Page 1

1 | LOREM LOREM

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je neprofitna in nevladna krovna organizacija z enim regionalnim in več nacionalnimi predstavništvi v sedmih alpskih državah: Avstriji, Franciji, Italiji, Lihtenštajnu, Nemčiji, Sloveniji in Švici. Zastopa okoli sto združenj

SKUPAJ MISLIMO NAPREJ CIPRA International Im Bretscha 22 LI-9494 Schaan

in organizacij. CIPRA si prizadeva za trajnostni razvoj in ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter se zavzema za regionalno pestrost in reševanje čezmejnih problemov v Alpah. CIPRA je bila ustanovljena 5. maja 1952, sedež pa ima v Schaanu v Kneževini Lihtenštajn. WWW.CIPRA.ORG

Tel. +423 237 53 53 Fax +423 237 53 54 international@cipra.org www.cipra.org

LETNO POROČILO 2017 CIPRA INTERNATIONAL


02 | M R E Ž A C I P R E

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 03

PREDSTAVNIŠTVA CIPRE IN NJIHOVI ČLANI

JUŽNA

TIROLSKA

Alpenverein Südtirol ō Arbeits-

gemeinschaft für Vogelkunde und Vogelschutz in Südtirol ō Bergwacht im Bay-

Baubiologie Südtirol ō Bund Alternativer Anbauer ō Heimat-

erischen Roten Kreuz ō Bergwald-

pflegeverband Südtirol ō LIA per Natura y Usanzes ō Natur-

NEMČIJA

projekt e. V. ō Bund Naturschutz in

freunde Meran-Südtirol ō Naturtreff Eisvogel ō Plattform Pro

Bayern e. V. ō Deutscher Alpenverein

Pustertal ō Süd tiroler Gesellschaft für Gesundheitsförde rung ō

e. V. ō Gesellschaft für ökologische

Südtiroler HochschülerInnenschaft ō Umweltgruppe Eis acktal

Forschung e. V.ōLandesbund für Vo-

ō Umweltschutzgruppe Vinschgau ō Lokalne skupine: Andri-

gelschutz in Bayern e. V. ō Mountain

an, Bozen, Eppan, Jenesien, Kaltern, Olang, Rasen-Antholz,

Wilderness Deutschland e. V.ōNatur-

Sa lurn, Terlan, Ulten, Vahrn, Wipptal

I T A L I J A Associazione Ambiente e Lavoro ō

Freunde Deutschlands e. V. ō Ökolo-

w w w.cipra.or g/juzna-tirolska

Associazione Dislivelli ō Club Alpino Italiano ō

gischer Jagdverband e. V. ō Verband

Dachverband für Natur- und Umweltschutz in Süd-

Deutscher Berg- und SkiführerōVer-

tirol ō Federazione Italiana di Parchi e delle Riserve

ein zum Schutz der Bergwelt e. V.

PODPORNI ČLAN

Naturali (Federparchi) ō Federazione Italiana Pro

w w w.cipra.or g/nemcija

N e d e r l a n d s e M i l i e u g ro u p A l p e n, N i e d e r l a n d e n

SCHAAN (LIHTENŠTAJN), APRIL 2018

DRAGE BRALKE, DRAGI BRALCI

Natura ō Gruppo Italiano Amici della Natura ō Istituto Nazionale di Urbanistica ō Italia Nostra ō La Fédération Française des Clubs Alpins et de Montagne ō La Fédération

Lega Italiana Protezione Uccelli ō Legambiente ō

FRANCIJA

Mountain Wilderness Italia ō Parco Alpi Marittime

Française de Montagne et d’Escalade ō Fédération Française de la Randonnée — Comité régional Au-

ō Parco delle Orobie Valtellinesi ō Parco Nazionale

__»Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu«,

smo ljudje del problema, smo pa tudi del reši-

vergne-Rhône-Alpes ō La Fédération Française Union Touristique des Amis de la Nature ō La Fédération

je dejal Mahatma Gandhi. Le če se bomo spre-

tve. Osrednjo pozornost namenjamo social-

della Val Grande ō Parco Nazionale delle Dolomi-

Nationale pour le Développement des Spor ts et du Tourisme en Montagne ō W WF France — L’organisation

menili sami, bomo uspeli kaj premakniti tudi v

nim inovacijam, svoje aktivnosti obravnavamo

ti Bellunesi ō Parco Nazionale dello Stelvio ō Pro

mondiale de protection de la nature ō Mountain Wilderness ō La Fédération Rhône-Alpes de Protection

družbi, v kateri živimo. Velikih izzivov, s katerimi

z družbenega vidika. V sedanji strategiji – ta

Natura Torino ō Società di Scienze Naturali del

de la Nature ō France Nature Environnement Provence-Alpes Côte d’A zur ō L’association pour le Développement en Réseau des Territoires et des Ser vices ō Le Centre de la Nature Montagnarde ō ASTERS

se soočamo v Alpah, se lahko lotimo skupaj.

zajema tri ključne teme, tj. naravo in človeka,

Trentino ō Ser vizio Glaciologico Lombardo w w w.cipra.or g/italija

— Conser vatoire des espaces naturels de Haute-Savoie ō L’association des Amis du PNR de Char teuse ō Parc National de la Vanoise

AVSTRIJA

A r b e its g e me insc haf t

w w w.cipra.or g/francija

der Berg- und Naturwachten Österreichs ō Kuratorium Wald ō Naturfreunde Österreich ō  Naturschutzbund Öster-

S L O V E N I J A 13 8 p o s a m e z n i h č l a n ov

ŠVICA

A l p e n - I n i ti a ti ve ō Aq u a

reich ō Österreichischer Alpenverein ō

w w w.cipra.or g /slovenija

V iva ō Grimselverein ō Mountain Wilderness Schweiz ō Naturfreunde

Österreichischer Forstverein ō Öster-

Schweiz ō Pro Natura ō Schweizer

reichischer Touristenklub ō Verband Gesellschaft

Alpen-Club ō Schweizer Vogelschutz

Dachverband «Jagd Österreich» ō

Liechtenstein-Sarganserland-Werdenberg ō Fischereiverein

SVS/BirdLife Schweiz ō Schweize ri -

Devet zveznih dežel Avstrije: Vorarl-

LiechtensteinōLiechtensteiner Alpenvereinō Forstverein Liech-

sche Greina-Stiftung ō Stiftung Land -

berg, Tirol, Salzburg, Kärnten, Ober-

tenstein ō Liechtensteiner Jägerschaft ō Liechtenstei nische

schaftschutz Schweiz ō WWF Schweiz

österreich, Steiermark, Niederöster-

Gesellschaft für Umweltschutz ō Imkereiverein Liechtenstein ō

(pasivni član)

reich, Wien, Burgenland

Liechtensteinischer Ornithologischer Landesverband ō Solar-

w w w.cipra.or g /svica

w w w.c i p r a .o r g /av s t r ij a

genossenschaft LiechtensteinōVerkehrs-Club Liechtenstein

Österreichischer

Höhlenforscher ō

LIHTENŠTAJN

Botanisch-Zoologische

w w w.cipra.or g/lihtenstajn

N a s l ov n i c a: C r i sti a n Ca ste l n u ovo, U vo d n i k: M a r ti n Wa l s e r

ō Parc Naturel Régional de la Char treuse ō Parc National des Ecrins ō Parc National de Mercantour

A to razumno spoznanje pogosto izgubi

gospodarstvo v preobratu ter socialne inova-

svoj pomen pri vsakdanjem delu in v politiki.

cije – je v središču interakcija med človekom

Tam se uveljavljajo rešitve, ki so navidezne in hi-

in njegovim okoljem.

tro uresničljive, rezultati so enostavno izmerljivi.

Vse to se kaže tudi v načinu delovanja

So nove ceste prava strategija za preprečevanje

CIPRE: skoraj nobena druga organizacija ne

zastojev v prometu? Kaj pa izraba doslej neokr-

združuje toliko ljudi iz vseh alpskih regij v pri-

njenih ledeniških površin – je to prilagajanje pod-

zadevanju, da bi se skupaj aktivno zavzeli za

nebnim spremembam? Ali pa celo geološko

prihodnost, ki bo zagotavljala kakovostno ži-

skladiščenje CO² pod morskim dnom? Vsem tem samooklicanim rešitvam za podnebno krizo

vljenje na območju Alp, kritično preučili naše

je skupno prepričanje, da nam svojega ravnanja

Letno poročilo, ki ga imate v rokah, kaže,

ni treba spremeniti in lahko še naprej počnemo

kako smo to storili mi.

to, kar smo doslej. A tako razmišljanje je zmo-

Želim vam zanimivo branje.

ravnanje in tudi sami postali del novih rešitev.

tno: realnost nas bo prej ali slej dohitela. CIPRA in njene članske organizacije zato zagovarjamo drugačen pristop: resda

Katharina Conradin

predsednica CIPRE International


04 | S O C I A L N E I N O V A C I J E

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 05

KO CVETIJO IDEJE

To je njena pot do cilja in uspeha. Njena zadnja ideja je nastala, ko je v svojem rodnem kraju v dolini Val di Non/Nonstal natančneje pogledala okoli sebe. Zgrozila se je nad razvojem naravne in kulturne pokrajine. V domači dolini, znani po plantažah jablan, je ob-

O jablanah, svinjskih srčkih, zablodah in kitih: septembra

delava večine tal intenzivna, zasebnikom je

2017 bo v dolini reke Maira v Italiji pet udeležencev delavnice

bila v zadnjih desetletjih dana v uporabo pre-

I-LivAlps pripovedovalo o tem, kako lahko uspevajo ideje,

cejšnja površina zazidalnih zemljišč. Dejstva,

pa tudi o negotovostih in soočanju nasprotujočih si mnenj.

da kmetijstvo ni isto kot biotska raznovrstnost, se Cristina Dalla Torre seveda zaveda. Zaradi svojih prizadevanj v mladinskem svetu CIPRE in kot članica upravnega odbora CIPRE Italija ji je bilo jasno, da je za kmetijske in prostorskonačrtovalske procese potreben čas in da sam ne moreš veliko doseči. Za uspešne in trajnostno naravnane spremembe je nujno sodelovanje drugih ljudi, zlasti ljudi njene starosti. »Nekdo mora imeti na začetku

IDEJE KOT JABL ANE Cristina Dalla Torre

idejo, ki pa je dobra le, če je z njo mogoče navdušiti tudi druge.« Cristina Dalla Torre je zbrala svoje prija-

Ko Cristino Dalla Torre navduši katera od idej,

telje in znance in nastal je niz aktivnosti, na-

želi vsem pripovedovati o njej. Zaveda se, da

menjenih spodbujanju biotske raznovrstnosti

morajo ideje med ljudi in jih okužiti. A včasih

v regiji in ozaveščanju ljudi o odnosu med bi-

ji za to zmanjka besed. »Ta ideja je dobra, res

otsko raznovrstnostjo in pokrajino. Skupina,

dobra. Veš, takšna je kot ...«.

zbrana okoli mlade raziskovalke, je med dru-

Ko govori, njeni temni kodri divje po-

gim predlagala obiske na šolah, organizacijo

skakujejo sem in tja, kot da bi hoteli podkrepiti

festivala biotske raznovrstnosti in izdajo knji-

njene besede. Sedemindvajsetletna Italijanka

ge. Cristina ob tem pravi takole: »Dobra ideja

se ukvarja z raziskovanjem socialnih inovacij

ima trdno osnovo in možnosti za nadaljnji ra-

na Evropski akademiji v Bolzanu (Eurac). Ko

zvoj.« Tako kot jablane v dolini Val di Non/

se prisrčno zasmeji, se skoraj zdi, kot da bi se

Nonstal: močno deblo nosi veje, na katerih

hotela opravičiti zaradi svojega kaotičnega

rastejo številni plodovi, nikoli pa natančno ne

načina izražanja.

vemo, v katero smer se bodo obrnile.


06 | S O C I A L N E I N O V A C I J E

»IN … IN … IN« Je an Horgue s-De bat

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 07

kot predsednik CIPRE Francija, »glave omrežja.

je začela razmišljati, kako iz srčkov potegniti

A postavil si je vprašanje: pa je to sploh mreža?

najboljše. Devetindvajsetletna Nemka se na-

Uspeh bo namreč zagotovljen le v primeru, da

mensko ukvarja s hrano. Znanje in pripomoč-

bodo ljudje med seboj tudi povezani.

ke za ukvarjanje s svojim konjičkom je med

Kaj potrebujemo, da bodo socialne ino-

drugim pridobila na univerzi gastronomskih

Jean Horgues-Debat si pridržuje pravico, da

vacije uspešne? »Ne vem,« odgovori Jean,

znanosti – akademiji Slow Food v italijanskem

se moti. »Pravila ni,« pravi mož sredi šestde-

»odgovora ne poznam. Recepta ni.« In takoj

mestu Bra.

setih let. »Dovoljeno nam mora biti, da lah-

doda: »Čim manjšo raznolikost ljudi, kompe-

Njen način delovanja se odraža tudi v

ko preizkušamo, razvijamo ali zavržemo.«

tenc, izvora.« Procesi so zanj ravno tako po-

njenem načinu izražanja: stavke širi, naredi

Kot direktor organizacije Adrets se je vrsto

membni kot rezultati. Pripomočki, tudi raču-

premor, prenese praznino in ji da prostor.

let ukvarjal z vprašanjem, kako na podeželju

nalniško podprti, so dobrodošli. »Izkoristiti

Tako najdejo njena energije, navdih in ustvar-

zagotavljati osnovne javne storitve. Odgovor

moramo, kar je na voljo, da bi bilo sodelovanje

jalnost pot navzven. Ko kuha, kar počenja

je našel v združevanju, povezovanju in pod-

še učinkovitejše.« Da bodo od tega lahko imeli

vsak dan, pusti, da jo navdihujejo občutki, vo-

pori. V devetdesetih letih je to bilo še nekaj

korist vsi, je nujno posredovanje prek ljudi.

njave in oblike, ki jih najde v svojem hladilniku

povsem novega, po dvajsetih letih »eksperi-

Kajti nekaj velja: »Internet ne posluša.«

in shrambi. Ali pa si zamisli kulturo, s katero bi

mentiranja«, kot temu pravi sam, pa danes

se rada stopila, ali pa občutek, ki ga želi prikli-

v francoskih Alpah deluje 80 maisons des

cati s svojo jedjo.

services publics, tako imenovanih centrov za

Ne glede na svoje spodbude je Franzi-

zagotavljanje storitev splošnega pomena, ki

ska pri delu kar se da natančna. Kot vodja te-

pod eno streho združujejo občinske uprave,

čajev za peko kruha in rogljičev z drožmi na-

zdravstveno službo, obrtne dejavnosti in še

tanko

mnogo drugega. Njegova vizija je prenos po-

temperature, pravo razmerje sestavin, da bo

nudbe s podeželja v urbano okolje. Gre za

kruh rahel in skorja hrustljava. Sestavine in

dostopno ponudbo, prijazno do ljudi. Diplomirani inženir z obrazom gorjana, z rokami rokodelca in razmišljanjem filozofa uteleša vse, kar predstavljajo socialne inovacije. »Živimo v tradicionalnem sistemu, ki ločuje,

NAVDIH S SRCEM IN PREMIŠLJENOSTJO Franziska Kunze

pozna

postopke

in

čas

peke,

faze postopka vedno znova razstavlja na posamezne dele, poskuša razumeti medsebojno delovanje in jih spet sestavlja v novo celoto. Poleg peke kruha se ukvarja še s procesi fermentacije živil, aktivna je tudi v solidarno-

razločuje in postavlja drugega proti drugemu.«

Franzisko Kunze včasih obide navdih kar sre-

stnem kmetijstvu. Proizvajalci in uporabniki so

Želi si, da bi prišlo do korenite spremembe

di dneva, kot se je zgodilo nedavno na tržni-

danes združeni v društvu, delijo si odgovor-

perspektive. Kompleksen sistem ne ponuja

ci, ko je v izložbi mesnice zagledala svinjske

nost in tveganje, a tudi dobiček. Dobra pripra-

možnosti ali – ali, temveč in … in … in.

srčke. V tistem trenutku ji je bilo jasno, da bo

va hrane je za Franzisko ključni cilj, kajti le

Od poletja 2017 dalje sodeluje Jean

srčke kupila, ni pa še natančno vedela, kako

tako bosta izdelek in vloženo delo pravilno

Horgues - Debat, doma v Gapu v francoskem

jih bo pripravila. S srčki v košari se je s ko-

ocenjena. Uničiti svinjske srčke v ponvi bi bila

departmaju Visoke Alpe, s svojimi izkušnjami

lesom odpeljala domov. Nad kuhinjsko mizo

vendar tragedija!


08 | S O C I A L N E I N O V A C I J E

KR AJ SREČANJA Mar ia Schne ide r

Živeti v teh krajih je pomembna odločitev v

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 09

se je udeležil pohodniške ture TransALPedes,

Triindvajsetletni Slovenec trenutno živi

predhodnice projekta whatsalp, v okviru kate-

v stanovanjski skupnosti, kjer namerava

rega so pohodniki po isti poti prešli Alpe od

ostati leto dni. Prek Evropske prostovoljske

Dunaja do Nice. Leta 2016 je izšla osma izda-

službe (EVS), ki poteka znotraj programa

ja omenjene knjige.

Erasmus+, je našel delo pri CIPRI Internatio-

življenju posameznika. Maria Schneider, po

Danes, trinajst let po smrti g. Schneider-

nal. V Gregorju se skriva na tisoče idej, ki si

rodu Nemka, svoje odločitve ni sprejela sama,

ja, velja kulturni center, ki beleži 3 000 nočitev

jih je nabral v svojem življenju, vsakdanjiku,

v Italijo je pred 35 leti sledila svojemu možu

letno in približno 70-odstotno zasedenost, za

na spletu. Z njimi se rad obsipava na Insta-

Andreasu Schneiderju. Vse pa se je začelo z

vzorčni model uresničevanja načel trajnostnega

gramu in Facebooku, v e-novicah, blogih in

naključjem, ko sta z Andreasom zašla s poti

turizma v praksi. Predvsem pa je center prizori-

videoposnetkih na Youtubu.

v južno Francijo, kjer sta vsako leto počitni-

šče dogodkov in srečanj, tudi udeležencev de-

Nič novega, vsaj za Gregorja. Novo v

kovala, in pristala v piemontskih gorah. Od

lavnic, ki so v okviru projekta CIPRE I-LivAlps

času hitrega in globalnega pretoka informa-

takrat dalje je zakonski par iz Kölna počitnice

potekali na temo socialnih inovacij. Večne sanje

cij je le kombinacija znanega. Gregor se

preživljal v odročni dolini Maire, vse do leta

Marie in Andreasa Schneiderja o tem, da med

zato ukvarja z recikliranjem idej. Poveže dve

1982, ko sta se tja preselila za stalno.

seboj povezujeta ljudi, so postale resničnost.

ideji ali dva navdiha, ki ju nosi v sebi, in ju

»Ko se enkrat odločiš za tako življenje, je

uporabi, ko je za to prava priložnost ali ko ga

možno vse,« pojasni Maria, gospa krepkejše

k temu vodi volja, pravi navdih ali razpolože-

postave, krajših, sivih las in z večjimi očali na

nje. Gregor želi s svojimi idejami in navdihi

nosu. Tako življenje – življenje v Borgu, prgišču

malce polepšati svet. Kreativnost je zanj po-

hiš, ki sta jih Schneiderjeva postopoma odku-

treba človeka, da stalno ustvarja novo, da

povala in obnavljala. Zaselek je danes kulturno

ostane v gibanju. Kot on sam, ki se med po-

središče Centro Culturale Borgata San Martino Inferiore, ki privlači ljudi od blizu in daleč, predvsem iz Švice in Nemčije. Tudi denar, namenjen prenovi, je prišel s severa. Za italijanske banke trajnostni gorski turizem ni imel nikakršnega

PULOVER S KITOM G re gor Novak

govorom stalno premika, malo posedi, malo postoji, se spet usede in s prsti riše nevidne oblike po zraku. Človek je zanj ustvarjalen tudi takrat, ko se uči, pa naj gre za kuhanje, hobije ali

pomena in se niso hotele spustiti v njuno pusto-

V stanovanju Gregorja Novaka visi na steni

vsakodnevna opravila. »Kot si ljudje stalno

lovščino; tudi domačini so se sprva norčevali iz

kit. Narejen iz starega puloverja. Ponošen

želimo kaj novega, tako se hočemo tudi ve-

njunega projekta, češ raje zakurita svoj denar,

kos oblačila je Gregorju šel že pošteno na

dno naučiti kaj novega.« Njegove zahteve so

če se ga želita znebiti, vama bo vsaj toplo.

živce, saj ni bil več lep in ga ni mogel več

visoke, jedi so mu všeč le, če je njihov videz

Razcvet pa je leta 1999 prinesel izid

obleči. Gregor je začel razmišljati in porodili

estetski, slika je lepa, če je tudi popolna, ide-

knjige Ursule Bauer in Jurga Frischknechta

sta se mu ideji: prva iz predala z blagom,

ja je dobra, če odstopa od običajnih zamisli

Antipasti und alte Wege, ki bralce vodi po sta-

druga iz predala z živalmi. Iz pulija je nastal

in preseneča. Takrat je Gregor zadovoljen.

rih poteh in (pred)jedeh v dolini Maire. Frisch-

kit, ročno delo, ki danes krasi njegovo stano-

Trenutno poskuša polepšati svet in za svojo

knecht je odročno dolino odkril leta 1992, ko

vanje v Lihtenštajnu.

najemodajalko riše slike.


10 | S O C I A L N E I N O V A C I J E

GRAD V OBLAKIH POTREBUJE PROSTOR Toni Büche l

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 11

pravo nasprotje njegovemu hudomušnemu

I-LivAlps, nazadnje septembra 2017 v Stroppu

smehu, ki se mu prikrade na obraz, in nagaji-

v italijanski dolini Maire. Najprej je poročala

vo zibajočim se kodrom, ko se mu oči zožijo v

le matični organizaciji, nemškim Prijateljem

tanki reži, iz katerih se iskri in lesketa.

narave, sedaj pa poroča tudi vsem članskim

Včasih ga srečanja prisilijo, da začne o

organizacijam CIPRE Nemčija in sicer kot

svoji viziji sveta razmišljati na novo. Za svoje

podpredsednica njenega upravnega odbora.

Toni išče možnosti za soočenje svojih stališč

»gradove v oblakih«, kot temu pravi sam, potre-

Christine je vezni člen med organizacijami in

s stališči svojega okolja. Take priložnosti so

buje prostor. V ozkem, togem okolju mu to ne

generacijami, med regionalno, nacionalno in

tudi srečanja z ljudmi, ki so nasprotje nje-

uspeva ravno najbolje. Gradove lažje postavlja

mednarodno ravnijo.

govim idejam in njegovemu načinu življenja.

visoko zgoraj na gori ali ob pogledu na morje,

Delavnice, na katerih sodelujejo mladi,

»Novo lahko nastane le na tak način,« zatr-

če seveda pokrajina idejam dopušča veličino in

so za upokojeno sodnico pomembna nova

juje Toni. Vožnja z vlakom, je prepričan, je

širino. Navsezadnje velja tudi za socialne inova-

izkušnja. Največji izziv zanjo je bila odločitev,

odlična priložnost, da se zapleteš v pogo-

cije: te potrebujejo prostor, naleteti morajo na

da se pri svojih letih poda v neznano. V Stro-

vor z neznanci. Toni se redno vozi na relaciji

posluh in odobravanje, nastajajo pa v soočenjih

ppu je pozorno spremljala razprave na temo

med domačim Lihtenštajnom in Dunajem,

mnenj med mladimi in starimi, je prepričan.

prebivanja in zaposlovanja, ki so potekale v

avstrijskim glavnim mestom, kjer študira

manjši skupini. Da pa bi v razpravi sama so-

zgodovino in digitalno humanistiko. Sodeluje

delovala v angleškem jeziku, je zanjo še ve-

tudi z lokalnim časopisom in za eno od lih-

dno težka naloga, zato že nekaj časa obi-

tenštajnskih občin raziskuje zgodovino kraja

skuje tečaj, kjer dopolnjuje znanje svoje

in njegove prednike. Poleti, ko ni predavanj, skrbi za razporejanje turističnih avtobusov pri domačem prevoznem podjetju in pomaga v lokalnem komunalnem podjetju. Navdihujejo ga vsakodnevna srečanja,

KO SE PODAMO V NEZNANO Chr istine Ebe n

šolske angleščine. Da se bo z mladimi lahko bolje sporazumevala, doda. In kaj je pridobila z udeležbo na delavnicah? Christine pravi, da občutek, da »lahko skupaj nekaj oblikujemo.« Socialne inovacije,

ki so naključna. Zavestno iskanje ne bi bilo

Christine Eben bo pozneje v svojem poročilu

tema četrte delavnice projekta i-LivAlps, se

smiselno, pravi: »To bi bilo ravno tako neu-

zapisala: »Spet smo oblikovali skupine, kate-

odlično ujema z načeli Prijateljev narave, ki

mno, kot bi iskali srečo.« Da jih lažje odkrije,

rih člani in članice so bili različne starosti in

niso le okoljska organizacija, temveč v

pa mu vendarle nekoliko pomagajo številne

nacionalnosti – da je to najboljša rešitev, se

ospredje postavljajo tudi socialno odgovor-

aktivnosti, s katerimi se ukvarja.

je pokazalo že na prejšnjih delavnicah. Gre

nost. »Kar počnemo v Stroppu, lahko prene-

A Toni ni avanturist, ki bi se v divjino

za prihodnji razvoj, zato je pomembna zlasti

sem na svojo organizacijo in za to v njej tudi

odpravil brez načrta in steklenice z vodo.

izmenjava z mladimi.« Če je le bilo možno, se

najdem posluh.«

Njegov korak je pretehtan; vedno se je pri-

je Christine, ki živi v Münchnu, v zadnjih de-

pravljen ustaviti, če najde navdih, ali se vrniti.

setih letih udeležila vsake prireditve v organi-

Barbara Wülser in Corinne Buff,

Razmišlja veliko in globoko, misli oblikuje

zaciji CIPRE International in o vsaki napisala

CIPRA International (besedilo) in

mirno in premišljeno. Njegova prodornost je

poročilo. Tako tudi o delavnicah projekta

Cristian Castelnuovo (foto)


L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 13

AK TIVIZEM Z A VSE LETNE ČASE ALPSK A POLITIK A

__ V zadnjem letu so politično delovanje CIPRE močno zaznamovali novi odgovori na družbena vprašanja. Eden od ciljev novega Alpskega posvetovalnega odbora Alpske konvencije za podnebje je bil med seboj povezati v alpskem prostoru nastale pobude in ideje o podnebnih spremembah. Pri pripravah na vzpostavitev Partnerstva alpskih občin za varstvo podnebja je CIPRA skupaj z Omrežjem občin Povezanost v Alpah in društvom Alpsko mesto leta opravila pomembno delo. V okviru odbora in akcijskega programa Alpske konvencije, pri katerem je prav tako odločilno sodelovala CIPRA, je bilo na dnevnem redu trajnostno gospodarjenje. CIPRA je v letu 2017 sprožila različne pobude, ki so padle na plodna tla. Z jasno izraženim stališčem proti organizaciji olimpijskih iger na območju Alp se je pred izvedbo dveh referendumov o kandidaturi za olimpijske igre (Graubunden/ CH in Innsbruck/A) odločno zavzela za to, da se pri organizaciji velikih športnih prireditev upoštevajo bolj trajnostna načela. V obeh primerih so bili istega mnenja tudi prebivalci, saj so kandidaturo zavrnili s prepričljivo večino. Zahtevo po spre-

SPREMEMBE

membi miselnosti, ki mora trdneje sloneti na trajnostnosti v turizmu, je CIPRA izrazila tudi v svojem stališču Sončev obrat v zimskem turizmu. V zimski sezoni 2016/2017 je njeno sporočilo naletelo na velik odziv v medijih in javnosti. V Strategiji EU za Alpsko regijo so procesi že ustaljeni, prav tako se je

Foto g raf i j a: N o a mfe i n / D re a m sti m e.c o m

okrepilo sodelovanje med različni deležniki v delovnih skupinah. Sedaj je na vrsti postavitev smernic prihodnosti. CIPRA je zato novembra 2017 na ministre in ministrice alpskih držav naslovila odprto pismo in jih pozvala, naj Alpsko konvencijo določijo kot vodilo za delovanje, v sodelovanje pri oblikovanju nadaljnjega razvoja in uresničevanju strategije pa še v večji meri vključijo javnost. Zasebno je politično, politično je zasebno: na pot od Dunaja/A do Nice/F se je podala pohodniška skupina whatsalp in tako prehodila alpski lok, pri tem pa opozorila na spremembe v Alpah (str. 20/21). Mednarodni mediji so zaznali simboličen pomen skupine in svojo pozornost namenili Alpam. wW w.c i pIra.o p s/ kSa-p k aS K A - P O L I T I K A WwW .C P R rg A ./sOl /a R lG L / oAl iLtiP

SE Z AČNEJO PRED DOMAČIM PR AGOM


14 | K L J U Č N E T E M E

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 15

SOCIALNE INOVACIJE Spodbujanje trajnostnega razvoja z ustvarjalnimi idejami

__ Izzivov sodobnega časa na območju Alp, kot so odseljevanje prebivalstva, boj proti podnebnim spremembam, mobilnost ali poraba naravnih virov, ni mogoče rešiti le s tehničnim napredkom, temveč so za to nujne tudi spremembe v družbi. Na področju socialnih inovacij, ki velja za eno od ključnih tem, se CIPRA teh izzivov loteva z vidika družbe in njenih potencialov. Pri tem so dobrodošle samoiniciativnost, nove oblike sodelovanja in čim več idej, s katerimi bi spremenili socialne in tudi gospodarske prakse. Poseben poudarek je namenjen viziji trdne družbe, ki trajnostni razvoj v Alpah uresničuje z združenimi močmi. Socialne inovacije pomenijo nove načine, kombinacije in oblike družbenega sožitja, s katerimi lahko spodbujamo trajnostni razvoj, prakso dobrega

ČE Z D R N I N S TR N

upravljanja in kakovostno življenje na območju Alp. Sočasno so socialne ino-

whatsalp youth Ekipi whats-

vacije tudi proces, v katerem nastajajo nove ideje in ki ljudem omogoča, da

alp so se na pohodniški poti po Alpah pridružili tudi mladi,

nekaj, kar je koristno za družbo. CIPRA International socialne inovacije spod-

SA D I M O N OV E IDEJE

buja skozi proces komunikacije, političnega delovanja in izvajanja projektov

I-LivAlps Namen projekta

številne projekte. Mladinski

I M E TI B E S E D O PR I O D LOČA NJ U

ter izboljšuje okvirne pogoje za njihov nastanek in zagotovitev. Družbenih tem,

je povezovanje ljudi, ki pri-

svet CIPRE je prevzel vodilno

GaYA Projekt spodbuja vklju-

kot so pluralizem, udeležba mladih v procesih odločanja in upravljanja, trajno-

padajo različnim generaci-

vlogo pri organiziranju in izva-

čevanje mladih v demokratič-

stni življenjski slogi in samoodločanje, se loteva v različnih projektih in

jam in prihajajo iz različnih

janju projekta ter poročanju o

ne procese na območju Alp.

aktivnostih.

alpskih držav, da bi skupaj

njem.

Mladi, ki sodelujejo pri projek-

sodelujejo pri sprejemanju družbenih odločitev. Pogoj pri tem je, da nastane

ki so v okviru projekta razvili

Eden od njih je Interregov projekt PlurAlps, ki ga CIPRA International iz-

oblikovali razvoj procesnega

vaja v okviru programa Območje Alp in pri tem skupaj z drugimi projektnimi

in strokovnega znanja: fe-

partnerji nakazuje nove načine in rešitve, kako lahko lokalna skupnost, gospo-

bruarja 2017 v Schellenber-

B R ATI GO R E

darske družbe in civilna družba prispevajo k temu, da bo kulturna pestrost

gu v Lihtenštajnu na temo

Mednarodni dan gora V

postala prednost alpskega prostora. Z ustvarjalnim in odprtim pristopom do

prebivanja

zaposlitve,

Lihtenštajnu so ob medna-

pluralizma se odpirajo možnosti za socialne inovacije in gospodarski razvoj. Da

septembra istega leta pa v

rodnem dnevu gora priredili

bi ovrednotili primere dobre prakse na področju migracij, so projektni partnerji

dolini Valle Maira v Italiji še

risarski natečaj Živali na gori

ustanovili nagrado Alpine Pluralism Award. Ta bo odlikovala in obenem širila

na temo socialnih inovacij.

in delavnico o slam poeziji

in

tu, so svoje ideje predstavili

uspešne integracijske projekte, ki se izvajajo na območju Alp, in med seboj

z evropskim podprvakom

povezovala njihove pobudnike. Posnemanje je seveda zaželeno.

Markusom Koschuhom.

w .w.c p ra.o W WwW C IiP R A .rg O/s RoGc i/aSl nOe -i C nI ovac A L Ni jEe - I N O V A C I J E

na letnem forumu Strategije EU za alpsko regijo (Eusalp) novembra 2017 v Münchnu.


16 | K L J U Č N E T E M E

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 17

GOSPODARST VO V PREOBR ATU __ Alpe so življenjski in gospodarski prostor številnih ljudi, obenem pa so tudi

Prehod v zeleno gospodarstvo na območju Alp

edinstveni naravni prostor. Življenje in kulturo v Alpah določajo različne pano-

VZAJEMNO

ge: kmetijstvo, tovorni promet oz. promet dnevnih migracij, turizem, proizvo-

UČE NJ E

dnja in investicije. Te vzajemno učinkujejo na podnebne spremembe in tudi

Tour des Villes Namen pro-

znatno vplivajo na pokrajino. Gospodarstvo in politika pogosto zanemarjata

jekta je povezovanje alpskih

ekološke in socialne vidike, kar koristi kratkoročnemu ekonomskemu uspehu.

mest ter iskanje skupnih

N AG R A J E N A A R H ITE K TU R A

Obstajajo pa tudi obetavni pristopi, ki omogočajo do naravnih virov prijazen in

konceptov oživljanja opu-

Constructive Alps Prejemniki

socialno sprejemljiv razvoj gospodarske dejavnosti. Gospodarstvo v preobratu

ščenih urbanih objektov in

mednarodne arhitekturne na-

je tisto področje delovanja, kjer si CIPRA prizadeva za spremembo miselnosti,

območij in reševanja drugih

grade za trajnostno gradnjo in

ki bo usmerjena v trajnostnost.

izzivov na tem področju.

prenovo na območju Alp v letu

nje z naravnimi viri, odzivanje na podnebno krizo, okolju prijazno proizvodnjo

PE Š, S KO LE SO M , Z AV TO M

obnovljivih virov energije ter zagotavljanje socialnih in pravičnih delovnih raz-

Pemo Strokovnjaki in drugi

D E S TI N ACIJA A LPE

mer. Spodbujanje in uresničevanje vseh teh ciljev poteka v obliki projektov in

zainteresirani iz gospodarstva,

Alpe na odru V letu 2017 je

mere prenove in gradnje novih

aktivnosti na področju mobilnosti, prenove in gradnje, turizma, podnebja in

uprave in politike so na konfe-

izšla nova številka revije Alpe na

objektov na območju Alp si je

energije. A samo tehnična učinkovitost in strukturni ukrepi ne zadostujejo. Del

renci o mobilnosti dnevnih mi-

odru, tokrat posvečena turizmu

mogoče ogledati na razstavi,

strategije mora postati tudi zadostnost, tj. prilagoditev lastnega ravnanja in

gracij junija 2017 v Vaduzu v

v Alpah, javnosti pa je bila pred-

ki bo naslednji dve leti potova-

omejitev porabe. Da bi spodbudila miselni premik, CIPRA International med

Lihtenštajnu sodelovali v raz-

stavljena ob odprtju razstave

la po Alpah. Pri izvedbi nate-

seboj povezuje politiko, upravo, gospodarstvo in predstavnike civilne družbe in

pravi o idejnih in političnih me-

septembra 2017 v Vaduzu (Lih-

čaja skrbi CIPRA za strokovno

ozavešča o trajnostnem gospodarstvu Alpah.

jah na področju mobilnosti.

tenštajn). CIPRA je objavila tudi

in organizacijsko pomoč.

Gospodarstvo v preobratu pomeni manj onesnaženja, preudarno ravna-

CIPRA International v sodelovanju z drugimi projektnimi partnerji po pooblastilu nemškega Zveznega ministrstva za okolje, varstvo narave, gradnjo in

2017: osnovna šola v avstrijskem Brandu in trije objekti iz Avstrije in Italije. Najlepše pri-

dokument Sončev obrat v turizmu, ki predstavlja njeno stali-

varnost reaktorjev pripravlja akcijski program Zeleno gospodarstvo na obmo-

G R E M O Z V L A KO M !

čju Alp, s čimer naj bi uresničili cilj Alpske konvencije, tj. prehod v energijsko

AlpInnoCT Oktobra 2017

strategije trajnostnega razvoja

TR A D I CI O N A LN O I N LO K A LN O

učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami CO² in učinkovito rabo virov. Od septembra do novembra 2017 so v šestih alpskih občinah in mestih potekale

je v Bolzanu v Italiji s člani

zimskega turizma, v spletni

Loam Camp Julija 2017 sta v

Akcijske skupine za ukrep

predstavitvi alpMonitor pa je

Avstriji in Franciji potekali dve

delavnice, deloma v sodelovanju z društvom Alpsko mesto leta. Predstavniki

4 v okviru Eusalp potekal

nakazala poti za udejanjanje

delavnici o uporabi ilovice za

gospodarstva in družbe so aktivno sodelovali v razpravi in se med seboj pove-

dialog, v katerem so ude-

svojih zahtev. S tako problema-

gradnjo hiš. Mladi udeleženci

zali. Strokovnjaki, podjetniki in prebivalci so imeli tudi možnost izpolniti spletno

leženci razpravljali o pro-

tiko in številnimi drugimi temami

so pridobljeno znanje preizku-

anketo in tako sodelovati pri izdelavi akcijskega programa.

blematiki preusmerjanja to-

in dogajanjem na območju Alp

sili tudi v praksi, saj so iz tega

vornega prometa s cest na

se lahko vsi zainteresirani se-

trajnostnega gradbenega ma-

železnico na območju Alp.

znanijo v e-glasilu alpMedia.

teriala skupaj zgradili peč.

ra.o o sGp /o G d aOr st ratu Ww WwWw.c . Ci p IP R Arg. /g OR S vo P O-pDreAoRb S T V O - P R E O B R AT U

šče glede zahteve po uveljavitvi


18 | K L J U Č N E T E M E

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 19

NAR AVA IN ČLOVEK

Narava kot sestavni del človekovega mišljenja in delovanja

__ Strma gorovja, cvetoči gorski travniki, brenčanje žuželk. Alpska pokrajina je raznolika, tako kot njeni prebivalci. Na območju Alp domuje okoli 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, a tu je doma tudi človek, ki z izvajanjem kmetijske in turistične dejavnosti ter gradnjo objektov še nikoli doslej ni tako izrazito zaznamoval in oblikoval naravnega prostora, kot smo temu priča danes. Rastoča vaška in mestna naselja, cestno in železniško omrežje, intenzivno poljedelstvo, živinoreja in podnebne spremembe ogrožajo biotsko raznovrstnost in pokrajino v Alpah. Z izjemnim vplivom, ki ga imamo ljudje na naravo, racij. Narava in človek je tisto področje delovanja, kjer si CIPRA prizadeva za

V M E S N I PROS TO R , ŽIVLJENJSKI PROSTOR

celovitost razumevanja človeka sredi narave.

WorthWild Predmet raziska-

V S LUŽ B I GOZ D OV, M O K R I ŠČ I N TR AV N I KOV

Za CIPRO sta torej človek in narava skupni prostor. Izjemna biotska razno-

ve v okviru študije izvedljivo-

AlpES Projekt skrbi za pri-

vrstnost alpskega prostora se dolgoročno lahko ohrani le, če bo človek v svojem

sti je ravnanje s pokrajinami

znavanje vloge ekosistemskih

razmišljanju in dejanjih naravi odmeril ravno tako pomembno mesto, kot to velja

v Alpah, do katerih dostop je

storitev in njihovo varovanje.

za njegove druge potrebe. CIPRA International izvaja projekte in aktivnosti na

omejen z gradbenega vidika.

CIPRA se za to zavzema v

Na eni od delavnic so pred-

Akcijski skupini za ukrep 7

prostorskega načrtovanja, s tem pa med seboj povezuje pomembne akterje in

PROS TO R S K E S FE R E V A LPA H

stavniki področja za regio-

v okviru Eusalp in Platformi

zato tudi sama prispeva k združevanju ekosistemov in vseh prizadetih kakor tudi

Letna strokovna konfe-

nalni razvoj, znanosti in druž-

Alpske konvencije za eko-

k uveljavitvi pomena ohranjanja biotske raznovrstnosti na politični ravni.

loško povezanost.

je povezana tudi velika odgovornost do narave kakor tudi do prihodnjih gene-

področju naravne pestrosti, ekosistemskih storitev, upravljanja tekočih voda in

renca CIPRE Potrebna sta

be razpravljali o konceptih

V okviru projekta AlpES, ki se izvaja v Interregovem programu za območje

vnovičen razmislek o vlogi

prostorskega načrtovanja.

Alp, so se CIPRA International in druge organizacije, delujoče v raziskovalni dejav-

prostorskega načrtovanja in

nosti, gospodarstvu ali upravi, zavzele za skupno razumevanje ekosistemov in nji-

preusmeritev od celovitega

hovih storitev v Alpah. Za boljše razumevanje zahtev različnih interesnih skupin in

prostorskega načrtovanja v

uspešen prenos lastnih argumentov v prakso, so projektni partnerji na zadnjem srečanju v Benetkah izvedli postopek izdaje gradbenega dovoljenja z metodo igre

O D K R I VA NJ E Z A K L A D OV

koncept izobraževanja in oza-

V E D N O OS TATI V REKI

SpeciAlps Cilj projekta je

veščanja, se je glasil ključni

Spare Projekt išče ravno-

prepoznavanje naravnih bo-

vlog. Da bi se čim bolj vživeli, so pri tem nosili ustrezno pokrivalo: zaščitno čelado,

poudarek letne strokovne

vesje med zahtevami za var-

gastev ter njihovo ohranjanje

kmečko kapo ali uradno pokrivalo. Razvila se je razprava, ki je opozorila na more-

konference CIPRE, ki je pote-

stvo in rabo alpskih voda. Za

in vrednotenje. Pet pilotnih re-

bitne konflikte in negotovosti. Interaktivno strategijo so si omislili tudi v drugih pilo-

kala septembra 2017 v Inns-

to se CIPRA zavzema tudi v

gij spodbuja krepitev naravne

tnih regijah projekta AlpES: v Italiji bodo uprizorili gledališko igro na temo gozdov, v

brucku v Avstriji.

Akcijski skupini za ukrep 6

pestrosti alpskega prostora na

v okviru Eusalp – področje

medobčinski ravni, obenem

upravljanja vode in istoimenski

pa omogoča doživljanje nara-

platformi Alpske konvencije.

ve kot vsakodnevno izkušnjo.

Sloveniji pa bodo ob dnevu za Savinjo organizirali še delavnico za otroke. /nG a ravak-CLOVEK W Ww Ww. w.c C I Pi pRra.o A . rg OR /NAc Rl ove AVA


20 | W H A T S A L P

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 21

PEŠ ČEZ ALPE WHATSALP

DUNAJ

Poleti 2017 so člani skupine whatsalp prepešačili

Mlada okrepitev

Alpe od Dunaja v Avstriji do Nice v Franciji. Na

9. – 12. julij

poti so popisovali spremembe v pokrajini in družbi,

Pohodu se pridružijo mladi

ki so jih zaznali, občasno so se jim pridružili enako

Quo vadis, gorska območja?

misleči, med njimi tudi mladi udeleženci projekta CIPRE

25. – 27 julij

youth«, s katerimi si člani ekipe izmenjajo izkušnje in mnenja.

CIPRA Švica

»whatsalp youth«, s katerimi so si izmenjali izkušnje

udeleženci projekta »whatsalp

Mladinski svet CIPRE

in mnenja. CIPRA je pri projektu whatsalp skrbela za komunikacijo in odnose z javnostmi ter organizacijo

CAMPO DI TRENS

različnih dogodkov in prireditev vzdolž pohodniške poti.

BRUNICO KARTITSCH

wW w w.w h ats l p.o W W. W H Aa T S ArgL P . O R G

Začetki 3. junij

SALECINA

Ožja skupina se je na pot po

ROSSWALD

Alpah prvič podala že pred 25

F U L LY

leti, tako da namerava spoznanja

Potujemo trajnostno

Vinska ekskurzija

in ugotovitve iz takratnega

30. avgust

17. avgust

obdobja primerjati z aktualnimi

CIPRA Francija

CIPRA Švica

je spremenilo v Alpah.

»Whatsalp youth«

Pot pod noge

1. – 4. september Mladinski svet CIPRE Mreženje občin 7. september CIPRA Francija

in pri tem ugotoviti, kaj vse se CIPRA Avstrija

Cilj pohodniške ekipe whatsalp: prepešačiti okoli 1.800 kilometrov

V A L -C E N I S

poti čez Alpe.

BARDONECCHIA BRIANÇON ABRIÈS

VALLE MAIRA

Na cilju! 29. september »Ne!« gradnji avtoceste

Ekipa whatsalp prispe po 568 urah hoda in pribl. 66.000

Delavnica projekta I-LivAlps 13. – 16. september (Socialne inovacije, str. 4 – 11) Cipra International Cipra Italija

NICI

7. julij

premaganih višinskih metrih do

Ogenj v Alpah

Predstavniki občin in civilne družbe

Sredozemskega morja. Svoje

12. avgust

z Južne Tirolske, iz avstrijskih

ugotovitve strne v naslednje

V letu 2017 – mednarodnem letu trajnostnega

zveznih dežel Tirolske in Koroške ter

problemske sklope: podnebne

turizma, je namen akcije prižiganja kresov

Benečije podpišejo skupno izjavo,

spremembe, promet, pritisk na

spodbuditi k celoviti spremembi miselnosti

v kateri se izrečejo proti gradnji

izrabo visokogorskega prostora

in ravnanja v alpskem turizmu skladno z

avtomobilske ceste Alemagna.

in odseljevanje prebivalstva.

zahtevami trajnostnega razvoja.

(Nacionalna predstavništva, str. 30)

CIPRA Francija

CIPRA Švica

CIPRA Avstrija


L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 23

POTREBUJEMO »SKRBNIKE« IN MEDSEBOJNO POVEZ ANOST

IDEJE

CIPRA Nemčija Impresivni gorski svet, va-

ozaveščanju o aktivnem izvajanju Alpske kon-

lovita gričevja, lepe doline, prekrasna pokra-

vencije pri odgovornih za lokalno politiko in

jina – podobe, ki se marsikomu vzbudijo ob

upravo ter predstavnikih organizacij in zdru-

misli na bavarske Alpe in predalpski svet. A

ženj kakor tudi v širši javnosti.

bavarske gore niso le naravni, temveč tudi

Sodelujoči so se seznanili z aktualnimi

kulturni, življenjski in gospodarski prostor

razvojnimi trendi in novimi idejami na področju

skorajda 1,5 mio. prebivalcev. V okviru Alpske

varstva podnebja, turizma in mobilnosti. Ob

konvencije se je Svobodna država Bavar-

tem so bile glasno izražene želje po medseboj-

ska zavezala k dolgoročnemu varstvu tega

nem povezovanju in imenovanju »skrbnika«, kar

življenjskega prostora. Da pa bi ideje o traj-

bo tudi predmet obravnave v nadaljevanju pro-

nostnem razvoju dobile realno osnovo, je v

jekta. Prihodnji koraki v smeri trajnostnega ra-

regijah nujno potrebna razprava, v katero se

zvoja so že predvideni in vključujejo strokovne

mora vključiti čim večje število deležnikov s

ekskurzije, namenjene ogledu primerov dobre

področja politike in uprave.

prakse, in pogovore na okroglih mizah.

CIPRA Nemčija se je tako v projektu Foto g raf i j a: L u d ov i c Fre m o n d i e re

Alpska konvencija AAA+ zgledno lotila treh pomembnih vsebinskih stebrov Alpske konvencije in sicer podnebnih sprememb, mobilnosti in trajnostnega turizma. Namen projekta je ozaveščati deležnike o pomenu teh tem in omogočiti izmenjavo. Z organizacijo treh javnih dogodkov je CIPRA Nemčija prispevala k

w.c rg. /n aEMCIJA WwWwW . Ci pI ra.o PRA O eRmGc/i jN

L AHKO POSTAVIJO NA GL AVO STARE RESNICE


24 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 25

V DUHU PREPREČEVANJA PODNEBNIH SPREMEMB

ZGLEDI VLEČEJO

CIPRA Italija Posledice podnebnih spre-

V nizu delavnic so predstavniki občin

CIPRA Slovenija Hlajenje pijače v studenč-

doseči večjo učinkovitost pri upravljanju pro-

memb na območju Alp so resne: suša, kri-

skupaj s strokovnjaki izdelali vprašanja, ki

nici, proizvodnja energije iz sončne energije,

stočasnih objektov, denimo z uvedbo sistema

tična oskrba z vodo, naraščanje povprečnih

obravnavajo načine prilagajanja podnebnim

uporaba oljne ogrščice za pogon toplarne je

rezervacij, ustrezne ponudbe hrane ali pa z

temperatur, taljenje ledenikov. Podnebne

spremembam na področju naravnih nesreč in

nekaj utrinkov s strokovne ekskurzije, ki jo je

zagotavljanjem dostopnosti objekta s trajno-

spremembe vodijo v pomanjkanje snega,

gozdov ter politike. Na letni strokovni konfe-

za lastnike oz. upravljavce planinskih koč in

stnimi oblikami mobilnosti.

kar najbolj občuti turizem, in tudi ekstremne

renci leta 2017 v Sloveniji je bila končno pred-

drugih tovrstnih objektov v Sloveniji organizi-

S projektom je CIPRA Slovenija omogo-

vremenske dogodke. Ti vedno bolj ogrožajo

stavljena in tudi podpisana Listina iz Budoie,

rala CIPRA Slovenija. Udeleženci ekskurzije so

čila izmenjavo dobrih praks in izkušenj, to pa je

doline in vasi ter povzročajo materialno ško-

v kateri se alpske občine zavezujejo k uresni-

obiskali planinsko kočo Hochweisssteinhaus

dobro izhodišče za spodbujanje socialnih ino-

do in telesne poškodbe. Potrebne so nove

čevanju ukrepov prilagajanja podnebnim

v avstrijskih Alpah in se seznanili s tamkajšnjo

vacij, saj nove ideje nastajajo prav z izmenjavo

ideje in trajnostne strategije. Prihodnost

spremembam. Poleg tega si občine prizade-

uspešno izvedeno okoljsko-energetsko naložbo.

in prevzemanjem drugačnih pogledov.

imajo občine, ki so se lotile preprečevanja

vajo oceniti morebitna tveganja in priložnosti,

CIPRA Slovenija je v partnerstvu s Pla-

posledice podnebnih sprememb in ukrepajo

ki jih za njihovo območje prinašajo podnebne

ninsko zvezo Slovenije pripravila projekt Ener-

daljnovidno.

spremembe, spodbujati javni dialog in krepiti

getsko in okoljsko učinkoviti objekti od gora

ozaveščenost prebivalcev.

do dolin in ga namenila ozaveščanju in izobra-

CIPRA je zgodovinsko povezana s

WwW W. C P Rrg A /s . Ol ove R Gn/i jSa L O V E N I J A w w.c i p Ira.o

ževanju upravljavcev prostočasnih objektov,

Prihodnost je v energiji sonca –

kot so npr. planinske, lovske koče, ribiški ali

v planinski koči Hochweissstein-

ske občine od pilotne faze v drugi polovici

skavtski domovi ipd. Prav tako ključni temi

haus stavijo na sončno energijo.

devetdesetih let prejšnjega stoletja, danes pa

ekskurzije sta bila izmenjava informacij o pri-

v okviru enega od projektov sodelovanja sku-

merih dobrih praks in prenos znanja.

članskimi občinami Omrežja občin Povezanost v Alpah – CIPRA Italija spremlja italijan-

ww / i tRa lGi j a/ I T A L I J A WW Ww.c . C iIpPra.o R Arg .O

V Sloveniji trenutno ni finančnega ukre-

Stalnim sekretariatom Alpske konvencije obli-

pa, ki bi v obliki nepovratnih sredstev ali ugo-

kuje strategije za prilagajanje podnebnim spremembam.

Foto g raf i j a: M a n c a Ču j ež

paj z italijanskim okoljskim ministrstvom in

dnih kreditov pomagal organizacijam pri uresničevanju okoljskih naložb v prostočasne objekte. Na delavnici so zato udeleženci projekta oblikovali priporočila, ki bodo odločevalcem v pomoč pri pripravi financiranja tovrstnih naložb, razpravljali pa so tudi o idejah, kako


26 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 27

NAR AVNO PESTRO, VRSTNO BOGATO

PROCESI SOUST VARJANJA V TURIZMU

CIPRA Lihtenštajn Cvetoče in pestre po-

cvetoče travnike na javnih površinah. V pro-

CIPRA Švica Podnebne spremembe, omeje-

Posebnost projekta se kaže v poskusu

krajine koristijo človeku in naravi, dajejo hra-

jekt so vključeni tudi strokovnjaki, ki prena-

nost naravnih virov in vse večje pritiske na iz-

omogočiti nastajanje inovacij na podlagi me-

no čebelam, črmljem, metuljem in drugim

šajo znanje na sodelujoče, poskrbljeno pa je

rabo neokrnjenega gorskega prostora je čutiti

tode soustvarjanja, ko podjetje in njegove

žuželkam ter omogočajo opraševanje 80 od-

tudi za prostor, namenjen izmenjavi izkušenj

zlasti v turizmu. Pri reševanju tovrstnih izzivov

stranke proizvod oblikujejo skupaj. Namen

stotkov domačih cvetočih in tudi poljedelskih

in novih idej. Občine imajo tako na voljo stro-

imajo prednost nove poti ter trajnostne oblike

generatorja inovacij je spodbujati nove oblike

rastlin. Raznolike pokrajine imajo visoko na-

kovno znanje, pomoč pri izvajanju novega

družbenega in gospodarskega sobivanja. Tak

sodelovanja med posameznimi destinacijami,

ravno vrednost in so privlačne za rekreacijo

znanja v praksi in dobro delujoča mreža – vse

medsektorski pristop uresničuje CIPRA Švica

visokošolskimi ustanovami ter združenji in

in turizem.

našteto so najboljši pogoji za ustvarjanje dol-

skupaj s partnerji, tj. predstavniki turistične in

društvi. Pri projektu sodelujejo številne institu-

goročne dodane vrednosti za občine.

znanstveno-raziskovalne dejavnosti, v okviru

cije: nosilka projekta je CIPRA Švica, njeni

projekta Generator inovacij.

partnerji pa so turistične organizacije in inšti-

V projektu Naravno pestro in vrstno

Zaposleni v javnih komunalnih podjetjih

podjetij šestih lihtenštajnskih in 18 vorarlber-

seveda cenijo priložnost, da sami postanejo

Na projektni platformi CIPRA Švica zbi-

tuta za turizem pri visoki šoli v Sidersu in Lu-

ških občin lahko seznanijo, kateri načini za-

ustvarjalni. Po zaslugi velike zavzetosti sode-

ra nekonvencionalne ideje in spodbuja njihovo

zernu. Finančno podporo izvajanju projekta je

saditve so primerni za različne lokacije, kateri

lujočih pri projektu so danes na nekaterih na

nastajanje, saj bo z njimi mogoče v praksi ure-

zagotovil Državni sekretariat za gospodarstvo

so postopki za pripravo tal in kako vzdrževati

novo urejenih travnikih postavljene celo gnez-

sničevati trajnostni turizem v švicarskih Alpah.

(Seco) iz programa Innotour.

dilnice za divje čebele. Znanje, ki ga je v pro-

Strokovna žirija je oktobra 2017 že izbrala

jektu prispeval strokovnjak za divje čebele,

osem najboljših projektnih idej, njihovi pobu-

w.i ovati o nTsI gOeNn eSrato r.cEhR A T O R . C H ( D E , F R ) Ww WwW . I nNnN OVA GEN

Zveza za vse življenje –

bo pripomoglo k učinkovitejšemu spodbuja-

dniki pa morajo zdaj pripraviti načrt za njihovo

wW w w.c c aG / S V I C A W W . iCp Ira.o P Rrg A /sv . O iR

rastline v soodvisnosti z žuželkami.

nju divjih opraševalk v prihodnje. Naravno pe-

izvedbo. Generator inovacij je proces podprl z

stro in vrstno bogato je projekt čezmejnega

dvema delavnicama, ki sta se zvrstili v zaho-

sodelovanja med Lihtenštajnsko družbo za

dnem in nemško govorečem delu Švice, na

varstvo okolja (LGU), v kateri ima sedež CI-

voljo pa je bilo tudi strokovno svetovanje.

PRA Lihtenštajn, Zvezno deželo Vorarlberg in

Osem obetajočih projektnih načrtov bo sredi

vorarlberškim Inštitutom za ekologijo. WW Ww.c . C iIpPra.o R Arg .O G /n L ww / l iRhte s tIaHj nT E N S T A J N

Foto g raf i j a: M o n i c a G stö h l

bogato se odgovorni iz javnih komunalnih

leta 2018 prejelo finančno pomoč za zagon projektnih dejavnosti.


28 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 29

REGIONALNO, SEZONSKO, SOCIALNO

BOTRST VO Z A BIOTOPE CIPRA Francija je razvila projekt Ali-

CIPRA Južna Tirolska Od kdaj živi kratko-

skupna uporaba hiš in vrtov, a tudi znanja:

mentation en Chartreuse, v katerem se po-

tipalčnica, redka vrsta kobilice, v močvirju

prej kot za lastništvo gre pri socialnih inova-

sveča oskrbovanju šol z lokalno in ekološko

Kappler Moos v Langtaufersu? Kako je zar-

cijah za izmenjavo in sodelovanje. Ni jih mo-

pridelanimi živili. V sodelovanju s študenti Vi-

javelo kolo pristalo v odtočnem kanalu na

V prizadevanjih za ohranjanje

goče predpisati, saj nastajajo kot odgovor na

soke šole za agronomijo, prehrano in okolje

območju biotopa Wangerau? V južnotirolski

biotopov – odgovornost so

družbene potrebe in pogosto ob robu institu-

Isara – Lyon je v Chartreusu med kmeti, ura-

dolini Vinschgau/Val Venosta je na srečanju

prevzeli botri.

cionalne ureditve. CIPRA Francija se je s to-

dniki in zaposlenimi v menzi izvedla anketo in

botrov lokalnih biotopov za prijetno presene-

vrstnimi vprašanji intenzivno ukvarjala tako v

na podlagi dobljenih rezultatov projekt prila-

čenje poskrbela novica o odkritju redke vrste

z njimi pa razpravljajo tudi o ukrepih, ki so nujni

okviru študije, ki jo je pripravila njena članska

godila tako, da je v večji meri upoštevala ideje

kobilice. Slišati pa je bilo tudi manj prijetne

za razvoj in ohranjanje območja.

organizacija Adrets, kakor tudi na delavnici

in pobude anketirancev. CIPRA Francija je z

novice, kot na primer tisto o neustreznem in

Veliki narodni park in naravni parki na

projekta I-LivAlps v italijanski dolini Valle Mai-

regijskim naravnim parkom Chartreuse orga-

brezvestnem odlaganju izkopanega materi-

Južnem Tirolskem so institucionalno dobro

ra. Jean Horgues - Debat, predsednik CIPRE

nizirala Forum Alimentation en Chartreuse, pri

ala v jarek.

urejeni, saj imajo svoje izpostave in zaposlene,

Francija, je prepričan: »Socialne inovacije so

čemer je bil namen ustvariti boljše povezave

S pilotnim projektom Botrstvo za zava-

manjša zavarovana območja pa so v primerja-

pomembne: vnovič vzpostavljajo socialne

med posameznimi območji gorskega masiva

rovana območja je okoljevarstvena skupina

vi z njimi manj opazna in pogosto životarijo.

vezi, na alpskih območjih pa lahko pospešijo

in tako izkoristiti obstoječe sinergije v živil-

Vinschgau 2015 vzpostavila sistem botrstva

Ker je na Južnem Tirolskem okoli 230 bioto-

trajnostni razvoj.«

skem sektorju. Forum je pripomogel tudi k

za Vinschgau. Botri redno obiskujejo zavaro-

pov in 1160 naravnih rezervatov, oblasti vsem

postopnemu razvoju ustrezne prehranske

vano območje, ki so si ga izbrali, spremljajo,

ne morejo nameniti vedno dovolj ustrezne po-

strategije.

kaj se z njim dogaja, in si na skupnih srečanjih

zornosti. To pomanjkljivost želi odpraviti pobu-

izmenjujejo izkušnje. To povečuje njihovo oza-

da o vzpostavitvi botrstva za zavarovana ob-

veščenost o biotopih in naravnih spomenikih v

močja. Pobudo so lani že prevzele lokalne

njihovi okolici, poleg tega zanje prevzamejo

okoljske skupine v pokrajini Überetsch/Oltra-

tudi moralno odgovornost. Zakoniti zastopniki

dige in dolini Valle Isarco/Eisacktal, CIPRA Ti-

zavarovanih območij so še vedno pristojni or-

rolska je izvajanje projekta podprla.

ra.o / f ra Ww WwWw.c . Ci p IP R Arg. O Rn Gc/i jFa R A N C I J A

Foto g raf i j a: I n g r i d K a r l e g g e r

CIPRA Francija Souporaba avtomobila,

gani, ki tesno sodelujejo z botri, jim poročajo o trenutnih razmerah na zavarovanih območjih,

wW w w.c u zGn/a-ti WW . C Ii pPra.o R A rg . O/ jR J UroZl sNkAa - T I R O L S K A


30 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A

PERSPEKTIVE

ZDRUŽENI PROTI ALEMAGNI pozvali k doslednemu upoštevanju zahtev Pro-

prava o gradnji avtoceste Alemagna, nove če-

tokola o izvajanju Alpske konvencije na podro-

zalpske tranzitne poti med Munchnom in Be-

čju prometa, v katerem so se pogodbenice,

netkami. Prav tako tudi beneški lobisti vedno

torej tudi Avstrija in Italija ter EU, izrekle za opu-

znova poskušajo omenjeni projekt nekega

stitev gradnje novih cest višjega ranga, name-

dne oživeti v praksi. Na pobudo CIPRE Avstri-

njenih čezalpskemu prometu. Podpisniki izjave

ja so se 7. julija 2017 v avstrijskem kraju Kar-

so se zavzeli za pripravo skupnega programa

titsch/ St. Oswald zbrali predstavniki občin,

urejanja prostora in razvoja (tudi za področje

nevladnih organizacij in civilne družbe iz Be-

železniškega prometa).

nečije, Južne in Vzhodne Tirolske ter Koroške

Njihov poziv je postal še prepričljivejši,

in podpisali izjavo, v kateri so se jasno izrekli

saj ga je podprla skupina whatsalp, da bi na

proti izgradnji avtomobilske ceste Alemagna.

dane razmere opozorila javnost. Če bi prišlo

Nasprotniki projekta so regionalne in lo-

do podaljšanja Alemagne v smeri proti severu,

kalne oblasti ter odgovorne na političnih ravneh

bi to neposredno prizadelo prav alpinistično

JE TREBA Z AMENJATI, ČE ŽELIMO JASEN POGLED

CIPRA Avstrija Vedno znova se odpira raz-

ske doline, ob vznožju Karnijskega grebena.

v avstrijskem Kartitschu nasprotujejo

Podpis izjave je v sodelovanju z občino Kartit-

gradnji novih tranzitnih poti.

sch, Sekcijo Sillian v Avstrijski planinski zvezi, odborom Comitato Peraltrestrade Cadore in Delovno skupnostjo Stop Transit organizirala CIPRA Avstrija. Udejanjanje memoranduma iz Kartitscha/St. Oswalda bo medregijsko sodelovanje okrepilo in institucionaliziralo. Vsi vpleteni se bodo na pobudo CIPRE Avstrija vsako leto srečali v eni od treh regij (Vzhodna, JužnaTirolska, Veneto). wW w.c WwW . Ci pIra.o P R rg A ./avs O R tr Gi j/aA V S T R I J A

Foto g raf i j a: J o s ef Es s l, M a x i m e G i l b e r t / f l i c k r.c o m

vas Kartitsch, ki leži na začetku Zgornje ZiljPogumno reševanje praznine –


32 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 F I N A N Č N O P O R O Č I L O I N Z A H V A L A

POSLOVNI IZID Z DOBIČKOM UTIRANJE POTI PROTI CILJEM

L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 33

CIPR A INTERNATIONAL SE Z A FINANČNO PODPORO IN NAROČILA ZAHVALJUJE

__ Številne politične pobude, projekte in aktiv-

prihodnjih letih pa se bo treba osredotočati

K N E Ž E V I N A LI HTE N Š TA J N VA DUZ / LI ō U R A D U Z A O KO L J E VA DUZ / LI ō ŠV I CA R S K E M U

nosti lahko CIPRA izvaja le z ustrezno finanč-

nakonsolidacijo sedanje ravni in nadaljnje

Z V E Z N E M U U R A D U Z A PRO S TO R S K I R A Z VO J BER N /CH ō Z V E Z N E M U M I N I S TR S T V U

no podporo.

vlaganjev uspešna, dolgoročna partnerstva.

Z A O KO L J E , VA R S T VO N A R AV E I N VA R N O S T R E A K TO RJ E V BER LIN / D ō S K L A D U

Septembra 2017 je Kneževina Lihten-

Polovico sredstev namenjamo financiranju

B R I S TO L S TI F TU N G ZÜ RICH /CH ō S K L A D U PA N C I V I S S TI F TU N G VA DUZ / LI ō O M R E Ž J U

štajn vnovič odobrila izplačilo finančnega pri-

dejavnosti na področju političnega delovanja,

O BČ I N P OV E Z A N O S T V A LPA H ÜBERSEE / D ō D RU Š T V U A LP S KO M E S TO LE TA

spevka za naslednje štiriletno obdobje, pri če-

komuniciranja z javnostmi, dela z organi in v

BA D REICHENH A LL / D ō S K L A D U S TI F TU N G FÜ R S T. KO M M E R Z I E N R AT G U I D O FEG E R

mer znaša višina letnega zneska 500.000 CHF.

okviru mrežnega povezovanja, opravljanja ad-

VA DUZ /LI ō S K L A D U G U I D O U N D D O R I S M E I E R VA DUZ / LI ō S K L A D U A AG E V. J E N -

S soglasno podprtim sklepom o dodelitvi teh

ministrativnih nalog. K temu sodijo tudi naša

S E N C H A R IT Y FO U N DATI O N VA DUZ / LI ō E U - PRO G R A M U E R AS M U S + ō S K L A D U R I C H I

sredstev sta bila izrečena veliko priznanje delo-

prizadevanja v okviru Alpske konvencije in

S TI F TU N G VA DUZ / LI ō N AC I O N A LN I M S E K R E TA R I ATO M V I E A LPI N E : ŠV ICA RSK A Z V E-

vanju CIPRE in želja po zagotavljanju kontinui-

Eusalp, odnosi z mediji in izvajanje projekta

Z A Z A POH ODNIŠT VO, M O N AŠK I PL A NINSK I K LU B, SLOV ENSK A T U RISTIČN A ORG A NIZ A-

tete dela na področju varstva Alp. Na tem me-

alpMonitor, s katerim nazorno posredujemo

CIJA , V ELIK A A LPSK A T R A NSV ER Z A L A , U R A D Z A OKOL JE LIH T ENŠTA JN, HIK ING & BIK ING

stu se vladi in vsem parlamentarnim skupinam

informacije in rešitve za ključna področja delo-

SLOV ENIJA ō S K L A D U N ATU M FO U N DATI O N A LT DOR F/CH ō S K L A D U I NTE R N ATI O N A L

zahvaljujemo za izkazano podporo in pomoč.

vanja. Z drugo polovico sredstev financiramo

C H A R ITA B LE FO U N DATI O N VA DUZ / LI ō U R A D U Z A G R A D B E N I Š T VO I N I N FR AS TRU K TU -

Poleg tekočih dejavnosti je CIPRA Inter-

izvajanje projektnega dela in storitev na podro-

RO LI HTE N Š TA J N VA DUZ / LI ō M I N I S TR S T V U Z A I N FR AS TRU K TU RO, G O S P O DA R S T VO

national podprla predlog o financiranju novih

čju uresničevanja trajnostnih strategij reševanja

I N Š PO RT VA DUZ / LI ō M I N I S TR S T V U Z A I N FR AS TRU K TU RO I N O KO L J E LI HTE N Š TA J N

poslovnih prostorov v Schaanu. Kupila je ne-

problematike. Posebna zahvala gre tudi vsem

VA DUZ /LI ō S K L A D U LLB ZU KU N F T S S TI F TU N G VA DUZ / LI ō U R A D Z A PRO S TO R S K I

premičnino, ki naj bi jo uporabljale CIPRA Inter-

pokroviteljem, posameznim darovalcem, fun-

R A Z VO J I N G EO I N FO R M ACIJ E V K A NTO N U S T.G A LLE N ST. G A LLEN /CH ō Z V E Z N I AG E N -

national in druge nevladne organizacije. V

dacijam, javnim in zasebnim organizacijam, ki

CIJ I Z A VA R S T VO N A R AV E B FN BONN / D ō Z V E Z N I AG E N CIJ I Z A O KO L J E N E M ČIJ E

2017 so bila za prenovo objekta zbrana precej-

so nas odločno podprli v letu 2017 in to name-

DESSAU -ROSSL AU/ D ō P O D P O R N I CA M I N P O D P O R N I KO M A LPE N A O D RU ō S K L A D U

šnja sredstva. Vsem donatorjem in podporni-

ravajo tudi v prihodnje.

PAU L S C H I LLE R S TI F TU N G L ACHEN /CH ō B LU E ! A DVA N C I N G E U RO PE A N PRO J ECT S

kom se iskreno zahvaljujemo. Prenova in selitev naj bi bili končani do leta 2019.

Vrednost premoženja CIPRE Internatio-

M Ü NCHEN /D ō S K L A D U Z A TR A J N O S TN O S T RUGGEL / LI ō FU N DAC IJ I FO N DA Z I O N A

nal je konec leta 2017 znašala 325.704 CHF.

CA R I PLO MIL A N O/I ō LI HTE N Š TA J N S K I N ACI O N A LN I K NJ I Ž N I C I VA DUZ / LI ō A LP S K E-

S prihodki približno 2 mio. CHF in pozi-

Podrobnejši računovodski izkazi bodo po odo-

M U M E S TU A N N ECY A NNECY/ F ō S TA LN E M U S E K R E TA R I ATU A LP S K E KO N V E N C IJ E

tivnim rezultatom v višini 21.739 CHF ocenjuje-

britvi objavljeni poleti 2018 na spletnem mestu

INNSBRUCK /A ō S K L A D U H E I D E H O F S TI F TU N G ST U T TG A RT/ D ō LEG ATU M A R I A K L A R A

mo leto v finančnem pogledu spodbudno, v

wW w w.c W W . iCp Ira.o P Rrg A.ORG.

FE H R SCHELLENBERG / LI

Od kod sredstva prihajajo? Kam grejo sredstva? odbor, mreže, uprava 551.812 CHF politika, komunikacija 470.133 CHF projekti, storitve 957.424 CHF

storitve za tretje osebe 301.836 CHF prispevki države 500.000 CHF prihodki iz projektov, donacije, subvencije 1.118.996 CHF članarine 38.466 CHF drugi prihodki 41.809 CHF


NACIONALNI ODBORI IN PREDSTAVNIŠT VA CIPRE

CIPR A INTERNATIONAL

34 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 P R E D S T A V N I K I I N S O D E L A V C I C I P R E

CIPRA

wildi,

ŠVICA

Sebastian

Upravni odbor Remco Giovanoli (do maja), Eva InderMoos,

Patrik

Schönenberger

(direk tor),

Benno

Christine Eben, Dr. Peter Eberle, Dr. Stefan Köhler, Florian

Steiner

Lintzmeyer,

Er win

Rothgang

(predsednik)

Sekretariat

Sekretariat Hans Weber C I P R A S L O V E N I J A Upravni odbor Uroš Brankovič,

Stefan Witty, Uwe Roth, Irene Brendt C I P R A

Gašper Kleč, Patricija Muršič, Matej Ogrin (predsednik), Dušan Prašnikar,

T I R O L S K A Upravni odbor Klauspeter Dissinger (pred-

Jernej Stritih Sekretariat Spela Berlot, Ajda Kafol Stojanovič, Peter Žnidaršič

sednik), Johanna Ebner (podpredsednica), Klara Kofler,

N E M Č I J A Upravni odbor Ethelber t Babl, Peter Dill, A xel Doering,

Wolfgang Niederhofer, Hans peter Niederkofler, Anna Pichler,

CIPRA

JUŽNA

Mar tin Schöpf, Wilhelm Seppi, Gerda Wallnöfer Sekretariat

I N T E R N A T I O N A L Upravni odbor

Serena Arduino (do ok tobra), Christian Baum-

gar tner (začasni predsednik do aprila), Katharina Conradin (predsednica), Hugo Quaderer, Eva Šabec, Marko Slapnik Sekretariat Elisa Agosti, Christina Bachner, Caroline Begle, Corinne Buf f (do decembra), Katarina Cesnik (do aprila), Magdalena Christandl (od decembra), Cristina Dalla Torre (do januarja), Mar t yna Derszniak-Noirjean (do aprila), Jakob Dietachmair, Mar tha Dunbar, Magdalena Holzer, Anna Mehrmann, Robin Nauman (od marca), Gregor Novak (od aprila), Wolfgang Pfef ferkorn, Andreas Pichler (direk tor), Fabian Sandholzer (od ok tobra), Barbara Wülser CIPRA

I T A L I J A Upravni odbor Vanda Bonardo, Gianni Cametti, Luigi Casanova, Federica

Corrado (predsednica), Cristina Dalla Torre, Oscar Del Barba, Carlo Gubetti, Marco La Viola Sekretariat Francesco Pastorelli (direk tor) C I P R A Gstöhl

(direk torica),

AVSTRIJA

Cornelia

Mayer,

Claudia

LIHTENŠTAJN

Ospelt-Bosshard,

Samira

Sekretariat Monika Schädler

CIPRA

Sekretariat Josef Essl (direk tor) CIPR A Avst rija Sekretariat Peter Haßlacher

(predsednik), Christian Baumgar tner, Liliana Dagostin, Gerald P fif finger, Christine Pühringer, Gottfried Schindlbauer, Walter Tschon C I P R A F R A N C I J A Upravni odbor Jean Horgues-Debat (predsednik od julija), Alain Boulogne (predsednik do julija), Michel Chamel, Hélène Denis (do julija) Adrien Devos, Patrick Le Vaguerèse, Bernard Jean (od julija) Sekretariat Marc-Jérôme Hassid

(direk tor),

Julika

Jarosch,

Delphine

Segalen,

Pauline

Pineau

(od

februarja)

Foto g raf i j a: D a n i e l O s p e l t, Fra n z O s s

Malina Grubhofer, Michaela Hogenboom, Benjamin Köglberger (do novembra), Maya Mathias,

MLADINSKI SVET CIPRA

Marion Auer, Griseldis Dietl, Andreas Riedl (direk tor) C I P R A CIPRA

M L A D I N S K I S V E T Magdalena Christandl, Cristina Dalla

Torre, Luisa Deubzer, Luzia Felder, Mirjam Kreisel, Frederick Manck, Andrea Müller, Matthias Oer tel, Eva Šabec, Julia Thüringer, Zala Zebeca N E D E R L A N D S E M I L I E U G R O U P A L P E N Joop Spijker

ww WW Ww.c . C Ii pPra.o R A rg . O/s Rl /c G /i pSra L /o / C-nI a P sR A / O - N A S

KOLOFON

Založnik: CIPRA International Uredništvo: Maya Mathias (odgovorna), Barbara Wülser Prevodi: Claire Simon, Nataša Leskovic Uršič, Reinhold Ferrari, Stephen Grynwasser Lektorat: Violaine Simon, Nina Pirc, Francesco Pastorelli, Barbara Wülser, Pat Moody Postavitev: Jenni Kuck Tisk: BVD Druck+Verlag AG/LI Skupna naklada: 2.460 izvodov

CIPRA - Poročilo o delu 2017  
CIPRA - Poročilo o delu 2017  
Advertisement