Page 1

ISSN - ovitek st 2-2009.indd 3

 1/14/10 5:09 PM


ovitek st 2-2009.indd 4

1/14/10 5:09 PM


Šport za vse Izstopajoči rezultati naših športnikov in športnic so ob kopici različnih težav zelo pogosto priročen motiv ali vzrok za »pobeg« iz vsakdana. Zmage ali stopničke naših junakov v naše domove prinašajo smeh, veselje, radost, zadovoljstvo, skratka dobro voljo. Nedavna prireditev Športnik leta je lepo pokazala, da predvsem na strani športnic za veselje skrbijo predstavnice zimskih športov na čelu z velikima damama Tino Maze in Petro Majdič. Obe sta navduševali tudi v uvodnem delu nove sezone, verjamemo in upamo pa, da bo tako tudi v osrednjem delu zime. Ta prinaša izjemno razburljiv spored, sprva z domačima tekmama svetovnega pokala v alpskem smučanju. Po biatlonski Pokljuki in tekaški Rogli – mimogrede, obe prireditvi sta odlično uspeli in veljakom FIS ter IBU dokazali, da Slovencem velja zaupati tovrstna tekmovanja tudi v bodoče – si lahko želimo še novih športnih praznikov v Mariboru oziroma Kranjski Gori. Seveda bomo pesti znova stiskali predvsem za domače junake, ki so pred svojim občinstvom v preteklosti že navduševali. Saj se še spominjate Križaja, Petroviča, Svetove … Tudi tisti s selektivnim, z ohlapnim ali pa le mladim spominom se verjetno še spominjajo lanske veličastne zmage Mazejeve. No, že kmalu po Vitrancu in Zlati lisici pa sledi veliki vrhunec zime in štiriletnega cikla – zimske olimpijske igre. Tudi na tem cenjenem tekmovanju so naši športniki že razveseljevali z medaljami. Spomin na prvo odličje Jureta Franka verjetno ne bo nikoli zbledel. Tako kot tudi ne na nepozabni Calgary in skakalne podvige naših fantov ter srebra zlatega sijaja Mateje Svet. Posebno mesto v naši športni zgodovini imajo tudi igre leta 1994 in prve medalje za samostojno Slovenijo. Še najbolj sveži pa so spomini na Salt Lake City in novo skakalno odličje. Res bi bilo lepo, če bi se tem velikanom naše športne zgodovine v Vancouvru pridružil še kdo. Brez pritiskov ali nalaganja bremena, a kakovost so naši športnike in športnice že pokazali in dokazali. Večkrat. Sicer pa stopničke na olimpijskih igrah in tekmah svetovnega pokala niso dragocene le zaradi uvodne iztočnice, torej veselja in vsaj začasnega pobega iz sveta vsakdanjih težav. Uspehi na najvišji ravni so obenem tudi dodaten motiv za vključevanje mladih v šport. Pri tem ne gre le za širjenje potencialne tekmovalne baze, temveč ali pa predvsem za še bolj zdravo in športno življenje. Predvsem mladi odvečne urice pogosto raje prebijajo pred računalniki ali v domačih foteljih kot pa na športnih poligonih. Zato so naši aktivni športniki hkrati tudi ambasadorji zdravega in športnega življenja. Mag. Stanislav Valant, predsednik Smučarske zveze Slovenije

MODRE NOVICE / Elektronska izdaja Tiskana izdaja 150 izvodov (brezplačni izvod) Januar 2010 Sezona: 2009-2010 Številka: 2 Založnik: Smučarska zveza Slovenije Direktor: Jaro Kalan Urednik Modrih novic: Matjaž Štibelj Strokovni sodelavec: Aleš Zakšek Uredniki panog: Alpsko smučanje, deskanje na snegu, nordijsko smučanje, telemark smučanje Biatlon Smučanje prostega sloga ZUTS www.sloski.si

prelom st 2-2009.indd 3

Tomi Trbovc Tomaž Šušteršič Andrej Dekleva Matija Stegnar

olimp Na slovenskih radijskih postajah poslušamo oglasno sporočilo, ki vabi kupce oglaševalca, da skupaj potujejo na »olimpijado«. Ne bo šlo. V Vancouvru bodo od 12. do 28. februarja 2010 21. zimske olimpijske igre. Tako kot zahteva največja in najpomembnejša športna prireditev na tem planetu dosledno natančnost in presežek športnikovih sposobnosti, moramo tudi z njo povezani udeleženci delovati spoštljivo in ustrezno njeni veličini. Brez napak. Spoštovati je treba pravila, pa čeprav je to le termin za poimenovanje. Že pred stoletjem so se možje v mednarodnem olimpijskem komiteju dogovorili, da so poletne olimpijske igre nadaljevanje antičnih, zato se štiriletno obdobje med dvema poletnima olimpijskima igrama, tako kot pri starih Grkih, imenuje »olimpijada«, in sicer ne glede na to, ali so bile olimpijske igre izvedene ali ne. V Pekingu leta 2008 so bile 26. olimpijske igre 29. olimpijade. Vse od prvih zimskih olimpijskih iger v St. Moritzu leta 1924 do Albertvilla 1992 so bile poletne in zimske olimpijske igre izvedene v istem koledarskem letu. Lillehamer je gostil športno druščino dve leti za Albertvillom in tako je bilo pretrgano tudi tradicionalno štiriletno obdobje med dvema zimskima izvedbama. Vancouver bo izstrelil nove junake. Samo imena dobitnikov olimpijskih medalj bodo šla v olimpijsko zgodovino, drugim bosta ostala le ponos in zadovoljstvo, da so bili del veličastnega dogodka, ki je nepozaben za vsakega sodelujočega. Za olimpijsko odličje je treba izpolniti »posebne pogoje«. Fizična pripravljenost in tehnična dovršenost se pridobita z delom. Psihično stabilnost je težje natrenirati. Osebnost je bistvenega pomena. Včasih k vrhunskemu športnemu rezultatu prispevajo tudi lastnosti, ki jih v družbi ne gre poveličevati. Na startu si sam v boju s svojimi sotekmovalci … Cenim športni rezultat. Kakršna koli zmaga, medalja, rekord so vredni spoštovanja. Pa vendar ne gre posploševati in vse športnike z vrhunskimi dosežki vrednotiti tudi kot »vrhunske osebnosti«. Izkušnje govorijo, da so nekateri za rezultat plačali visoko ceno. Hlapi pijanosti od samozavesti in pomembnosti omamljajo ljudstvo. Pred dnevi sem na televizijskem zaslonu videl prijazno koketiranje z občinstvom športnice, ki sicer v javnosti rada nastopa kot žrtev. Vesel sem bil njenega nasmeha na obrazu, saj je tako redek, da ga ne poznajo niti njeni sodelavci. Dobra javna podoba je v nekaterih primerih dosežek premišljenega in načrtovanega dela in pogosto ne predstavlja realne podobe. Je to dvoličnost, zavajanje? Prepričan sem, da je vodeno komuniciranje z javnostjo v interesu doseganja športu podrejenih ciljev. Nekateri športniki pa so pred kamerami in mikrofoni preprosto taki, kot so. Včasih so prijazni, zgodi pa se, da kakšen dan ni njihov. In take imam rad. Na srečo je teh veliko, veliko več … Srečno vsem v Vancouvru! Naj bo športna sreča z našimi športniki in organizatorji tekem tudi v Mariboru, Senožetih v Bohinju, Kranjski Gori in v Planici. Gostili bodo svetovne pokale, pod Poncami pa bomo uživali v svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih. Matjaž Štibelj, urednik Modrih novic

Fotografije: ALPSKO SMUČANJE: Zoom Agence, Matevž Peršin BIATLON: Črt Slavec DESKANJE NA SNEGU: arhiv FIS SMUČANJE PROSTEGA SLOGA: Grega Stopar, Tomaž Dimnik NORDIJSKO SMUČANJE: NordicFocus ZUTS: dr. Blaž Lešnik, Matija Stegnar, Boštjan Čač Druge fotografije: Srdjan Živulovic/BOBO, arhiv SZS Oblikovanje in prelom: Jana Stollecker, www.JAdesign.si Lektoriranje: PLIBERŠEK, izobraževanje, prevajanje in lektoriranje OPTIMUS LINGUA, storitve, d. o. o.

3 1/15/10 10:57 AM


predsezonski isia licenni seminar

kadrovski teaji že v polnem zagonu

pokljuka z licenco do leta 

V začetku meseca decembra je ZUTS Slovenije objavil termine kadrovskih tečajev na področju smučanja v smučarski sezoni 2009/2010. Že v božično - novoletnem obdobju 2009 je bilo uspešno realiziranih kar nekaj kadrovskih tečajev za učitelje alpskega smučanja 1. in 2. stopnje, za kar imajo vso zaslugo izvajalci, to so naše

Da nam včasih tudi zima ni naklonjena, smo v začetku letošnje sezone občutili tudi mi, saj smo bili primorani v predvidenem 2-dnevnem terminu organizirati zgolj enodnevni seminar. Ker pa prav tako razmere na slovenskih smučiščih niso bile zadovoljive za izvedbo, smo se 5. decembra 2009 zbrali na avstrijskem smučišču Turracher Höhe. Seminarja se je udeležilo 188 udeležencev, kar je največ v zadnjih 4 letih. S tem smo dobili tudi potrditev, da je interes strokovne smučarske sfere po dodatnem strokovnem spopolnjevanju v porastu. Na tem seminarju so si udeleženci lahko poleg licence ISIA pridobili tudi licenco za vodenje licenčni seminarjev IVSI. Vsebine seminarja so bile primarno usmerjene v praktično predelavo šole smučanja Slovenije na snegu ter v smernice učenja nadaljevalnih skupin s poudarkom na koordinaciji, atipični izvedbi in vadbi v oteženih okoliščinah. Povratna informacija udeležencev je bila zelo pozitivna. Ker so nam razmere onemogočile izvedbo dvodnevnega seminarja, bodo vsebine, tako teoretične kot tudi praktične, ki bi bile predstavljene na tem seminarju na programu seminarja posezonskega ISIA licenčnega seminarja 27. in 28. marca 2010 v Kranjski Gori.

osnovne organizacije ZUTS, ki tako kot vsako leto uspešno izvedejo te vrste tečajev in si pri tem zagotovijo ustrezen strokovni kader na področju smučanja, katerega po uspešnem zaključku vključijo v delovanje njihovega dela na snegu oz. smučiščih. Poleg tečajev alpskega smučanja se bodo izvedli tudi tečaji ostalih komisij pri ZUTS (deskanje na snegu, tek na smučeh, smučanje prostega sloga, telemark smučanje in nordijske hoje in teka), ki so v primerjavi s kadrovskimi tečaji alpskega smučanja in glede na trenutno stanje števila kadrov v deficitarnem položaju. Za te tečaje je ZUTS Slovenije uspešno kandidiral za sredstva s strani evropskega socialnega sklada in ministrstva za šolstvo in šport. Ob tem pa bomo pridobili prepotrebni strokovni kader, ki ga potrebujemo za uspešno izpeljavo programa ZUTS v letošnji sezoni. Vse termine kadrovskih tečajev vseh komisij si lahko ogledate na www.zuts.si.

pokljuka z licenco do leta  

Med svetovnim pokalom v biatlonu na Pokljuki je predsednik Mednarodne biatlonske zveze Anders Besseberg poskrbel za še eno lepo novico za prireditelje tega tekmovanja. V okviru sprejema v hotelu Center na Pokljuki je predsedniku Smučarske zveze Slovenije Stanislavu Valantu in podpredsedniku Organizacijskega komiteja Pokljuka Petru Zupanu predal dokument, ki potrjuje A-licenco prireditelja tekem svetovnega pokala vse do leta 2017. »V dveh mesecih ste se izjemno potrudili in zelo dobro pripravili tekme na Pokljuki. Vsi so navdušeni nad novim športnim centrom in upam, da nas bodo tudi v prihodnje tu na Pokljuki združevali tako lepi trenutki,« je med drugim povedal Besseberg. Pohvale pa so se vrstile tudi od podpredsednika Mednarodne biatlonske zveze Ivorja Lehotana: »Z novim centrom ste postavili nov mejnik in nova merila pri organizaciji tekem svetovnega pokala. Za vse dozdajšnje dosežke na področju biatlona se vam imenu IBU-ja najlepše zahvaljujem, predsednici organizacijskega komiteja Pokljuka dr. Ljubici Jelušič pa podeljujem posebno priznanje.« Pokljuka je torej z novim centrom in zimsko idilo navdušila vse po vrsti in tekme na najvišji ravni bomo na Rudnem polju na Pokljuki lahko spremljali še vsaj nadaljnjih osem let.

skoi z nami

jani pogaar prvi prvaki za  Prvo smučarsko državno vno prvenstvo za sezono 2009/2010 so 29. decembra izvedli smučarji na grbinah. Kljub toplemu vremenu so ga člani ŠD Grbina po zaslugi RTC Krvavec spravili pod streho na Krvavcu. Članska prvaka sta postala Nina Bednarik in Jani Pogačar, ki je še enkrat ugnal svoje mlade naslednike. Oba sta bila najboljša tudi v konkurenci odprtega prvenstva; na prvenstvu je namreč nastopilo kar nekaj tujcev. V kategoriji do 15 let sta prvaka postala Veronika Perc in Jaka Gradišek. kranjska gora – rogla – vogel Znan je podrobnejši potek slovenske serije v smučanju prostega sloga nove šole, ki ima tudi pokrovitelja – celoten naziv je tako Quiksilver Slovenia Freeski Tour.

4 prelom st 2-2009.indd 4

marcos ruiz

nina bednarik Prva tekma v disciplini slopestyle bo v soboto, 16. januarja, v Kranjski Gori. Naslednja tekma bo v soboto, 13. februarja, na istem kraju, disciplina pa bodo skoki. Tretja tekma bo v marcu na Rogli; merili se bodo v snežnem žlebu, finale pa bo na Voglu. sašine smuke so »mas rapido« Vodja in trener slovenske ekipe v smučarskem krosu letos končno ni več tudi serviser za smuči Saše Farič. To obveznost je prepustil španskemu serviserju Marcosu Ruizu, ki poleg Sašinih elank na krosih za svetovni pokal pripravlja smuči še dveh smučark.

Letos že drugič zapored pripravljamo šolska tekmovanja z alpskimi smučmi in želimo si, da bodo postala stalnica med šolskimi tekmovanji. Pri vsem skupaj ne gre za vrhunski šport, temveč za možnost rekreacije in zabave za otroke. Za tiste, ki jih bo skok čez nekaj let odnesel tudi med največja imena skakalnega športa, pa bo to pravljičen začetek kariere. Skočite z nami in otrokom ponudite možnost spoznavanja smučarskih skokov. Smučarska zveza Slovenije je ob tej priložnosti izdala tudi posebno brošuro z naslovom »Skoči z nami«, ki jo lahko najdete v vam najbližjem smučarskoskakalnem klubu ali na izbranih osnovnih šolah po Sloveniji.

www.modrakartica.com

1/15/10 10:57 AM


petra majdi športnica leta , tina maze tik za njo S prireditvijo Športnik leta je v ljubljanskem Cankarjevem domu padla še zadnja športna skrivnost preteklega leta. Športni novinarji Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) so za športnico leta 2009 izbrali Petro Majdič. Smučarska tekačica iz Brinja je tako ravno za svoj 30. rojstni dan osvojila tretji naslov naj športnice Slovenije, najboljša je bila že v letih 2006 in 2007. Pred slovesnostjo je nagrajence sprejel tudi predsednik RS dr. Danilo Turk. Petra Majdič je prvič na tekmah svetovnega pokala nastopila januarja 1999, ko je na 10-kilometrski klasični tekmi v češkem Novem Mestu osvojila 69. mesto. Na prve stopničke ni bilo treba dolgo čakati, saj je dve leti pozneje v italijanskem Asiagu na sprintu v prosti tehniki zasedla tretje mesto. Uspehi so se nato le še stopnjevali, sprva pod trenerskim prijemom Roberta Slabanje, zdaj pa pod budnim očesom Ivana Hudača. 17 zmag, 2 zaporedna kristalna globusa v razvrstitvi sprintov, srebrna medalja alja na svetovnem prvenstvu leta 2007, 35 uvrstitev na zmagovalni oder so le nekateri dozdajšnji šnji uspehi Petre Majdič, ki jih bo težko ponoviti. Tudi zaradi njenih rezultatov je prek vikenda nda Slovenija oz. Rogla po skoraj 17 letih znova gostila najboljše tekače in tekačice. Športni novinarji so upoštevali športne dosežke od 1. 12. 2008 do 30. 11. 2009, kjer je bila po njihovem mnenju najboljša ravno smučarska tekačica Petra Majdič. V obrazložitevv so zapisali: »Slovenska kraljica teka na smučeh Petra Majdič je v sezoni 2008/2009 obranila mali vku kristalni globus v seštevku tekaških sprintov in osvojila drugo mesto v skupnem seštevku ebsvetovnega pokala. Dosegla je devet zmag, vsekakor pa ima za specialistko v sprintih posebno mesto slavje na klasičnem teku na 30 km v norveškem Trondheimu. Nepozabna so tudi njena slavja v Davosu, Duesseldorfu, Otepaeaeju, Valdidentru, Lahtiju in v Stockholmu. Tekmovalka iz Brinja pri Ljubljani, znana po jekleni volji in pozitivni energiji, s katero navdaja vse vljati okrog sebe, po odlični sezoni ni odšla na počitnice. Majdičeva se je takoj začela pripravljati na olimpijsko sezono, katere vrhunec bo februarja v kanadskem Vancouvru. Pripravljenaa na liko velika odrekanja in pasti, ki jih prinaša tekmovanje med elito, v novo sezono vstopa nekoliko grah. bolj zadržano, a še vedno kot članica svetovnega vrha in z jasnim ciljem na olimpijskih igrah. ajdič Breme priljubljenosti in pritiski, ki jih povzročajo pričakovanja javnosti, so zdaj za Petro Majdič nekoliko manjši, saj ji uspešno sledita sotekmovalki in s tem prevzemata del obveznosti, ki jih terjajo odlični rezultati.« Na drugo mesto se je uvrstila alpska smučarka Tina Maze.

dresi slovenskee reprezentance v teku na smueh h svetovni hit Slovenska reprezentanca v teku na smučeh na čelu s šampijonko onko Petro Majdič v tej sezoni uporaporablja drese proizvajalca One-Way, Way, ki so žareče rumene barve. Naše tekačice so tako v vsakem trenutku najbolj vidne tekmovalovalke na prizorišču. Med drugimi ugimi tekmovalkami in njihovimi strokovnimi ekipami vlada velikoo zanimanje za te tekmovalne drese kričeče barve. Norvežani so že izrazili zanimanje za nakupp dresov v enaki barvi, sledili pa soo jim še predstavniki drugih držav.v. Kot kaže, pa bodo v tej sezoni preporepoznavne tekmovalne drese nosile le naše tekmovalke. Sodečč po rezultatih, jih bodo drugi videli deli le od daleč, pa še to samo v hrbet. rbet.

www.sloski.si www ww.sl sllosk oski ki.s i si i.si

prelom st 2-2009.indd 5

smui so po izvoru slovenski nareni izraz Slovensko smučarstvo ima stoletno tradicijo. O smučanju na Blokah je pisal že Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske (1689). V primerjavi z narodi, ki so prevzemali norveški koren ski, imamo poleg nekaterih slovanskih narodov tudi Slovenci svoj izraz za smuči, ki izhaja iz slovanske osnove. Nismo sprejeli izraza ski od sosednjih narodov. Zametki slovenske smučarske terminologije pa segajo v 19. stoletje. Zlasti v drugi polovici v takratnem časopisju najdemo narečne zapise izraza smuči iz različnih krajev Slovenije v današnjem pomenu, kar dokazuje, da je bil izraz smuči prvotno narečni termin. O tem govorijo tudi prikazi izrazov besedne družine s korenom »smuč« v Pleteršnikovem slovarju (1894/1995). Po zaslugi Rudolfa Badjure je smučarska terminologija tudi ena prvih, ki je bila zapisana. Izraz smuči se je uveljavil v času med obema vojnama, ko se je razvilo današnje športno smučanje. Pomensko polje izraza smuči se je v naslednjih desetletjih širilo z dodajanjem vrstnih pridevnikov. Iz časa, ko so bile smuči lesene, se je ohranil izraz dile, dilce, deske, deščice, ki se danes uporabljajo kot pogovorni izrazi za sodobne smuči. Pridevniške zveze opredeljujejo tudi drugačno snov, iz katere so smuči izdelane (plastične smuči), izvor (ljudske smuči; bloške smuči – Bloke, novaške smuči – Novaki pri Cerknem, pohorske smuči – Pohorje). Teren zaznamujejo izrazi alpske smuči, turne smuči, namen uporabe izrazi skakalne, tekaške. Obliko oz. geometrijo smuči opisuje izraz smuči s poudarjenim stranskim lokom (prevzeto karving). Pomenska sestavina razsežnosti tiči v izrazu kratke smuči, kar je podomačeni prevzeti izraz big foot. Način izdelave opredeljuje izraz lepljene smuči. Pojavljajo se še izrazi, ki so izpeljanke iz lastnega imena (Elan > elanke). Vse te izraze bo zajel in pomensko opisal Slovenski smučarski slovar, ki nastaja v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije v Sekciji za terminološke slovarje Inštituta za sloU venski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (Piše: Ljudmila Bokal) Preproste smuči, ki jih je sam iz jesenovega lesa kmalu po 2. svetovni vojni izdelal Ludvik Pustovrh s Praproč nad Polhovim Gradcem.

Pohorski tip smuči z vrvico je bil kmalu po drugi svetovni vojni v uporabi tudi na Polhograjskem – krivine (lastnik Anton Koprivec, Briše pri Polhovem Gradcu).

5 1/15/10 10:57 AM


j jerman pometel s konkurenco

alpinci na poti s toyoto tudi v prihodnjem letu

Naš najboljši smukač vseh časov Andrej Jerman jje na tekmi svetovnega pokala na smuku v Bormiu z naskokom pometel z vso mednarodno konkurenco in osvojil drugo zmago v tej ugledni disciplini. V zgornjem delu so ga od nastopa Scheiberja ločile stotinke, v srednjem in spodnjem delu pa je Jerry »pohodil plin«, odsmučal vrhunsko in v cilj prišel z 0,44 sekunde prednosti. Že takrat smo upali na odlično končno uvrstitev, počakati smo morali »le« še na nastope preostalih 48 tekmovalcev, ki pa Andreju niso mogli do živega.

Panoga za alpsko smučanje je s podjetjem Toyota Adria, d. o. o., podaljšala pogodbo o pokroviteljstvu za eno leto. Podjetje Toyota Adria, d. o. o., je z blagovno znamko Toyota vstopilo v alpski smučarski sklad preteklo leto. Toyota je tako postala ekskluzivni pokrovitelj osebnih vozil slovenskih alpskih smučarskih reprezentanc. Podjetje Toyota Adria, d. o. o., na slovenskem trgu obstaja osem let, zgodovina njihovega razvoja pa je zelo dinamična. Danes podjetje Toyota Adria pokriva 6 trgov: Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Kosovo. Za poslovanje so ustanovili mrežo podjetij v svoji lasti: Toyoto Slovenija, ki je oddelek znotraj Toyote Adria, Toyoto Croatia, Toyoto Serbia in predstavništvo v BIH, Toyoto BH. Podjetja so nastanjena v glavnih mestih štirih držav, hkrati pa vlagajo v maloprodajne centre v Ljubljani, Zagrebu in v Beogradu. V celotni regiji zaposlujejo 470 ljudi, od teh jih 160 dela v lastnih podjetjih. V Toyoti spremljajo in razvijajo dva sklopa tržnih ciljev: kvantitativne in kvalitativne. Med kvantitativnimi so poglavitni prodaja, tržni delež in finančni izid. Med kvalitativnimi pa so ugled in prepoznavnost blagovne znamke, zadovoljstvo strank, stabilnost prodajne mreže in družbeno odgovorno ravnanje. Vse skupaj vodi k uresničitvi vizije, ki je postati najuglednejše avtomobilsko podjetje na trgu.

marko grilc zmagovalec deskarskega »wimbledona« »Marko Grilc from Slovenia« je ves večer odmeval glas uradnega govorca na sicer smučarsko-skakalnem stadionu na Bergislu v Innsbrucku, kjer je tekmovanje deskarske svetovne smetane v živo spremljalo prek 12.000 ljudi, medtem ko so ga navdušenci prek internetnega prenosa spremljali po vsem svetu. Marko je pokazal neverjetno vrsto skokov in se senzacionalno uvrstil v superfinale, kjer je bil v družbi najboljših na svetu – s trikom Switch Back 1080 – preprosto nepremagljiv. Za seboj je pustil zvezde tega športa, kot so: Travis Rice, Risto Mattila in Antti Autti, ter v skupnem seštevku svetovne deskarske serije TRR prevzel vodstvo. Tudi komentator internetnega prenosa je zgodbo skelnil v slogu: »Cinderella day for Marko Grilc! It's gonna be a big afterparty ... and ladies and gentlemen Marko Grilc likes to party a lot!«

6 prelom st 2-2009.indd 6

Marko Grilc je sicer že 10 let član evropske ekipe znamke Burton, s katero je, kot pravi, zelo povezan, saj že nekaj let sam oblikuje svojo desko in sodeluje pri dizajnu oblačil. Poleg tega je eden redkih »snowboarderjev« na planetu, ki se mu je uspelo prebiti tudi v ugledno Red Bullovo športno ekipo. Rdeči biki so ga odkrili že kot nadobudnega in nadvse perspektivnega mladinca ter mu omogočili, da se je s športom začel ukvarjati profesionalno. Večinoma trenira v Avstriji, saj pri nas, kot pravi, razen na Voglu ni pravih pogojev za vrhunsko bordanje. V svoji več kot desetletni tekmovalni karieri je že zelo zgodaj začel nizati zavidljive rezulatate, saj so mu na začetku, ko je osvojil kar sedem medalj na mladinskih svetovnih prvenstvih, od tega štiri naslove mladinskega svetovnega prvaka, tekmovanja pomenila vse. Pozneje se je bolj posvetil snemanju filmov, a v sezoni 2008/2009 se je vrnil v tekmovalne vode in kot slovenski reprezentant osvojil 2. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v skokih (Big Air) pod okriljem FIS. V filmski industriji je med drugim sodeloval pri deskarskih filmih: 91 words for snow, Gap session, Draw the line, Thanks in advance, Overseas ter B Movie.

www.modrakartica.com

1/15/10 10:57 AM


Piše: Špela Robnik

zlata lisica s tino maze spet kot v starih asih

Cilj torej ostaja enak že 46 let, tj. pripraviti vrhunsko snežno podlago, na kateri bodo tekmovale najboljše smučarke sveta, jim zagotoviti najboljše mogoče razmere, v katerih bodo prebivale, trenirale in tekmovale, hkrati pa v ciljno areno pod Pohorje privabiti tudi čim več gledalcev, ki bodo lahko uživali v še enem »lisičkinem prazniku«. Prireditelji so se v vseh teh letih, odkar Mednarodna smučarska zveza (FIS) Mariboru zaupa izvedbo tega tekmovanja, že veliko naučili, a začetki vseeno niso bili lahki. smuanje je doma tudi v mariboru Prve tekme so na Pohorju izvedli 27. in 28. februarja leta 1964. Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop, idejni možje pohorskih smučarskih tekem, takrat gotovo niso pričakovali, da se bo njihova Zlata lisica danes ponašala z eno najdaljših tradicij v svetovnem pokalu. »Imeli smo idejo, željo in voljo, da pripeljemo najboljše smučarke na svetu v Maribor, seveda pa si nismo mislili, kako veliko in pomembno tekmovanje bo iz tega nastalo,« so na uradni spletni strani Zlate lisice poudarili besede Dušana Senčarja, ki je takrat sam hodil po Evropi in v Maribor vabil največje smučarske mojstrice sveta. Marsikomu se je takrat zdelo noro, da bi na Pohorju, ki ga ni bilo niti blizu smučarskega zemljevida Evrope, smučali olimpijki Marielle in Christine Goitschel. Pa vendar sta bili Francozinji prvi zvezdnici tekmovanja, čeprav se je z zmago kot prva lisička okronala Belgijka Roy de Blicquy. In Zlata lisica je bila rojena. Očetje tekmovanja so tako v zelo kratkem času dokazali alpskim »tekmecem« iz Avstrije, Italije, Francije pa tudi iz naše Gorenjske, da je smučanje doma tudi na Pohorju. Z dobro organizacijo so pridobili zaupanje vodilnih mož FIS, ki jim izvedbo tekmovanja neprekinjeno namenja že skoraj pol stoletja. Na prvih nekaj tekmah so smučarke tekmovale le v slalomu, pozneje pa tudi v veleslalomu in se vsako leto potegovale tudi za skupni naslov zlate lisičke. vreme ni najboljši prijatelj V vseh teh letih jo je Mariborčanom sicer velikokrat zagodlo vreme. Je že tako, da so prireditelji zaradi nizke lege smučišča vedno odvisni od vremena, predvsem mraza, ki jim ob pomanjkanju naravnega snega omogoči izdelavo umetnega. Tako je bila zaradi težav s snegom Zlata lisica prisiljena v gostovanje – leta 1974 so jo izvedli v Bad Gasteinu, leta 1975 na Jahorini, leta 1976 v Kranjski Gori, ki je tekmovanje gostoljubno nadomestila še leta 1988, ko je v dežju dvojno www.sloski.si

prelom st 2-2009.indd 7

zmago vknjižila Mateja Svet, leta 1991, ko je zlata lisička postala Nataša Bokal, in leta 2007. Tekmovanje ima v svoji bogati zgodovini črno piko le v letu 1998, ko zaradi pomanjkanja snega Mariboru niso mogli na pomoč priskočiti niti njihovi gorenjski kolegi in so tekmi zato odpovedali. Ker ima Maribor enega najnižjih ciljev, je vsakoleten boj z vremenom v zadnjih letih neizogiben. Posledično so prav na pohorski strmini med prvimi prišli v veljavo nova sredstva in tehnike za utrjevanje proge, ki so danes razširjeni med vsemi prizorišči svetovnega pokala. je ideale mogoe presei? Glede na leto 2009, ko je bila v Mariboru po dolgem času spet ena tistih »popolnih Zlatih lisic«, je jasno, da prireditelje 46. čaka težka naloga. Na vremenske razmere ni mogoče vplivati, zato pa se lahko še toliko bolj posvetijo organizaciji in ne dopustijo, da jih vsaj na tem področju kar koli preseneti. Za piko na i bi seveda z vrhunsko uvrstitvijo lahko poskrbela Tina Maze, ki je po časih Mateje Svet, Nataše Bokal, Urške Hrovat in Špele Pretnar tekmam v Mariboru spet vdahnila tisti pravi »lisičji« duh, zaradi katerega se pod Pohorje vijejo kolone smučarskih navdušencev in zaradi česar Zlata lisica pravzaprav živi in vztraja že toliko časa.

Zlata lisica je imela ob 45. izvedbi januarja lani tudi izjemen medijski odmev. Tekmovanje si je namreč ob progi in v ciljni areni ogledalo približno 15.000 ljudi, prek neposrednih televizijskih prenosov in posnetkov pa je Zlato lisico pospremilo več kot 200 milijonov ljudi. V živo je tekme prenašalo 11 televizijskih studiev (od 15, ki po svetu spremljajo svetovni pokal v alpskem smučanju). Neposredni prenosi so trajali 1,42 ure, v tem času pa si je 45. Zlato lisico v živo ogledalo 21 milijonov gledalcev (veleslalom 54 min., 6 milijonov gledalcev; slalom 48 min., 15 milijonov gledalcev). Po analizi, ki jo je opravil FIS, je tako Zlata lisica na prvem mestu na lestvici vseh 10 največjih smučarskih prireditev sezone 2008/2009. Primerjava števila gledalcev vseh oblik prenosov pa uvršča mariborsko tekmovanje na 3. mesto.

. zlata lisica v mariboru

JE ZA PRIREDITELJE TEKEM SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU ŠE KAJ LEPŠEGA, DA TRDO DELO IN MARLJIVE PRIPRAVE NA IZVEDBO TRADICIONALNEGA TEKMOVANJA NA KONCU NAGRADIJO IDEALNE VREMENSKE RAZMERE, TRUME OBISKOVALCEV IN SEVEDA … ZMAGA DO MAČE LISIČKE? NAJBRŽ NE. TAKŠEN JE BIL TUDI EPILOG PRIREDITELJEV 45. ZLATE LISICE V MARIBO RU, KI JIH 16. IN 17. JANUARJA 2010 ČAKA NOVA NALOGA. DA BO IZPLEN NA KONCU SPET BOGAT, BODO GOTOVO STORILI VSE, NA POMOČ JIM MORAJO PRISKOČITI LE ŠE TAM ZGORAJ.

PROGRAM PRIREDITEV PETEK, 15.01. 2010 Trg svobode ob 17.30 Nastop glasbenih skupin. ob 18.00 Otvoritev in žrebanje štartnih številk za veleslalom. SOBOTA, 16.01. 2010 ob 11.00 Veleslalom 1. tek. ob 14.00 Veleslalom 2. tek.

Snežni stadion

Trg svobode ob 17.30 Nastop glasbenih skupin. ob 18.00 Razglasitev rezultatov veleslaloma in podelitev pokalov ter nagrad in žrebanje startnih številk za slalom. NEDELJA, 17.01. 2010 Snežni stadion ob 09.15 Slalom 1. tek. ob 12.15 Slalom 2. tek. Po končanem tekmovanju razglasitev rezultatov s podelitvijo pokalov in Zlate lisice.

7 1/15/10 10:57 AM


Piše: Špela Robnik

svetovni pok al v telemark smuČanju na senožeti v srednji vasi

senožeta ob bok zlati lisici in vitrancu TEKMOVALNO OBDOBJE SE JE ZA VEČINO ŠPORTNIKOV NA SNEGU ZAČELO V POZNI JESENI, MED TEM KO SO TELEMARK SMUČARJI NOVO SEZONO ODPRLI ŠELE Z NOVIM KOLEDARSKIM LETOM. TA ŽE TAKOJ PO UVODNI PREIZKUŠNJI V RAURISU V AVSTRIJI TEKMOVALCEM PRINAŠA TUDI GO STOVANJE NA ŠC SENOŽETA, KJER BODO 16. IN 17. JANUARJA VRHUNEC SEZONE DOŽIVELI TUDI SLOVENSKI REPREZENTANTJE. Priprava tekmovanja na smučišču Senožeta v Srednji vasi pri Bohinju je bila po besedah generalnega sekretarja Jureta Sodje v tej zimi precej zahtevna. Najhuje so jim zagodle poplave, preglavice so jim povzročale tudi visoke temperature, zato niso mogli izdelovati umetnega snega. »Ker smo znani po svoji trmi, nas ne skrbi. Verjamemo, da se bo pred tekmo še vse spremenilo,« so v Bohinju kljub težavam ostali optimistični. Tekme svetovnega pokala v Srednji vasi po besedah tujih tekmovalcev v svetovnem pokalu močno izstopajo po dobri organizaciji. K temu so prireditelji stremeli tudi v tej zimi; želeli so si pripraviti dogodek, ki se bo lahko enakovredno kosal z drugima dvema svetovnima pokaloma, katerih izvedbo je Mednarodna smučarska zveza (FIS) zaupala Sloveniji. Tako se je v tej sezoni zgodilo, da so Zlata lisica ter Pokal Vitranc in Kobla na koledarju januarja, termin svetovnega pokala v telemarku pa se 16. in 17. januarja celo pokriva z ženskimi tekmami alpskega smučanja v Mariboru. »Naredili bomo vse, da bomo poleg Zlate lisice enakovredno omenjeni v športnih vesteh,« se je ob tem še nadejal Sodja. Srednja vas bo tako kar tri dni središče sveta v telemark smučanju. Tekmovalo bo 10 ekip; prijavljenih je 17 deklet in 35 fantov. Med njimi bo tudi šesterica Slovencev, na čelu katere bo tudi to zimo izkušeni David Primožič. Vseeno pa so njegovi obeti pred sezono slabi. Ukvarja se namreč s poškodbo, zato je dejansko ostal brez snežnih treningov. Direktor reprezentance Urban Simčič bo moral zato računati na Primožičeve mlajše kolege; med njimi je tudi Davidov mlajši brat Sergej pa trikratni mladinski podprvak Jan Lautar, Luka Pintar, Tine Kolenc in Matija Liško. »Fantje so sposobni dobrih rezultatov. Spremenili so pristop, resno trenirajo, so prava klapa. Upam, da se bo to odrazilo tudi v rezultatih,« se je pred domačo tekmo nadejal Simčič. Tekmovalci se bodo po tekmah v Sloveniji preselili v Severno Ameriko, konec sezone pa bodo doživeli v Evropi, in sicer v Španiji in Franciji. Več kot le tekme Na Senožeti pa obiskovalci ne bodo uživali le v telemark smučanju, temveč so prireditelji poskrbeli tudi za bogat spremljevalni program. Tako bo že ob slavnostnem odprtju v petek, 15. januarja, obiskovalce zabavala skupina Calypso. V soboto, 16. januarja, se bodo ob 10. uri začele tekme v sprintu, sledila pa bo popoldanska zabava z Damjanom Murkom; proti večeru se gostom obeta velika Belvijeva telemark zabava z Vilijem Resnikom. V nedeljo, 17. januarja, bodo

8 prelom st 2-2009.indd 8

Telemark smučarji si že dolga leta prizadevajo, da bi Mednarodni olimpijski komite (MOK) telemark vključil tudi med olimpijske discipline. Čeprav so do zdaj vedno naleteli na gluha ušesa, so jim nekaj upanja vendarle vlili trije generali angleške vojske, ki se ukvarjajo s telemarkom in lobirajo pri vodilnih možeh FIS in MOK. »Po analizah sodeč, se s telemarkom ukvarja več držav kot na primer z deskanjem na snegu, ki je olimpijski šport. Žal za zdaj tudi industrija nima veliko interesov za to, da telemark vstopi v olimpijsko družino. Za to so si močno prizadevali tudi Američani, ki so imeli odlično reprezentanco, a tudi oni so bili neuspešni,« je o zapostavljenosti telemarka pri FIS in MOK povedal Simčič.

športni navdušenci lahko uživali še v drugem delu tekmovanja in sledil bo sklepni del svetovnega pokala v Bohinju. Med tekmami bodo organizatorji poskrbeli tudi za nagradne igre in

animacije za gledalce. Obljubljajo namreč vse, da se bodo obiskovalci zabavali, spodbujali tekmovalce in se navsezadnje spet vrnili naslednje leto. To bo tudi najlepša zahvala za njihov trud.

PROGRAM PRIREDITEV PETEK, 15. 01. 2010 14.00- 17.00 Uradni trening. 19.00 Otvoritvena zabava - igra skupina Calypso. 20.00 Slavnostna otvoritev z žrebom štartnih številk za sobotno tekmo. SOBOTA, 16. 01. 2010 10.00 1. tek telemark sprint. 12.00 Nagradno žrebanje & promocija telemarka. 13.00 2. tek telemark sprint. 16.00 Zabavno popoldne; koncert Damjan Murko. 19.00 Belvijeva Telemark zabava. 20.00 Podelitev priznanj najboljšim. 21.00 Žreb štartnih številk za nedeljsko tekmo. Zabavni večer; koncert Vili Resnik. 21.30 NEDELJA, 17.01. 2010 10.00 1. tek telemark sprint. 12.00 Nagradno žrebanje & promocija telemarka. 13.00 2. tek telemark sprint. 15.30 Zaključna slovesnost in podelitev priznanj. www.modrakartica.com

1/15/10 10:57 AM


Piše: Špela Robnik

bo druga polovica stoletja obudila ase slovenskih zmagovalcev?

A še pred veliko obletnico ter vsemi prihodnjimi zimami prireditelje v Kranjski Gori 30. in 31. januarja 2010 čaka generalka, tj. 49. Pokal Vitranc, kjer se bodo ponovno pomerili najboljši slalomisti in veleslalomisti sveta. V ASK Kranjska Gora so se na dogodek začeli s polno paro pripravljati v začetku novembra, ko je krmilo kluba prevzel Gregor Benedik. Organizacijski komite je predtem že potrdil finančni načrt za pripravo tekmovanja v višini 1,16 milijona evrov. Enak kot v preteklih letih ostaja tudi nagradni sklad za najboljše tekmovalce, in sicer 112.500 švicarskih frankov na posamezni tekmi. Vitranc vsako leto sicer posluje dobro, tudi po koncu 48. izvedbe tekmovanja so prireditelji sporočili, da jim je v blagajni ostalo več kot 100.000 evrov. To je seveda dobra popotnica za organizacijo vseh nadaljnjih tekem, med katerimi bo nekaj posebnega gotovo tista, ki jo lahko pričakujemo v letu 2011. Po mnenju enega glavnih mož, ki stoji za tem, da sta tekmi za svetovni pokal vsako leto izvedeni brezhibno, Srečka Medvena, se Kranjska Gora s svojo bogato tradicijo lahko upravičeno uvršča med najbolj ugledna prizorišča svetovnega pokala. »Postavili smo si cilj, da Pokal Vitranc postane tudi ena izmed najodmevnejših in najkakovostnejših športnih prireditev v Sloveniji, nadgrajena s kulturno-zabavnim dogajanjem; prepričan sem, da smo ta cilj dosegli,« je lani po še eni uspešni izvedbi tekmovanja dejal Medven,

generalni sekretar OK Pokal Vitranc. Vitranc tako po vzoru najodmevnejših tekem v Kitzbühlu, Schladminhgu in v drugih atraktivnih smučarskih središčih vse bolj prevzema lastnosti smučarskega spektakla. Potem ko zavesa pade in smučarji odidejo na počitek, se lahko v Kranjski Gori dodobra razživijo obiskovalci. Zanje prireditelji že nekaj let zapored pripravljajo pravo eksplozijo zabave.

. pok al vitr anc

ČE SE OZREMO K RANIM ZAČETKOM TEKEM SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, IMA V TISTEM DELU SMUČARSKE ZGODOVINE GOTOVO POMEMBNO VLOGO TUDI POKAL VITRANC. PODKORENSKA STRMINA JE NAMREČ V VSEH TEH LETIH ŽE POSTALA INVENTAR KOLEDARJA MEDNARODNE SMUČARSKE ZVEZE IN BO V NASLEDNJEM LETU DOŽIVELA TUDI POSEBEN JUBILEJ  NAJBOLJŠI SMUČARJI SE BODO NAMREČ NA TEKMAH SVETOVNEGA POKALA PO NJEJ SPU STILI ŽE PETDESETIČ. KOT KAŽE, PA BO V PRIHODNOSTI POKAL VITRANC DOŽIVEL ŠE KAR NEKAJ ROJSTNIH DNI. FIS JE KRANJSKI GORI ZAUPALA IZVEDBO TEKMOVANJA VSE DO LETA 2014.

manjka le še pika na i V vseh teh letih si je organizacijski odbor pridobil številne izkušnje, kako pripeljati prireditev na raven najuglednejših. Vseeno pa ob vrhunski organizaciji domači gledalci že vrsto pogrešajo tisti dodaten čar, ki bi jih gnal v Kranjsko Goro. To so uspehi slovenskih tekmovalcev. Zmage ali vsaj uvrstitve na zmagovalni oder slovenski smučarski privrženci na domači tekmi niso videli že lep čas – nazadnje se je med zmagovalce vpisal Jure Košir davnega leta 1999. Časi Križaja in Koširja so mimo, novi val tekmovalcev pa za zdaj še ni našel najhitrejše smučine v Podkorenu. A gotovo bodo smučarski navijači nekoč to spet dočakali. Pokal Vitranc bo kot izkušeni maček med gostitelji tekem svetovnega pokala v prihodnosti iz rokava gotovo potegnil še kakšnega domačega aduta. Če ne v tej, pa v drugi polovici stoletja …

V Kranjski Gori poleg 49. Pokala Vitranc že nestrpno pričakujejo tudi finalne tekme evropskega pokala, ki bodo od 7. do 13. marca 2010. Podkoren bo pri izvedbi tekem sodeloval s sosednjim Trbižem, ki bo gostil tekme hitrih disciplin. V Kranjski Gori bodo na sporedu tehnične discipline.

PROGRAM PRIREDITEV SOBOTA, 30. januar 2010 Podkoren 09:45   Veleslalom – prvi tek. 13:00   Veleslalom – drugi tek. Po tekmovanju - razglasitev zmagovalcev. Kranjska Gora 19:00   Javno žrebanje štartnih številk za slalom. NEDELJA, 31. januar 2010 Podkoren 09:45   Slalom – prvi tek. 13:00   Slalom – drugi tek. Po tekmovanju – razglasitev zmagovalcev. www.sloski.si

prelom st 2-2009.indd 9

9 1/15/10 10:57 AM


Piše: Špela Robnik

prizoriša olimpijskih tekem v vancouvru zimske olimpijske igre – vancouver 

VANCOUVER JE PRESTOLNICA KANADSKE POKRAJINE BRITANSKA KOLUMBIJA. IME JE DOBIL PO BRI TANSKEM KAPITANU GEORGEU VANCOUVRU, KI JE LETA 1790 RAZISKOVAL TO OBMOČJE. JE TRETJE NAJVEČJE MESTO V KANADI IN IMA 2,1 MILIJONA PREBIVALCEV. PREBIVALSTVO JE ETNIČNO ZELO PISANO, KAR 52 ODSTOTKOV LJUDI NAMREČ ANGLEŠČINE NIMA ZA SVOJ PRVI JEZIK. VANCOUVER IMA VELIKO LJUDI ZA NAJLEPŠE MESTO NA SVETU, PREDVSEM ZARADI NJEGOVIH NARAVNOGEO GRAFSKIH ZNAČILNOSTI. MESTO NAMREČ NA ENI STRANI OBDAJA PACIFIŠKI OCEAN, NA DRUGI PA VRHOVI OBREŽNEGA GOROVJA.

V številne dvorane in stadione v središču mesta se sicer prebivalstvo zgrinja na tekme hokeja, v času OI pa bodo v središču mesta tudi olimpijske preizkušnje v curlingu ter v hitrostnem in umetnostnem drsanju. »vancouver olympic centre« Olimpijsko središče bo na svojem ledu gostilo tekme curlinga. Prireditelji bodo s posebnim prezračevalnim sistemom in z uravnavanjem vlage ter temperature ustvarili idealen led za curling. »bc place« Gostil bo slovesnosti ob odprtju in sklepu OI. Služil bo tudi kot prostor za slovesnosti ob podeljevanju kolajn. Sprejme 55.000 ljudi in velja za enega največjih pokritih stadionov v Severni Ameriki. »canada hockey place« Bo najbrž najbolj oblegan stadion v času OI, saj bo gostil večino hokejskih dvobojev. Režiser bo imel opravka s kar 30 kamerami v 20 različnih položajih, hokejiste pa bo lahko fotografiralo 175 fotografov. Dvorana sprejme 19.300 ljudi. Drugo od hokejskih prizorišč bo »UBC Thunderbird Arena«. Ta sprejme 6.800 ljudi. »pacific coliseum« Prizorišče olimpijskih tekmovanj v umetnostnem in hitrostnem drsanju na kratke proge. Dvorana

10 prelom st 2-2009.indd 10

ima 14.200 sedežev. Za OI bodo »hokejski« led povsem zamenjali z novo ledno površino, ki bo ustrezala drsalcem. »richmond olympic oval« Dvorana ob reki Fraser, 14 kilometrov iz središča Vancouvra. Sprejme 7.600 gledalcev, ki bodo lahko spremljali tekme hitrostnega drsanja. Na sporedu bo 12 olimpijskih preizkušenj. Dvorana bo obenem tudi baza protidopinškega laboratorija. cypress mountain Smučarsko središče zahodno od Vancouvra, od koder je potrebna le polurna vožnja. Smučišče s 47 smučarskimi in z 19 tekaškimi progami doseže 1.440 m nadmorske višine, od koder se razprostira prelep razgled na mesto. Je tudi najbolj priljubljeno zimsko središče v pokrajini Britanska Kolumbija. Ob Whistlerju, ki bo gostil večino tekem na prostem, bo Cypress prizorišče olimpijskih preizkušenj v smučanju prostega sloga in deskanja na snegu, ki v Kanadi uživata precej večjo priljubljenost kot druge smučarske discipline. Proga za smučarski in deskarski kros je dolga 1.135 m, s padcem 208 m. Proga ima skupen cilj s terenom, kjer bodo tekmovali tekmovalci v paralelnih disciplinah.

whistler: Kanadsko smučarsko središče v južnem pacifiškem delu Obrežnega gorovja. Leži 125 km severneje od Vancouvra in ima nekaj manj kot 10.000 stalnih prebivalcev. Je eno največjih in najbolj znanih smučarskih središč v Severni Ameriki, ki ga letno obišče dva milijona turistov. Whistler Creekside bo gostil vse tekme alpskega smučanja. O olimpijskih zmagovalcih bo na progi za alpske smučarje najbrž odločal zahteven spodnji del, imenovan Fallaway, ki je izjemno strm in nagnjen v levo ter vodi v kompresijo. Zahtevna je tudi smukaška proga za smučarke, za vse pa bo še posebej privlačen skok Hot Air tik pred ciljem. Kar tretjina olimpijskih dogodkov se bo odvila v olimpijskem parku v dolini Callaghan, tj. zahodno od Whistlerja. Športniki bodo tu tekmovali v smučarskih tekih, smučarskih skokih, nordijski kombinaciji in v biatlonu. Tekme v olimpijskem parku bodo na treh različnih stadionih, na tekaškem, ob skakalnici in biatlonskem; ti so med seboj narazen le okoli 400 metrov. Smučarski tekači bodo tekmovali na dveh različnih progah v obsegu 5 km, biatlonci pa na 4-kilometrski. Vsako izmed treh prizorišč sprejme približno 12.000 gledalcev. Povprečna količina snega v Whistlerju februarja je bila v zadnjih letih 191 cm, čeprav se nadmorska višina olimpijskega parka giblje le od 840 do 930 metrov. Dnevne temperature so povprečno gibljejo od 3,3 do –4 stopinje Celzija. V whistlerjevem sankaškem središču v Fitzsimmons Creeku pa bodo tudi preizkušnje v skeletonu, bobu in v sankanju. Tovrstnih sankaških središč je na svetu le še 15, najvišja hitrost, ki jo je tekmovalec do zdaj dosegel na stezi, pa je 153 km/h. www.modrakartica.com

1/15/10 10:58 AM


Piše: Špela Robnik

slovenska olimpijska zgodba prestopila meje kolikov in skakalnic? ODŠTEVANJE, KI SE JE ZAČELO V TORINU LETA 2006, SE KONČUJE, VANCOUVER PA ŽE ŠIROKO ODPI RA VRATA VSEM ZIMSKIM BOJEVNIKOM. TI BODO Z ŽELJO, DA STOPIJO NA VRH OLIMPA, OD 12. DO 28. FEBRUARJA 2010 SKUŠALI UPORABITI VSE SVOJE ZNANJE IN SPRETNOSTI V ALPSKEM SMU ČANJU, BIATLONU, BOBU, TEKU NA SMUČEH, CURLINGU, UMETNOSTNEM DRSANJU, SMUČANJU PROSTEGA SLOGA, HOKEJU NA LEDU, SANKANJU, SMUČARSKIH SKOKIH, HITROSTNEM DRSANJU, SKELETONU ALI V DESKANJU NA SNEGU. Med njimi bodo tudi številni slovenski športniki. Ker boj za olimpijske vozovnice še poteka, številčnost njihove udeležbe zato še ni znana. Je pa, po neuspehu v Torinu, kristalno jasen namen njihovega potovanja: domov prinesti kolajno/-e. Glede na spodbudne uvrstitve nekaterih na tekmah svetovnega pokala se nam za to sicer ni treba bati, a žal ima ena in neponovljiva olimpijska zgodba srečne junake in tudi tragične poražence. zgodovina olimpijskih iger Korenine danes največjega športnega dogodka, ki nove zmagovalce rodi le vsake štiri leta, segajo daleč v antične čase, čase čaščenja Zevsa in drugih bogov. Čeprav so sprva OI poosebljali le tekači na stadionih, se je ugled iger hitro širil tudi med druge načine športnega udejstvovanja. Vrhunec so antične igre dosegle v šestem stoletju pred našim štetjem, nato pa so v času verskih vojn zamrle. Šele s koncem 19. stoletja jih je obudil francoski baron Pierre de Coubertin, ki je bil zaskrbljen nad slabo telesno pripravljenostjo francoskih vojakov. V ta namen si je omislil mednarodne športne igre, te pa so hitro vodile v ponovno obuditev olimpijskih iger, ki so se leta 1896 v Atenah še enkrat rodile. Doživele so velik uspeh, ki pa mu je nato sledila stagnacija, pozneje pa še obe svetovni vojni. Ideja o zimski različici OI se je sicer pojavila že v času iger v Londonu 1908, ko so športniki

tekmovali tudi v umetnostnem drsanju. Kljub velikim prizadevanjem za ločene OI za športe na snegu in ledu so idejo zaradi nordijskih iger zavirali skandinavski narodi, vseeno pa je Mednarodni olimpijski komite (MOK) leta 1924 v Chamonixu v Franciji organiziral teden zimskih športov. Dogodek je požel uspeh in MOK ga je dve leti pozneje tudi uradno priznal za prve zimske OI. Zimskega olimpijskega prvenca se je udeležilo 16 držav, nekaj manj kot 300 športnikov pa je tekmovalo v desetih različnih disciplinah. slovenci med prvimi, a na kolajno akali  let Že na prvih zimskih olimpijskih igrah sta nastopila tudi Slovenca. Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj sta tekmovala v smučarskem teku na 18 km in v maratonu na 50 km. Najuspešnejša država s 17 kolajnami je igre takrat končala Norveška. Že na OI leta 1936, kjer so športniki prvič tekmovali tudi v alpskem smučanju, je slovenska zasedba štela 18 članov. Izkazal se je Franc Smolej, ki je v smučarskih tekih dosegel 10. mesto. Ta izid je izboljšala šele Petra Majdič leta 2002 v Salt Lake Cityju. Čeprav je bil delež slovenskih športnikov, ki so na zastopali jugoslovanske barve, vsa leta razmeroma velik, smo morali na prvo slovensko olimpijsko kolajno čakati vse do leta 1984. Jure Franko je v Sarajevu osvojil srebrno kolajno v veleslalomu in

Jugoslaviji priskrbel prvo kolajno na ZOI. Slovenska bera kolajn je bila nekoliko bogatejša že na naslednjih OI v Calgaryju. V slalomu je bila srebrna Mateja Svet, prav tako so do srebra na prvi ekipni tekmi na OI prišli smučarski skakalci Primož Ulaga, Matjaž Zupan, Matjaž Debelak in Miran Tepeš. Slovenija se je kot samostojna država predstavila leta 1992 v Albertvillu, prve kolajne pod slovensko zastavo pa so padle štiri leta pozneje v Lillehamerju. Tudi tokrat so bili nosilci alpski smučarji: Jure Košir in Katja Koren sta bila bronasta v slalomu, Alenka Dovžan pa v kombinaciji. Od takrat so se Slovenci s kolajno vrnili le še iz Salt Lake Cityja, ko so ekipni bron osvojili smučarski skakalci Robert Kranjec, Peter Žonta, Damjan Fras in Primož Peterka. Leta 1998 v Naganu ni bilo uspeha, prav tako ne leta 2006 v Torinu. Slovenski športniki imajo po štirih letih novo priložnost. V tem času so se na snegu in ledu kalili novi šampioni. Krog slovenskih favoritov se je iz okvirov alpskega smučanja in smučarskih skokov močno razširil, prav tako je pestrejši repertoar športov, v katerih tekmujejo Slovenci. Je Slovenija torej pripravljena na prvo kolajno v smučarskih tekih, deskanju na snegu, smučarskem krosu, v biatlonu …?

koledar smuČarskih tekmovanj na zimskih olimpijskih igrah v vancouvru  Alpsko smučanje

Biatlon

Deskanje na snegu

Tek na smučeh

Nordijska kombinacija

12. 2. 13. 2. Smuk (M) 20:45 - 22:15 14. 2. Superkombinacija (Ž) 19:00 - 20:30 22:00 - 23:00

7.5 km Sprint (Ž) 22:00 - 23:10 10 km Sprint (M) 20:15 - 21:25

15. 2. 16. 2. Superkombinacija (M) 10 km Zasledovalno (Ž) 19:00 - 23:30 22:30 - 23:30 19:30 - 20:10 12.5 km Zasledovalno (M) 21:45 - 22:25 17. 2. Smuk (Ž) 20:00 - 21:45 18. 2.

15 km Posamično (Ž) 19:00 - 20:40 20 km Posamično (M) 22:00 - 23:35

Srednja skakalnica 10 km (M) 19:00 - 19:50 22:45 - 23:20 Deskarski kros (M) 19:30 - 21:50 23:00 - 00:00 Deskarski kros (Ž) 19:00 - 20:40 21:15 - 21:50

10 km Prosti slog (Ž) 19:00 - 20:15 15 km Prosti slog (M 21:30 - 23:00

Snežni kanal (M) 22:05 - 00:45 02:15 - 03:15 04:15 - 05:15 Snežni kanal (Ž) 21:30 - 23:05 01:00 - 02:00 03:00 - 04:00

Sprint Klasični slog (Ž) 21:30 - 23:00 Sprint Klasični slog (M 19:15 - 20:00

19. 2. Superveleslalom (M) 20:30 - 22:00 20. 2. Superveleslalom (Ž) 19:00 - 20:45 21. 2. Veleslalom (M) 12.5 km Skupinski štart (Ž) 19:00 - 20:45 22:45 - 00:00 22:00 - 22:45 15 km Skupinski štart (M) 19:45 - 20:25 22. 2.

23. 2.

15 km Dvojno zasledovanje (Ž) 22:00 - 22:50 30 km Dvojno zasledovanje (M) 22:30 - 00:00

Moštvena tekma Sprint Klasični slog (Ž) 22:00 - 22:45 Moštvena tekma Sprint Klasični slog (M) 19:45 - 21:15

24. 2. Veleslalom (Ž) 19:00 - 20:45 22:15 - 23:30 25. 2.

www.sloski.si

prelom st 2-2009.indd 11

Velika skakalnica (M) 19:00 - 20:05 Velika skakalnica (M) 20:30 - 22:10

Smučanje prostega sloga Grbine (Ž) 01:30 - 02:30 04:30 - 05:30 Grbine (M) 23:30 - 00:30 02:30 - 03:30

Skoki (Ž) 19:00 - 20:30 Smučarski kros (M) 18:15 - 19:15 21:15 - 22:30

4x6 km (Ž) 20:30 - 21:40

26. 2. Slalom (Ž) 4x7.5 km (M) 19:00 - 20:45 22:30 - 23:45 20:30 - 21:40 27. 2. Slalom (M) 19:00 - 20:45 22:45 - 23:45 28. 2.

od . do . februarja  Smučarski skoki Srednja skakalnica (M) 19:00 - 20:05 Srednja skakalnica (M) 18:45 - 20:25

4x10 km Mešana tehnika (M) 20:15 - 22:10 4x5 km Mešana tehnika (Ž) 20:00 - 21:05 Paralelni veleslalom (Ž) 19:00 - 20:00 21:15 - 22:45 Paralelni veleslalom (M) 19:00 - 20:00 21:15 - 22:45

30 km Skupinski štart Klasični slog (Ž) 20:45 - 22:45 50 km Skupinski štart Klasični slog (M) 18:30 - 21:15

Moštvena tekma (M) 19:00 - 20:55

Skoki (M) 03:00 - 04:30

Moštvena tekma (M) 19:00 - 19:45 22:00 - 23:00

Smučarski kros (Ž) 19:30 - 20:30 22:00 - 23:15 Skoki (Ž) 04:30 - 05:30

Velika skakalnica 10 km (M) 19:00 - 19:50 22:00 - 22:35

Skoki (M) 03:00 - 04:00

11 1/15/10 10:58 AM


zgodovina rezultatov zimskih olimpijskih iger alpsko smuanje ZOI

1936

Ženske

GarmischPartenkirchen (NEM)

Moški

ZOI & SP

1948

Ženske

St. Moritz (ŠVI) Moški

ZOI & SP

1952

Kombinacija 1. Cranz (NEM) 2. Grasegger (NEM) 3. Schou Nilsen (NOR) 1. Pfnuer (NEM) 2. G. Lantschner (NEM) 3. Allais (FRA)

Smuk 1. Schou Nilsen (NOR) 2. Resch (NEM) 3. Grasegger (NEM) 1. B. Ruud (NOR) 2. Pfnuer (NEM) 3. G. Lantschner (NEM)

Slalom 1. Cranz (NEM) 2. Grasegger (NEM) 3. Steuri (ŠVI) 1. Pfnuer (NEM) 2. G. Lantschner (NEM) 3. Alais (FRA)

Veleslalom

Kombinacija 1. Beiser (AVT) 2. Frazer (ZDA) 3. Mahringer (AVT) 1. Oreiller (FRA) 2. Molitor (ŠVI) 3. Couttet (FRA)

Smuk 1. Schlunegger (ŠVI) 2. Beiser (AVT) 3. Hammerer (AVT) 1. Oreiller (FRA) 2. Gabi (AVT) 3. Molitor (ŠVI) & Olinger (ŠVI)

Slalom 1. Frazer (ZDA) 2. Meyer (ŠVI) 3. Mahringer (AVT) 1. Reinalter (ŠVI) 2. Couttet (FRA) 3. Oreiller (FRA)

Veleslalom

Kombinacija

Smuk 1. Beiser (AVT) 2. Buchner (ZRN) 3. Minuzzo (ITA) 1. Colo (ITA) 2. O. Schneider (AVT) 3. Pravda (AVT)

Slalom 1. Mead (ZDA) 2. Reichert (ZRN) 3. Buchner (ZRN) 1. O. Schneider (AVT) 3. S. Eriksen (NOR) 3. Berge (NOR)

Veleslalom 1. Mead (ZDA) 2. Rom (AVT) 3. Buchner (ZRN) 1. S. Eriksen (NOR) 2. Pravda (AVT) 3. Spiess (AVT)

Kombinacija 1. Berthod (ŠVI) 2. Daenzer (ŠVI) 3. Chenal-Minuzzo (ITA) 1. Sailer (AVT) 2. Bozon (FRA) 3. Sollander (ŠVE)

Smuk 1. Berthod (ŠVI) 2. Daenzer (ŠVI) 3. Wheeler (KAN) 1. Sailer (AVT) 2. Fellay (ŠVI) 3. Molterer (AVT)

Slalom 1. Colliard (ŠVI) 2. Schoepf (AVT) 3. Sidrova (SZ) 1. Sailer (AVT) 2. Igaya (JAP) 3. Sollander (ŠVE)

Veleslalom 1. Reichert (ZRN) 2. J. Frandl (AVT) 3. Hochleitner (AVT) 1. Sailer (AVT) 2. Molterer (AVT) 3. Schuster (AVT)

Kombinacija 1. Heggtveit (KAN) 2. Sperl (ZRN) 3. Henneberger (ZRN) 1. Perillat (FRA) 2. Bozon (FRA) 3. Lanig (ZRN)

Smuk 1. Biebl (ZRN) 2. Pitou (ZDA) 3. Hecher (AVT) 1. Vuarnet (FRA) 2. Lanig (ZRN) 3. Perillat (FRA)

Slalom 1. Heggtveit (KAN) 2. Snite (ZDA) 3. Henneberger (NEM) 1. Hinterseer (AVT) 2. M. Leitner (AVT) 3. Bozon (FRA)

Veleslalom 1. Ruegg (ŠVI) 2. Pitou (ZDA) 3. Chenal-Minuzzo (ITA) 1. Staub (ŠVI) 2. Stiegler (AVT) 3. Hinterseer (AVT)

Kombinacija 1. M. Goitschel (FRA) 2. Haas (AVT) 3. Zimmermann (AVT) 1. Leitner (ZRN) 2. Nenning (AVT) 3. W. Kidd (ZDA)

Smuk 1. Haas (AVT) 2. Zimmerman (AVT) 3. Hecher (AVT) 1. Zimmerman (AVT) 2. Lacroix (FRA) 3. Bartels (ZRN)

Slalom 1. C. Goitschel (FRA) 2. M. Goitschel (FRA) 3. Saubert (ZDA) 1. Stiegler (AVT) 2. W. Kidd (ZDA) 3. Heuga (ZDA)

Veleslalom 1. M. Goitschel (FRA) 2. C. Goitschel (FRA) & Saubert (ZDA) 1. Bonlieu (FRA) 2. Schranz (AVT) 3. Stiegler (ZDA)

Kombinacija 1. Greene (KAN) 2. M. Goitschel (FRA) 3. Famose (FRA) 1. Killy (FRA) 2. Giovanoli (ŠVI) 3. Messner (AVT)

Smuk 1. Pall (AVT) 2. Mir (FRA) 3. Haas (AVT) 1. Killy (FRA) 2. Perillat (FRA) 3. Daetwyler (ŠVI)

Slalom 1. M. Goitschel (FRA) 2. Greene (KAN) 3. Famose (FRA) 1. Killy (FRA) 2. Huber (AVT) 3. Matt (AVT)

Veleslalom 1. Greene (KAN) 2. Famose (FRA) 3. Bochatay (ŠVI) 1. Killy (FRA) 2. Favre (ŠVI) 3. Messner (AVT)

Kombinacija 1. Proell (AVT) 2. Steurer (FRA) 3. Foerland (NOR) 1. G. Thoeni (ITA) 2. Tresch (ŠVI) 3. Hunter (KAN)

Smuk 1. Nadig (ŠVI) 2. Moser-Proell (AVT) 3. Corrock (ZDA) 1. Russi (ŠVI) 2. Collombin (ŠVI) 3. Messner (AVT)

Slalom 1. B. Cochran (ZDA) 2. Debernard (FRA) 3. Steurer (FRA) 1. Fernandez-Ochoa (ŠPA) 2. G. Thoeni (ITA) 3. R. Thoeni (ITA)

Veleslalom 1. Nadig (ŠVI) 2. Proell (AVT) 3. Drexel (AVT) 1. G. Thoeni (ITA) 2. Bruggmann (ŠVI) 3. Mattle (ŠVI)

Ženske

Oslo (NOR) Moški

ZOI & SP

1956

Ženske

Cortina (ITA) Moški

ZOI & SP

1960

Ženske

Squaw Valley (ZDA) Moški

ZOI & SP

1964

Ženske

Innsbruck (AVT) Moški

ZOI & SP

1968

Ženske

Grenoble (FRA) Moški

ZOI & SP

1972

Ženske

Sapporo (JAP) Moški

12 prelom st 2-2009.indd 12

ZOI - ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE, SP - SVETOVNO PRVENSTVO

www.modrakartica.com

1/15/10 10:58 AM


ZOI & SP

1976

Ženske

Innsbruck (AVT) Moški

ZOI & SP

1980

Ženske

Lake Placid (ZDA) Moški

ZOI

1984

Kombinacija 1. Mittermaier (ZRN) 2. Debernard (FRA) 3. H. Wenzel (LIH) 1. G. Thoeni (ITA) 2. Frommelt (LIH) 3. Jones (ZDA)

Smuk 1. Mittermaier (ZRN) 2. Totschnig (AVT) 3. Nelson (ZDA) 1. Klammer (AVT) 2. Russi (ŠVI) 3. Plank (ITA)

Slalom 1. Mittermaier (ZRN) 2. Giordani (ITA) 3. H. Wenzel (LIH) 1. Gros (ITA) 2. G. Thoeni (ITA) 3. Frommelt (LIH)

Veleslalom 1. Kreiner (KAN) 2. Mittermaier (ZRN) 3. Debernard (FRA) 1. Hemmi (ŠVI) 2. Good (ŠVI) 3. Stenmark (ŠVE)

Kombinacija 1. Wenzel (LIH) 2. Nelson (ZDA) 3. Eberle (FRA) 1. P. Mahre (ZDA) 2. Wenzel (LIH) 3. Stock (AVT)

Smuk 1. Moser-Proell (AVT) 2. Wenzel (LIH) 3. Nadig (ŠVI) 1. Stock (AVT) 2. Wirnsperger (AVT) 3. Podborski (KAN)

Slalom 1. Wenzel (LIH) 2. Kinshofer (NEM) 3. Hess (ŠVI) 1. Stenmark (ŠVE) 2. Ph. Mahre (ZDA) 3. Luethy (ŠVI)

Veleslalom 1. Wenzel (LIH) 2. A. Epple (NEM) 3. Pelen (FRA) 1. Stenmark (ŠVE) 2. Wenzel (LIH) 3. Enn (AVT)

Kombinacija

Smuk 1. Figni (ŠVI) 2. Walliser (ŠVI) 3. Charavatova (ČSR) 1. Johnson (ZDA) 2. Mueller (ŠVI) 3. Steiner (AVT)

Slalom 1. Magoni (ITA) 2. Pelen (FRA) 3. Konzett (LIH) 1. P. Mahre (ZDA) 2. S. Mahre (ZDA) 3. Bouvet (FRA)

Veleslalom 1. Armstrong (ZDA) 2. Cooper (ZDA) 3. Pelen (FRA) 1. Julen (ŠVI) 2. Franko (JUG) 3. Wenzel (LIH)

Ženske

Sarajevo (JUG) Moški

ZOI

1988

Ženske

Calgary (KAN) Moški

ZOI

1992

Ženske

Albertville (FRA)

Moški

ZOI

1994

Ženske

Lillehammer (NOR) Moški

ZOI

1998

Ženske

Nagano (JAP) Moški

ZOI

2002

Ženske

Salt Lake City (ZDA) Moški

ZOI

2006

Ženske

Torino (ITA) Moški

Kombinacija 1. Wachter (AVT) 2. Oertli (ŠVI) 3. Walliser (ŠVI) 1. Strolz (AVT) 2. Gstrein (AVT) 3. Accola (ŠVI)

Smuk 1. Kiehl (ZRN) 2. Oertli (ŠVI) 3. Percy (KAN) 1. Zurbriggen (ŠVI) 2. Mueller (ŠVI) 3. Piccard (FRA)

Slalom 1. Schneider (ŠVI) 2. Svet (JUG) 3. Kinshofer (NEM) 1. Tomba (ITA) 2. Woerndl (ZRN) 3. Frommelt (LIH)

Veleslalom 1. Schneider (ŠVI) 2. Kinshofer (NEM) 3. Walliser (ŠVI) 1. Tomba (ITA) 2. Strolz (AVT) 3. Zurbriggen (ŠVI)

Superveleslalom 1. Wolf (AVT) 2. Figini (ŠVI) 3. Percy (FRA) 1. Piccard (FRA) 2. Mayer (AVT) 3. Eriksson (ŠVE)

Kombinacija 1. Kronberger (AVT) 2. Wachter (AVT)

Smuk 1. Lee-Gartner (KAN) 2. Lindh (ZDA)

Slalom 1. Kronberger (AVT) 2. Coberger (NZ)

Veleslalom 1. Wiberg (ŠVE) 2. Roffe (ZDA) & Wachter (AVT)

Superveleslalom 1. Compagnoni (ITA) 2. Merle (FRA)

3. Masnada (FRA) 1. Polig (ITA) 2. Martin (ITA) 3. Locher (ŠVI)

3. Wallinger (AVT) 1. Ortlieb (AVT) 2. Piccard (FRA) 3. Mader (AVT)

3. Fernandez-Ochoa (ŠPA) 1. Jagge (NOR) 1. Tomba (ITA) 2. Tomba (ITA) 2. Girardelli (LUX) 3. Tritscher (AVT) 3. Aamodt (NOR)

3. Seizinger (NEM) 1. Aamodt (NOR) 2. Girardelli (LUX) 3. Thorsen (NOR)

Kombinacija 1. Wiberg (ŠVE) 2. Schneider (ŠVI) 3. Dovžan (SLO) 1. Kjus (NOR) 2. Aamodt (NOR) 3. Strand-Nielsen (NOR)

Smuk 1. Seizinger (NEM) 2. Street (ZDA) 3. Kostner (ITA) 1. Moe (ZDA) 2. Aamodt (NOR) 3. Podivinsky (KAN)

Slalom 1. Schneider (ŠVI) 2. Eder (AVT) 3. Koren (SLO) 1. Stangassinger (AVT) 2. Tomba (ITA) 3. Košir (SLO)

Veleslalom 1. Compagnoni (ITA) 2. Ertl (NEM) 3. Schneider (ŠVI) 1. Wasmeier (NEM) 2. Kaelin (ŠVI) 3. Mayer (AVT)

Superveleslalom 1. Roffe (ZDA) 2. Gladischewa (RUS) 3. Kostner (ITA) 1. Wasmeier (NEM) 2. Moe (ZDA) 3. Aamodt (NOR)

Kombinacija 1. Seizinger (NEM) 2. Ertl (NEM) 3. H. Gerg (NEM) 1. Reiter (AVT) 2. Kjus (NOR) 3. Mayer (AVT)

Smuk 1. Seizinger (NEM) 2. Wiberg (ŠVE) 3. Masnada (FRA) 1. Cretier (FRA) 2. Kjus (NOR) 3. Trinkl (AVT)

Slalom 1. H. Gerg (NEM) 2. Compagnoni (ITA) 3. Steggall (AVS) 1. Buraas (NOR) 2. Furuseth (NOR) 3. Sykora (AVT)

Veleslalom 1. Compagnoni (ITA) 2. Meissnitzer (AVT) 3. Seizinger (NEM) 1. Maier (AVT) 2. Eberharter (AVT) 3. von Gruenigen (ŠVI)

Superveleslalom 1. Street (ZDA) 2. Dorfmeister (AVT) 3. Meissnitzer (AVT) 1. Maier (AVT) 2. Cuche (ŠVI) 3. Knauss (AVT)

Kombinacija 1. Kostelić (HRV) 2. Goetschl (AVT) 3. Ertl (NEM) 1. Aamodt (NOR) 2. Miller (ZDA) 3. Raich (AVT)

Smuk 1. Montillet (FRA) 2. Kostner (ITA) 3. Goetschl (AVT) 1. F. Strobl (AVT) 2 . Kjus (NOR) 3. Eberharter (AVT)

Slalom 1. Kostelić (HRV) 2. Pequegnot (FRA) 3. Paerson (ŠVE) 1. Vidal (FRA) 2. Amiez (FRA) 3. Raich (AVT)

Veleslalom 1. Kostelić (HRV) 2. Paerson (ŠVE) 3. Nef (ŠVI) 1. Eberharter (AVT) 2. Miller (ZDA) 3. Kjus (NOR)

Superveleslalom 1. Ceccarelli (ITA) 2. Kostelić (HRV) 3. Putzer (ITA) 1. Aamodt (NOR) 2. Eberharter (AVT) 3. Schifferer (AVT)

Kombinacija 1. Kostelić (HRV) 2. Schild (AVT) 3. Paerson (ŠVE) 1. Ligety (ZDA) 2. Kostelić (HRV) 3. Schoenfelder (AVT)

Smuk 1. Dorfmeister (AVT) 2. Schild (AVT) 3. Paerson (ŠVE) 1. Deneriaz (FRA) 2. Walchhofer (AVT) 3. Kernen (ŠVI)

Slalom 1. Paerson (ŠVE) 2. Hosp (AVT) 3. Schild (AVT) 1. Raich (AVT) 2. Herbst (AVT) 3. Schoenfelder (AVT)

Veleslalom 1. Mancuso (ZDA) 2. Poutiainen (FIN) 3. Ottoson (ŠVE) 1. Raich (AVT) 2. Chenal (FRA) 3. Maier (AVT)

Superveleslalom 1. Dorfmeister (AVT) 2. Kostelić (HRV) 3. Meissnitzer (AVT) 1. Aamodt (NOR) 2. Maier (AVT) 3. Hoffmann (ŠVI)

www.sloski.si

13

prelom st 2-2009.indd 13

1/15/10 10:58 AM


deskanje na snegu 1998 Nagano (JAP)

Ženske

Moški

2002 Salt Lake City (ZDA)

Ženske

Moški

2006 Torino (ITA)

Ženske

Moški

Snežni kanal 1. Thost (NEM) 2. Kjeldaas (NOR) 3. Dunn (ZDA) 1. Simmen (ŠVI) 2. Franck (NOR) 3. Powers (ZDA)

Veleslalom 1. Ruby (FRA) 2. Renoth (NEM) 3. Koeck (AVT) 1. Rebagliatti (KAN) 2. Prugger (ITA) 3. Kestenholz (ŠVI)

Paralelni veleslalom

Deskarski kros

Snežni kanal 1. Clark (ZDA) 2. Vidal (FRA) 3. Reuteler (ŠVI) 1. Powers (ZDA) 2. Kass (ZDA) 3. Thomas (ZDA)

Veleslalom

Paralelni veleslalom 1. Blanc (FRA) 2. Ruby (FRA) 3. Trettel (ITA) 1. Schoch P. (ŠVI) 2. Rikardsson (ŠVE) 3. Klug (ZDA)

Deskarski kros

Snežni kanal 1. Teter (ZDA) 2. Bleiler (ZDA) 3. Buaas (NOR) 1. White (ZDA) 2. Kass (ZDA) 3. Koski (FIN)

Veleslalom

Paralelni veleslalom 1. Meuli (ŠVI) 2. Kober (NEM) 3. Fletcher (ZDA) 1. Schoch P. (ŠVI) 2. Schoch S. (ŠVI) 3. Grabner (AVT)

Deskarski kros 1. Frieden (ŠVI) 2. Jacobellis (ZDA) 3. Maltais (KAN) 1. Wescott (ZDA) 2. Zidek (SVK) 3. Delerue (FRA)

nordijsko smuanje 1924 Chamonix (FRA) Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

15-18 km 1. Haug (NOR) 2. Groettumsbratten (NOR) 3. Niku (FIN) 70 m 1. Thams (NOR) 2. Bonna (NOR) 3. Haugen (ZDA)

50 km 1. Haug (NOR) 2. Stroemstad (NOR) 3. Groettumsbratten (NOR)

1. Haug (NOR) 2. Stroemstad (NOR) 3. Groettumsbratten (NOR)

1928 St. Moritz (ŠVI) Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

14 prelom st 2-2009.indd 14

15-18 km 1. Groettumsbratten (NOR) 2. Hegge (NOR) 3. Oedeggard (NOR) 70 m 1. Andersen (NOR) 2. S. Ruud (NOR) 3. Purkert (ČSR)

50 km 1. Hedlund (NOR) 2. Jonsson (ŠVE) 3. Andersson (ŠVE)

1. Groettumsbratten (NOR) 2. Vinjarengen (NOR) 3. Snersrud (NOR)

www.modrakartica.com

1/15/10 10:58 AM


1932 Lake Placid (ZDA) Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

15-18 km 1. Utterstroem (ŠVE) 2. Wikstroem (ŠVE) 3. Saarinen (FIN) 70 m 1. B. Ruud (NOR) 2. Beck (NOR) 3. Wahlberg (NOR)

50 km 1. Saarinen (FIN) 2. Liikanen (FIN) 3. Rudstadstuen (NOR)

1. Groettumsbratten (NOR) 2. Stenen (NOR) 3. Vinjarengen (NOR)

1936 Garmisch-Partenkirchen (NEM) Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

15-18 km 1. Larsson (ŠVE) 2. Hagen (NOR) 3. Niemi (FIN) 70 m 1. B. Ruud (NOR) 2. Beck (ŠVE) 3. Wahlberg (NOR)

50 km 1. Wiklund (ŠVE) 2. Wikstroem (ŠVE) 3. Englund (ŠVE)

4 x 10 km štafeta 1. Finska 2. Norveška 3. Švedska

50 km 1. Karlsson (ŠVE) 2. H. Eriksson (ŠVE) 3. Vanninen (FIN)

4 x 10 km štafeta 1. Švedska 2. Finska 3. Norveška

50 km 1. Hakulinen (FIN) 2. Kolehmainen (FIN) 3. Estenstadt (NOR)

4 x 10 km štafeta 1. Finska 2. Norveška 3. Švedska

1. Hagen (NOR) 2. Hofsbakken (NOR) 3. Brodahl (NOR)

1948 St. Moritz (ŠVI) Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

15-18 km 1. Lundstroem (ŠVE) 2. Oestensson (ŠVE) 3. G. Eriksson (ŠVE) 70 m 1 . Hugstedt (NOR) 2. B. Ruud (NOR) 3. Schljelderup (NOR) 1. Hasu (FIN) 2. Huhtala (FIN) 3. Israelsson (ŠVE)

1952 Oslo (NOR) Tek na smučeh Ženske

Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

10 km 1. Widemann (FIN) 2. Hietamies (FIN) 3. Rantanen (FIN) 15 km 1. Brenden (NOR) 2. Maekelae (FIN) 3. Lonkila (FIN) 70 m 1. Bergmann (NOR) 2. Falkanger (NOR) 3. Holmstroem (ŠVE) 1. Slattvik (NOR) 2. Hasu (FIN) 3. Stenersen (NOR)

www.sloski.si

15

prelom st 2-2009.indd 15

1/15/10 10:58 AM


1956 Cortina d’Ampezzo (ITA) Tek na smučeh Ženske

Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

10 km 1. Kozyreva (SZ) 2. Eroshina (SZ) 3. Edstroem (ŠVE) 15 km 1. Brenden (NOR) 2. Jernbeg (ŠVE) 3. Koltjin (SZ) 70 m 1. Hyvaerinen (FIN) 2. Kallkorpi (FIN) 3. Glass (NEM)*

3 x 5 km štafeta 1. Finska 2. Sovjetska zveza 3. Švedska 30 km 1. Hakulinen (FIN) 2. Jernbeg (ŠVE) 3. Koltjin (SZ)

50 km 1. Jernbeg (ŠVE) 2. Hakulinen (FIN) 3. Terentjev (SZ)

4 x 10 km štafeta 1. Sovjetska zveza 2. Finska 3. Švedska

3 x 5 km štafeta 1. Švedska 2. Sovjetska zveza 3. Finska 30 km 1. Jernbeg (ŠVE) 2. Raemgard (ŠVE) 3. Ankikin (SZ)

50 km 1. Haemaelainen (FIN) 2. Hakulinen (FIN) 3. Raemgard (ŠVE)

4 x 10 km štafeta 1. Finska 2.Norveška 3. Sovjetska zveza

3 x 5 km štafeta 1. Sovjetska zveza 2. Švedska 3. Finska 50 km 1. Jernberg (ŠVE) 2. Roennlund (ŠVE) 3. Tianinen (FIN)

4 x 10 štafeta 1. Švedska 2.Finska 3. Sovjetska zveza

1. Stenersen (NOR) 2. B. Eriksson (ŠVE) 3. Gron-Gasienica (POL)

* Združena ekipa Nemčije

1960 Squaw Valley (ZDA) Tek na smučeh Ženske

Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

10 km 1. SNDakova (SZ) 2. Baranova-Koz. (SZ) 3. Eroshina (SZ) 15 km 1. Brusveen (NOR) 2. Jernbeg (ŠVE) 3. Hakulinen (FIN) 70 m 1. Recknagel (NDR) 2. Halonen (FIN) 3. Leodolter (AVT) 1. Thoma (NEM)* 2. Knutsen (NOR) 3. Gusakov (SZ)

* Združena ekipa Nemčije

1964 Innsbrusck (AVT) Tek na smučeh Ženske

Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

5 km 1. Boyarskikh (SZ) 2. Lehtonen (FIN) 3. Koljina (SZ) 15 km 1. Maentyranta (FIN) 2. Groenningen (NOR) 3. Jernbeg (ŠVE) 90 m 1. Engan (NOR) 2. Kankkonen (FIN) 3. Brandtzaeg (NOR)

10 km 1. Boyarskikh (SZ) 2. Mekshilo (SZ) 3. Gusakova (SZ) 30 km 1. Maentyranta (FIN) 2. Groenningen (NOR) 3. Voronchikhin (SZ) 70 m 1. Kankkonen (FIN) 2. Engan (NOR) 3. Brandtzaeg (NOR)

1. Knutsen (NOR) 2. Kiselev (SZ) 3. Thoma (NEM)*

* Združena ekipa Nemčije

16 prelom st 2-2009.indd 16

www.modrakartica.com

1/15/10 10:58 AM


1968 Grenoble (FRA) Tek na smučeh Ženske

Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

5 km 1. Gustaffson (ŠVE) 2. Kulakova (SZ) 3. Koltjina (SZ) 15 km 1. Groenningen (NOR) 2. Maentyranta (FIN) 3. Larsson (ŠVE) 90 m 1. Belussov (SZ) 2. Raska (ČSR) 3. Grini (NOR)

10 km 1. Gustaffson (ŠVE) 2. Moerdre (NOR) 3. Aufles (NOR) 30 km 1. Nones (ITA) 2. Martinsen (NOR) 3. Maentyranta (FIN) 70 m 1. Raška (ČSR) 2. Bachler (AVT) 3. Preiml (ITA)

3 x 5 km štafeta 1. Norveška 2. Švedska 3. Sovjetska zveza 50 km 1. Ellefsaeter (NOR) 2. Vedenin (SZ) 3. Haas (ŠVI)

4 x 10 štafeta 1. Norveška 2. Švedska 3. Finska

10 km 1. Kulakova (SZ) 2. Okijunina (SZ) 3. Kajosmaa (FIN) 30 km 1. Vedenin (SZ) 2. Tyldum (NOR) 3. Harviken (NOR) 70 m 1. Kasaya (JAP) 2. Konno (JAP) 3. Aochi (JAP)

3 x 5 km štafeta 1. Sovjetska zveza 2. Finska 3. Norveška 50 km 1. Tyldum (NOR) 2. Myrmo (NOR) 3. Vedenin (SZ)

4 x 10 štafeta 1. Sovjetska zveza 2. Norveška 3. Švica

10 km 1. Smetanina (SZ) 2. Takalo (FIN) 3. Kulakova (SZ) 30 km 1. Saveljev (SZ) 2. Koch (ZDA) 3. Garanin (SZ) 70 m 1. Aschenbach (NDR) 2. Danneberg (NDR) 3. Schnabel (AVT)

4 x 5 km štafeta 1. Sovjetska zveza 2. Finska 3. NDR 50 km 1. Formo (NOR) 2. Klause (NDR) 3. Soedergren (ŠVE)

4 x 10 štafeta 1. Finska 2. Norveška 3. Sovjetska zveza

1. Keller (ZRN) 2. Kaelin (ŠVI) 3. Kunz (NDR)

1972 Sapporo (JAP) Tek na smučeh Ženske

Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

5 km 1. Kulakova (SZ) 2. Kajosmaa (FIN) 3. Skilova (SZ) 15 km 1. Lundbaeck (ŠVE) 2. Simachov (SZ) 3. Formo (NOR) 90 m 1. Fortuna (POL) 2. Steiner (ŠVI) 3. Schmidt (NDR) 1. Wehling (NDR) 2. Miettinen (FIN) 3. Luck (NDR)

1976 Innsbruck (AVT) Tek na smučeh Ženske

Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

5 km 1. Takalo (FIN) 2. Smetanina (SZ) 3. Baldycheva (SZ) 15 km 1. Bajukov (SZ) 2. Beljajev (SZ) 3. Kovisto (FIN) 90 m 1. Schnabel (AVT) 2. Innauer (AVT) 3. Glass (NDR) 1. Wehling (NDR) 2. Hettich (ZRN) 3. Winkler (NDR)

www.sloski.si

17

prelom st 2-2009.indd 17

1/15/10 10:58 AM


1980 Lake Placid (ZDA) Tek na smučeh Ženske

Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

5 km 1. Smetanina (SZ) 2. Riihivouri (FIN) 3. Jeriova (FIN) 15 km 1. Wassberg (ŠVE) 2. Mieto (FIN) 3. Aunli (NOR) 90 m 1. Toermaenen (FIN) 2. Neuper (AVT) 3. Puikkonen (FIN)

10 km 1. Petzold (NDR) 2. Rihivouori (FIN) 3. Takalo (FIN) 30 km 1. Zimjatov (SZ) 2. Rochev (SZ) 3. Lebanov (BUL) 70 m 1. Innauer (AVT) 2. Deckert (NDR) & Yagi (JAP)

4 x 5 km štafeta 1. Hesse (NDR) 2. kulakova (SZ) 3. Smetanina (SZ) 50 km 1. Zimjatov (SZ) 2. Mieto (FIN) 3. Zavjalov (SZ)

10 km 1. Haemaelainen (FIN) 2. Smetanina (SZ) 3. Pettersen (NOR) 30 km 1. Zimjatov (SZ) 2. Zavialov (SZ) 3. Svan (ŠVE) 70 m 1. Weissflog (NDR) 2. Nykaenen (FIN) 3. Puikkonen (FIN) 3 x 10 km štafeta ** 1. NDR 2. Finska 3. Sovjetska zveza

20 km 1. Haemaelainen (FIN) 2. Smetanina (SZ) 3. Jahren (NOR) 50 km 1. Wassberg (ŠVE) 2. Svan (ŠVE) 3. Karvonen (FIN) Ekipno 90 m * 1. Finska 2. NDR 3. Češkoslovaška

4 x 5 km štafeta 1. Norveška 2. Češkoslovaška 3. Finska 4 x 10 štafeta 1. Švedska 2. Sovjetska zveza 3. Finska

10 km 1. Ventsene (SZ) 2. Smetanina (SZ) 3. Matikainen (FIN) 30 km 1. Prokurorov (SZ) 2. Smirnov (SZ) 3. Ulvang (NOR) 70 m 1. Nykaenen (FIN) 2. Ploc (ČSR) 3. Malec (ČSR) 3 x 10 km štafeta 1. ZRN 2. Švica 3. Avstrija

20 km 1. Tikhonova (SZ) 2. Reztsova (SZ) 3. Smetanina (SZ) 50 km 1. Svan (ŠVE) 2. De Zolt (ITA) 3. Gruenenfelder (ŠVI) Ekipno 90 m 1. Finska 2. Jugoslavija 3. Norveška

4 x 5 km štafeta 1. Sovjetska zveza 2. Norveška 3. Finska 4 x 10 štafeta 1. Švedska 2. Sovjetska zveza 3. Češkoslovaška

1. NDR 2. Sovjetska zveza 3. Norveška 4 x 10 štafeta 1. Sovjetska zveza 2. Norveška 3. Finska

1. Wehling (NDR) 2. Karjalainen (FIN) 3. Winkler (NDR)

1984 Sarajevo (JUG) Tek na smučeh Ženske

Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

5 km 1. Haemaelainen (FIN) 2. Aunli (NOR) 3. Jeriova (ČSR) 15 km 1. Svan (ŠVE) 2. Karvonen (FIN) 3. Kirvesniemi (FIN) 90 m 1. Nykaenen (FIN) 2. Weissflog (NDR) 3. Ploc (ČSR) Posamično 1. Sandberg (NOR) 2. Karjalainen (FIN) 3. Ylipulli (FIN)

* SP Engelberg (ŠVI), ** SP Rovaniemi (FIN)

1988 Calgary (KAN) Tek na smučeh Ženske

Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

18 prelom st 2-2009.indd 18

5 km 1. Matikainen (FIN) 2. Tikhonova (SZ) 3. Ventsene (SZ) 15 km 1. Deviatiarov (ITA) 2. Mikelsplass (NOR) 3. Smirnov (SZ) 90 m 1. Nykaenen (FIN) 2. Johnsen (NOR) 3. Debelak (JUG) Posamično 1. Kempf (ŠVI) 2. Sulzenbacher (AVT) 3. Levandi (SZ)

www.modrakartica.com

1/15/10 10:58 AM


1992 Albertville (FRA) Tek na smučeh Ženske

Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

5 km C/P 1. Lukkarinen (FIN) 2. Egorova (SND) 3. Vaelbe (SND) 10 km C 1. Ulvang (NOR) 2. Daehlie (NOR) 2. Langli (NOR) Velika skakalnica 1. Nieminen (FIN) 2. Hoellwart (AVT) 3. Kuttin (AVT) Posamično 1. Guy (FRA) 2. Guillaume (FRA) 3. Sulzenbacher (AVT)

10 km F/P 1. Egorova (SND) 2. Belmondo (ITA) 3. Vaelbe 15 km C/P 1. Ulvang (NOR) 2. Albarello (ITA) 3. Majback (ŠVE) Normalna skakalnica 1. Vettori (AVT) 2. Hoellwarth (AVT) 3. Nieminen (FIN) 3 x 10 km štafeta 1. Japonska 2. Norveška 3. Avstrija

15 km C 1. Egorova (SND) 2. Lukkarinen (FIN) 3. Vaelbe (SND) 15 km F/P 1. Daehlie (NOR) 2. Ulvang (NOR) 3. Vanzetta (ITA) Ekipno -velika skakalnica 1. Finska 2. Avstrija 3. Češkoslovaška

30 km F 1. Belmondo (ITA) 2. Egorova (SND) 3. Vaelbe (SND) 50 km F 1. Daehlie (NOR) 2. De Zolt (ITA) 3. Vanzetta (ITA)

4 x 5 mešana štafeta 1. SND 2. Norveška 3. Italija 4 x 10 mešana štafeta 1. Norveška 2. Italija 3. Finska

10 km F 1. Di Centa (ITA) 2. Egorova (RUS) 3. Gawriliuk (RUS) 30 km F 1. Alsgard (NOR) 2. Daehlie (NOR) 3. Mylylae (FIN) Normalna skakalnica 1. Bredesen (NOR) 2. Ottesen (NOR) 3. Thoma (NEM) Štafeta 1. Japonska 2. Norveška 3. Švica

10 km F/P 1. Egorova (RUS) 2. Di Centa (ITA) 3. Belmondo (ITA) 15 km F/P 1. Daehlie (NOR) 2. Smirnow (KAZ) 3. Fauner (ITA) Ekipno -velika skakalnica 1. Nemčija 2. Japonska 3. Avstrija

30 km C 1. Di Centa (ITA) 2. Wold (NOR) 3. Kirvesniemi (FIN) 50 km C 1. Smirnow (KAZ) 2. Mylylae (FIN) 3. Silvertsen (NOR)

4 x 5 štafeta C/F 1. Rusija 2. Norveška 3. Italija 4 x 10 štafeta C/F 1. Italija 2. Norveška 3. Finska

15 km F 1. Danilowa (RUS) 2. Lazutina (RUS) 3. Moen-Guidon (NOR) 30 km C 1. Mylylae (FIN) 2. Jevne (NOR) 3. Fauner (ITA) Normalna skakalnica 1. Soininen (FIN) 2. Funaki (JAP) 3. Widhoelzl (AVT) Štafeta 1. Norveška 2. Finska 3. Francija

10 km F/P 1. Lazutina (RUS) 2. Danilowa (RUS) 3. Neumannova (ČEŠ) 15 km F/P 1. Alsgaard (NOR) 2. Daehlie (NOR) 3. Smirnow (KAZ) Ekipno -velika skakalnica 1. Japonska 2. Nemčija 3. Avstrija

30 km F 1. Tchepalova (RUS) 2. Belmondo (ITA) 3. Lazutina (RUS) 50 km F 1. Daehlie (NOR) 2. Jonsson (ŠVE) 3. Hoffmann (AVT)

4 x 5 štafeta C/F 1. Rusija 2. Norveška 3. Italija 4 x 5 štafeta C/F 1. Norveška 2. Italija 3. Finska

1994 Lillehammer (NOR) Tek na smučeh Ženske

Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

5 km C/P 1. Egorova (RUS) 2. Di Centa (ITA) 3. Kirvesniemi (FIN) 10 km C 1. Daehlie (NOR) 2. Smirnow (KAZ) 3. Albarello (ITA) Velika skakalnica 1. Weissflog (NEM) 2. Bredesen (NOR) 3. Goldberger (AVT) Posamično 1. Lundberg (NOR) 2. Kono (JAP) 3. Vik (NOR)

1998 Nagano (JAP) Tek na smučeh Ženske

Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

5 km C 1. Lazutina (RUS) 2. Neumannova (ČEŠ) 3. Martinsen (NOR) 10 km C 1. Daehlie (NOR) 2. Gandler (AVT) 3. Mylylae (FIN) Velika skakalnica 1. Funaki (JAP) 2. Soininen (FIN) 3. Harada (JAP) Posamično 1. Vik (NOR) 2. Lajunen (FIN) 3. Stoljarow (RUS)

www.sloski.si

19

prelom st 2-2009.indd 19

1/15/10 10:58 AM


2002 Salt Lake City (ZDA) 10 km C 1. Skari (NOR) 2. Danilowa (RUS) 3. Tchepalova (RUS) 15 km C 1. Veerpalu (EST) 2. Estil (NOR)

15 km P 1. Scott (ZDA) 2. Neumannova (ČEŠ) 3. Bauer (NEM) 15 km F/P 1. Alsgaard (NOR) 2. Estil (NOR)

15 km F 1. Belmondo (ITA) 2. Neumannova (ČEŠ) 3. Tchepalova (RUS) 30 km F 1. Hoffmann (AVT) 2. Botwinov (AVT)

30 km C 1. Paruzzi (ITA) 2. Belmondo (ITA) 3. Skari (NOR) 50 km C 1. Iwanow (RUS) 2. Verpalu (EST)

3. Mae (EST) Velika skakalnica

3. Skeldal (NOR) Ekipno -velika skakalnica 1. Nemčija 2. Finska 3. Slovenija Štafeta

3. Hjelmeset (NOR) 3. Nemčija

1. Ammann (ŠVI) 2. Malysz (POL) 3. Hautamaeli (FIN) Posamično 1. Lajunen (FIN) 2. Tallus (FIN) 3. Gottwald (AVT)

3. Elofsson (ŠVE) Normalna skakalnica 1. Ammann (ŠVI) 2. Hannawald (NEM) 3. Malysz (POL) Šprint 1. Lajunen (FIN) 2. Ackermann (NEM) 3. Gottwald (AVT)

10 km C 1. Smigun (EST) 2. Bjoergen (NOR) 3. Pedersen (NOR) 15 km C 1. Veerpalu (EST) 2. Bauer (ČEŠ) 3. Angerer (NEM) Velika skakalnica

Šprint F 1. Crawford (KAN) 2. Kuenzel (NEM) 3. Sidko (RUS) Šprint F 1. Lind (ŠVE) 2. Darragon (FRA) 3. Frederiksson (ŠVE) Normalna skakalnica

4 x 5 štafeta 1. Rusija 2. Nemčija 3. Italija 4 x 10 štafeta 1. Italija 2. Nemčija 3. Švedska

1. Morgenstern (AVT) 2. Kofler (AVT) 3. Bystoel (NOR) Posamično 1. Hettich (NEM) 2. Gottwald (AVT) 3. Moan (NOR)

1. Bystoel (NOR) 2. Hautamaeki (FIN) 3. Ljoekelsoey (NOR) Šprint 1. Gottwald (AVT) 2. Moan (NOR) 3. Hettich (NEM)

15 km P 1. Smigun (EST) 2. Neumannova (ČEŠ) 3. Medvedeva (RUS) 30 km P 1. Dementiev (RUS) 2. Estil (NOR) 3. Piller-Cottrer (ITA) Ekipno -velika skakalnica 1. Avstrija 2. Finska 3. Norveška Štafeta 1. Avstrija 2. Nemčija 3. Finska

Tek na smučeh Ženske

Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

4 x 5 štafeta C/F 1. Nemčija 2 .Norveška 3. Švica 4 x 5 štafeta C/F 1. Norveška 2. Italija

Šprint 1. Tchepalova (RUS) 2. Sachenbacher (NEM) 3. Moen (NOR) Šprint 1. Hetland (NOR) 2. Schlickenrieder (NEM) 3. Zorzi (ITA)

2006 Torino (ITA) Tek na smučeh Ženske

Tek na smučeh Moški

Smučarski skoki Moški

Nordijska kombinacija Moški

20 prelom st 2-2009.indd 20

30 km F skup. št. 1. Neumannova (ČEŠ) 2. Tchepalova (RUS) 3. Kowalczyk (POL) 50 km F skup. št. 1. Di Centa (ITA) 2. Dementiev (RUS) 3. Botvinov (AVT)

Ekipni šprint 1. Švedska 2. Kanada 3. Finska Ekipni šprint 1. Švedska 2. Norveška 3. Rusija

www.modrakartica.com

1/15/10 10:58 AM


biatlon 1971 Sapporo (JAP)

Moški

1980 Lake Placid (ZDA)

Moški

1984 Sarajevo (JUG)

1988 Calgary (KAN)

Moški

Moški

1992 Albertville (FRA)

Ženske

Moški

1994 Lillehammer (NOR)

Ženske

Moški

1998 Nagano (JAP)

Ženske

Moški

2002 Salt Lake City (ZDA)

Ženske

Moški

Salt Lake City (ZDA) Ženske

Moški

Štafeta 1. Sovjetska zveza 2. Finska 3. NDR

10 km 1. Ullrich (NDR) 2. Alikin (SZ) 3. Aljabjev (SZ)

20 km Posamično 1. Aljabjev (SZ) 2. Ullrich (NDR) 3. Roesch (NDR)

4 x 7,5 km štafeta 1. Sovjetska zveza 2. NDR 3. ZRN

10 km 1. Kvalfoss (NOR) 2. Angerer (ZRN) 3. Jacob (NDR)

20 km Posamično 1. Angerer (ZRN) 2. Roetsch (NDR) 3. Kvalfoss (NOR)

4 x 7,5 km štafeta 1. Sovjetska zveza 2. Norveška 3. ZRN

20 km 1. Roetsch (NDR) 2. Medvedtsev (SZ) 3. Passler (ITA)

10 km Šprint 1. Roetsch (NDR) 2. Medvedtsev (SZ) 3. Tchepikov (SZ)

4 x 7,5 km štafeta 1. Sovjetska zveza 2. ZRN 3. Italija

15 km 1. Misersky (NEM) 2. Pecherskaia (ZE)* 3. Bedard (KAN) 20 km 1. Redkine (ZE)* 2. Kirchner (NEM) 3. Lofgren (ŠVE)

7,5 km šprint 1. Restzova (ZE)* 2. Misersky (NEM) 3. Belova (ZE)* 10 km šprint 1. Kirchner (NEM) 2. Gross (NEM) 3. Eloranta (FIN)

3 x 7,5 km štafeta 1. Francija 2. Nemčija 3. SND 4 x 7,5 km štafeta 1. Nemčija 2. SND 3. Švedska

15 km 1. Bedard (KAN) 2. Briand (FRA) 3. Disl (NEM) 20 km 1. Tarasow (RUS) 2. Luck (NEM) 3. S. Fischer (NEM)

7,5 km šprint 1. Bedard (KAN) 2. Paramygina (BLR) 3. Tserbe (UKR) 10 km šprint 1. Tschepikow (RUS) 2. Gross (NEM) 3. Tarasow(RUS)

4 x 7,5 km štafeta 1. Rusija 2. Nemčija 3. Francija 4 x 7,5 km štafeta 1. Nemčija 2. Rusija 3. Francija

15 km 1. Dafoska (BUL) 2. Petrova (UKR) 3. Disl (NEM) 20 km 1. Hanevodl (NOR) 2. Carrara (ITA) 3. Aidarow (BLR)

7,5 km šprint 1. Kouklewa (RUS) 2. Disl (NEM) 3. Apel (NEM) 10 km šprint 1.Bjoerndalen (NOR) 2. Andresen (NOR) 3. Raikonnen (FIN)

4 x 7,5 km štafeta 1. Nemčija 2. Rusija 3. Norveška 4 x 7,5 km štafeta 1. Nemčija 2. Norveška 3. Rusija

15 km 1. Henkel (NEM) 2. Disl (NEM) 3. Forsberg (ŠVE) 20 km 1. Bjoerndalen (NOR) 2. Luck (NEM) 3. Maigourov (RUS) 15 km

2002

20 km 1. Solberg (NOR) 2. Knauthe (NDR) 3. Arvidson (ŠVE)

7,5 km šprint 1. Wilhelm (NEM) 2. Poiree (NOR) 3. Forsberg (ŠVE) 10 km šprint 1. Bjoerndalen (NOR) 2. Fischer (NEM) 3. Perner (AVT) 7,5 km šprint

10 km zasledovanje 1. Pyleva (RUS) 2. Wilhelm (NEM) 3. Nikoultchina (BUL) 12,5 km zasledovanje 1. Bjoerndalen (NOR) 2. Poiree (FRA) 3. Gross (NEM)

10 km zasledovanje 4 x 6 km štafeta 1. Ishmouratova (RUS) 1. Baverel-Robert (FRA) 1. Wilhelm (NEM) 1. Rusija 2. Glagow (NEM) 2. Olofsson (ŠVE) 2. Glagow (NEM) 2. Nemčija 3. Akhatova (RUS) 3. Efremova (UKR) 3. Akhatova (RUS) 3. Francija 15 km 10 km šprint 12,5 km 4 x 7,5 km zasledovanje štafeta 1. Greis (NEM) 1. Fischer (NEM) 1. Defrasne (FRA) 1. Nemčija 2. Bjoerndalen (NOR) 2. Hanevold (NOR) 2. Bjoerndalen (NOR) 2. Rusija 3. Hanevold (NOR) 3. Andresen (NOR) 3. Fischer (NEM) 3. Francija

4 x 7,5 km štafeta 1. Nemčija 2. Norveška 3. Rusija 4 x 7,5 km štafeta 1. Norveška 2. Nemčija 3. Francija 12,5 km skup. št.

Mešana štafeta 1. Olofsson (ŠVE) 1. Rusija 2. Wilhelm (NEM) 2. Norveška 3. Disl (NEM) 3. Francija 15 km skup. št. Mešana štafeta 1. Greis (NEM) 1. Rusija 2. Sikora (POL) 2. Norveška 3. Bjoerndalen (NOR) 3. Francija

* Združena ekipa

www.sloski.si

21

prelom st 2-2009.indd 21

1/15/10 10:58 AM


smuanje prostega sloga 1988 Calgary (KAN)

Ženske

Moški

1992 Albertville (FRA)

Ženske

Moški

1994 Lillehammer (NOR)

Ženske

Moški

1998 Nagano (JAP)

Ženske

Moški

2002 Salt Lake City (ZDA)

Ženske

Moški

2006 Torino (ITA)

Ženske

Moški

22 prelom st 2-2009.indd 22

Demo tekmovanje 1. Mittermayer (ZRN) 2. Monod (FRA) 3. Kissling (ŠVI) 1. Hansson (ŠVE) 2. Engelsen (NOR) 3. Grospiron (FRA)

Balet - demo 1. Rossi (FRA) 2. Bucher (ZDA) 3. Kissling (ŠVI) 1. Reitberger (ZRN) 2. Spina (ZDA) 3. Kristiansen (NOR)

Skoki - demo 1. Palenik (ZDA) 2. Reichart (ZRN) 3. Herreskog (ŠVE) 1. Rozon (KAN) 2. Meda (FRA) 3. Langlois (KAN)

Grbine 1. Weinbrecht (ZDA) 2. Kozevnikova (SZ) 3. Hattestad (NOR) 1. Grospiron (FRA) 2. Allamand (FRA) 3. Carmichael (ZDA)

Balet - demo 1. Kissling (ŠVI) 2. Fechoz (FRA) 3. Petzold (ZDA) 1. Becker (FRA) 2. Kristiansen (NOR) 3. Spina (ZDA)

Skoki - demo 1. Brand (ŠVI) 2. Lindgren (ŠVE) 3. Simchen (ZRN) 1. Laroche (KAN) 2. Fontaine (KAN) 3. Meda (FRA)

Grbine 1. Hattestad (NOR) 2. McIntyre (ZDA) 3. Kojewnikowa (RUS) 1. Brassard (FRA) 2. Schupletsow (RUS) 3. Grospiron (FRA)

Skoki 1. Tscherjazova (UZB) 2. Lindgren (ŠVE) 3. Lid (NOR) 1. 1. Schoenbaechler (ŠVI) 2. Laroche (KAN) 3. Langlois (KAN)

Grbine 1. Satoya (JAP) 2. Mittermayer (NEM) 3. Traa (NOR) 1. Moseley (ZDA) 2. Lahtela (FIN) 3. Mustonen (FIN)

Skoki 1. Stone (ZDA) 2. Nannan (KIT) 3. Brand (ŠVI) 1. Bergoust (ZDA) 2. Fourcras (FRA) 3. Daschinski (BLR)

Grbine 1. Traa (NOR) 2. Bahrke (ZDA) 3. Satoya (JPN) 1. Lahtela (FIN) 2. Mayer (ZDA) 3. Gay (FRA)

Skoki 1. Camplin (AVS) 2. Brenner (KAN) 3. Dionne (KAN) 1. Valenta (ČEŠ) 2. Pack (ZDA) 3. Grichin (BLR)

Grbine 1. Heil (KAN) 2. Traa (NOR) 3. Laoura (FRA) 1. Begg-Smith (AUS) 2. Ronkainen (FIN) 3. Dawson (ZDA)

Skoki 1. Leu (ŠVI) 2. Li (KIT) 3. Camplin (AVS) 1. Han (KIT) 2. Dashinski (BLR) 3. Lebedev (RUS)

www.modrakartica.com

1/15/10 10:58 AM


Piše: Andrej Dekleva

vse, kar ste želeli vedeti o smuarskem krosu ... ... pa niste imeli koga vprašati. ski cross

TEHNIKA JE PREDVSEM IZ ALPSKEGA SMUČANJA. POTEK TEKMOVANJ, PRAVILA IN TAKTI KA PA SO NAJBLIŽJE ŠPORTOM NA DVEH KOLESIH Z MOTORJEM ALI BREZ, V KATERIH SE DIRKA S SKUPINSKIM STARTOM. NAJBLIŽJE JE BRATU DESKARSKEMU KROSU IN V BISTVU NI PREDALEČ OD SPRINTA SMUČARSKIH TEKAČEV. TO JE SMUČARSKI KROS, GLADIATORSKA DISCIPLINA SMUČANJA. V naslednjih vrsticah izveste vse, kar morate vedeti za poznavalsko spremljanje tekme (zlasti prve olimpijske, seveda). POTEK TEKMOVANJA Po treningu tekmovalci opravijo kvalifikacijski nastop – posamičen nastop na čas. Najhitrejših 32 se razvrsti v skupine po štiri za prvi krog (osmino finala) tekme na izpadanje. »Turnirsko« drevo je sestavljeno po principu nosilcev, tako da se 1. in 4. ter 2. in 3. iz kvalifikacij lahko srečata šele v polfinalu, najhitrejša četverica torej šele v velikem finalu. Teoretično, če jim računov ne prekrižajo počasnejši iz kvalifikacij. Visoka uvrstitev v kvalifikacijah torej zagotavlja vsaj na papirju manj nevarne nasprotnike, pa še boljša startna mesta (berite: start).

Prva dva čez ciljno črto v vsaki skupini nadaljujeta v naslednji krog tekmovanja, tretji in četrti se selita med gledalce in dobita uvrstitvi po krogu, ki sta ga dosegla, in po svojem kvalifikacijskem času. Osmina finala, četrtfinale, polfinale in na koncu mali finale za uvrstitve od 5. do 8. ter veliki finale za uvrstitve od 1. do 4. mesta. Za najboljšo osmerico torej skupaj s kvalifikacijami kar pet tekmovalnih nastopov. PROGA Na neprestrmem in neprepoložnem terenu (nekje med 12 in 20 stopinjami) in na dovolj široki smučarski progi. Čas: med 45 sekundami ter minuto in pol. Označena je s trikotnimi zastavicami, znanimi iz alpskih deskarskih tekmovanj. Prvi del po startu navadno čim dlje vodi naravnost, da se skupina raztegne na različnih objektih (valovih in skakalnicah). Sledijo različni zavoji – z naklonom, brez njega ali celo v skoku, vmes pa še drugi objekti: valovi ali »rolerji«, najrazličnejše skakalnice, kompresije ... Dobra proga omogoča različne linije in nudi priložnosti za prehitevanje.

OPREMA Veleslalomske smuči, največkrat ravne palice, malenkost daljše od običajnih, za dober startni odriv. Seveda čelada in ščitnik za hrbtenico. Da se tekmovalci v krosu že po videzu razlikujejo od alpskih, pravila določajo, da oblačila na hlačnicah in rokavih ne smejo biti pretesna, omejeni so tudi materiali oblačil. START Štiri startna mesta z ročicami za odriv, nastavljivimi po višini. Vratca padajo navzdol. Startno mesto prvi izbira najhitrejši iz kvalifikacij, nato drugi, tretji ... Pomen dobrega startnega mesta (po navadi je to notranja linija glede na prvi zavoj) je odvisen od proge. Nekje je vredno zelo veliko.

»Skiers, ready ...« (smučarji, pripravljeni) ... »Attention ...« (pozor) zakriči starter in vsa vratca padejo hkrati. Zaradi težkih razmer brez elektronike ali pnevmatike, samo z glasom in mehanskim proženjem. Tudi če je proga dolga in široka, je dobro biti spredaj že po startu. Zato tekmovalci treningu starta posvečajo veliko pozornosti. Eksplozivnost pri odrivu, moč, tehnika odrivanja s palicami ... skupaj s hitrimi smučmi te to pripelje v prvi zavoj pred tekmeci. TEHNIKA IN TAKTIKA Dobro znanje alpskega smučanja je v krosu nenadomestljivo. Oplemeniteno mora biti še z znanjem skakanja, tudi na takšnih skokih, ki jih ne najdemo v hitrih disciplinah alpskega smučanja, ter z že omenjenim startom. Potem so tu še zvitost, prekanjenost in izkušenost v neposrednem boju s tekmeci. Vajenost ropota okrog sebe, pršenja Sponzorja ekipe v smučarskem krosu

snega v obraz, šviganja palic in smuči okrog glave. Ko si spredaj, je pametno vedno smučati tesno linijo in dajati zasledovalcem čim manj možnosti za prehitevanje, a spet obdržati dovolj hitrosti, da na odprtih delih ni kdo hitrejši. Če smučaš zadaj, moraš iskati luknje, priložnosti, izbirati hitro linijo. Odvisno od priložnosti, razmer ali družbe ob bokih se izplača držati sneg ali leteti po zraku. Zaradi vsega tega so nastopi v krosu marsikdaj napeti do ciljne črte ali celo do odločitve s fotofinišem. TEGA SE NE DELA Kros je »kontaktni« šport, zato je – podobno kot na primer v nogometu – stik v žaru športne borbe dovoljen. Namerno odrivanje, prijemanje tekmeca in podobno pa se kaznuje s takojšnjo diskvalifikacijo – ne le iz kroga, v katerem je bil smučar

pregrob, prekrškar ostane sploh brez uvrstitve! Močnejši in težji smučarji imajo pri tesnem boju kljub temu nekaj prednosti, zato morajo biti lažji tako hitri in zviti, da se v takšne položaje niti ne zapletajo. Tekmovanja s skupinskim startom so znana že iz zgodnjih dni alpskih smučarskih tekmovanj, zato lahko za kros rečemo, da je na neki način zelo prvinska smučarska disciplina. Tu je start, tam je cilj, kdo bo prej!? Le ne uprizarjajte ga preveč vneto na smučiščih ...

Sponzor ekipe nove šole

www.sloski.si

23

prelom st 2-2009.indd 23

1/15/10 10:58 AM


Piše:Tomi Trbovc

nekaj arobnega je v dolini pod poncami UREDNIK MODRIH NOVIC MI JE NALOŽIL, DA MU DO VČERAJ POŠLJEM BESEDILO O SVETOVNEM PRVENSTVU V POLETIH, KI BO V PLANICI 18.21. MARCA 2010. PA NAJ BO TOKRAT MALO DRUGAČE, KOT STE VAJENI PO NAVADI.

planica 

odročne kraje na našem planetu, sem si v miru ogledal posnetek tekme na Televiziji Slovenija, ki bo ravno na tem svetovnem prvenstvu v poletih praznovala 50-letnico prvega evrovizijskega prenosa, za katerega je najbolj zaslužen moj dober prijatelj Benjamin Hvala. Skrbno oko režiserja Staneta Škodlarja je v trenutku, ko se je v izteku na desettisoče gledalcev veselilo skupaj s Primožem, ujelo nepozaben trenutek. Jelka Grosa, ki je bil takrat glavni trener reprezentance, so po sezoni, polni športnih izzivov, premagala čustva. Na stopnicah nekje ob skakalnici je obsedel z rokami pred očmi. Planica pozna veliko ljudi, ki so do njenega razvoja ravnodušni, ki ne razumejo njenega pomena in mesta, ki ga ima v slovenskem športu. Časi, ko je Janko Dernič, naš 90-letnik, ki še vedno opravlja delo vodje zastavonoš, svetovnim zvezdam smučarskih skokov nosil smuči na vrh, so mimo. A mimo so le tisti časi, čustva in planiški delavci skupaj z Jankom ostajajo. Ni ga planičarja, ki še ne bi bil deležen pregleda slikovnega arhiva, ki ga Janko hrani v skrinji na svojem domu v Radovljici. Za vsako sliko je tudi čustvena zgodba povezana s smučarskimi skoki, ki jo z navdušenjem najstnika razloži vsakemu, ki pokaže vsaj malo zanimanja, tudi večkrat, če je treba. Planica je preživela že veliko sovražnikov – od naravnih do tistih na dveh nogah. A se ni uklonila. Še bodo poskušali uveljaviti svoje interese in ustaviti razvoj za kakšno leto, a tokrat je pred njimi težka naloga. Tudi v teh težkih kapitalističnih časih, ko je na avtocestnih postojankah treba plačati, da lahko odtočiš, se še najdejo kraji, v katerih je uspeh zagotovljen samo, če pokažeš

svoj zanos in čustva. Tega pa ne zmorejo. Ste že peli Zdravljico v zboru 27.000 ljudi v dolini pod Poncami? Trenutek, ko vodja skakalnice Iztok Pergarec - Ič dvigne našo trobojnico v izteku letalnice in po dolini zadoni, da naj žive vsi narodi, se lahko kosa z vsakim vrhom Shakespearejeve drame. Spet čustva! V tej dolini je nekaj čarobnega. Kako čustveno se gradi nov nordijski center. Dela so začeli že skoraj pozimi, ker so čakali, da velika sova uharica in nekaj drugih letečih prebivalcev doline preneha gnezditi. In narava bo to vrnila z ravno pravšnjim vzgonskim vetrom Robertu Kranjcu in preostalim našim reprezentantom, ki bodo na tem svetovnem prvenstvu gotovo med favoriti. Zakaj sem začel s to sejo Zbora za skoke in nordijsko kombinacijo? Opazil sem zanimivo podrobnost. V nekem trenutku diskusije je želel Janez Gorišek povedati nekaj o načrtu za povečanje letalnice. Na 300 metrov, seveda. Pa smo se vsi le nečimrno nasmejali, češ saj bo, a ne še danes. So se tako nasmihali tudi Stanku Bloudku? Verjetno. Lani sem izgubil očeta, ki mi je v življenju dal samo najlepše stvari. Med drugim tudi Planico. Že kot malček sem z njim v Planico prihajal vsako leto in spremljal tekmovalce, ki so svoja čustva pokazali v letu prek magičnih meja. Življenje nekje vzame in drugje da. Aprila, ko z ženo pričakujeva prvorojenca, bom našo tradicijo gotovo nadaljeval. Sinu bom skušal v življenju dati samo najlepše stvari in med njimi bo gotovo Planica.

Pridite tudi vi ter pripeljite svoje družine in prijatelje na svetovno prvenstvo. Mit o alkoholu in blatu v Planici je že dolgo mrtev in na dnevnem redu tistih, ki v čarobni dolini želijo nekaj drugega! Pred nekaj časa je predsednik Zbora za skoke in nordijsko kombinacijo Jožef Ograjenšek sklical sejo, ki je imela le eno točko. Predstavitev gradnje novega nordijskega centra v Planici. Nič nenavadnega, direktor Zavoda za šport Planica Jelko Gros je zbranim predstavnikom skakalne skupščine predstavil, kako si bo Planica povrnila svoj blišč. Za vedno mi bo ostal v spominu trenutek, ki smo ga lahko spremljali prek TV-zaslonov, ko je Primož Peterka prvič z rokami dvignil veliki kristalni globus v domači Planici. Takrat sem kot kurirček služboval v tiskovnem središču, ki mu je poveljeval Henrik Übelais - Hajni pod budnim nadzorom Evgena Berganta. Popoldne, ko novinarji z vsega sveta iz tiskovnega središča pošiljajo zgodbe o planiških junakih v najbolj

24 prelom st 2-2009.indd 24

www.modrakartica.com

1/15/10 10:58 AM


PROGRAM SVETOVNEGA PRVENSTVA V POLETIH ČETRTEK, 18. 3. 2010 9.00 Uradni trening, 1. serija. 10.00 Uradni trening, 2. serija. 11.00 Kvalifikacije. 18.00 Slovesnost ob odprtju v Kranjski Gori. PETEK, 19. 3. 2010  POSAMIČNA TEKMA 13.00 Začetek zabave z narodno-zabavnimi ansambli. 14.15 Poskusna serija. 15.15 Prva serija. Druga serija. 17.00 Zabavni program z narodnozabavnimi ansambli.

SOBOTA, 20. 3. 2010  POSAMIČNA TEKMA 8.00 Začetek zabavnega programa. 9.00 Poskusna serija. 10.15 Tretja serija. Finalna serija. 12.15 Zabavni program. 18.00 Slovesna podelitev medalj v Kranjski Gori. NEDELJA, 21. 3. 2010  EKIPNA TEKMA 8.00 Začetek zabavnega programa. 9.00 Poskusna serija. 10.15 Prva serija. Finalna serija. 12.00 Slovesna podelitev medalj. 12.15 Sklepna slovesnost. 12.40 Zabavni program.

vstopnice planica  Uradni prodajalec vstopnic je Kompas Holidays. Vstopnice prodajajo vse poslovalnice Kompasa in pooblaščene agencije. Informacije in rezervacije: kompasov klicni center, št. 01 2006 111 OTROCI 715 let ODRASLI Četrtek, 18. 3. 2010 3 EUR 10 EUR Petek, 19. 3. 2010 3 EUR 18 EUR Sobota, 20. 3. 2010 3 EUR 18 EUR Nedelja, 21. 3. 2010 brezplačno v spremstvu staršev 18 EUR Otroci do 6. leta starosti imajo v spremstvu staršev brezplačen vstop. Tribuna B Tribuna A Petek, 19. 3. 2010 vstop z navadno vstopnico vstop z navadno vstopnico Sobota, 20. 3. 2010 30 EUR 35 EUR Nedelja, 21. 3. 2010 30 EUR 35 EUR Na tribuni imajo otroci do 6. leta prav tako prost vstop, vendar brez zagotovljenega sedeža. KLUB PLANICA – v ceno vstopnice so všteti: brezplačni avtobusni prevoz iz Kranjske Gore in v Kranjsko Goro, sedež na posebni tribuni Klub Planica, prehrana in pijača v posebnem šotoru Klub Planica. Petek, 19. 3. 2010 200 EUR Sobota, 20. 3. 2010 200 EUR Nedelja, 21. 3. 2010 200 EUR

SPREMLJEVALNI PROGRAM SVETOVNEGA PRVENSTVA V POLETIH V KRANJSKI GORI 8.00–9.00

Četrtek, 18. 3. 2010

Petek, 19. 3. 2010

Sobota, 20. 3. 2010

Nedelja, 21. 3. 2010

Odprtje navijaške vasi

Odprtje navijaške vasi

Odprtje navijaške vasi

Odprtje navijaške vasi

9.00–10.00

Prenos uradnega treninga iz Planice

Tržnica LTO Kranjska Gora

Prenos poskusne serije iz Planice

Prenos poskusne serije iz Planice

10.00–11.00

Prenos uradnega treninga iz Planice

Narodno-zabavna glasba

Prenos tekme iz Planice

Prenos tekme iz Planice

12.00–13.00

Prenos kvalifikacij iz Planice

Narodno-zabavna glasba

Prenos tekme iz Planice

Prenos tekme iz Planice

13.00–14.00

Karaoke in otroški kotiček

Posnetek kvalifikacij

Tržnica LTO Kranjska Gora

DJ-glasba in animacija

14.00–15.00

Predstavitev lokalne skupnosti

Prenos poskusne serije iz Planice

Tržnica LTO Kranjska Gora

DJ-glasba in animacija

15.00–16.00

Predstavitev lokalne skupnosti

Prenos tekme iz Planice

Tržnica LTO Kranjska Gora

DJ-glasba in animacija

16.00–17.00

Posnetek kvalifikacij

Prenos tekme iz Planice

DJ-glasba in animacija

DJ-glasba in animacija

17.00–18.00

DJ-glasba in animacija

DJ-glasba in animacija

DJ- glasba in animacija

Zaključek

18.00–19.00

Slovesnost ob odprtju

DJ-glasba in animacija

Slovesna podelitev medalj

19.00–20.00

Koncert

DJ-glasba in animacija

Koncert popularne glasbe

20.00–21.00

DJ-glasba

Koncert narodno-zabavne glasbe

DJ-glasba

21.00–22.00

DJ-glasba

Koncert narodno-zabavne glasbe

DJ-glasba

www.sloski.si

25

prelom st 2-2009.indd 25

1/15/10 10:58 AM


smučarski skoki

zmagovalci svetovnih prvenstev v smuarskih poletih Planica, Jugoslavija 1972

Planica, Jugoslavija 1985

Oberstdorf, Nemčija 1998

1. Walter Steiner, ŠVI

1. Matti Nykänen, FIN

1. Kazuyoshi Funaki, JAP

2. Heinz Wossipiwo, NDR

2. Jens Weissflog, NDR

2. Sven Hannawald, NEM

3. Jiří Raška, ČSR

3. Pavel Ploc, ČSR

3. Dieter Thoma, NEM

Oberstdorf, Zahodna Nemčija 1973

Kulm, Avstrija 1986

Vikersund, Norveška 2000

1. Hans-Georg Aschenbach, NDR

1. Andreas Felder, AVT

1. Sven Hannawald, NEM

2. Walter Steiner, ŠVI

2. Franz Neuländtner, AVT

2. Andreas Widhölzl, AVT

3. Karel Kodejška, ČSR

3. Matti Nykänen, FIN

3. Janne Ahonen, FIN

Kulm, Avstrija 1975

Oberstdorf, Zahodna Nemčija 1988

Harrachov, Češka 2002

1. Karel Kodejška, ČSR

1. Ole Gunnar Fidjestøl, NOR

1. Sven Hannawald, NEM

2. Rainer Schmidt, NDR

2. Primož Ulaga, JUG

2. Martin Schmitt, NEM

3. Karl Schnabl, AVT

3. Matti Nykänen, FIN

3. Matti Hautamäki, FIN

Vikersund, Norveška 1977

Vikersund, Norveška 1990

Planica, Slovenija 2004

1. Walter Steiner, ŠVI

1. Dieter Thoma, ZRN

1. Roar Ljøkelsøy, NOR

2. Anton Innauer, AVT

2. Matti Nykänen, FIN

2. Janne Ahonen, FIN

3. Henry Glaß, NDR

3. Jens Weissflog, NDR

3. Tami Kiuru, FIN

Planica, Jugoslavija 1979

Harrachov, Češkoslovaška 1992

Kulm, Avstrija 2006

1. Armin Kogler, AVT

1. Noriaki Kasai, JAP

1. Roar Ljøkelsøy, NOR

2. Axel Zitzman, NDR

2. Andreas Goldberger, AVT

2. Andreas Widhölzl, AVT

3. Piotr Fijas, POL

3. Roberto Cecon, ITA

3. Thomas Morgenstern, AVT

Oberstdorf, Zahodna Nemčija 1981

Planica, Slovenija 1994

Oberstdorf, Nemčija 2008

1. Jari Puikkonen, FIN

1. Jaroslav Sakala, ČEŠ

1. Gregor Schlierenzauer, AVT

2. Armin Kogler, AVT

2. Espen Bredesen, NOR

2. Martin Koch, AVT

3. Tom Levorstad, NOR

3. Roberto Cecon, ITA

3. Janne Ahonen, FIN

Harrachov, Češkoslovaška 1983

Kulm, Avstrija 1996

1. Klaus Ostwald, NDR

1. Andreas Goldberger, AVT

2. Pavel Ploc, ČSR

2. Janne Ahonen, FIN

3. Matti Nykänen, FIN

3. Urban Franc, SLO

26 prelom st 2-2009.indd 26

ww www.modrakartica.com

1/15/10 10:58 AM


Piše: Matevž Peršin

oprema smuarskih skakalcev VIŠJE, HITREJE, MOČNEJE JE MOTO VSAKEGA ŠPORTA. NAPREDEK JE NEIZBEŽNA STALNICA VSAKE ŠPORTNE DISCIPLINE, TUDI SMUČARSKIH SKOKOV, ZATO SE VEDNO POSKUŠA NAJTI NAČIN, KAKO BITI BOLJŠI OD SVOJIH TEKMECEV. PRED LETI SMO BILI PRIČA DOLGIM SKO KOM TUDI NA RAČUN IZREDNO MAJHNE TELESNE TEŽE TEKMOVALCEV IN NA RAČUN IZ UMOV PROIZVAJALCEV OPREME. ZARADI VPRAŠLJIVOSTI ZDRAVJA PERESNO LAHKIH SKA KALCEV IN NJIHOVE OPREME, KI SE JE VSE BOLJ ODDALJEVALA OD RAZUMNIH ŠPORTNIH STANDARDOV, JE MEDNARODNA SMUČARSKA ZVEZA VPELJALA VRSTO PRAVIL. V NADA LJEVANJU VAM PREDSTAVLJAMO SESTAVNE DELE OPREME SMUČARJEV SKAKALCEV TER TUDI POVEZAVO MED FIZIČNIMI KARAKTERISTIKAMI SKAKALCEV IN NJIHOVO OPREMO. Ker je FIS menil, da tekmovalci z izjemno nizko telesno težo ogrožajo svoje zdravje in tako dosegajo boljše rezultate, je uvedel tako imenovani indeks telesne teže oziroma BMI (Body Mass Index) in ga povezal z dolžino smuči. BMI se izračuna po formuli – (teža tekmovalca v kg) / (višina tekmovalca v m)² –, kar pomeni, da ima 180 cm visok in 65 kg težek skakalec indeks telesne teže 20,06. Maksimalna dolžina smuči pri tem skakalcu je tako lahko 263 cm, saj dolžina smuči ne sme presegati 146 % višine tekmovalca. Dovoljena dolžina smuči pa se spremeni, če je 180 cm visok skakalec lažji kot v zgornjem primeru. Dolžina smuči se bo pri tekmovalcih, ki imajo BMI manjši od 20, tako zmanjšala za 2 % na vsake 0,5 točke BMI. 180 cm visok skakalec s 60 kilogrami ima BMI 18,5, kar pomeni 1,5 točke manj od 20. V tem primeru se bo prvotnih 146 % višine tekmovalca znižalo na 140 %, kar pomeni, da ima lahko ta tekmovalec smuči, ki so dolge največ 252 cm. Vzrok za uvedbo zgoraj opisanih pravil je seveda preprost. Lažji tekmovalci z daljšimi smučmi bodo leteli dlje. Raziskave so namreč pokazale, da ima na 120-metrski skakalnici 1 kg nižja telesna teža enak vpliv kot 3,4 cm daljše smuči, to pa naj bi po izračunih tekmovalcu prinašalo 1,25 metra daljši skok. Poleg smuči, ki so najpomembnejši del opreme tekmovalca, moramo pozornost nameniti tudi kombinezonom, ki so v zadnjih letih videli kar nekaj sprememb. Zaradi pomanjkanja pravil na tem področju je razvoj skoraj skrenil s smeri, tekmovalci pa so počasi začeli postajati podobni sorodnikom iz živalskega sveta. Kombinezoni so namreč začeli postajati vse večji in vse manj prepustni, kombinacija teh dejavnikov pa je zaradi večjega vzgona omogočala daljše skoke. Danes morajo biti tako vsi deli kombinezona narejeni iz istih materialov, omogočati isto zračno prepustnost na sprednji in zadnji strani, narejeni morajo biti po istem kroju; biti morajo primerno veliki glede na tekmovalca. Za ta pogoj velja pravilo, da se mora kombinezon prilegati skakalcu z maksimalno toleranco obsega 6 cm glede na obseg telesa, kontrola pa se opravlja na vseh delih telesa. Proizvajalci so v preteklosti pokazali veliko mero iznajdljivosti, kar se tiče materialov, danes pa velja, da material, iz katerega je narejen kombinezon, ne sme biti debelejši od 5 mm in tanjši od 4 mm; sestavljen mora biti iz petih z laminacijo spojenih slojev, kot si sledijo: zunanja tkanina, tanka pena, elastična membrana, tanka pena in podloga. Debelina materiala mora biti na vseh delih kombinezona enaka.

Poleg tega so materiali standardizirani tudi v sestavini, teži in v elastičnosti. Nov kombinezon je treba pred uporabo na tekmi preveriti in ugotoviti, ali je skladen s pravili FIS. Ena izmed pomembnejših lastnosti kombinezona je zračna prepustnost, saj – kot smo ugotovili – vpliva na vzgon in posledično dolžino skoka, tako da je preverjanje ustreznosti prepustnosti osnovna naloga kontrolorjev FIS. Če ne znaša več kot 40 litrov zraka na m2 na sekundo, kombinezon ustreza predpisu in se ga označi s t. i. plombo. V zadnjem času so nekaj sprememb videle tudi vezi, predvsem z namenom povečati varnost tekmovalcev. Vezi so namreč zasnovane tako, da se ob

mogočem padcu tekmovalca odpnejo, kar zmanjša možnosti poškodb. Kar se tiče tega dela opreme skakalca, pa velja, da morajo biti vezi pritrjene tako, da razdalja od vrha smuči do vrha čevlja znaša največ 57 % dolžine celotne smučke. Po opisanih delih opreme moramo omeniti še dva nepogrešljiva. Smučarski čevlji so v primerjavi z nekaterimi drugimi zimskimi športi usnjeni in izjemno prožni, kar pomeni, da se prilagajajo gibanju stopal. Zadnji del čevlja je zaradi nevarnosti poškodb utrjen, tekmovalec pa se lahko kljub temu med letom nagne naprej. Obvezen del opreme je seveda tudi čelada, ki mora pokrivati glavo in ušesa, oblika le-te pa se mora prilegati vsem delom glave. Zaželeno je, da se uporabljajo le čelade, ki izpolnjujejo minimalne pogoje in ki imajo certifikat priznanih inštitutov.

www.sloski.si

27

prelom st 2-2009.indd 27

1/15/10 10:58 AM


Piše: Dr. Aleš Dolenec

Športna vadba otrok

otrok in Šport

V OKVIRU SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE DELUJEJO NASLEDNJE PANOGE: ALPSKO SMUČANJE, BIA TLON, DESKANJE NA SNEGU, NORDIJSKA KOMBINACIJA, SMUČANJE PROSTEGA SLOGA, SMUČARSKI SKOKI, TEK NA SMUČEH IN TELEMARK SMUČANJE. GRE ZA RAZLIČNE ŠPORTNE DISCIPLINE, KI SE MED SEBOJ RAZLIKUJEJO TUDI PO SPOSOBNOSTIH, KI JIH MORAJO IMETI ŠPORTNIKI, DA V POSAME ZNI DISCIPLINI DOSEŽEJO VRHUNSKE IZIDE. SPOSOBNOSTI, KI SO POTREBNE PRI POSAMEZNIH DISCIPLINAH: = vzdržljivost (smučarski tek, biatlon); = moč in natančnost (smučarski skoki); = kombinacija vzdržljivosti, moči in natančnosti (nordijska kombinacija); = vzdržljivost v moči (alpsko smučanje, deskanje na snegu, smučanje prostega sloga, telemark smučanje). Pri takšni raznolikosti panog in zahtevanih sposobnostih je odgovor, katera panoga je najprimernejša za posameznega otroka, zelo težek. Pri odločanju o izbiri športne panoge je koristno, če poznamo zakonitosti razvoja določenih gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov pa tudi motive otrok in staršev pri izboru športne panoge. V zadnjem času se je starostna meja vključevanja otrok v organizirano športno vadbo spustila s starosti od 10 do 13 let na starost od 6 do 10 let. Obdobje med 6. in 10. letom imenujemo obdobje poznega otroštva. V tem obdobju ni mogoče govoriti o nadarjenosti otroka za določeno panogo, saj za zdaj še ne obstajajo znanje in tehnologije, ki bi z dovolj veliko zanesljivostjo omogočali ugotavljanje nadarjenosti otroka za določeno panogo.

znega otroštva pa do štirikrat tedensko. Dober program vadbe v poznem otroštvu je odlična osnova za začetek treninga za tekmovalni izid. Pri tem ni nič narobe, če je panoga, s katero se je otrok ukvarjal v poznem otroštvu, druga kot tista, v kateri bo v obdobju mladostništva začel trenirati za tekmovalni izid. V obdobju poznega otroštva ima otrok že sorazmerno dobro razvit živčni sistem, hkrati pa je prilagodljivost živčnega sistema velika, zato se je otrok sposoben hitro učiti novih gibalnih nalog. Dober program bo otroku ponudil možnosti učenja različnih gibalnih nalog, tudi takšnih, ki niso strogo povezane s športom, v katerega je vključen. Pri učenju vaditelj ali trener z demonstracijo gibanja pokaže, kaj od otrok pričakuje. Seveda morajo biti gibalne naloge prilagojene sposobnostim otrok (njihovi moči, hitrosti, vzdržljivosti …). Za spodbudo živčnega sistema, da se prilagodi novim nalogam, ni dovolj, da se otrok z nalogo samo seznani, ampak mora nalogo ponavljati, dokler je ne osvoji oziroma avtomatizira. Tako osvojene gibalne naloge bodo otroku v poznejšem obdobju omogočale hitrejše učenje in prilagajanje specifičnostim tekmovalne panoge. Poleg hitrega učenja gibalnih nalog se otroci v obdobju poznega otroštva odlikujejo tudi v vzdržljivosti. Pri tem je treba opozoriti, da zelo dolgotrajne aerobne obremenitve za otroke te starosti niso primerne z razvojno-biološkega in tudi s psihološkega vidika. Športna vadba mora v tem obdobju potekati v obliki intervalnih obremenitev (igre), ne pa v obliki neprekinjenih

dolgotrajnih obremenitev. Čeprav so otroci dobri v vzdržljivosti, pa njihov napredek v vzdržljivosti ni tak kot pri mladostnikih. Primeren čas za razvoj vzdržljivosti je obdobje mladostništva in pozneje. Tekmovalni izid v obdobju poznega otroštva ne sme imeti pomembne vloge pri ocenjevanju uspešnosti otroka. V tem obdobju je uspešnost na tekmovanjih v večji meri odvisna od biološke razvitosti otroka, manj pa od treninga in kronološke starosti otroka. Poudarjanje pomembnosti tekmovalnega izida bo na tekmovalno uspešnem in tudi tekmovalno neuspešnem otroku pustilo negativne posledice. Tekmovalno uspešnejši otroci bodo zaradi hitrejšega biološkega razvoja deležni različnih oblik nagrajevanja, uspešnost pa se jim bo zdela samoumevna. Ko jih bodo preostali vrstniki ujeli v biološkem razvoju in bodo za tekmovalni uspeh potrebni še drugi dejavniki, prej uspešni otroci ne bodo več vedno najboljši. To bo večino prej uspešnih otrok odvrnilo od nadaljnjega udejstvovanja v tekmovalnem športu, saj so naučeni, da v socialnem okolju, v katerem živijo, šteje samo tekmovalni izid, ne pa trud in osebni napredek. Tekmovalno manj uspešnim otrokom bo poudarjanje pomembnosti tekmovalnega izida pomenilo, da so manj sposobni in manj vredni, čeprav za to niso sami krivi, saj otrok sam ne more vplivati na hitrost svojega biološkega razvoja. Zaradi tekmovalne neuspešnosti se bodo poskušali čim prej umakniti iz tekmovalnega športa. V obdobju poznega otroštva je otrok redkokdaj tisti, ki odloča, s katerim športom se bo začel ukvarjati. Če ima možnost izbire, bo izbral šport, s katerim se že ukvarjajo njegovi prijatelji, pri vadbi pa bo vztrajal, če mu bo zanimiva in bo dobival spodbude. Med tistimi, ki lahko otroka spodbujajo, so najpomembnejši starši.

Z vidika treninga je obdobje poznega otroštva razdeljeno na obdobje igre in raznovrstnih športnih vsebin ter obdobje učenja za treniranje. Odločitev o vključitvi otroka v določeno panogo običajno sprejmejo njegovi starši. V pomoč naj jim bo predvsem kakovost programa, ne pa toliko panoga. Kakovost programa se ocenjuje skozi prilagojenost programa otrokovi stopnji razvoja. Otrok ni pomanjšanja odrasla oseba, zato programi, ki so dobri za odrasle, ne morejo biti dobri za otroke. Dober program za otroke v obdobju poznega otroštva vsebuje veliko igre, učenja in raznovrstne športne vsebine. Vadba je organizirana od dvakrat do trikrat tedensko, proti koncu po-

28 prelom st 2-2009.indd 28

1/15/10 10:58 AM


Vloga staršev je pri udejstvovanju otroka v športu vedno pomembna, saj so starši eden izmed delov »športnega trikotnika« (športnik – trener – starši). Razumljivo je, da starše zanima, kaj se dogaja z njihovim otrokom, in da jim ni vseeno, česa bodo otroci deležni v zameno za denar, ki ga namenjajo za otrokovo udejstvovanje v športu. Vloga staršev je lahko pozitivna ali negativna. Otroku je treba pomagati, ga podpirati in spodbujati, da najde svoj šport, ne pa mu vsiliti tistega, ki je staršem najbolj všeč. Starši morajo pokazati zainteresiranost za otrokovo udejstvovanje v športu, vendar ne do take mere, kjer se sami poistovetijo z otrokom in s športom, saj to vodi v frustracije otroka in staršev, če otrok ni najboljši. Zavedati se je treba, da je program prilagojen otrokom, zato tekmovalni izid ni na prvem mestu, ampak so pomembnejši zabava, učenje novih spretnosti, druženje ... Otroci niso miniatura odraslih. Starši naj z vzgledom učijo otroka športnega obnašanja na športnem terenu in v vsakdanjem življenju, ne smejo pa vzeti trenerju njegove vloge ali uničevati avtoritete trenerja. Zelo pomembno je, da starši otroku dajejo brezpogojno ljubezen in podporo, ne glede na izid na tekmovanju, in da naučijo otroka, da niso nikoli poraženci, če se maksimalno potrudijo. Starši igrajo negativno vlogo v športnem trikotniku takrat, ko silijo otroka v določen šport, se nešportno in nasilno vedejo na tekmovanjih, imajo do otroka nerealna pričakovanja in se trudijo imeti popoln nadzor nad otrokom. Po obdobju poznega otroštva sledi obdobje mladostništva, ki traja pri dekletih od 10. do 16. leta, pri fantih pa od 12. do 18. leta. V tem obdobju se zgodi popoln razvoj telesa. Otroci naredijo še zadnji skok v rasti, največje spremembe pa se pojavijo v hormonalnem sistemu. Obdobje mladostništva je obdobje, ko se ustvarijo pogoji za začetek pravega treninga za izid. Trening postaja enak treningu odraslih, še vedno pa je treba upoštevati, da nekatere spremembe v telesu otroka že same po sebi močno obremenjujejo otroka, zato je pri načrtovanju treninga potrebna pazljivost. Šele v obdobju mladostništva postane pomembno, da mladostnik izbere športno panogo, v kateri bo lahko dosegel najboljši izid.

www.sloski.si

29

prelom st 2-2009.indd 29

1/15/10 10:58 AM


Piše: Špela Robnik

otrošk a tekmovanja

otroška tekmovanja – nordijske discipline ČE SE BAZA NOVIH MLADIH TEKMOVALCEV V ALPSKEM SMUČANJU KOT PRILJUBLJENEM REKREA TIVNEM ŠPORTU USTVARJA SAMA OD SEBE, JE TA PROCES NEKOLIKO TEŽJI V NORDIJSKIH DISCIPLI NAH, ŠE POSEBEJ V SMUČARSKIH SKOKIH. SZS MORA ZATO ŠE POSEBEJ POZORNO USKLAJEVATI IN SPODBUJATI DELO Z MLADIMI. ENO IZMED PODROČIJ, PREK KATEREGA SE USTVARJA NOVA BAZA PRIHODNJIH ŠAMPIONOV V VSEH NORDIJSKIH DISCIPLINAH, SO TUDI OTROŠKA TEKMOVANJA. V zadnjih letih tako vse več nadobudnih smučarskih skakalcev, tekačev in kombinatorcev tekmuje v Pokalu Cockta. Ti so razporejeni v tri starostne kategorije: cicibani in cicibanke, mlajši dečki in deklice ter starejši dečki in deklice. Pri tem se v smučarskih skokih najmlajši izmed njih s skakalnicami in opremo šele dobro spoznavajo, vseeno pa že tekmujejo s pravimi skakalnimi smučmi. Višina skakalnice je pri tem omejena do 15 metrov in mora ustrezati pravilom FIS, ki narekujejo, da mora skakalnica zagotavljati varne skoke tudi na le nekajmetrskih skakalnicah. Malce starejši skakalci, stari od 10 do 11 let, se združujejo v kategorijo mlajši dečkov in seveda tudi deklic. Ti se lahko povzpnejo na skakalnice, ki omogočajo skoke do največ 25 metrov. Še starejši, otroci, stari od 12 do 13 let, pa se že lahko poskusijo na skakalnicah do 45 metrov, 14- in 15-letniki pa tudi do 65 metrov. V tem času se s prehodom iz osnovne v srednjo šolo začnejo tudi tekmovanja v nordijski kombinaciji. Mladi skakalci tako nastopajo na pokalnih in regijskih tekmah ter tekmah državnega prvenstva. »Na regijskih tekmah želimo razdeliti čim

več pokalov, organizirati želimo čim več tekem po različnih krajih, da bi s tem tekmovalcem zmanjšali čas poti na prizorišče. Iti moramo v korak z razvojem tekmovalcev ter brzdati ambicije trenerjev in staršev. Preveliko število tekem lahko mlade tekmovalce prehitro izčrpa,« o ustrezni razporeditvi otroških tekem meni Franci Petek. »Pomembno je, da je število tekem omejeno s starostjo. S tem lahko jasno sledimo razvojni stopnji, psihomotoričnemu razvoju mladih tekmovalcev,« meni direktor nordijskih disciplin pri SZS. Smučarsko-skakalna srenja si v zadnjih letih posebno prizadeva tudi za potrebno usmerjevanje mladine po prehodu iz osnovne šole. Tako je na Ekonomski šoli v Kranju zaživel tudi poseben oddelek za smučarske skakalce. Ta usklajuje izobraževalni proces in proces treninga; skakalci imajo namreč zagotovljene pogoje za trening, prebivanje in šolanje ter hkrati pripravo na prehod med vrhunske profesionalne športnike. Da bi smučarske skoke približali čim širšemu krogu mladih, je SZS v program šolskih tekmovanj, kjer sicer lahko nastopajo le otroci, ki niso v vključeni v sistem tekmovanj Pokala Cockta,

vključil tudi skoke z alpskimi smučmi. To tekmovanje je namenjeno učencem od 1. do 4. razreda, z njim pa želijo porušiti čim več stereotipov o nevarnosti smučarskih skokov in strahove pred velikanskimi smučmi. TEK NA SMUČEH Z dolgo tradicijo in vse večjo priljubljenostjo pa slovijo tudi tekmovanja Pokala Cockta v teku na smučeh. Ta panoga se je v zadnjih letih, tudi ob pomoči odličnih slovenskih profesionalnih tekačev, močno razširila med mladimi. V Pokalu Cockta lahko tekmovalci nastopajo v posamezni ali pa ekipni konkurenci klubov. Mladi tekači se preizkusijo v sprintu in skupinskem startu ter v štafetah. Na vsakem tekmovanju najboljši tekmovalci, ki se uvrstijo do 15. mesta v posamezni kategoriji, prejmejo točke. Te se iz tekme v tekmo seštevajo; posebno bero tekmovalcu prinese tudi tekma, ki šteje za državno prvenstvo. Prav tako določeno število točk za nastope v moštvenih tekmovanjih prejmejo najboljši klubi. Za skupno uvrstitev v posamezni sezoni šteje določeno število najboljših tekmovanj posameznega tekmovalca, ki jih določi komisija.

SLOVENSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH 2009/2010 ČLANI, ČLANICE, MLADINCI DO 16, 18 IN 20 LET

DEČKI DO 12 IN 13 LET, DEKLICE DO 13 LET

Datum

Prizorišče

Tekmovalci

Tekmovalke

Datum

Prizorišče

16. 1. 17. 1. 19. 1. 2. 2. 3. 2. 6. 2. 6. 2. 7. 2. 7. 2. 8. 2. 9. 3.

Kranj – VS 109 Žiri – VS 66 Kranj – VS 109 Kranj – VS 109 Ljubno – VS 95 Kranj – VS 109 Ljubno – VS 95 Kranj – VS 109 Ljubno – VS 95 Kranj – VS 109 Kranj – VS 109

ČL, ML do 18, 20 DP - ML do 16, ekipno do 16 DP - ČL, ČL ekipno DP - ML do 18, ekipno do 18 DP - ML do 20, ekipno do 20 ČL, ML do 16, 18, 20

ČL

16. 1.

Mengeš VS 33

DP - ČL

16. 1.

DP - ČL

17. 1.

ČL

17. 1. 30. 1. 6. 2.

ČL, ML do 16, 18, 20 ČL, ML do 16, 18, 20 ČL, ML do 16, 18, 20

ČL ČL ČL

6. 2.

DEČKI DO 14 IN 15 LET, DEKLICE DO 15 LET Datum

Prizorišče

Tekmovalci

Tekmovalke

9. 1. 10. 1. 23. 1. 24. 1. 13. 2. 21. 2.

Sebenje – VS 55 Sebenje – VS 55 Račna – VS 50 Račna – VS 50 Logatec – VS 53 Kranj – VS 50

do 14, 15 do 14, 15 do 14, 15 do 14, 15 DP - do 14 DP - do 15, ekipno do 15

do 15 do 15 do 15 do 15

30 prelom st 2-2009.indd 30

6. 2.

DP - do 15

20. 2. 28. 2.

Dečki

R. pokal do 12, 13 Gorenjska regija Vizore VS 37 R. pokal do 12, 13 Štaj.-Kor. regija Logatec VS 53 R. pokal do 12, 13 Ljubljanska regija Kisovec VS 55 R. pokal do 12, 13 Vizore VS 37 Pokal do 12, 13 Mostec VS 38 R. pokal do 12, 13 Ljubljanska regija Gorenja Sava VS 43,5 R. pokal do 12, 13 Gorenjska regija Šmartno na Pohorju R. pokal do 12, 13 VS 53 Štaj.-Kor. regija Logatec VS 53 R. pokal do 12, 13 Ljubljanska regija Žiri VS 40 R. pokal do 12, 13 Gorenjska regija Žiri VS 40 DP do 12, 13, ekipno do 13

Deklice

R. pokal do 13 R. pokal do 13 R. pokal do 13 R. pokal do 13 Pokal do 13 R. pokal do 13 R. pokal do 13 R. pokal do 13 R. pokal do 13 R. pokal do 13 DP do 13

www.modrakartica.com

1/15/10 10:59 AM


DEČKI DO 10 IN 11 LET, DEKLICE DO 11 LET

CICIBANI DO 9 LET, CICIBANKE DO 9 LET

Datum

Prizorišče

Dečki

Deklice

Datum

Prizorišče

16. 1.

Vizore VS 28

Vizore VS 15

Logatec VS 27

17. 1.

Kisovec VS 28

30. 1. 6. 2.

Kisovec VS 28 Mostec VS 23

6. 2.

Gorenja Sava VS 21

6. 2.

Šmartno na Pohorju VS 25 Logatec VS 27

R. pokal do 11 Štaj.-Kor. regija R. pokal do 11 Ljubljanska regija R. pokal do 11 Štaj.-Kor. regija DP do 11 R. pokal do 11 Ljubljanska regija R. pokal do 11 Gorenjska regija R. pokal do 11 Štaj.-Kor. regija R. pokal do 11 Ljubljanska regija R. pokal do 11 Gorenjska regija R. pokal do 11 Gorenjska regija

16. 1.

17. 1.

R. pokal do 10, 11 Štaj.-Kor. regija R. pokal do 10, 11 Ljubljanska regija R. pokal do 10, 11 Štaj.-Kor. regija DP do 10, 11, ekipno do 11 R. pokal do 10, 11 Ljubljanska regija R. pokal do 10, 11 Gorenjska regija R. pokal do 10, 11 Štaj.-Kor. regija R. pokal do 10, 11 Ljubljanska regija R. pokal do 10, 11 Gorenjska regija R. pokal do 10, 11 Gorenjska regija

13. 2.

Sebenje VS 29

20. 2.

Žiri VS 29

17. 1. 17. 1. 20. 1. 21. 1. 27. 1. 31. 1. 6. 2. 6. 2. 6. 2.

10. 2. 13. 2. 20. 2.

Dečki

R. pokal do 9 Štaj.-Kor. regija Logatec VS 15 R. pokal do 9 Ljubljanska regija Kisovec VS 17 R. pokal do 9 Štaj.-Kor. regija Sebenje Šolsko prvenstvo Gorenjska regija Kisovec Šolsko prvenstvo Štaj.-Kor. regija Gunclje Šolsko prvenstvo Ljubljanska regija Mostec VS 14 DP do 9 Gunclje VS 15 R. pokal do 9 Ljubljanska regija Gorenja Sava VS 14,25 R. pokal do 9 Gorenjska regija Šmartno na Pohorju R. pokal do 9 VS 17 Štaj.-Kor. regija Logatec VS 15 R. pokal do 9 Ljubljanska regija Mostec Šolsko DP Sebenje VS 18 R. pokal do 9 Gorenjska regija Žiri VS 18 R. pokal do 9 Gorenjska regija

Deklice

R. pokal do 9 Štaj.-Kor. regija R. pokal do 9 Ljubljanska regija R. pokal do 9 Štaj.-Kor. regija

DP do 9 R. pokal do 9 Ljubljanska regija R. pokal do 9 Gorenjska regija R. pokal do 9 Štaj.-Kor. regija R. pokal do 9 Ljubljanska regija R. pokal do 9 Gorenjska regija R. pokal do 9 Gorenjska regija

SLOVENSKI POKAL V NORDIJSKI KOMBINACIJI 2009/2010 ČLANI, MLADINCI DO 16, 18 IN 20 LET

DEČKI DO 13 LET

Datum

Prizorišče

Kategorija

Datum

Prizorišče

17. 1. 19. 1. 2. 2. 3. 2. 6. 2. 7. 2.

Žiri – VS 66 Kranj – VS 109 Kranj – VS 109 Ljubno – VS 95 Kranj – VS 109 Kranj – VS 109

DP - ML do 16 DP - ČL DP - ML do 18 DP - ML do 20 ČL, ML do 16, 18, 20 ČL, ML do 16, 18, 20

30. 1. 7. 2. 28. 2.

Vizore VS 37 Gorenja Sava VS 43,5 Žiri VS 40 - DP

DEČKI DO 15 LET Datum

Prizorišče

24. 1. 21. 2.

Račna – VS 50 Kranj – HS 50 - DP

TEK NA SMUČEH  POKAL GEOPLIN 2009/2010 Datum

Tekmovanje

Disciplina

16.01. 16.01. 17.01. 23.01. 30.01. 30.01. 31.01. 14.02. 21.02. 27.02. 06.03. 27.03. 28.03. 29.03.

DP 2010 Pokal GEOPLIN - otroci DP 2010 Pokal GEOPLIN - odrasli DP 2010 - otroci Pokal GEOPLIN - odrasli DP 2010 - otroci Pokal GEOPLIN - vsi Pokal GEOPLIN - vsi Pokal GEOPLIN - vsi Pokal GEOPLIN - otroci DP 2010 DP 2010 Pokal GEOPLIN - vsi

K-I K-I P-Z P-M K-I K-I P-Š P-S K-I K-M K-I K/P Š P-M P - TS

Legenda K klasična tehnika P prosta tehnika I individualni start S sprint tekmovanje M množični start Z zasledovalna tekma TS sprint štafete Š štafete R regijski pokal VS velikost skakalnice

www.sloski.si

31

prelom st 2-2009.indd 31

1/15/10 10:59 AM


Piše: Dr. Nada Kozjek Rotovnik

smuarska prehrana

zdr ava prehr ana

PRISPEVEK V PREJŠNJI IZDAJI MODRIH NOVIC VAS JE SEZNANIL PREDVSEM S TEORE TIČNIM OSNOVAMI ŠPORTNE PREHRANE. DANES SE BOMO ŠPORTNE PREHRANE SMUČARJEV LOTILI NEKAJ KORAKOV BLIŽE PRAKSI. NAJPREJ BOMO OSNOVE ŠPOR TNE PREHRANE PREVEDLI V NEKAJ SPLOŠNIH PRAKTIČNIH NAVODIL. TA BOMO NADGRADILI Z VZORČNIM JEDILNIKOM. KAKŠNO PREHRANO NAJ IMA SMUČAR? V osnovi naj bi vsaka prehrana športnika sledila priporočilom za zdravo, varovalno prehrano. Varovalna prehrana pomeni, da načela zdrave hrane v osnovi varujejo športnikovo zdravje. V prvi vrsti jemo zdravo takrat, kadar uživamo pestro mešano hrano, ki je usklajena z energijskimi potrebami starostne skupine. Ta prilagojena prehrana mora biti še dodatno prilagojena značilnostim posameznika in seveda zahtevam njegovega športa. To splošno priporočilo je tudi razlog, zakaj ne moremo napisati »najboljšega« jedilnika, ki bi veljal za vse. Zato hrano vedno izbiramo iz določene osnovne skupine živil (ogljikohidratna, beljakovinska in maščobna) ter jih kombiniramo glede na možnosti dostopa do živil in okusov posameznika. Ta princip upošteva vzorčni jedilnik ob koncu sestavka, ki ponuja možnosti izbire in kombinacije različnih živil pri posameznih obrokih. Seveda to ne pomeni, da naj nekdo, ki ima rad krompir (vir ogljikovih hidratov) in purana (vir beljakovin), je samo ti živili. Ju pa seveda lahko vključuje v svoj jedilnik večkrat in pripravljeni na različne načine. Glavni razlog proti enoličnosti hrane je, da nobeno živilo samo po sebi ni sestavljeno iz vseh hranil, ki so potrebna za rast, razvoj in za normalno delovanje organizma. Rast in razvoj tkiv pa sta ključni komponenti regeneracije. Šele obroki, ki so sestavljeni iz kombinacij različnih vrst živil in vseh skupin živil, zagotavljajo zadosten vnos vseh potrebnih hranil. To pomeni tudi, da ni le pomembno, kaj in v kakšni kombinaciji, temveč tudi koliko hrane zaužijemo. KAJ ŠE POMENI ZDRAVA PREHRANA? Zdrava prehrana je torej osnovna prehrana vseh športnikov, ne samo smučarjev. S kakovostnimi 4–5 osnovnimi obroki zagotavljamo telesu smučarja osnovna hranila. Obroke enakomerno razporedimo prek dneva, tako da ima športnik vedno zajtrk, če je mogoče 2 malici, kosilo 2–3 ure pred glavnim treningom in večerjo v dveh urah po glavnem treningu. Malice lahko spremenimo tudi v športni obrok pred vadbo ali po vadbi. V prejšnjem sestavku smo tudi zapisali energetske vrednosti športnih obrokov: pred vadbo in po vadbi naj bi športnik zaužil okoli 1 g ogljikovih hidratov na telesno težo. Če športnik vadi moč, se tej ogljikohidratni hrani doda tudi 20–30 g beljakovin. Te dodamo v obliki navadnih živil ali športnih dodatkov (glejte tabelo 1).

32 prelom st 2-2009.indd 32

PREHRANSKI DODATEK S 50 g OGLJIOVIH HIDRATOV Pred tekmo 800–1.000 ml energetske pijače 500 ml soka ali kokakole 2 gela 1 rezina belega kruha z medom ali marmelado 2 veliki ali 3 majhne energetske ploščice 1 velika čokoladna ploščica Nadomestki obroka (enteralna hrana) PREHRANSKI DODATEK S 50 g OGLJIKOVIH HIDRATOV IN Z BELJAKOVINAMI Med posameznimi nastopi in po tekmi 250–350 ml šejka s sadjem 500 ml mleka z okusom (čokoladno) Veliko športnih ploščic 1–1,5 skodelice kornfleksov s polovico skodelice mleka 500 ml sadnega jogurta Nadomestki obrokov v obliki enteralne prehrane (Ensure, Fresubin, Nutricomb) KAKO DOSEŽEMO, DA JE ŠPORTNIKOVA HRANA PESTRA? Eno boljših priporočil, ki nam bo pomagalo izbrati uravnoteženo pestro hrano, je prehranska piramida. Ta nam slikovno dobro prikaže izbor in tudi količine živil (v enotah), ki naj jih vključujemo v prehrano vsak dan. S pravim številom zaužitih enot bomo okvirno zagotovili ustrezen energijski in hranilni vnos za posamezno starostno skupino. Sebi lasten izbor in količino živil si lahko določite na spletni strani www.mypyramid.gov. Novo tridimenzionalno prehransko piramido je v letu 2005 izdelalo tudi nemško združenje za prehrano (www.dge.de). Ta vnosa hrane ne prikazuje individualizirano, temveč dobro prikaže razmerje med količino zaužitih živil in kakovostjo izbora živil. Uravnoteženo pestro prehrano si zagotovimo, če upoštevamo naslednja priporočila: • Pri vsakem obroku zaužijte ogljikohidratno živilo, pri čemer naj imajo prednost sestavljeni ogljikovi hidrati. • Pri vsakem obroku zaužijte tudi sadje in/ali zelenjavo. Vsaj polovica naj bo sveža. Sta dober vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Dokazan je bil močnejši zaščitni učinek zelenjave, zato naj bo več zelenjave kot sadja. Zadoščalo bo 400 g zelenjave in od 250 do 350 g sadja oz. skupaj od 400 do 650 g dnevno (tehtano sveže). Pri tem ne pozabite, da tudi sadni sokovi in paradižnikove mezge sodijo v to skupino živil. • Vsakodnevno uživajte različne vire beljakovin: puste vrste mesa, ribe, posneto mleko in mlečne izdelke, jajca, stročnice ali oreščke in drugo lupinasto sadje. Od tega meso do 5-krat tedensko in ribe od 1- do 2-krat tedensko. • Maščobe uživajte zmerno, predvsem rastlinskega izvora (olivno, repično, sončnično, koruzno, sojino, laneno olje ...). • Pri pripravi jedi se poslužujte bolj zdravih načinov priprave jedi (kuhanje, dušenje, pečenje, praženje), ocvrte jedi in pražene v olju naj bodo na jedilniku redkeje.

www.modrakartica.com

1/15/10 10:59 AM


Iz teh priporočil sem odvzela priporočila za uživanje soli, sladkarije in pitje sladkih pijač. Vrhunski športniki dnevno lahko porabijo več kot 6 g soli, kolikor je zgornja priporočljiva meja za zdrave. V znoju, ki ga športnik izloči v 1 uri, je lahko namreč več kot 1 g soli. Če smučar vadi več ur dnevno, lahko izgube soli tudi presežejo vnos, še posebej, če je športnik sorazmerno neslano hrano ali pa pije samo vodo. Brez zadostnega vnosa soli pa je rehidracija organizma po športnem naporu nemogoča. Dehidriran športnik pa se seveda slabše regenerira. Sladkarije so za športnike malce manj »prepovedane« kot za neaktivno prebivalstvo. Če so narejene iz kakovostnih sestavin, so pravzaprav lahko zelo dobra hrana za regeneracijo po treningu. Prav tako sladke pijače. Sadni sokovi vseh vrst, še posebej sveže iztisnjeni, so zelo dober vir sladkorjev za zapolnitev glikogenskih zalog. Podobno velja tudi za zelo zloglasne pijače, kot je kokakola. Kakšna kokakola med treningom ali tekmovanjem, ko smučarjem že primanjkuje energije ali zbranosti, zna narediti pravi čudež. ŠPORTNIKOVA PREHRANA JE TUDI STVAR ORGANIZACIJE Tudi ko nimate časa, se lahko prehranjujete zdravo. Potrebne je le malo organizacije. Kljub prenatrpanemu urniku lahko poskrbite, da ne preskakujete obrokov in ne opuščate zajtrkov. Dokazano je, da se, če zajtrkujete, s tem poveča presnovna oziroma kalorična poraba. Tako je lažji tudi nadzor nad telesno težo. Če smučar med šolo nima časa za iskanje restavracije in čakanje na hrano, naj si hrano pripravi doma in jo nese s seboj. Jogurt in sadje, piščančja solata, tudi zdrav sendvič je bolje kot izpustiti obrok. Pomembni so tudi t. i. premostitveni obroki. Ti bodo namreč preprečili volčjo lakoto, ki bi športnika prisilila v to, da bi pri glavnih obrokih pojedel preveč. Če smo »zadeti« od hrane, je seveda trening veliko težji. Preden se lotimo vzorčnega jedilnika, pa si za lažjo vsakodnevno uporabo živil oglejmo vsaj osnovni pojem, ki ga srečujemo na ovitkih s hrano. To je kalorija. Kalorija je merska enota za energijo. Kalorija govori o tem, koliko toplote rabimo, da bi 1 gram vode segreli za 1 stopinjo Celzija. Govori torej o energiji, ki jo vsebuje hrana. Ko govorimo o kalorijah v povezavi s hrano, v resnici govorimo o kilokalorijah. Le štiri hranila (t. i. makrohranila) sproščajo energijo: beljakovine in ogljikovi hidrati (4 kcal/g), alkohol (7 kcal/g) in maščobe (9 kcal/g). Koliko energije se skriva v vsakem obroku, določa sestava obroka, torej vsebnost ogljikovih hidratov, beljakovin in

maščob. Tudi mikrohranila lahko imajo določen energijski potencial, vendar je ta zanemarljivo majhen, zato ga običajno ne štejemo. Podobno velja tudi za začimbe. Pri izračunavanju energijske vrednosti doma pripravljenih jedi energije suhih začimb običajno ne upoštevamo.

Primeri energijskih vrednosti: steklenica piva vsebuje od 200 do 300 kcal, srednje velik kos mesa okoli 250 kcal, kos kruha 150 kcal, banana od 100 do 150 kcal, 100-gramska mlečna čokolada pa prek 500 kcal. Sicer pa za živila najdete hranilne vrednosti na internetu.

VZORČNI JEDILNIK JE NAREJEN ZA DVA TRENINGA DNEVNO: izbirajte med živili ZAJTRK Pred jutranjim treningom: kakav, kava, črni čaj, zeleni čaj polnovredni kruh z marmelado, medom, z maslom 1–2 mehko kuhani jajci kosmiči z mlekom žganci z mlekom mlečni zdrob (gres) sveže iztisnjen pomarančni sok ali drug sadni sok 1 banana Izberite zajtrk iz zgornjih živil in dodajte 20 g (2 veliki žlici) sirotkinih beljakovin (zmešate z vodo). Brez jutranje vadbe Enak zajtrk, vendar brez beljakovin Med vadbo pijte športno pijačo, od 500 do 700 ml na uro. Obrok po vadbi: regeneracijski napitek ali hrano glede na tip treninga takoj in v naslednji uri oziroma za malico proteinsko ploščico, polnovredni sendvič s tuno ali piščancem, pol litra sadnega jogurta, pol litra čokoladnega mleka s polnovredno žemljo ali kruhom. KOSILO 23 URE PRED VADBO Juhe vseh vrst Meso: piščanec, puran, govedina, teletina Ne ocvrto ali močno pečeno! Ribe: dušene, na rahlo popečene Mesne enolončnice z veliko mesa Palačinke z veliko beljaki in polnjene s skuto in z marmelado kot samostojna jed Priloge: testenine vseh vrst, dušen ali kuhan riž, občasno pire, kuhan krompir Solata v zmerni količini Desert: kompoti, sadje v zmerni količini, nemastno pecivo Če je kosilo ob 14. uri in trening ob 18. uri, je treba eno uro pred vadbo zaužiti nekaj podobnega kot za zajtrk ali dopoldansko malico. Vadba: pijte športno pijačo, od 500 do 700 ml na uro. Takoj po vadbi: regeneracijski napitek ali hrano glede na tip treninga takoj! Na pot domov zaužijte še sadni jogurt, čokoladno mleko, proteinsko ploščico ... VEČERJA Juhe vseh vrst Obare in testenine Zrezek in testenine Mesna rižota Ribe s krompirjem Sendvič s tuno, pršutom, občasno pica Palačinke (več beljakov kot rumenjakov) s skuto Solata Sladica: kompot, malce sladoleda, sadna solata ... Pred spanjem: 20 g sirotkinih beljakovin Za solate naj se uporablja laneno ali olivno olje v večji količini. Za malico in prigrizke se lahko dodajo oreški: mandlji, orehi, lešniki.

www.sloski.si

33

prelom st 2-2009.indd 33

1/15/10 10:59 AM


Piše: Špela Robnik

rezultat ne pride sam od sebe, ampak ga prinese trdo delo trener z a hitre discipline

SLOVENSKI SMUČARJI SO DO ZDAJ MEJNIKE PREMIKALI VEČINOMA V TEHNIČNIH DISCIPLINAH, A ŽE ZADNJA LETA JE ZLASTI OB PREBOJU ANDREJA JERMANA NA TEKMAH SVETOVNEGA POKALA VSE BOLJ JASNO, DA SO TUDI SLOVENCI LAHKO DOBRI SMUKAČI. TRŽIČAN V EKIPI PREDSTAVLJA VLEČ NEGA KONJA, KI JE S SVOJIMI USPEHI, Z ZNANJEM IN IZKUŠNJAMI ZA SEBOJ POTEGNIL TUDI OBETAV NE MLAJŠE KOLEGE  ANDREJA ŠPORNA, ANDREJA KRIŽAJA, ROKA PERKA IN GAŠPERJA MARKIČA. DA VSI SKUPAJ STOPIJO ŠE KORAK VIŠJE, PA UTEGNE V TEJ ZIMI POSKRBETI NOV TRENER ZA HITRE DISCIPLINE BURKHARD SCHAFFER. DOSEŽKI DELA AVSTRIJSKEGA STROKOVNJAKA MOGOČE NE BODO VIDNI TAKOJ, GOTOVO PA SE BO PRECEJ BOLJ TRD IN NAPOREN TRENING, KOT SO GA BILI DO ZDAJ VAJENI SLOVENSKI SMUKAČI, ŽE KMALU OBRESTOVAL.

Burkhard Schaffer, novi trener moške ekipe za hitre discipline Kaj vas je prepričalo, da ste pridružili slovenski ekipi? »O tem sem začel razmišljati, ko me je Urban Planinšek povprašal, ali bi bil pripravljen sodelovati z njimi. Ker se poznava že dolgo časa, sem privolil.« Se vam je slovenska reprezentanca v katerem pogledu zdela še posebej zanimiva? »Vsaka reprezentanca je zanimiva na svoj način. Smučanje je takšen šport, v njem se vedno najdejo zanimivi ljudje, športniki in pravzaprav ni niti najmanj pomembno, od kod prihajajo. Vsi tekmovalci vedo, kaj hočejo, trdo trenirajo, da pridejo do svojih ciljev, in zato tudi uspejo.« Pa ste slovenske smučarje spremljali že od prej, ste poznali tekmovalce? »Da, poznamo se že od prej, vsekakor sem spremljal njihove nastope. Tekmovalce, ki nastopajo v tehničnih disciplinah, sicer malo manj, smukače pa podrobneje.«

Kako ste do zdaj zadovoljni z delom v slovenski ekipi? »Reči moram, da za zdaj vse poteka gladko, tako kot mora. Vsak izmed nas opravlja svoje naloge in le tako lahko vse poteka normalno. Nimamo težav, stvari za zdaj tečejo po načrtu.« V kakšnem stanju pa je bila ekipa, ko ste vanjo nastopili kot trener? »Tekmovalci so bili dobro pripravljeni, že ko sem začel delo. Zanje je v preteklosti dobro skrbel prejšnji trener Dejan Poljanšek. Opravljal je odlično delo, zato sem lahko prevzel vajeti zelo močne slovenske ekipe.« Ste se s tekmovalci hitro navadili drug drugega? »Ali je bilo zanje težko, ne vem. To je del smučanja, je nekaj povsem normalnega, da v karieri delaš z različnimi ljudi. Priporočljivo je, da tekmovalci čim prej osvojijo nov, drugačen način dela.«

Kakšna prihodnost čaka slovenske smukače? »Pričakujem, da bomo nadaljevali takšno delo in da bodo fantje iz sebe iztisnili svoj maksimum. Zavedam se, da je v smučanju tudi veliko vzponov in padcev, enkrat bo boljši eden, drugič drugi. Konkurenca je huda. Samo poglejte Avstrijce, kako težko je zmagati, ko je samo iz njihove ekipe med najboljšimi toliko tekmovalcev. Rezultat je enkrat lahko dober, naslednjič pa že slabši.« Andreju Jermanu dobro sledijo tudi mlajši tekmovalci. Kdaj lahko pričakujemo njihov preboj? »Vsi so zelo dobri smučarji, so talentirani, vendar pa mora vsak, ki želi osvajati dobre rezultate, v to vložiti veliko dela. Ne glede na to, koliko je star. Gotovo jih čaka lepa prihodnost, če bodo le trdo garali. Noben uspeh ne pride sam od sebe.« Pred vrati so tudi že olimpijske igre … »Naslednja stvar, ki jo jaz vidim, je nov trening in nato Wengen pa Kitzbühel. Šele pozneje bomo mislili na olimpijske igre.«

Sponzorji panoge za alpsko smučanje

34 prelom st 2-2009.indd 34

www.modrakartica.com

1/15/10 10:59 AM


Piše: Špela Robnik

v upanju, da vendarle pristanejo tam, kamor sodijo ŽENSKI SMUČARSKI SKOKI RES V SVETU ŠE NISO NAJBOLJ UVELJAVILI, A JASNO JE, DA TUDI DO TEGA NE MANJKA PRAV VELIKO. V ŠPORTU, ZA KATEREGA SO SE DOLGA LETA ODLOČALI LE FAN TJE, JE POTREBNA ZVRHANA MERA POGUMA, ODLOČNOSTI IN VZTRAJNOSTI. TO JE VELIKO DE KLET V SVETU ŽE DOKAZALO; POGOSTO SO PRI TEM OSTALA NEOPAŽENA. SVOJ GLAS SO ZLASTI POVZDIGNILA V PRIZADEVANJIH, DA JIM MEDNARODNI OLIMPIJSKI KOMITE MOK DOVOLI NA STOP NA OLIMPIJSKIH IGRAH V VANCOUVRU, A TUDI TU NALETELA NA GLUHA UŠESA … VSEENO GLAVNI TRENER SLOVENSKE ŽENSKE REPREZENTANCE SMUČARSKIH SKAKALK MATJAŽ TRIPLAT VERJAME, DA SE BODO ZADEVE VENDARLE POČASI SPREMENILE.

Matjaž Triplat, glavni trener reprezentance smučarskih skakalk Kakšen je vaš način dela, kako ste se pripravljali na tekmovalno obdobje? Na katerih tekmah večinoma nastopajo dekleta? »V naši ekipi so trenutno štiri članice: Eva Logar, Manja Pograjc, Špela Rogelj in Maja Vtič, z ekipo pa trenirata tudi dve kandidatki: Barbara Klinec in Anja Tepeš. Celotno poletno periodo smo izkoristili kot pripravljalno obdobje za zimo; vmes smo se udeležili tudi tekmovanj v poletni periodi. Trenažni proces smo izvedli v Sloveniji, organizirali pa smo tudi več tehničnih priprav v tujini. Poudarek je bil predvsem na izboljšanju eksplozivne moči, koordinacije, tehnične izvedbe. Želeli smo vzpostaviti homogenost ekipe in izboljšati pristop v procesu vadbe. Dekleta nastopajo na vseh domačih tekmovanjih, državnih prvenstvih, v mednarodnem merilu pa se udeležujemo vseh tekmovanj na najvišji ravni.« Na kakšni stopnji razvoja so trenutno ženski smučarski skoki pri nas in v svetu? Kakšna je prihodnost tega športa?

»Ženski smučarski skoki so v ekspanziji, organizacija tekmovanj bo kmalu na ravni tekem moškega svetovnega pokala. V primerjavi z najrazvitejšimi skakalnimi narodi se v Sloveniji za zdaj ukvarjamo še z velikimi težavami, zato bo potreben večji vložek in bolj celosten pristop v razvoj ženskih smučarskih skokov. Z večjim angažmajem posameznih držav se tudi FIS počasi, a vendarle odziva na spremembe, povezane s prihodnostjo tega športa. Na mednarodni ravni se tekmovanj udeležuje približno 60 tekmovalk. V Sloveniji je baza še vedno majhna, z jasno strategijo razvoja smučarskih skokov pa je želja, da se število tekmovalk do OI 2014 stoodstotno poveča.« Kdaj so se ženski smučarski skoki pri nas prvič pojavili oz. koliko časa se dekleta že ukvarjajo z njimi? »Večji razmah ženskih smučarskih skokov se je pri nas začel po letu 1995. Prvo mladinsko svetovno prvenstvo je bilo organizirano prav v Sloveniji, v Kranju, leta 2006. Člansko svetovno

prvenstvo je bilo prvič organizirano leta 2009, z velikimi upi pa pričakujemo, da bodo ženske skoke uvrstili tudi na program ZOI 2014 v Sočiju. V povprečju dekleta trenirajo že deset let, nadaljnjih deset pa jih še čaka.« Kakšna je razlika v delu s fanti in z dekleti? Na kaj morate biti pri dekletih pozornejši kot npr. pri fantih? »Sistem treninga je naravnan enako kot pri fantih, večjih sprememb pri delu z dekleti ni. Manjše razlike se pojavijo predvsem v želji po večjem obsegu treninga, kjer so dekleta v veliki prednosti pred fanti. Na drugi strani pa so njihove odločitve na trenutke bolj čustvene in posledično tudi manj razumske.« Kako vidite uveljavljanje ženskih skokov v svetu? Kaj menite o spodletelih prizadevanjih za uvrstitev na OI v Vancouvru? »Odločitev, da ženski smučarski skoki ne bodo del OI 2010 v Vancouvru, je bila pričakovana, vsekakor pa se z njo ne strinjam. Tudi tožbo, ki so jo podale nekatere tekmovalke, so zavrgli na podlagi že prej sprejetih sklepov FIS in MOK. Pričakujem, da bo predsedstvo FIS upoštevalo mnenje komiteja za skoke, se končno znebilo predsodkov in ženske smučarske skoke uvrstilo tja, kamor sodijo.«

Sponzorji panoge za nordijsko smučanje

www.sloski.si

35

prelom st 2-2009.indd 35

1/15/10 10:59 AM


Piše: Špela Robnik

nastop v vancouvru bi si zaslužili vsi tekmovalci! gilles jaquet

SLOVENIJO JE NA SVETOVNI ZEMLJEVID DESKANJA NA SNEGU ŽE PRED LETI VPISAL DEJAN KOŠIR. DANES NJEGOVI NASLEDNIKI Z ROKOM FLANDROM NA ČELU VESTNO DOKAZUJEJO, DA SE LAHKO TUDI ONI KOSAJO Z NAJBOLJŠIMI. KOŠIR JE BIL MED VRATCI PARALELNIH DISCIPLIN VČASIH OSA MLJENI SLOVENSKI BOJEVNIK, DANES PA JE V NJEGOVE, SICER VELIKE ČEVLJE STOPILA KAR CELOTNA EKIPA. TA PA JE LAHKO ŠE KAKO USPEŠNA, ČE VSEBUJE INSPIRATIVNEGA, A KONKURENČNEGA LE ADERJA NA ENI TER IZKUŠENEGA IN IZNAJDLJIVEGA TRENERJA NA DRUGI STRANI. KO JE FLANDER KAR SAM V SLOVENSKO REPREZENTANCO POVABIL NEKDANJEGA TEKMECA NA TEKMAH SVETOV NEGA POKALA GILLESA JAQUETA, SE JE SLOVENSKA DESKARSKA EKIPA POSTAVILA OB BOK NAJVE ČJIM. ŠVICAR VERJAME V TEKMOVALCE IN JIM NAPOVEDUJE ŠE LEPO PRIHODNOST.

Gilles Jaquet, trener reprezentance deskarjev na snegu alpskih disciplin Za vami so že prve tekme svetovnega pokala, na katerih so se slovenski reprezentanti dobro odrezali. Boj za olimpijske vozovnice bo še napet, kajne? »Res je, fantje so pokazali dobre nastope, so v dobri formi in vsi še imajo možnosti za pot na OI. Po dobrem rezultatu u v ZDA se je v ta boj vmešal tudi Rok Marguč in se otresel pritiska, saj je bil le še on brez norme. Pričakujem trd boj vse do konca kvalifikacijskega obdobja. Žal bodo lahko v Vancouver odšli le štirje. Jaz bi s seboj vzel kar vse!« Nekateri tekmovalci so normo izpolnili z odličnimi rezultati v prejšnji sezoni, v tej zimi pa jim mogoče ne gre tako dobro. Na podlagi česa se boste odločili za olimpijske potnike? »Večji poudarek bo gotovo na razultatih v tej zimi. Upoštevati je treba veliko kriterijev, ne le trenutno formo tekmovalca; gledati moramo tudi na to, kdo ima potencial, kdo bi lahko najbolje zastopal državo na olimpijski tekmi. Žan Košir je na primer eden ožjih kandidatov, ki se je izkazal preteklo sezono, vendar pa ne smemo pozabiti, da se vrača po operaciji. Upam, da bo v tem času še pokazal dobre nastope, da ga bomo

36 prelom st 2-2009.indd 36

lahko uvrstili v ožji izbor.« Tekma paralelnega veleslaloma na OI bo na Cypress Mountain. So tekmovalci že spoznali progo? »Žal je tekma za svetovni pokal na Cypress Mt. v prejšnji sezoni odpadla, zato fantje niso mogli preizkusiti terena. Upam, da bodo razmere tokrat drugačne. Goro bodo povsem zaprli za druge smučarje, zato se nadejam, da bo podlaga odlično pripravljena. Bo pa vse skupaj za prireditelje velik izziv, saj bo na tej progi nekaj dni prej tekma smučarskega krosa. Morali se bodo pošteno potruditi, da jo bodo spravili v red.« To bodo tudi vaše prve olimpijske igre, na katere potujete kot trener. »Res je in veselim se izziva. Obveznosti bodo nekoliko drugačne, vendar pa mi bo v čast, da bom skupaj s tekmovalci predstavljal slovenske barve.« Tekmovalci se sicer v tej sezoni odločajo tudi za nekaj individualnih treningov. Gloria Kotnik trenira z očetom, prav tako Marguč, tudi Košir je del priprav opravil s Sigijem Grabnerjem. Kako to usklajujete s tekmovalci?

»Res je, Žan je nekaj dni treniral s Sigijem, vendar vseeno kar velik del priprav opravil z nami. Stvar je takšna, da si želi čim več trenirati z ekipo, vendar pa po poškodbi potrebuje še nekaj dodatnega dela, da se bo povsem vrnil. Mislim, da je dobro, da je izkoristil priložnost za trening s svojim pokroviteljem. Navsezadnje je zelo pomembno, da z njim ohranja dober stik. Marguč se je v tej sezoni odločil za bolj individualen pristop, vendar me to ne moti. V Telluridu je prišel do odličnega rezultata, zato sem vesel, da se mu je delo obrestovalo. Res pa je, da je že pred dvema sezonama dokazal, da je iz pravega testa. Če že enkrat dokažeš, da si sposoben dobrih rezultatov, se takšen način dela lahko obrestuje. Za mlajše tekmovalce, kot je na primer Jure Hafner, pa je pomembno, da trenirajo v ekipi, kjer lahko napredujejo v družbi izkušenejših tekmovalcev.« Kako se sicer počutite kot trener slovenske ekipe? Pogosto prihajate v Slovenijo? »Ja, priznam, da sem tu vse pogosteje. Tukaj se počutim dobro, všeč mi je okolje. Počasi osvajam tudi nekaj besed. Žal za učenje jezika nimam toliko časa. Treningov ne izkoriščamo za učenje besed, ampak se raje sporazumevamo v angleščini. Vendarle je najpomembnejše, da razumemo drug drugega. V ekipi se zelo dobro počutim, dobro se razumemo. Fantje so res prijazni in gostoljubni, spoznavajo me s slovensko kulturo.«

www.modrakartica.com

1/15/10 10:59 AM


Piše: dr. Darja Ažman

svoboda gibanja na snegu

Rojstvo sodobnega telemark smučanja se je zgodilo v ameriškem Skalnem gorovju, kjer so posamezni prekaljeni učitelji smučanja iskali nove izzive v slogu »nazaj h koreninam« (angl. »back to the roots«). Niso hoteli le smučati z vrhov po deviškem celcu, želeli so se tudi povzpeti nanje s smučmi na nogah. Z različnimi inovacijami smučarskih vezi so sprostili peto in se spomnili na stare slike telemark sloga. Poskušali so oživeti norveški način smučanja in hkrati izboljšati opremo. Smuči so bile v tistem času še nekakšen križanec med tekaškimi in alpskimi, čevlji še usnjeni, kar je zahtevalo še posebej dober občutek za ravnotežje. Današnja razvitost opreme s smučmi, po zgradbi tako rekoč enakimi smučem za alpsko tehniko, z vezmi s podložno ploščo ter s plastičnimi, torzijsko stabilnimi smučarskimi čevlji sodobnega telemark smučarja objektivno tehnično ne omejuje nikjer več. Omogoča neverjetno spretno smučanje v vseh vrstah snega in po vseh pobočjih, kjer je mogoče smučati, seveda tudi zunaj urejenih smučišč. Prav tod pride mik proste pete verjetno najbolj do izraza. Ista oprema ob ustreznih dodatkih proti drsenju (npr. kožah oziroma t. i. »psih«) omogoča tudi hojo navkreber in nato spust po deviških strminah v dolino. Sodobno telemark smučanje pozna ves smučarski svet kot prosto smučanje, kot t. i. variantno smučanje, turno smučanje, smučanje v »fun parkih« … ali tekmovalno smučanje. V

vsakem primeru ostaja slogovna izbira razmeroma ozkega kroga smučarskih zanesenjakov. Tudi na matičnem Norveškem, čeprav je tam še najbolj množično. Sicer obstajajo na vseh smučarskih kontinentih posamezna zimskošportna središča, kjer se stalno pojavlja večje število telemark smučarjev ali pa vsaj nekaj dni v sezoni, ko se odvijajo nekakšni množični shodi telemark smučarjev, največkrat imenovani festivali. Če pogledamo zemljepisno, nam najbližje najdemo v sosednji Avstriji, npr. odprtje sezone na ledeniku Stubai v mesecu novembru ter marčevski podaljšani konec tedna v dolinici Kleinwalsertal blizu Oberstdorfa, ki pa je pravzaprav meka nemškega telemark smučanja (www.telemarkfest.de). V italijanskem Livignu pa v mesecu aprilu naletimo na zaključek sezone z enotedenskim festivalom La Skieda (www.livignofreeheel.it). Telemark smučanje je kot balet ali umetnostno drsanje, pri katerem se za pregovorno lahkotnostjo skriva cela množica dobro razvitih gibalnih sposobnosti, npr. železna moč nog, odlično ravnotežje, razvejana koordinacija ter veliko osnovne vzdržljivosti. Moj osebni razlog, zakaj sama že tako dolgo največ smučarskih dni preživim ravno na telemark smučeh, je gotovo zelo kompleksen. Če bi morala odgovoriti v

TOKRAT BOMO MALO POGLEDA LI V BLIŽNJO PRETEKLOST IN SEDA NJOST TELEMARK SMUČANJA IN SPREGOVORILI O OBČUTKIH MED TELEMARK SMUČANJEM. OSEBNO VIJUGAM NA TELEMARK OPREMI ŽE TRINAJSTO SEZONO. KOT VSESTRAN SKA SMUČARKA IN DOLGOLETNA ČLANICA DEMONSTRATORSKE VR STE KOMISIJE ZA TELEMARK SMU ČANJE MENIM, DA TO SMUČANJE KLJUB INTENZIVNEJŠEMU TELESNE MU NAPORU, KI GA ZNOVA IN ZNO VA IZZOVE, NI SUROV MOŠKI ŠPORT, AMPAK PREJ NASPROTNO; TO SMU ČANJE SE MI ZDI ZELO ŽENSTVENO, NEAGRESIVNO, ELEGANTNO; POL NO JE MEHKOBE IN, DA, PRAVZA PRAV TUDI ROMANTIKE. enem stavku, bi rekla, da zato, ker se mi zdi telemark smučanje neskončno zanimivo. Nikoli ne zmanjka dodatne vrednosti, tistega 'nekaj več'. In kaj vse to je? Vsak ima svoje občutke, pa vendar. Tako veliko izraznih možnosti obstaja na teh smučeh. Od udobnega premikanja po ravnini v drsalni tehniki prek nizanja različnih vrst zavojev do izvajanja zanimivih terenskih skokov in pristankov v karakteristični izpadni korak … Telemark smučanje omogoča res ustvarjalno izkoriščanje terenskih pogojev. Telemark smučarji med premagovanjem belih strmin verjetno izrazito uživamo v doživljanju lastnega telesa. To smučanje je kot ples na snegu. V določenih trenutkih se ti zaradi izrazitega navpičnega gibanja med izpeljavo zavoja zazdi, kot da na pol lebdiš; da si skoraj breztežen. Ta mehkoba in brezmejna svoboda gibanja, ki jo omogoča prosta peta, ta absolutna nevezanost je pravi opoj. Večno in nikoli dokončano iskanje in doživljanje gibalne popolnosti. In to ne le na težkih pobočjih ali pri nizanju zahtevnejših zavojev, npr. zareznih. Nasprotno. Vso lepoto (svobodo) gibanja je mogoče občutiti že pri osnovnem vijuganju. Mogoče nas zato nekateri imenujejo »smučarski romantiki«, kdo ve.

Sponzorji ZUTS Slovenije

www.sloski.si

prelom st 2-2009.indd 37

www.zuts.si

www.demoteam.si

37 1/15/10 10:59 AM


A N â N O K S NE A J T E V I Î O D ZIMSKA

âI·âA 2010 U M S A K S N E V O L S

38 prelom st 2-2009.indd 38

1/15/10 10:59 AM


MARIBORSKO POHORJE

nadmorska višina od 325 m do 1327 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 43 km vseh težavnostnih stopenj // 27 km tekaških prog // krožno – kabinska žiãnica, 3 dvosedežnice, 1 štirisedežnica, 1 šestsedežnica, 16 vleãnic // površina smuãišã: 250 ha // zmogljivost: 21.000 smuãarjev na uro // noãna smuka – 10 km T: +386 (0)2 603 65 53 www.pohorje.org

KRANJSKA GORA

nadmorska višina od 810 m do 1291 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 20 km, lahke – 10 km, srednje – 8 km in težke – 2 km // 40 km tekaških prog // 6 sedežnic, 13 vleãnic // površina smuãišã: 100 ha // zmogljivost: 21.200 smuãarjev na uro // noãna smuka // snežni park T: +386 (0)4 580 94 00 www.kr-gora.si

ROGLA

KRVAVEC

CERKNO

Ugledno smuãarsko središãe s poligonom za tekme Svetovnega pokala v alpskem smuãanju ima nov snežni park! Edini v Sloveniji deluje tudi ponoãi, primeren je tako za zaãetnike kot izkušene deskarje in smuãarje prostega sloga. Zdaj je ponoãi osvetljeno tudi sankališãe! V zimskem raju pod vrhovi Julijskih Alp delujejo smuãarske šole, izposojevalnice, vodniki turne smuke, ponudniki motornih sani in številnih doživetij!

T: +386 (0)3 757 61 00 www.rogla.si

Središãe, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od priljubljenih Term Zreãe, navdušuje s progami za vso družino, z velikim Fun Parkom, adrenalinskim zimsko-letnim sankališãem, tekaškim poligonom in odliãnim sistemom tekaških prog. Tukaj je bila decembra 2009 tekma Svetovnega pokala v teku na smuãeh! Spremljal jo je veliki Festival zimskega športa. Izkoristite povezavo Rogle in Krvavca: »2 smuãišãi – 1 karta«. Povežite dnevno in noãno smuko s karto SKI PLUS, ki velja od 13 do 21. ure!

nadmorska višina od 1450 m do 1971 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 33 km, lahke – 10 km, srednje – 18 km in težke – 5 km // 3 km tekaških prog // krožno – kabinska žiãnica, 7 sedežnic, prenovljena 2-sedežnica Zvoh, 4 vleãnice // površina smuãišã: 107 ha // zmogljivost: 13.500 smuãarjev na uro // snežni park T: +386 (0)4 252 59 30 www.rtc-krvavec.si

Najbližje Ljubljani, glavnemu mestu Slovenije, in mednarodnemu letališãu, je center, ki se ponaša z nazivom Naj smuãišãe in z evropsko nagrado Skiarea test. Po sistemu »2 smuãišãi – 1 karta« je Krvavec povezan z Roglo, kupci dnevne sezonske vozovnice prejmejo tudi noãno sezonsko karto! Novi poligoni za otroke in zaãetnike in prilagojene cene vozovnic vabijo družine, nova boarder/skier cross proga pa iskalce adrenalina. Na Krvavcu je tudi prva eskimska vas v Sloveniji!

nadmorska višina 1517 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 12 km, lahke – 2 km, srednje – 8,5 km in težke – 1,5 km // 10 km tekaških prog // 2 štirisedežnici, 11 vleãnic // površina smuãišã: 100 ha // zmogljivost: 15.000 smuãarjev na uro // snežni park

nadmorska višina od 900 m do 1300 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 18 km // 5 km tekaških prog // 2 šestsedežnici, 2 štirisedežnic, 2 dvosedežnice, 2 vleãnici // površina smuãišã: 70 ha // zmogljivost: 14.000 smuãarjev na uro // snežni park

T: +386 (0)5 374 34 00 www.ski-cerkno.com

VOGEL

Eno najdaljših osvetljenih smuãišã v Evropi je tik nad Mariborom (www.maribor-pohorje.si), drugim najveãjim slovenskim mestom. Do Pohorske vzpenjaãe, letos nove kabinske žiãnice, se je mogoãe pripeljati kar z mestnim avtobusom! Zmogljivosti naprav poveãuje nova 6-sedežnica s smuãarsko teraso pri zgornji postaji. Poleg smuãanja si privošãite posebna zimska doživetja, kot so zazibanje na orjaški gugalnici z razgledom na mesto, zimsko trekking jahanje, krpljanje, noãno sankanje in številne animacije.

nadmorska višina od 569 m do 1800 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 22 km, lahke – 9,5 km in srednje – 12,5 km // nihalna žiãnica, 4 sedežnice, 3 vleãnice // površina smuãišã: 78 ha // zmogljivost: 7.240 smuãarjev na uro

T: +386 (0)4 572 97 12 www.vogel.si

Na stiãišãu gorate Gorenjske in sonãne Primorske je najsodobnejše družinsko smuãišãe z edinimi preklopljivimi sedežnicami v Sloveniji ter s pomiãnimi trakovi. Na vrhu smuãišãa s progami vseh zahtevnosti je na voljo 6 apartmajev in samopostrežna restavracija v alpskem slogu s posebnim prostorom za otroške igre. V 10 km oddaljenem Cerknem, do katerega vozi smuãarski avtobus, je kakovosten hotel z dodatno ponudbo. 100% zasnežitev smuãišã s kompaktnim snegom!

Smuãišãe v osrãju Triglavskega narodnega parka, nad Bohinjskim jezerom, med vršaci Julijskih Alp, je eno redkih smuãišã, kjer je mogoãe smuãati do sredine aprila! Do smuãišãa vozi nihajna žiãnica. Na prizorišãih izjemnih razgledov so med drugim na voljo smuãarska šola, vrtec na snegu, turno smuãanje z vodnikom, animacijski programi. Posebno doživetje je tandemski polet z jadralnim padalom v dolino!

39 prelom st 2-2009.indd 39

1/15/10 10:59 AM


GOLTE

nadmorska višina do 1600 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 12 km, lahke – 3 km, srednje – 7 km in težke – 2 km // 5 km tekaških prog // kabinska žiãnica, trosedežnica, 2 dvosedežnici, 2 vleãnici, babylift // površina smuãišã: 50 ha // zmogljivost: 6.400 smuãarjev na uro

Center nad Mozirjem, z razgledi na Savinjsko dolino, Kamniško Savinjske Alpe in Karavanke, na naravno in umetno zasnežena poboãja vabi alpske smuãarje, deskarje in ljubitelje turne smuke. Postaja gondolske žiãnice je ob hotelu z restavracijo, od tod vodijo sedežnice in vleãnice. Letos center ponuja ugodne first minute pakete!

T: +386 (0)3 839 12 00 www.golte.si

KANIN

nadmorska višina: 2300 m – 1140 m // dolžina smuãarskih prog skupaj: 30km (6 km lahke,22 km srednje in 2 km težke) // 4 sedežnice, 5 vleãnic, 2 krožno kabinski žiãnici, 1 funifor nihalka // 3 km tekaških poti (Bovec) in 2,5 km (Sella Nevea) // površina smuãišã 70 ha // zmogljivost: 15.000 smuãarjev na uro T: +386 (0)5 389 63 03 www.boveckanin.si

KOBLA

nadmorska višina od 540 m do 1480 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 23 km, lahke – 12 km, srednje – 10 km in težke – 1 km // 13 km tekaških prog // 3 sedežnice, 3 vleãnice // površina smuãišã: 90 ha // zmogljivost: 6.000 smuãarjev na uro // noãna smuka T: +386 (0)4 574 71 00 www.kobla.si

KOPE

nadmorska višina 1010 – 1542m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 8 km, lahke – 2,8 km, srednje – 3,6 km in težke – 1,6 km // 15 km tekaških prog // 1 štirisedežnica, 6 vleãnic // površina smuãišã: 60 ha // zmogljivost: 5.930 smuãarjev na uro // noãna smuka // snežni park

Smuãišãe KANIN-SELLA NEVEA je prvi mednarodni smuãarski center v regiji. Z novimi napravami in progami sta smuãišãi na slovenski in italijanski strani smuãarskih terenov na višini veã kot 2000 m postali eno! Tu je smuãanje mogoãe vse do prvomajskih praznikov. Velja enotna smuãarska vozovnica. Sonãne lege, suh sneg in veliãastni razgledi se v pomladnih mesecih družijo z aktivnostmi v dolini reke Soãe: z adrenalinskimi vodnimi doživetji, kolesarjenjem, golfom …

Edino slovensko smuãišãe, do katerega se lahko pripeljete z vlakom, je v Bohinjski Bistrici, ki velja za enega od najstarejših slovenskih smuãarskih središã. Priljubljeno je med ljubitelji dolgih in hitrih prog. Tereni so razmeroma nizko, sneg je zagotavljen s 70% dodatnim zasneževanjem. Tu sta urejena tudi sankaška proga in tekmovalni poligon, možne so izposoja opreme in prve lekcije smuãanja v smuãarski šoli.

Na najvišjem delu Pohorja, kopastega pogorja v severovzhodni Sloveniji, razgibani tereni poleg smuãanja ponujajo deskanje, smuãarski treking, smuãarske sprehajalne steze, šolo smuãanja, snežne terase … Ob smuãišãu je letos prenovljeni hotel Luka s 180 ležišãi, restavracijo, dvema konferenãnima sobama ter wellness centrom. Umetno zasneževanje zagotavlja vsaj 100 snežnih dni – in noãi!

T: +386 (0)2 822 27 40 www.pohorje.org

STARI VRH

nadmorska višina od 580 m do 1216 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 10 km, lahke – 4 km, srednje – 5 km in težke – 1 km // 1 šestsedežnica, 5 vleãnic // površina smuãišã: 40 ha // zmogljivost: 4.300 smuãarjev na uro // noãna smuka

V slikovitem Škofj eloškem hribovju, nedaleã od srednjeveške Škofje Loke, so odliãni tereni za rekreativno smuãanje, za smuãarske šole, športne dneve in tekme. Na do 95 % terenov je zagotovljeno dodatno zasneževanje. Center se drži v akciji Naj slovensko smuãišãe v kategoriji srednje velikih smuãišã v Sloveniji na prvem ali drugem mestu. Namestitev omogoãajo odliãno urejene turistiãne kmetije.

T: +386 (0)4 518 81 36 www.starivrh.si

SC BELA

nadmorska višina od 700 m do 965 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 8 km, lahke – 4 km, srednje – 3 km in težke – 1 km // 6,5 km tekaških prog // trisedežnica, 5 vleãnic // površina smuãišã: 45 ha // zmogljivost: 5.400 smuãarjev na uro

Nedaleã od Novega mesta, središãa Dolenjske, v bližini niza termalnih središã, je edino veãje smuãišãe na jugovzhodu Slovenije. Poleg prog za alpsko smuãanje ponuja tekaške in sankaške proge, raznoliki tereni so primerni tudi za carving smuãanje. Smuãišãe na 2800 m dolgi progi omogoãa superveleslalom z višinsko razliko 550 m. Tu delujeta šola smuãanja in deskanja ter veseli smuãarski vrtec.

T: +386 (0)7 38 49 435 www.sc-bela.si

40 prelom st 2-2009.indd 40

1/15/10 10:59 AM


VELIKA PLANINA

nadmorska višina od 1412 m do 1666 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 6 km // 20 km tekaških prog // kabinska žiãnica, dvosedežnica, 5 vleãnice // površina smuãišã: 50 ha // zmogljivost: 3.300 smuãarjev na uro

T: +386 (0)1 832 72 58 www.velikaplanina.si

SORIŠKA PLANINA

nadmorska višina od 1307 m do 1550 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 6 km, lahke – 3 km, srednje – 2 km in tež ke – 1 km // 6 km tekaških prog // 3 vleãnice, dvosedežnica // površina smuãišã: 36 ha // zmogljivost: 2.400 smuãarjev na uro // snežni park T: +386 (0)4 511 78 35 www.soriska-planina.si

JAVORNIK

nadmorska višina od 800 m do 1220 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 7 km, lahke – 3 km, srednje – 2,5 km in težke – 1,5 km // 10 km tekaških prog // dvosedežnica, 3 vleãnic // površina smuãišã: 30 ha // zmogljivost: 2.000 smuãarjev na uro // snežni park T: +386 (5) 37 77 544 www.ski-javornik.si

IVARâKO

nadmorska višina od 650 m do 1150 m // dolžina smuãarskih prog: 1500 m , (tudi razsvetljena), 810 m // 1 štirisedežnica, 1 vleãnica, zmogljivost 2.500 smuãarjeva na uro

T: +386 (0)31 / 182 524 www.ivarcko.si

CELJSKA KOâA

nadmorska višina od 650 m do 834 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 1,5 km // 5 km tekaških prog // 2 vleãnici // površina smuãišã: 4 ha // zmogljivost: 900 smuãarjev na uro // snežni park

T: +386 590 70 405 www.celjska-koãa.si

ŠPANOV VRH

nadmorska višina od 981 m do 1361 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 1630 m // 36 km tekaških prog // enosedežnica // površina smuãišã: 6 ha // zmogljivost: 400 smuãarjev na uro

+386 (0)4 580 04 04 www.zsport-jesenice.si

Smuãanje na lažjih terenih, deskanje, smuãarska šola, dnevno in noãno sankanje, tek na smuãeh, krpljanje in turna smuka vabijo na planino, posejano s pastirskimi koãami. Na smuãišãu, privlaãnem za vso družino, je posebno doživetje hoja po vrveh (slackline)! Organizirana so smuãarska tekmovanja in športni dnevi ter motivacijski team buildingi. Ena najbolje ohranjenih pastirskih planin v Evropi preseneãa s pogledi na številne znamenitosti!

Manjši smuãarski center blizu Bohinjske Bistrice je lahko dostopen iz Ljubljane, z Gorenjske ali s Primorske. Je odliãna izbira za prve zavoje na snegu in za družine, pa tudi za tekmovalce, ki se tu preizkušajo na tekmovalnem poligonu. Dodatna ponudba vkljuãuje šolo smuãanja, bordanja, smuãanje, sankanje, izposojo smuãarske opreme, kulinariãno bogato gostinsko oskrbo, možnost gorništva in pohodništva. Posebnost je snežni rafting na z baklami osvetljeni progi!

Poboãja planote na robu Trnovskega gozda, le 20 km od Idrije, privlaãijo z razgibanimi tereni, primernimi tako za zaãetnike kot za zahtevne smuãarje. Z vrha smuãišãa, kjer je urejen tudi snežni park s številnimi zabavnimi objekti, se odpirajo izjemni razgledi na Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Snežnik. Nedaleã stran je prijetna planinska koãa. Na Javorniku je sneg zagotovljen z zdaj dograjenim sistemom zasneževanja s poveãanim vodnim zbiralnikom.

Pod vrhom severne strani Uršlje gore, prepoznavnega vrha Koroške, sta na poboãju z razgledi na Mežiško in Mislinjsko dolino ter doline in planine v Avstriji urejeni dve progi: ena sega do Ivarãkega jezera, druga je na vrhu Ošvena. Smuka je zagotovljena od novembra do aprila, urejeno je tudi dodatno zasneževanje. Smuãišãe je primerno za rekreativne smuãarje in mojstre na smuãeh (tudi FIS-tekmovanja). Vse naprave so bile obnovljene v letu 2006/07.

Le 7 km od Celja so urejene proge z odliãnim sistemom zasneževanja s kompaktnim snegom. Nad progami je kakovostna razsvetljava, ki omogoãa noãno smuko vsak dan v tednu. Urejen je otroški poligon s 65 m tekoãim trakom, v bližini je proga za tek na smuãeh. Ob smuãišãu je nov hotel z restavracijo in wellness ponudbo. Center je odliãna izbira tudi za šole v naravi, športne dneve in pripravo tekem. Tu deluje tudi smuãarska šola z raznovrstnimi programi!

Na Planini pod Golico, le 4 km od centra Jesenic, je smuãišãe, primerno za rekreativne in zahtevne smuãarje. Ob spodnji postaji žiãnice so urejeni parkirni prostori, ob vsaki postaji žiãnice je gostinski lokal. Smuãišãe s ãudovitimi razgledi je priljubljeno tudi med smuãarskimi klubi in organizacijami, ki tu prirejajo svoja tekmovanja. V ãasu poãitnic je organiziran vrtec na snegu, v katerem se otroci pod vodstvom smuãarskega uãitelja na zabaven naãin seznanjajo s spretnostmi na snegu.

41 prelom st 2-2009.indd 41

1/15/10 10:59 AM


TRIJE KRALJI

nadmorska višina od 1181 m do 1344 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 2,7 km // 4 km tekaških prog // 2 vleãnici // površina smuãišã: 18 ha // zmogljivost: 1.700 smuãarjev na uro

Nedaleã od Slovenske Bistrice je na 1347 m visokem Velikem Vrhu v osrãju bistriškega Pohorja urejeno manjše smuãišãe, na katerega se radi vraãajo rekreativni smuãarji, družine in še posebej šolske skupine. Organizirana je šola smuãanja, priljubljene so zimske šole v naravi. Ob smuãišãu, ki ima zdaj urejen nov sistem umetnega zasneževanja, deluje penzion Jakec s pestro gostinsko ponudbo.

T: +386 (0)2 803 45 06 www.jakec-sp.si

STRAŽA BLED

nadmorska višina od 503 m do 634 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 1 km // 15 km tekaških prog // sedežnica, vleãnica // površina smuãišã: 6 ha // zmogljivost: 1.200 smuãarjev na uro // noãna smuka

T: +386 (0)4 578 05 34 www.infrastruktura-bled.si

LOGARSKA DOLINA

vleãnica Logarska dolina nadmorska višina od 770 m // vleãnica Ložekar nadmorska višina od 1125 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 1 km // 14 km tekaških prog // 2 vleãnici // površina smuãišã: 4 ha // zmogljivost: 900 smuãarjev na uro

T: +386 (0)3 838 90 04 www.logarska-dolina.si

âRNA NA KOROŠKEM

nadmorska višina od 575 m do 789 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 3 km // 10 km tekaških prog // vleãnica // površina smuãišã: 15 ha // zmogljivost: 626 smuãarjev na uro // noãna smuka

T: +386 (0)2 823 82 69 www.crna.si

KANDRŠE – VIDRGA

nadmorska višina 416 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 250 m // 4 vleãnice // površina smuãišã: 3 ha // zmogljivost: 900 smuãarjev na uro // noãna smuka

Le nekajminutni sprehod iz središãa Bleda, najbolj svetovljanskega gorenjskega turistiãnega središãa, je dovolj, da se znajdete na manjšem smuãišãu za zaãetnike in družine. Zagotovljeno je umetno zasneževanje in osvetlitev za noãno smuko. Poskrbljeno je za izposojo opreme in za šolo smuãanja. Ski pass smuãarske vozovnice omogoãajo smuko na veã smuãišãih, prost vstop na rekreacijsko drsanje in na Blejski grad. V bližini Bleda so urejene tudi tekaške proge.

Dve manjši smuãišãi v eni najlepših dolin v Alpah poleg smuãanja ter osvajanja znanja tako v alpskem smuãanju kot v teku na smuãeh omogoãa sankanje na kar 4 km dolgi progi, drsanje na naravnem ledu, turno smuko in prav posebna doživetja v osrãju Savinjskih Alp pod veã kot 2000 m visokimi vrhovi. Zapeljite se po dolini s sanmi s konjsko vprego, opazujte tekmo pasjih vpreg ali se navdušite nad lednim plezanjem.

Prav v središãu ârne na Koroškem je smuãišãe, primerno za rekreacijsko in tekmovalno smuãanje, pa tudi za treninge slaloma in veleslaloma za vse kategorije smuãarjev. Z dodatnim zasneževanjem je zagotovljenih 90 smuãarskih dni, z razsvetljavo tudi noãna smuka. Smuãišãe se nahaja v osrãju Parka Kralja Matjaža in vsako leto konec januarja vas tu ãaka posebno doživetje: tekmovanje v gradnji snežnih gradov (www. gradovikraljamatjaža.com)!

Ob cesti Moravãe-Zagorje, 50 kilometrov od Ljubljane, je ob gostišãu Vidrgar urejeno manjše smuãišãe, primerno za otroke in nezahtevne smuãarje. Osnovnošolci sem prihajajo na športne dneve. Ob koncu tedna je poskrbljeno tudi za noãno smuko, na smuãišãu je mogoãe organizirati tekme za zakljuãene skupine. Urejeno je tudi sankališãe. Na smuãišãu potekajo tudi tradicionalni spusti pležuhov – posebnih starodavnih sani!

T: +386 (0)3 567 51 50

RIBNIŠKO POHORJE

nadmorska višina od 1368 m do 1525 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 2 km // 6 km tekaških prog // 2 vleãnici // površina smuãišã: 10 ha // zmogljivost: 1.400 smuãarjev na uro //

T: +386 (0)2 220 88 56 www.pohorje.org

Na severozahodnem delu Pohorja so ob Ribniški koãi smuãarske proge na naravnem in kompaktnem snegu. Tu uživajo tudi deskarji, družine in otroci v šolah v naravi. V okolici ârnega vrha, najvišjega dela Pohorja, so urejene tekaške proge. Letos so na voljo nove namestitve: prenovljena Sitarjeva domaãija z apartmaji in gorskim wellnessom ter novi apartmaji v hišah Ribnica I in II. Gostje apartmajev lahko z vozovnico za Ribniško Pohorje brezplaãno smuãajo tudi na smuãišãu Kope!

42 prelom st 2-2009.indd 42

1/15/10 10:59 AM


RAVNE NA KOROŠKEM

nadmorska višina od 400 m do 550 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 1,7 km // 5 km tekaških prog // vleãnica // površina smuãišã: 8 ha // zmogljivost: 800 smuãarjev na uro // noãna smuka

T: +386 (0)2 822 33 32 www.sportravne.si

ZELENICA

nadmorska višina od 1088 m do 1704 m // dolžina smuãarskih prog: 4,2 km // 2 sedežnici, 3 vleãnice // površina smuãišãa: 20 ha // zmogljivost: 2.400 smuãarjev na uro

Blizu samega mestnega središãa Raven na Koroškem, v neposredni bližini športnega parka s telovadnico, pokritim bazenom, savno in fitnesom, je na Navškem vrhu smuãišãe Poseka. Namenjeno je rekreativnim in tekmovalnim smuãarjem, ki jih kljub muhasti in suhi zimi priãakajo povsem zasnežene proge. Zagotovljenih je 90 dni smuãarske sezone. Pod smuãišãem je urejeno tudi sankališãe in drsališãe.

Nad mejnim prehodom Ljubelj, med vršaci Karavank, je na eni od najlepših planin urejeno smuãišãe tako za izkušene smuãarje kot za zaãetnike. V smuãarski šoli lahko izpopolnite svoje znanje alpskega smuãanja ali deskanja. Zaradi osojne lege je smuãanje mogoãe še pozno spomladi. Okoliški vrhovi so primerni za nepozabno turno smuko.

T: +386 (0)4 597 15 36 www.zelenica.si

RUDNO

nadmorska višina od 490 m do 571 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 300 m // 4 km tekaških prog // vleãnica // površina smuãišã: 1 ha // zmogljivost: 450 smuãarjev na uro // noãna smuka

T: +386 (0)41 758 431 www.sc-rudno.si

ZAGORJE – SC MARELA

nadmorska višina od 471 m do 902 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 3,1 km, lahke – 0,9 km, srednje – 1,6 km in težke – 0,6 km // 1 sedežnica // površina smuãišã: 12 ha // zmogljivost: 1.990 smuãarjev na uro // noãna smuka

V Selški dolini, streljaj od Železnikov, je na manjšem smuãišãu zagotovljen sneg z umetnim zasneževanjem. Proga je v celoti osvetljena tudi za noãno smuko in dvakrat na teden se tu lahko v soju žarometov preizkusite v trening vožnji med slalomskimi ali veleslalomskimi vratci z zagotovljenim merjenjem ãasa. Ob naravnem snegu so urejene tudi sankaška in tekaške proge. Smuãišãe je znano po organizaciji tekmovanj in šolskih športnih dni.

Smuãarsko rekreacijski center Marela je le 3 km oddaljeno od Zagorja, kraja v osrednji Sloveniji. Dostopno je prek Trojan (avtocesta Ljubljana- Maribor), prek Moravške doline in iz Zasavja. Proge so primerne tako za rekreativce kot za tekmovalce, ki se tu udeležujejo razliãnih smuãarskih tekem. Organizirani so športni dnevi in teãaji smuãanja. Na voljo je pokrit prostor z gostinsko ponudbo. V bližini smuãišãa je tudi vzletišãe za jadralne padalce!

T: +386 (0)41 548 605

SVIŠâAKI

nadmorska višina: 1210 – 1330 m // smuãarske proge: dolžina prog 1,3 km // smuãarske naprave: 2 vleãnici // zmogljivost: 1.330 smuãarjev na uro

V gorskem centru v osrãju Snežnika, široke kraške planote nedaleã od Ilirske Bistrice, so na naravnem snegu urejene lahka, srednja in težka smuãarska proga. V bližini je priljubljen Planinski dom, kjer je možna tudi izposoja sani za spuste po urejeni sankaški progi. Do smuãišãa so urejeni avtobusni prevozi iz Postojne, Pivke in Ilirske Bistrice.

T: +386 (0)41 638 637 www.snezni-telefon.si

43 prelom st 2-2009.indd 43

1/15/10 10:59 AM


Piše: Andrej Remškar, strokovni direktor agencije Creatim Ržišnik Perc

www.sloski.si

uporaba spleta v smuarski zvezi slovenije ZAČETKI SPLETNE PREDSTAVITE SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE SZS SEGAJO V PREJŠNJE TISOČLETJE, V LETO 1998 KO SO BILI GLAVNI JUNAKI VSTOPNE STRANI JURE KOŠIR, URŠKA HROVAT, PRIMOŽ PETERKA IN ANDREJA GRAŠIČ. OD TAKRAT SO STRANI DOŽIVELE ŽE KAR NEKAJ OBLIKOVNIH OSVEŽITEV IN VSEBINSKIH DOPOLNITEV. ZADNJA PRENOVA JE BILA IZ VEDENA POLETI LETA 2009. SPLETNI PORTAL WWW.SLOSKI.SI PA NI EDINO ORODJE SZS NA INTERNETU; LOČENO JE PREDSTAVLJENA MODRA KARTICA, KI JO JE MOGOČE NA INTER NETU TUDI KUPITI, VSE POMEMBNEJŠO VLOGO PRI POSLOVANJU ZVEZE PA IMA SPLETNA APLIKACIJA MARS, NAMENJENA EVIDENCI ČLANSTVA. SPLETNI PORTAL SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE  WWW.SLOSKI.SI Najobsežnejši del spletnega nastopa SZS predstavlja portal www.sloski.si. Pričakovanja uporabnikov, tj. ljubiteljev smučarskega športa ter strokovne javnosti in novinarjev, glede hitrosti in kakovosti obveščanja so vse večja, zato je ekipa urednikov predvsem v času sezone polno obremenjena. Novice s tekmovanj se kar vrstijo, poleg besedila opisa jih spremljajo tudi fotografije in zvočni ter videozapisi. Tedensko tako pripravijo tudi do 50 novic, ki jih lahko s pomočjo posebnega orodja tudi hitro pošljejo novinarjem in drugim zainteresiranim po elektronski pošti.

Na portalu so predstavljene vse panoge (reprezentance, tekmovanja, sponzorji ...), tudi ZUTS poleg podrobne predstavitve tu redno obvešča svoje člane o aktualnem dogajanju, nekaj strani pa je namenjenih še Smučarski zvezi Slovenije, njeni predstavitvi, novicam in dokumentom. V zadnjih letih je vse pogostejša uporaba videa, zato se tudi novo področje SLOSKI video hitro polni. Poleg arhiva smučarske oddaje Gremo na smuči so na voljo videoporočila in izjave naših tekmovalcev (za zdaj so najbolj pridni uredniki, ki spremljajo smučarske skoke) in nekaj prispevkov ZUTS. Vse te vsebine si lahko obiskovalci seveda ogledajo prek spleta, kadar koli in brezplačno.

Ekipo, ki ureja portal, vodi Tomi Trbovc, predstavnik SZS za odnose z javnostmi. Posamezna področja urejajo še Luka Dolar, Klemen Zibelnik, Matevž Peršin in Matija Stegnar. Tomi Trbovc pravi, da je zelo zadovoljen, ker je javnost tako dobro sprejela prenovljeni portal. Število obiskovalcev se je namreč od lanske sezone povečalo za 40 odstotkov, število V POVPREČJU VSAK DAN SKORAJ 4 NOVICE

Uredniki portala so v letu 2009 napisali več kot 1.300 novic. Obisk portala se je v decembru povečal za 40 odstotkov glede na prejšnje leto. ogledanih strani se je skoraj podvojilo, obiskovalci ostanejo na straneh dlje časa. Ob novicah so najbolj gledane osnovne strani panog, sledijo strani o otroških tekmovanjih in področje ZUTS. Glavnega urednika veselita količina in ažurnost objav, saj so lani skupaj pripravili več kot 1.300 novic, ob tem pa poskrbeli še za ažurnost drugih vsebin. Možnosti za razvoj vidi predvsem v dodatni obogatitvi vsebin; želi si več fotografij, predvsem pa več zvočnih in videovsebin. Vsaj osnovne informacije bodo v prihodnosti na voljo tudi v angleškem jeziku, saj je zanimanje svetovne javnosti ob uspehih naših tekmovalcev zelo veliko. Splet bodo še bolj uporabljali kot osnovno komunikacijsko platformo zveze, tudi za objavo internih dokumentov, skupščinskega gradiva itd.

44 prelom st 2-2009.indd 44

www.modrakartica.com

1/15/10 10:59 AM


tisoč naročnikom. Orodje za pošiljanje e-pošte je veliko bolj prilagodljivo, veliko hitrejše, predvsem bistveno cenejše od komuniciranja po klasični pošti. Po vsakem pošiljanju lahko urednik preveri zavrnjena sporočila in pogleda v poročilu, koliko uporabnikov je sporočilo prejelo, odprlo in v njem kliknilo kakšno izmed povezav. Te informacije nato upošteva pri oblikovanju vsebine naslednjih e-novic. Mirno lahko rečemo, da bi bila brez e-pošte komunikacija z imetniki Modre kartice bistveno skromnejša in zato tudi manj učinkovita, člani pa bi bili slabše obveščeni o vseh prednostih, ki jim jih prinaša Modra kartica.

V ozadju obsežnega portala deluje uredniški sistem Credo 3.0. Ta omogoča preprosto dodajanje in urejanje vsebin prek spleta; tako uredniki za objavo potrebujejo le računalnik z dostopom do interneta. Orodje je prilagojeno specifičnim potrebam pri delu urednikov SZS. Razvili so ga v agenciji Creatim Ržišnik Perc, ki je partner SZS tudi pri drugih spletnih projektih. SPLETNA PREDSTAVITEV MODRE KARTI CE  WWW.MODRAKARTICA.COM Modra kartica je članska izkaznica Smučarske zveze Slovenije, ki imetnikom prinaša tudi zavarovanje ter ugodnosti in popuste pri partnerjih. Na spletnem mestu Modre kartice, ki se lahko pohvali s sodobno in z dinamično obliko, so podrobno predstavljene različne vrste kartic, aktualne novice ter vse ugodnosti, ki jih partnerji ponujajo imetnikom. Posebno področje je namenjeno klubom in društvom. Ker njihovi člani predstavljajo pomemben del članstva SZS in imetnikov Modre kartice, morajo biti klubi hitro in podrobno obveščeni o vseh novostih in spremembah, povezanih s članstvom. Splet se je tudi tukaj izkazal kot zelo koristno orodje. Vloga spletnega mesta pa se ne konča pri predstavitvenih vsebinah, novicah in pri napotkih: obiskovalci namreč lahko Modro kartico prek spleta tudi kupijo. Postopek je preprost in predvsem varen: vsi podatki so namreč ob prenosu prek spleta zaščiteni z najsodobnejšimi varnostnimi mehanizmi, ki se uporabljajo tudi v elektronskem bančništvu. Spletna trgovina omogoča plačilo s kreditnimi karticami (Mastercard, Visa, Diners), prek spletne banke Abanet ali z običajno položnico (ki jo lahko plačate v vaši spletni banki, na pošti ali v banki). Spletna trgovina je v ozadju popolnoma povezana z aplikacijo MARS, zato skrbniki ob spletnih naročilih skrbijo le za kontrolo, nimajo pa dodatnega dela z vnosom ali ročno obdelavo podatkov. Ključno komunikacijsko orodje Modre kartice predstavlja elektronska pošta. Pomembnejše novice, ki večinoma predstavljajo aktualne ugodnosti partnerjev, hkrati z objavo na spletu »odletijo« tudi v elektronske poštne predale k več

SPLETNA APLIKACIJA MARS Spletna aplikacija MARS vse bolj prevzema vlogo osrednjega informacijskega orodja Smučarske zveze Slovenije, vsaj kar se tiče evidence članstva. Ob temeljiti prenovi, ki jo je pod budnim očesom Matjaža Štiblja izvedla agencija Creatim Ržišnik Perc pred sezono 2007/2008, je aplikacija postala dovolj zmogljiva in robustna, obenem pa tudi odprta za nadaljnje širitve in dopolnitve. SPLET IZVRSTNO OPRAVLJA SVOJO NALOGO

Klubi in društva podatke na papirju pošiljajo le še za 6 odstotkov svojih članov. Pred tremi sezonami je bilo takih kar petkrat več. Pri individualnih članih je bilo pred prenovo spletnih nakupov Modre kartice le za vzorec (2,5 odstotka). V aktualni sezoni jih je že čez 30 odstotkov. Aplikacijo MARS uporablja več vrst uporabnikov: • Najštevilčnejši uporabniki so klubi in društva. Ti vpisujejo, pregledujejo in urejajo podatke o svojih članih, jim v novi sezoni preprosto podaljšujejo članstvo, pregledajo lahko svoje obveznosti za plačilo članarin. Zaradi preprostih postopkov in številnih avtomatskih kontrol je število napak, ki se pojavljajo pri delu, minimalno. • Za vnos novih članov, ki jih pridobijo na svojih prodajnih mestih, aplikacijo uporabljajo partnerska podjetja; največ dela z vnosi imajo v prodajalnah Hervis. Ti lahko prek spleta tudi kadar koli preverijo, ali ima njihov kupec veljavno Modro kartico in je s tem upravičen do ugodnosti. • Partnersko podjetje Nova Orbita ureja in nadalje obdeluje podatke o članih ter klubih. Zahtevke iz MARS-a preverijo in nato izdelajo kartice. Aplikacija MARS je tesno povezana z njihovim informacijskim sistemom. Po obdelavi se podatki o izdanih karticah in klubih po opravljenem postopku spet shranijo v aplikaciji, kjer so na voljo vsem uporabnikom. • Na Smučarski zvezi Slovenije lahko sproti spremljajo podatke o prodaji in številu članov, predvsem pa uporabljajo številne evidence in izpise, ki so na voljo v aplikaciji, za vsakdanje delo.

Matjaž Štibelj, vodja projekta in pomočnik direktorja SZS, s podatki o uporabi spletne aplikacije MARS ponazori, kako dobro le-ta opravlja zastavljeno nalogo. Medtem ko so v sezoni 2006/2007, torej pred prenovo, klubi in društva po klasični pošti s papirnatimi obrazci prijavili še okoli 30 % svojih članov, se je ta številka v sezoni po prenovi razpolovila, v aktualni sezoni pa je »papirnatih« članov le še dobrih 6 odstotkov. Ob približno nespremenjenem številu klubskih članov to pomeni, da je aplikacija samo v tej sezoni prihranila sodelavcem SZS in Nove Orbite okoli 1.500 vnosov članov, ob tem pa tudi bistveno zmanjšala število napak, ki nastanejo ob branju ročno izpolnjenih obrazcev in njihovem vnosu. Podobno se povečuje tudi učinkovitost spletne trgovine, v kateri Modro kartico kupujejo t. i. »individualni« člani, torej tisti, ki niso člani društev in klubov. V sezoni pred prenovo je bilo spletnih nakupov le za vzorec, okoli 2,5 odstotka, takoj po prenovi pa že 14 %. Številka se je v naslednjih dveh letih še enkrat podvojila; tako je v aktualni sezoni Modro kartico prek spleta kupilo že več kot 30 % individualnih članov Smučarske zveze. Zaradi uspešnega delovanja in usmeritve, da bo aplikacija MARS postala osrednja evidenca Smučarske zveze Slovenije, se tudi po izdelavi redno dopolnjuje z dodatnimi funkcionalnostmi. Tako smo že pred preteklo sezono delu članov poslali elektronske evidenčne liste in s tem bistveno zmanjšali stroške pošiljanja ter poenostavili postopek podaljšanja članstva. Pred aktualno sezono je bila izdelana podpora dvojnemu članstvu za člane z usposobljenostjo ZUTS, ravno tako je na novo podprto evidentiranje izpisnic in postopek ob prehodu člana v drug klub. A idej in možnosti za izboljšave še nekaj časa ne bo zmanjkalo. Smučarska zveza Slovenije s svojim spletnim nastopom in z aplikacijami dokazuje, da je splet mogoče izkoristiti za bistveno več kot samo za osnovno predstavitev. Uporablja ga ne samo za komunikacijo, ampak tudi za poslovanje in optimizacijo internih procesov. Dolgoročnega partnerja je našla v agenciji Creatim Ržišnik Perc, kjer znajo spletne rešitve ne samo oblikovati in kakovostno izvesti, ampak predvsem ustrezno svetovati ter naročniku predlagati optimalne rešitve.

www.sloski.si

45

prelom st 2-2009.indd 45

1/15/10 10:59 AM


prelom st 2-2009.indd 46

1/15/10 10:59 AM


ovitek st 2-2009.indd 2

1/14/10 5:08 PM


Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana

Od 0 do 120 Mb v eni sekundi! Povečali smo hitrosti v obstoječih paketih interneta in dodali nove. Brskanje med neštetimi informacijami po spletu bo za naše naročnike potekalo veliko hitreje, saj smo nadgradili hitrosti v vseh obstoječih paketih. Tudi tistim, ki so naročeni na trojčke. Mislili smo tudi na najzahtevnejše uporabnike, za katere smo oblikovali dva popolnoma nova paketa s superhitro povezavo: 120/10 Mb/s in 50/5 Mb/s. Več informacij na novadoba.telemach.si.

080 22 88

ovitek st 2-2009.indd 5

1/14/10 5:09 PM

Modre novice 2009/2010 2  

Modre novice 2009/2010 2

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you