdeset let gospe Katarine Vodušek 381 Petindevetdeset let gospe Marije Prezelj 188 Petindevetdeset let gospe Terezije Vernig 380 Petsto triintrideset harmonik na Bledu zaigralo Otoček sredi jezera 185 Pevski zbor Triglav Lesce – Bled v Doberdobu 220 Pismo županu Bleda 249 piše Marjan Horvat ; podoba Uroš Abram 320 Planinski tabor v CŠOD Lipa v Črmošnjicah 142 Plečnikov gorenjski opus 11 Plemelj povezuje generacije 36 Po Bledu z izposojenim kolesom 327 Po blejski severni obvoznici čez eno leto

195 Po bohinjski progi tudi z bohinjskimi dobrotami 172 Po Prešernu podoba raja 190 Počitnicam naproti na Podružnici Ribno 224 Podelitev priznanj v akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna 440 Podobe mondenega Bleda 246 Pogostitev na vlaku 157 Pokal v mešanju pijač 193 Pokljuka kupila hostel Pod Voglom 234 Pokljuški zdravnik 420 Poklon velikemu človeku 198 Poletna gneča 285 Policisti in njihovi kolegi tekmovali na Bledu 201 Pomembnejše naložbe in drugi projekti v KS Bled in širšega pomena v letu 2017 25 Pomembnejše naložbe in drugi projekti v KS Bohinjska Bela, Rečica, Ribno in Zasip v letu 2017 58 Pomladno dogajanje na Podružnici Ribno 144 Popustljivost se maščuje 299 Poseben izziv so kombinacije psihoaktivnih zdravil 174 Poslovil se je dr. Borut Rus 178 Postopoma do vrhunskosti 423 Posvet o turističnem vodenju 72 Potapljači čistili Blejsko jezero 173 Potencialni novi agenti spet na Bledu 184 Potovanje v čarobni svet knjižnic 260 Povabimo sonce v šolo 378 Požar na Zagoriški 105 Požar v blejskem hotelu Krim 121 Pr´ Hostar na Jezerski promenadi 259 Pr´ Hostar za popestritev 414 Praznična osvetlitev Bleda 442 Praznični december 439 Praznik KS Ribno – 19. Junij 257 Pred Rusinjo pokleknil pod umetnimi zvezdami 49 Premiera gledališke predstave Pokljuški zdravnik 436 Premik pri obeh obvoznicah 126 Prenovljena Festivalna dvorana Bled, grad letos obiskalo več kot pol milijona ljudi 430 Preplastitve cest in pomladna dela v občini 101 Prepoznavni biser pod Alpami 133 Prepričali z blejskimi razgledi 347 Preselili bodo tudi knjižnico 96 Prevajanje je tudi neke vrste darežljivost do soljudi 47 Prevzem nagrade za natečaj HUDOdobra TELOvadnica 263 Prgine jedi v knjižici receptov 406 Pri obvoznici še lovijo roke 12 Prihodnje leto mimo Bleda po severni obvoznici 194 Prihodnje leto že po obvoznici 196 Prijetna in poučna druženja na podružnici Ribno 35 Priprava prgarskih dobrot z Bojano Pipan 256 Prišel bo tudi predsednik 232 Priznanje Nataši Klinar 186 Promet se umika iz jezerske sklede 125 Prometni režim na golfskem igrišču 57 Prvega maja uvajamo Blejsko kartico 103 Prvemu predsedniku Muzejskega društva Bled dr. Borutu Rusu v spomin 330 Prvič v zgodovini Blejci z več kot milijon prenočitvami 427


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Prvo srečanje Dindolčanov 398 Psihoterapija na Bledu 60 Puhasta blejska družinica 203 Rade Šerbedžija ponovno navdušil udeležence BWF 215 Rasti, rasti lipica 187 Republika Slovenija, topografska karta 1:50.000. List 18, Bled 445 Rezerviste popeljali v hribe 326 Risba je njen osnovni likovni izraz 199 S promenade umikajo promet 387 Saksofonisti na Bledu 22 Samovšečni Bled 426 Seaweyevo premoženje so prodali 134 Sečnja pod strokovnim nadzorom 3 Sedemdeset letnica Lovske družina Bled 29 Sedemindevetdeset let gospe Vere Martinjak 410 Seliše se vračajo ljudem 102 Selo in Selani 451 Selski gasilci praznujejo 217 Sezona presežkov 231 Sistematično bodo spremljali obisk 243 Sklenili so poravnavo 318 Skrb za vodo in okolje 200 Skupaj umirjamo promet v Občini Bled 339 Sladogled – Bled v eni kepici 324 Slon bo lastnik hotelov na Bledu 132 Slovenci ne damo Bleda! 290 Slovenski kulturni praznik v Ribnem 65 Slovo od parkiranja na blejski promenadi 391 Smeh se sliši po vsej vasi 418 Smrekov lubadar podira rekorde 275 SnapGuest – prijava gostov s pomočjo kamere telefona 441 Snujejo novo strategijo 208 Sprejem odličnjakov 262 Spremeniti bo treba navade 82 Stečaj za konjeniški klub 171 Sto deset let PGD Selo pri Bledu 450 Sto pet let gorske reševalne službe 131 Svetovno hokejsko prvenstvo za mlade na Bledu pomagajo organizirati tudi študentje VGŠ Bled 119 Svetovno veteransko prvenstvo v veslanju na Bledu 311 Svoboden na okupiranem območju 41 Šah na Bledu v 20. stoletju 446 Še en dober festival je za nami 258 Še letos nova streha za vilo Zora 356 Šefa bodo iskali tudi prek agencij 321 Šestindevetdeset let Karoline Lešnjak 69 Šesto ur dela za novo pletno 303 Škoda zaradi lubadarja večja kot lanska 242 Špeli in njenemu sinku zgorel dom 92 Športno društvo Moj klub Bled 345 Takojšnja pomoč družini 93 Taležlauf 2017 310 Tečaje za turistične vodnike bodo posodobili 54 Tekmovanje gasilcev za Memorial Matevža Haceta 369 TNP in Crater Lake pobratena 214 Tomaž Rogelj novi direktor Turizma Bled 359 Tomaž Rogelj, novi direktor Turizma Bled, domačih turistov poleti ne bo odganjal 360 Trajnostna mobilnost 390 Trije hoteli zamenjali lastnika 156 Tu se je začelo 251 Tudi Hostel pod Voglom kupilo podjetje Pokljuka 235

Tudi hostel v roke nadškofije 236 Tudi lani rekordno 166 Tudi po dva tisoč tristo obiskovalcev na dan 301 Tuji turisti o Gorenjski 250 Turisti nam ne boste kos 280 Turizem brez odpadkov 75 Turizem lani podiral rekorde 9 Udeležence delovnega sestanka s testom turističnega produkta »LAKtive« so očarale lepote Bleda 139 Umetnost ni nepotrebna “kaprica” 192 Umrla najstarejša občanka 129 Upor politiki, ki bi park spremenila v živalski vrt z množico turistov 294 Ureditve in zasaditve ob jezeru 135 Urejajo cesto skozi Mlino 95 Uspešen zaključek projekta izdelave celostne prometne strategije za Občino Bled 137 V blejskih posteljah bo dosežen rekord 392 V Bohinj in na Bled na oddih brez avtomobila 389 V piramido znanosti po nov poklic in pogled v prihodnost 191 V pričakovanju zime in praznikov na Podružnici Ribno 438 V Ribnem prvi slovenski hotel »brez odpadkov« 56 V slikah išče poezijo 120 V spomin Ani Markelj 62 V spomin častnemu občanu Vinku Golcu 302 V spomin Francu Žerovcu 181 V viharju zgodovine in v zavetju narave 435 Varuhi konkurence bi radi več tekmecev pri prevozu na Blejski otok, pletnjarji si jih ne želijo 270 Velik korak k zelenemu Bledu 97 Velika nagrada Bled Nataliyi Gorza za sliko Drevo 371 Veselo in domače 4 Veselo po domače 30 Vila Bled 449 Vila za aristokrate, kralja, naciste in Tita 122 Vila Zora dobiva novo obleko 432 Vinko Golc 277 Vodja Kongresnega urada Bled se predstavi 180 Vojaški tabor za dijake in študente 241 Vozniki pod budnim očesom blejskih šolarjev 297 Vrh o kmetijstvu in živilstvu 197 Vroč folklorni nastop v Puli in prisrčen nastop Nageljčkov na Bledu 261 Z avtobusom iz prestolnice najraje na oglede Bleda 128 Z avtobusom na Bled 155 Z enotnim nastopom želi Bled do več kongresnih gostov 15 Z muzejskim vlakom, polnim dobrot 154 Za boljšo prometno prihodnost in kakovost življenja v občini začnimo pri naših najmlajših 100 Za izposojo koles so se na Bledu najbolj ogreli domačini 350 Za milijon evrov je nadškofija kupila hostel 237 Za občanke in občane ter obiskovalce in turiste 209 Za Slovence gorenjska bisera prepovedan sad 281 Za šefa blejskega turizma dela za 24 ur na dan 353

Za varnejšo šolsko pot 296 Za varnost lahko veliko naredimo sami! 254 Za vsako podrto drevo zasadimo dve novi 211 Začela so se dela na obvoznici 252 Začenja se turistična sezona na Bledu! 349 Zadnja večerja 44 Zaključek atletske sezone 379 Zaključek otroške šole slikanja 221 Zakonca Login na Bledu kupila zemljo in vilo Epos 230 Zanimanje tujcev spet narašča 158 Zapornice pred Bledom 286 Zasipške igre 2017 268 Zeleni pas Bleda 335 Zero Waste – šola prihodnosti 374 Zgodba blejskega osmerca 328 Zgodbe uspešnih podjetnic 94 Zid bi morali odstraniti 24 Zlato plaketo Občine Bled prejmejo 98 Zmagoviti blejski sladoled z razgledom 322 Znameniti bohinjski hotel Bellevue kupilo blejsko podjetje Pokljuka 77 Že petič je najlepša Valvasorjeva ulica 421 Živahna pomlad Folklornega društva Bled 219 Županova priznanja 99

PREDMETNO KAZALO BLED bibliografije 338 bibliotekarstvo 260 Blejska kartica 103, 159 Blejski grad 87, 90, 205, 301, 430 Blejsko jezero 23, 42, 173 cerkve 334 ceste 12, 45, 81, 83, 101, 135, 194-196, 209, 252, 329 častni občani 331 čistilne akcije 173 defibrilatorji 26, 61, 216 dejavnosti 33, 36-37, 108, 140, 142-143, 219-220, 261, 264, 340, 375, 377-378, 400, 402-403, 434, 437 deložacije 48 direktorji 124, 150, 153, 163, 176, 239240, 245, 293-295, 321, 352-354, 359-360, 362-363, 384, 423-424 dobrodelnost 216, 358 dokumentarni filmi 452-453 drevesa 135, 211, 335, 429 drsanje 346, 413 družabno življenje 398 ekologija 265, 300, 370, 374 energetske točke 448 festivali 200, 207, 233, 312, 342, 366 Festivalna dvorana 19, 415-416, 430 film 259 fotografi 246 gasilci 306, 313, 369 ginekologija 365 glamping 204, 251 glasbene prireditve 2, 4, 22, 30, 207, 233, 248, 258 gozdarji 7 gozdovi 3, 242, 275, 335 gradbeno dovoljenje 81, 83 grbi 104 hokej 89, 119 hostli 234-237

181


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

hoteli 77-78, 80, 85, 94, 110, 121-122, 132, 156, 177 hrana 14 humanitarna pomoč 14, 94 igrišča za golf 3, 6, 20, 57, 272 intervjuji 17, 21, 28, 46-47, 74, 97, 125, 254, 289, 422 izleti 34, 222, 404, 435 izobraževanje 54 izposoja 327, 350 jamarstvo 370 javna stranišča 393, 397 javni red in mir 244 jubilanti 29, 68-70, 112-113, 115-116, 118, 145-146, 189, 226, 267, 380-382, 410, 443 kampi 251 kartelni dogovori 269-271, 273-274, 276 kazniva dejanja 8, 357, 361, 364 kmetijstvo 197 kmetje 255 knjige 85, 183 kolesa 327, 350 kolesarstvo 312 komunalna podjetja 396 kongresni turizem 15, 16, 180 konkurenčnost 269-271, 273-274, 276 kozolci 79 kremne rezine 347 krojaštvo 332 kulinarika 44, 154, 157, 160-161, 172, 308 kulturne prireditve 30, 183, 185 labodi 203 lastniki 121, 132, 134, 156, 230 ledene skulpture 425, 433 lekarne 48 lesna industrija 10 lovstvo 29 lubadar 242, 275 medgeneracijski centri 96 mediji 337 mednarodna tekmovanja 193 mednarodne prireditve 315, 388 mednarodni dogodki 174 mešanje pijač 193 mini golf 148 mladina 306 mnenja 250, 426 mobilne aplikacije 441 muzeji 165, 167, 191 muzejski vlaki 154, 157, 160-161, 172 nagrade 162, 263 nakupi 77-78, 80, 234-237 naložbe 25, 87, 90, 96, 101, 125-127, 133, 135, 210, 430 narodni parki 74, 182, 214, 243, 294 nasilje 357, 361, 364 nepremičnine 158, 230, 288 nesreče 42 nevarnost 23 nogometni sodniki 73 novoletno okraševanje 442 občine 123, 317-318 obiski 182, 246, 301, 431 obiskovalci 87, 90, 205 obnova 19, 110, 355-356, 415-416, 432 obrtniki 332 odličnjaki 262 odpadki 14 orgle 334 oskrbovana stanovanja 96, 412 osnovne šole 34, 36-37, 136, 143, 162, 263-264, 374, 377-378, 402-403 otroci 142-143 otroci s posebnimi potrebami 342, 366 otroške prireditve 27

182

otroški vrtci 437 parkirišča 13, 24, 82, 164, 175 pevski zbori 220 planinstvo 18, 140, 142, 332, 403 plavanje 50 pletne 88, 269-271, 273-274, 276 plovbni režimi 269-271, 273-274, 276 podjetja 10, 77-78, 80, 94, 134, 234-237 pogrebni govori 330 poravnave 317-318 poslovanje 52-53 požari 91-93, 105 požarna varnost 402 prireditve 44, 79, 215, 395, 419 priznanja 7, 98-99, 126-127, 212, 393, 397, 421, 440 promenada 387, 391 prometna politika 57, 100, 137, 327, 350, 387, 389-391 prometna varnost 174, 296-297, 339 prostovoljno delo 21, 41 protestantizem 323 protokolarni obiski 337 psihoterapija 60 pust 55 rastlinstvo 3 razstave 79, 106, 131, 199, 246, 260 rokodelci 332 semnji 405 sladoled 322, 324, 347 slaščičarstvo 347 slikarske razstave 109, 218 slikarstvo 221, 351, 371 slovenske slikarke 46, 120 slovenski prevajalci 47, 333 slovenski slikarji 17 smrt 129 sodelovanja 214 sokolstvo 332 splošne knjižnice 96 spomeniki 198 srečanja 139, 197, 208 stečaj 171 šah 107, 446 šport 377 športna društva 345 športna tekmovanja 201, 202, 368 športne prireditve 50, 89, 107, 119, 227, 232, 238, 311, 316, 319, 344, 379, 413 športniki 343 tatvine 254 tek 232, 238 tekmovanja 255, 369 telovadnice 263 tožbe 123 trgovski centri 76, 102 tuji jeziki 375 turistični vodniki 54, 72, 444 turizem 9, 54, 72, 88, 128, 130, 133, 139, 154-155, 157, 160-161, 166, 168, 172, 179, 184, 190, 205, 208, 231, 249, 264-265, 280-287, 289-292, 299, 314, 329, 348-349, 388-390, 392, 405, 417, 422-424, 427-428, 440-441, 444 učenci 206 ulice 421 v spomin 178, 266, 277, 302 varnost 254 varstvo okolja 28, 74, 173, 213 veslanje 311, 316, 319, 328, 344, 368 veslaški centri 123, 317-318 Vila Zora 355-356, 432 vile (arhitektura) 85, 122, 355-356, 449 vode 136, 200, 215 zabavne prireditve 1, 4, 55, 169, 247 zastave 104 zdravje 138

zemljevidi 445 zgodovina 85, 122, 278, 323, 328, 334, 336, 447, 452-453 zmage 319, 322, 324 živalstvo 3 živilstvo 197 župani 125, 277, 302 župnije 336

BODEŠČE jubilanti 117, 383

BOHINJSKA BELA ankete 170 dejavnosti 64, 141, 223, 376, 439 glasbeniki 51 gledališke predstave 63 jubilanti 67, 225, 409, 411 kazniva dejanja 84 kulturna društva 84 mednarodna tekmovanja 325-326 naložbe 58 osnovne šole 64, 439 otroška igrišča 367 otroški vrtci 64, 141, 223, 376 priznanja 186 ribištvo 279 Slovenska vojska 241, 325-326 tabori 241 voditeljice 151-152 vojaške vaje 325-326 zabavne prireditve 253, 279

KORITNO baletniki 32, 341 intervjuji 43, 192 jubilanti 71 semnji 401, 414 slovenske pisateljice 43, 59, 192, 320

MLINO ceste 45, 95 intervjuji 229 izdelava 303 jubilanti 40, 309 muzeji 418 obnova 86, 95 pletne 86, 303 Pr´ Dornk 418 pristanišča 86, 95 slovenski športniki 229 turistične kmetije 418 v spomin 181

REČICA jubilanti 38, 147, 188 Mrakova domačija 31, 372 naložbe 58 odbojka 228 sodniki (šport) 228 učiteljice 5, 61 v spomin 5, 61

RIBNO arhitektura 11 dejavnosti 35, 144, 186, 224, 373, 407, 438 drevesa 187 ekologija 56, 75, 111 hoteli 56, 75, 111 jubilanti 39, 66, 408


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

kulturne prireditve 65, 149 naložbe 58 obnova 394 osnovne šole 35, 65, 144, 149, 186-187, 224, 373, 407, 438 prazniki 257 ravnanje z odpadki 56, 75, 111 športne prireditve 310 tek 310 Zadružni dom 394 zaroka 40 zastave 257

SELO priznanja 98 čebelarstvo 298 gasilci 307, 450 gasilska društva 98, 217, 450 jubilanti 114, 217 mladina 307 obiski 298 rodbine 451 zgodovina 450-451

ZASIP dejavnosti 256 gasilska vozila 305 gledališke predstave 420, 436 izleti 399 knjige 406 kulinarika 256, 386, 406 naložbe 58 prazniki 304 prireditve 386 športne prireditve 268

OSEBE IN RODBINE Ambrožič, Jana (1960-2017) 333 Antonič, Jože (1945-2015) 2 Berčon, Matjaž (1976-) 384 Berger, Aleš (1946-) 47 Brodnjak, Tine 289 Budkovič, Alojz 7 Chakravarti, Sarjavit 99 Čeh, Blaž (1984-) 49 Dežman, Rezka (1927-) 383 Erat, Kristina (1927-) 115 Fajfar, Janez (1955-) 97, 125 Florjančič, Peter (1919-) 113 Gaber, Stane (1927-) 189 Golc, Vinko (1929-2017) 277, 302 Grilc, Francka (1927-) 66 Hafnar, Tomaž 254 Jensterle, Marjan (1927-) 146 Kajdiž, Minka (1927-) 68 Kelbl, Janez (1927-) 67 Kelbl, Marta (1927-) 411 Kerštanj, Lan Dan (1998-) 32, 341 Klinar, Nataša 186 Koselj, Katarina (1927-) 71 Krašovec, Metka (1941-) 46, 120 Kumerdej, Mojca (1964-) 43, 59, 192, 320 Kunčič, Anka (1922-) 309 Kunčič, Rozalija (1927-) 409 Legat, Romana – Danica (1927-) 145 Lesan, Marija (1927-) 225 Lešnjak, Karolina (1921-) 69 Mandelc, Franc (1927-) 226 Markelj, Ana (1941-2016) 5, 61 Markelj, Blaž 228 Marolt, Anton (1912-1998) 332 Marolt, Pepca (1912-2017) 112, 129 Martinjak, Jožica (1920-) 410

Mežan, Jože (1927-) 70 Mihelač, Pavla (1927-) 114 Mitrović, Dino 21, 41 Piber, Petra 98 Plemelj, Josip (1873-1967) 198 Pogačar, Jerca (1927-) 118 Polak, Marija (1927-) 408 Potočnik, Stojan (1927-) 267 Prezelj, Marija (1922-) 188 Purg, Danica (1946-) 212 Rakuš, Antonija (1922-) 40 Repe, Kristina (1926-) 38 Rogelj, Tomaž 422-424 Rus, Borut (1926-2017) 178, 330 Silič, Zdravko (1943-2017) 266 Sirk, Julijana (1927-) 443 Sodja, Antonija (1919-2018) 39 Šimenc, Laura (1990-) 229 Šivic, Borut 73 Šlibar, Jože (1927-) 147 Šolar, Martin (1963-) 74 Šorl, Albin (1922-) 116 Šparovec, Lučka (1984-) 199 Špik, Manca (1980-) 51 Štih, Ejti (1957-) 17, 109 Valant, Albin (1927-2017) 117 Vernig, Terezija (1922-) 380 Vodušek, Katarina (1922-) 381 Vovk, Mirko (1931-) 246 Zore, Marija (1927-) 382 Zupančič, Tara (1988-) 151-152 Žerovc, Franc 181 Žvan, Miha 28

DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE

DRUGE

Blejski dnevi 247, 313 Blejski zlati mikrofon 248 Conditus (Bled) 94 Čebelarsko društvo (Bled / Gorje) 98 Čudoviti um (glasbena skupina) 342, 366 Društvo upokojencev (Bled) 447 Društvo za varstvo okolja (Bled) 28 Evangelijska cerkev (Bled) 385 Ex-tempore (2 ; 2017 ; Bled) 351, 371 Festival (Bled) 233, 258 Festival AS (Bled) 22 Folklorno društvo (Bled) 108, 219, 261, 400 Glasbeni center Do Re Mi (Bled) 33, 434 Harmonike ob Blejskem jezeru (Bled) 169, 185 Hotel (Ribno) 111 Hotel Golf (Bled) 110 Hotel Krim (Bled) 121, 156 Hotel Toplice (Bled) 177 Infrastruktura (Bled) 397 Kindermalschule (Velden) 99 Konjeniški klub (Lesce / Bled) 171 Krajevna skupnost (Bled) 435 Kulturno društvo (Bohinjska Bela) 84 LIP (Bled) 10 Lovska družina (Bled) 29 Marjetin sejem (Bohinjska Bela) 253 Medgeneracijski center (Bled) 340 Moj klub (Bled) 345 Nočna 10ka (Bled) 232, 238 Oktet LIP (Bled) 98 Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja (Bled) 98 Planinsko društvo (Bled) 140 Pokljuka (Bled) 77-78, 80, 234-237 Prostovoljno gasilsko društvo (Selo pri Bledu) 98, 217, 450

Rotary club (Bled) 358 Strateški forum (Bled) 315 Šimen (Koritno) 401, 414 Triglavski narodni park (Bled) 52-53, 293-295 Turistično društvo (Bled) 222, 384, 404 Turistično društvo (Zasip) 399 Turizem (Bled) 124, 150, 153, 163, 176, 239-240, 245, 321, 352-354, 359-360, 362363, 423-424 Vila (Bled) 85, 122, 449

VIRI IN LITERATURA: 1. Guidelines for the application of the ISBDs to the description of Component Parts, [online] Washington, Library of Congress, 2003, dostopno na: http:// www.ifla.org/files/assets/cataloguing/isbd/ component-parts.pdf [30. 1. 2015] 2. Mesečni program. Radovljica, Knjižnica Antona Tomaža Linharta, 2017, dostopno na: http://www.rad.sik.si/ program [10. 2. 2018] 3. Mulej, Damjan: Domoznanska bibliografija Bleda za leto 2014. Razgledi muzejskega društva Bled, 2015, [št.] 7, str. 165–201 4. Mulej, Damjan: Domoznanska bibliografija Bleda za leto 2016. Razgledi muzejskega društva Bled, 2017, [št.] 9, str. 151–181 5. Novljan, Silva: Knjižnice za splošno dostopnost kulturnih dobrin. Knjižnica, 42, 1998, št. 1, str. 23–44 6. Grilc, Uroš: Knjižnice se ukvarjamo predvsem z ljudmi. Glasilo Mestne občine Ljubljana, 23, 2018, št. 2, str. 28–29

183


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

KAZALO Mirko Rakuš KOLESARSKI KLUB BLED – 50 LET

1

Anja Bunderla LUDVIK BUNDERLA (1950–1978)

13

Niko Mučič BLEJSKI OBČINSKI SIMBOLI IN PRIZNANJA

25

Andreja Završnik BLEJSKI TAROK

33

Pavel Jamnik NAJDBE KAMENIH ORODIJ

43

Janez Bizjak SLEDI ANTIČNE TALILNE PEČI IN KOVAČNICE NA DOBRAVCI PRI BLEDU

49

Aljaž Pogačnik GOTSKI KIP SEDEČE MARIJE Z DETETOM Z BLEJSKEGA OTOKA

55

Franc Rozman ALOIS VIDITZ VON AUENSTEIN, SIN BLEJCA

63

Dr. Miha Šimac POMENICA ŽUPNIJE SV. MARTINA ZA LETO 1918

67

Monika Kokalj Kočevar PRISILNO MOBILIZIRANI V NEMŠKO VOJSKO IZ MEDVOJNIH OBČIN BLED IN GORJE

75

Janez Fajfar MOTORNA LADJA BLED

91

Marjan Zupan NAŠI KRAJI IN VESOLJE

103

Jože Skumavec POKLJUŠKA SOTESKA

123

Romana Purkart ZELENA SHEMA OBČINE BLED

135

Jan Magyar, Darko Kučina, Klemen Kregar, Dušan Kogoj METRIČNI PRIKAZ RELIEFA DNA BLEJSKEGA JEZERA NA OSNOVI LJUBITELJSKIH HIDROGRAFSKIH MERITEV

141

Maja Lakota BLED V OČEH SVETOVNE JAVNOSTI V LETU 2017

151

Damjan Mulej DOMOZNANSKA BIBLIOGRAFIJA BLEDA ZA LETO 2017

161

184


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUŠTVA BLED ZA LETO 2018

Gradnja železniškega predora na Bohinjski Beli, pred letom 1906

185


RAZGLEDI MUZEJSKEGA DRUÅ TVA BLED ZA LETO 2018

186

MDB2018  
MDB2018  
Advertisement