Page 1

Pravoslavna Svetlina spisanie za pravoslavna vera, kultura i obrazovanie izdanie broj IV, godina I, dekemvri 2007

Makedonska pravoslavna crkva Povardarska eparhija www.povardarska-eparhija.org.mk


Ra|aweto Tvoe, Hriste Bo`e na{, go ozari svetot so svetlina na znaeweto; vo nea pak, onie {to im slu`ea na yvezdite od yvezdata se u~ea Tebe da Ti se poklonuvaat, Sonce na pravdata, i da Te poznaat Tebe, Istok na visinite, Gospodi, slava Ti. Deva denes Go ra|a Onoj {to postoel od sekoga{ i zemjata na Nedostapniot pe{tera Mu prinesuva. Angelite so pastirite Go proslavuvaat, a mudrecite so yvezdata patuvaat; za{to zaradi nas se rodi Dete mlado, Predve~niot Bog.

Episkop Gavril Veli~ki Svetogorec 1926 - 1990 18 godini od negovoto upokojuvawe


Hristos se rodi

Sodr`ina: Bo`ikno Poslanie - Mitropolit Povardarski g. Agatangel

2

Za Crkvata - |akon Vlatko Stoimenov

5

Za sredbata so Hrista - episkop Ilarion Alfeev 8 [to e Pravoslavieto - arhiepiskop Averkij Tau{ev Kako i kolku treba da postime pred Bo`estvenata Pri~est

12 16

Nerakotvoren obraz na Presveta Bogorodica

20

Pravoslavno sfa}awe za Predanieto

22

@itie na Marija Mirtidiotisa 26 ^ovekot {to se soedini so Boga

30

Adamov kompleks i Evin sindrom 32 Spisanieto izleguva

^etiri zaveta na sveti Naum

35

so blagoslov na Negovoto Visokopreosve{tenstvo

Otvorena Crkovno -narodna kujna vo Veles 38 Reporta`a od Sveta Gora

Mitropolit Povardarski g. Agatangel

40

Molitva - Slobodanka Pop Andonova 44 Kopani~arstvoto vo Makedonija

48

Objasnuvawe na nekoi posebni obredi vo Crkvata 50

Pravoslavna Svetlina Spisanie za pravoslavna vera, obrazovanie i kultura; broj IV, dekemvri 2007, izleguva ~etiri pati godi{no Izdava~: Povardarska eparhija na Makedonskata Pravoslavna Crkva, Veles. Glaven i odgovoren urednik: Mitropolit Povardarski g. Agatangel. Ureduva~ki odbor: |akon Vlatko Stoimenov, dipl. politikolog Nikola Cilakov, dipl. teolog Sne`ana Kolevska, dipl. teolog Jani Mulev. Sorabotnici: o. Riste Janu{ev, o. Borislav Bobevski. Dizajn i kompjuterska podgotovka: dipl. politikolog Nikola Cilakov. Lektura: Kosovka Saveska. Pe~ati: “Raster Kom� - Prilep. www.povardarska-eparhija.org.mk e-mail: info@povardarska-eparhija.org.mk

1


Pravoslavna Svetlina

AGATANGEL PO MILOSTA BO@JA MITROPOLIT POVARDARSKI

B o ` i k n o p o s l a n i e

2

DO S VE [ TENOS L U @ ITEL ITE, MONA [TV OTO I V ERNITE ^ED A NA M A KED ONS K A TA PRA V OS L A V NA CRK V A , O D N O S N O P OV A RD A RS K A TA EPA RH IJA , PO POV OD RO @ D E S TVO TO H RIS TOV O - B O@ IK , IS PRA ] A A R H I P A S TIRS K I B L A GOS L OV I MIR OD B OGA

“Golema e tajnata na pobo`nosta Bog se javi vo telo” 1 Tim. 3, 16. Vozqubeni na{i duhovni ~eda!

Na dene{niov tor`estven i veli~estven den, nie pravoslavnite hristijani, go proslavuvame najradosniot nastan vo istorijata na Hristijanskata crkva, a toa e ra|aweto na Spasitelot Gospoda Isusa Hrista, Koj so Svoeto veli~estveno delo i snishodewe kon ~ove~kiot rod, gi zagrea srcata na pastirite vo Vitleemskata pe{tera, gi zaraduva mudrecite od Istok i go ute{i seto Adamovo potomstvo. Zatoa, site koi ja spoznaa ovaa vistina, ednodu{no go vospeaja novorodeniot Bogomladenec, Go vozveli~ija Bogo~ovekot Hristos, za{to vo siroma{nata i ednostavna Vitleemeska pe{tera se rodi Spasitelot na svetot, se pojavi izbavitelnata Svetlina, koja go osvetluva patot do portite na Carstvoto nebesno. Bogo~ovekot Hristos go zede teloto ~ove~ko za da go oslobodi ~ove{tvoto od okovite na grevot, temninata i neznaeweto, pa daruvaj}i ni spasenie da né upati kon pravda, vistina i duhovna veli~ina. Da se raduvame zaedno bra}a i sestri Makedonci i da go vospevame i Novorodeniot Hristos, Koj se javi za da donese me|u lu|eto mir, sloga i bratska qubov. Bog se simna na zemjata za da mu dade mo`nost na ~ovekot da se vozdigne visoko na nebesata. Da se raduvame i veselime za{to bea poslu{ani od Boga molitvite na{i i se ispolnija zborovite na Otecot


Hristos se rodi nebesen, iska`ani na na{ite praroditeli Adam i Eva po nivniot prestap, deka }e dojde vreme koga }e bide ispraten Mesija me|u lu|eto za da go pomiri so Boga gre{niot ~ove~ki rod. Da se raduvame i veselime za{to Spasitelot se rodi preku neporo~nata Deva Marija i so toa se ispravi iskonskata nepravda i se pobedi praroditelskiot grev koj se prenesuva vrz ~ove~kata priroda od Adama, pa sé do deneska. Na dene{niot den se rodi dolgo o~ekuvaniot Emanuil za kogo zboruvaa i pi{uvaa starozavetnite proroci. Svetna na horizontot yvezdata {to go najavuva{e izgrevaweto na “Sonceto na pravdata”. Se javi Ute{itelot na tie {to stradaat, Izbavitelot na ugnetenite, Lekarot na bolnite, Nade`ta za pravdoqubivite i Vostanovuva~ot na ednakvosta me|u lu|eto vo celiot svet. Ete, zo{to dene{niot den e den za slavoslovie, za radost i blagodarewe. Sonceto na pravdata doa|a za da mu dade mir na izma~enoto ~ove{tvo, da go upati kon pravda i qubov i so `ivotvornite zraci na bo`estvenoto u~ewe da gi zagree ~ove~kite srca i du{i. Zatoa prijdete bra}a i sestri i site zaedno so angelskata vojska da mu oddademe slava na Gospoda, da vosklikneme od blagodarnost za neizre~ivata milosrdnost i za Negovata beskrajna premudrost. Ispra}aj}i vi go so ovie `elbi na{iot arhipastirski blagoslov, na vas, mili duhovni ~eda, ovde vo na{ata tatkovina i nadvor od nea, mu se molime na novorodeniot Bogomladenec, da imate mir, sloga i razbirawe me|u sebe. Da ostanete cvrsti vo na{ata pradedovska pravoslavna vera i Svetiklimentoviot duh sekoga{ da bide vo va{ite du{i i misli. Trudete se da ostanete verni borci vo ~uvaweto na na{ata nacionalna i crkovna sloboda i da dadete sé od sebesi za da ni cuti i napreduva na{ata tatkovina Republika Makedonija i na{ata majka zakrilnica Makedonskata pravoslavna crkva. Vo godinata {to izminuva, Makedonskata pravoslavna crkva i nejzinite verni ~eda imaa osobena pri~ina za radost i blagodarewe kon Boga. Imeno, izminaa 40 godini na samostojno i avtokefalno crkovno postoewe i `iveewe - decenii ispolneti so vidliv napredok vo duhovniot `ivot na makedonskiot narod. Kako {to i ni dolikuva i Povardarskata eparhija aktivno se vklu~i vo odbele`uvaweto na ovoj golem jubilej. Vo 2007-ta godina Nie kako Eparhija udrivme kamen temelnici za po~etok na gradba na pove}e parohiski crkvi, potoa zapo~navme so renovirawe ili gradba na nekolku manastirski kompleksi, ja zabrzavme izgradbata na novata veli~enstvena crkva vo centarot na Veles, posvetena na makedonskite u~iteli i prosvetiteli Svetite Kiril i Metodij, a neodamna so Bo`ja pomo{ i zakrila ja pu{tivme vo upotreba i Crkovnonarodnata kujna vo Veles, koja, preku nahranuvawe na na{ite nesre}ni i siroma{ni bra}a i sestri se nadevame deka }e ni dade novi i dobri duhovni plodovi, polezni za na{e

3


Pravoslavna Svetlina

spasenie i duhovna prerodba. Ja koristam ovaa prilika, dragi bra}a i sestri da ve povikam u{te edna{ na u{te eden duhoven napor, za preku va{eto besceneto daruvawe na Crkovno-narodnata kujna na delo da ja poka`ete va{ata humanost i dobrina. Praznicite vsu{nost zatoa i postojat, za preku nivnoto blagodatno zna~ewe i spasonosna dlabo~ina da se izgradime sebesi kako podobri lu|e, a se razbira preku na{ata nesebi~nost i dobrina i da mu posvedo~ime na svetot deka nie Makedoncite navistina sme Bo`ji narod, a na{ata tatkovina Makedonija e bibliska zemja po koja ~ekorele i propovedale slavnite Hristovi apostoli, koi, pak, na svetot mu daruvale spasonosen na~in na `ivot i izbavuvawe od site toga{ni i sega{ni civilizaciski zla. Vozqubeni ~eda vo Gospoda Isusa Hrista! So ovie `elbi i golemi nade`i vi go ~estitame dene{niov veli~enstven praznik i vi po`eluvame da go proslavite vo me|useben mir, qubov i razbirawe. Srde~no ve povikuvame na dene{niot radosen praznik, so golema hristijanska i evangelska qubov ponizno da se poklonime nad Vitleemskata pe{tera, so o~ite na prosveteniot duh da Go vidime vo jaslite novorodeniot Spasitel i Mesija, da mu gi otvorime na{ite du{i i srca, za da go primime Negovoto spasenie i zaedno so evangelskata vojska da zapeeme: “Slava na Boga vo viso~inite i na zemjata mir i me|u lu|eto dobra volja�. Amin!

Hristos se rodi! Navistina se rodi! Za mnogu godini, Amin!

4


Hristos se rodi

ZA CRKVATA

Z a p r a v o s l a v n a t a

pi{uva: |akon Vlatko Stoimenov

Hristos go pobedi svetot. Ovaa pobeda se sostoi vo toa {to On ja osnova Svojata Crkva. Pome|u suetata, bedata, slabostite i stradawata vo ~ove~kata istorija, Gospod gi postavi osnovite na “Novoto bitie”. Crkvata e Hristovoto delo na zemjata, taa e slika na Negovata blagodatna prisutnost vo svetot. Na denot na Pedesetnica Svetiot Duh sleze vrz Crkvata, {to pretstavuva ogromna i neiska`liva Tajna. Ovaa Tajna neprestajno `ivee i prestojuva vo Crkvata. Vo Crkvata nie go primame Duhot na vosinovuvaweto. Primaj}i go Svetiot Duh nie zasekoga{ stanuvame Bo`ji. Vo Crkvata e zavr{eno na{eto spasenie, postignato e osvetuvaweto i preobrazuvaweto, odnosno obo`uvaweto na ~ove~kiot rod. Nadvor od Crkvata nema spasenie. Kategori~nata sila i smisla na ovoj aforizam le`i tokmu vo negovata tavtologija. Nadvor od Crkvata nema spasenie, bidej}i spasenieto e Crkvata. Spasenieto e otkrivawe na patot za sekoj onoj koj veruva vo imeto Hristovo. Vo Crkvata, kako vo Telo Hristovo, vo nejziniot Bogo~ove~ki organizam, Tajnata na voplotuvaweto, Tajnata na “dvete prirodi” nerazdelno

soedineti, neprestajno se izvr{uva. “Sinot Bo`ji stana Sin ^ove~ki” - pi{uva sveti Irinej Lionski - “za na krajot i ~ovekot da mo`e da stane sin Bo`ji”. Vo Hrista kako Bogo~ovek, zna~eweto na ~ove~koto bitie ne samo {to e otkrieno, tuku e i ispolneto. Vo Hrista ~ove~kata priroda e usovr{ena, obnovena, izgradena i preobrazena. ^ove~kata sudbina ja dostignala svojata cel i od sega pa natamu, ~ove~kiot `ivot, e “sokrien so Hrista vo Boga”. (Kol. 3, 3). Vo ovaa smisla Hristos e “Posledniot Adam” (1. Kor. 15, 45), odnosno vistinskiot ~ovek. Vo Nego e merkata i granicata na ~ove~kiot `ivot. Crkvata e samata polnota. Taa e sevkupnost,

v e r a

prodol`enie i ispolnuvawe na Bogo~ove~koto edinstvo. Crkvata e preobrazeniot i prerodeniot rod ~ove~ki. Zna~eweto na prerodbata i na preobrazuvaweto e vo

5


Pravoslavna Svetlina toa {to vo Crkvata rodot ~ove~ki stanuva edno edinstvo “vo edno Telo” (Efes. 2, 16), stanuva edinstvo na Duhot i edinstvo na qubovta. I, se razbira, ova edinstvo ne e nadvore{no, tuku e vnatre{no, intimno, organsko. Toa e edinstvo na `ivoto telo, edinstvo na organizmot. Crkvata e edinstvo ne samo vo taa smisla {to e edna i edinstvena. Taa e edinstvo, pred sé {to samoto nejzino bitie se sostoi vo povtorno soedinuvawe na odvoenoto i razdelenoto od ~ove~kiot rod. ^ove{tvoto vo Crkvata zapo~nuva nov na~in na postoewe. Zapo~nuva novo bitie, nov princip na `ivot koj glasi “kako {to si Ti O~e vo Mene i Jas vo Tebe, pa i tie vo Nas da bidat edno... da bidat edno kako {to sme Nie”. (Jovan 17, 21-23). Ova e tajnata na povtornoto i kone~noto soedinuvawe kako slika na edinstvoto na Sveta Troica. Toa e ostvareno i primeneto vo `ivotot so sozdavaweto na Crkvata, ova e tajnata na sobornosta, tajnata na katoli~nosta. Vo na{e vreme ~ovekot mora da se vrati na bogoslu`enieto na Crkvata, i mo`ebi, da go promeni {kolskiot jazik na teologijata vo slikovit i metafori~en jazik na Svetoto pismo. Podobro e samata priroda na Crkvata da bide opi{ana i oslikana otkolku to~no definirana. A ova sigurno mo`e da bide napraveno edinstveno odnatre, od samata Crkva. Verojatno ovoj opis }e im bide uverliv i jasen samo na onie koi se vo Crkvata. No, tajnata se poima edinstveno so vera. Od samiot po~etok hristijanstvoto postoelo kako zaednica. Da se bide hristijanin, zna~elo da se pripa|a na zaednicata. Nikoj ne mo`el da bide hristijanin samiot za sebe, kako izolirana li~nost, tuku toa mo`el da bide edinstveno vo zaednica “so bra}ata”. Eden hristijanin e kako nieden hristijanin. Li~noto ubeduvawe ili pravilata na `ivotot sé u{te ne pravat nekoj da bide hristijanin. Hristijanskoto postoewe pretpostavuva i podrazbira zdru`uvawe, odnosno ~lenstvo vo zaednicata. Hristijanstvoto zna~i zaedni~ki `ivot, a hristijanite se odnesuvale me|usebno kako bra} a. Vsu{nost ova bilo edno od prvite nivni imiwa - kako ~lenovi na edno op{testvo, cvrsto povrzani eden so drug.

6

Mo`eme slobodno da ka`eme: hristijanstvoto e zaednica, op{testvo, drugaruvawe, bratstvo itn. Hristijanite ne se samo soedineti pome|u sebe, tuku, pred sé, tie se edno vo Hrista, a edinstveno ova zaedni{tvo so Hrista pravi i zaednicata so lu|eto da bide vozmo`na. Centar na zaednicata e Gospod, a silata koja go ostvaruva i odreduva edinstvoto e Svetiot Duh. Nivnoto edinstvo doa|a odozgora. Tie se edno vo Hrista bidej}i se povtorno rodeni vo Nego. Crkvata ne e ~ove~ka tvorba, tuku e Bo`ja, taa ne e svetovna zaednica, koja e “od ovoj svet”, pa spored toa ne mo`e da se sporedi so ostanatite grupi. Taa e svetotainska zaednica koja vo su{tina ne e “od ovoj svet”, ne e duri ni “od ovoj vek”, tuku e “od vekot koj doa|a”. Crkvata e edinstvo na blagodatniot `ivot. Izvorot na ova edinstvo e skrien vo Svetata Tajna na Ve~erata Gospodova i vo Tajnata na Pedesetnica. Pedesetnicata se prodol`uva vo Crkvata so posredstvo na apostolskoto preemstvo. Samata sve{teni~ka slu`ba, vo prv red, e blagodaten princip. Sve{teni~kata slu`ba ne pripa|a samo na institucionalnata struktura na Crkvata. Sve{tenicite ne se samo “slu`benici” na zaednicata, ne se samo voda~i ili delegati na narodot, tuku tie se pretstavnici na Samiot Hristos. Vo niv i preku niv, Glavata na Teloto, edinstveniot Prvosve{tenik na Noviot zavet, ja obavuva, ja prodol`uva i ja izvr{uva Svojata ve~na pastirska i sve{teni~ka slu`ba. Sve{tenikot e graditel na crkovnoto edinstvo, toj treba da obezbedi seop{to i soborno edinstvo na celokupnata Crkva vo vremeto i prostorot. Ova pred sé e del od episkopskata slu`ba i funkcija. Episkopot ja ima vlasta na rakopolagaweto, {to ne e samo pravna privilegija, tuku e sila na svetotainskiot akt. Taka, episkopot kako izvr{itel na Tajnata na rakopolagawe na sve{tenici, vo isto vreme e i stroitel na crkovnoto edinstvo vo po{iroka smisla. Tajnata Ve~era i Pedesetnicata se nedelivo povrzani edna so druga. I kako {to }e re~e sveti Kiprijan Kartaginski vo episkopstvoto Pedesetnica stanuva univerzalna i neprestajna, a preku nedeliviot episkopat na


Hristos se rodi Crkvata e osigurano edinstvoto vo prostorot. Od druga strana, preku svojot episkop, odnosno vo svojot episkop, sekoja poedine~na ili pomesna Crkva e vklu~ena vo sobornata polnota na Crkvata, taa e povrzana so minatoto i so

site vekovi. Sekoja poedine~na Crkva gi preminuva svoite granici i organski e soedineta so ostanatite Crkvi. Crkvata ne e samo ~uvar na istoriskiot kontinuitet, tuku taa niz vekovite go ~uva misti~niot identitet na Teloto. Identitetot e vnatre vo samata struktura na Crkvata kako {to i duhovnite darovi na slu`ewe se vnatre vo samata

Crkva (1. Kor. 12 glava). Pravoslavnata Crkva deneska e soo~ena so seriozen problem koj se zakanuva da go naru{i edinstvoto. Dokaz za ova na{e tvrdewe se bezumnite raspravii za ne{ta koi voop{to ili mnogu malku treba da gi zasegaat Crkovnite velikodostojnici. Crkvata, za `al, sĂŠ pove} e se koristi za ostvaruvawe na politi~ki pridobivki i poleznosti. Nie kako Makedonska pravoslavna crkva ova osobeno go ~uvstvuvame vrz svoite ple}i. No ne samo nie i ostanatite Crkvi vo svetot imaat ist ili sli~en problem kako na{iot. Nie kako hristijani ne smeeme da se dovedeme vo situacija da go isku{uvame Boga, tuku treba na svetot da mu svedo~ime deka dojde na{iot Car, Gospod Isus Hristos, {to zna~i deka }e dojde i Negovoto Carstvo. Nikako ne mo`eme da se nare~eme deka sme Hristovi u~enici ako postojano se povreduvame me|usebno. Nie ne treba da bideme generatori na stradaweto i solzite me|u lu|eto. Naprotiv treba da go svedo~ime noviot ~ovek i svetot koj doa|a. Edinstveno {to ni e potrebno e da sobirame raboti {to molecot i 'r|ata ne gi nagrizuvaat i ne gi jadat. Edinstveno toga{ na{eto svedo{tvo za vistinata }e bide sveto, polezno i efektivno, a ~lenuvaweto vo Crkvata }e ja dobie svojata vistinska smisla.

7


Pravoslavna Svetlina

Prazni~na beseda

Za

sredbata so Hrista Ro`destvo Hristovo “Hristos se ra|a slavete! Hristos od nebesata sretnete Go! Hristos na zemjata vozvi{uvajte se! Cela zemjo zapej Mu na Gospoda!� So ovie zborovi, svetitelot Grigorij Bogoslov, ja zapo~nal svojata propoved na Ro`destvoto Hristovo, i ottoga{, vo tekot na 16 vekovi tie odeknuvaat vo na{eto crkovno bogoslu`enie,

Episkop Ilarion (Alfeev)

postavuvaj}i pred nas edni i isti pra{awa: vo {to e zna~eweto na Ro`destvoto Hristovo za sekogo od nas; kako mo`eme nie da Go sretneme

Hrista Koj doa|a od nebesata; kako mo`eme nie da se vozneseme od zemjata na neboto; kako mo`eme da Go proslavime Hrista vo svojot `ivot?

Mnogu religii koi ispovedaat vera vo eden Bog mu vetu-

vaat na ~ovekot deka toj, vo odredena mera, mo`e da se pribli`i do Boga, da do`ivee ~uvstvo na Bo`jo prisustvo i bliskost. No nitu edna religija, osven hristijanstvoto, ne mu dozvoluva na ~ovekot da Go spoznae Boga kako brat, kako drugar. Preku voplotuvaweto na Sinot Bo`ji, spored zborovite na prepodobniot Simeon Nov Bogoslov, nie stanuvame sinovi na Boga Otecot i bra}a Hristovi. Bog se voplotuva za da ima mo`nost da komunicira so nas na isto nivo, pa taka, spodeluvaj}i ja na{ata sudbina i `iveej}i go na{iot `ivot, da dobie pravo da ni ja ka`e za Sebe i za nas poslednata vistina, koja na nikoj na~in ne mo`ela da ni bide otkriena. Vistinata za toa deka nema ambis {to go razdeluva Boga i ~ovekot; nema nepremostlivi prepreki za sredba pome|u ~ovekot i Boga, eden sproti drug, lice v lice.

Ovaa sredba se slu~uva vo na{eto srce. Poradi ovaa sredba

dojde Gospod na zemjata, stana ~ovek i `ivee{e ~ove~ki `ivot: se rodi vo Vitleemskata pe{tera, izbega vo Egipet, se vrati vo Nazaret, be{e vospituvan vo domot na stolarot, se krsti, izleze na propoved, ode{e

8

-


Hristos se rodi niz Galileja, Samarija i Judeja, propovedaj}i go Nebesnoto Carstvo i isceluvaj}i ~ove~ki bolesti, pretrpe stradawe i smrt na krst, voskresna od mrtvite i se voznese na nebesata. Seto toa stana za da se slu~i tainstvenata sredba, za da se razru{i pregradata pome|u ~ovekot i Bog, koja be{e podignata od ~ove~kiot grev. “Se sru{i yidot na pregradata, ognenoto oru`je radosno proslavuva, heruvimot otstapuva od drvoto na `ivotot i jas se pri~estuvam so rajskata hrana”, - se pee vo crkovnata pesna. Pregradata e sru{ena i me~ot heruvimski, koj go popre~uva{e vlezot vo rajot, otstapi; vratite na rajot se otvoraat, i ~ovekot se vra}a kaj drvoto na `ivotot od koe{to se hrani so Nebesen Leb.

Istorijata na grevopadot Adamov e istorija na seto ~ove{tvo i na sekoj

~ovek. Grevot Adamov se povtoruva vo sekogo od nas, koga nie se odvra}ame od Boga i gre{ime. No i Hristos se voplotuva za sekogo od nas, pa zaradi toa i spasenieto od Hrista na Adama e i na{e spasenie. “Be{e odvrzan vrzaniot Adam, na site verni im be{e daruvana sloboda”, - se veli vo kanonot, koj{to se ~ita na pove~erieto od Praznikot na Hristovoto Ro`destvo. Vo Hrista na site lu|e im se vra}a onaa bogopodobna sloboda, koja{to Adam i negovite naslednici ja pogazija preku grevot i otpa|aweto od Boga.

Svetiot Grigorij Bogoslov go na-

rekuva Bogovoplotuvaweto “vtoro sozdavawe”, koga Bog kako da go presozdava ~ovekot, primaj}i na Sebe ~ove~ka plot, “vtoro zaedni~arewe” pome|u ~ovekot i Boga: “Onoj Koj postoi po~nuva da postoi; Nesozdadeniot se sozdava; Nesmestliviot se smestuva; Bogatiot osiroma{uva so primaweto na plotta, za jas da se zbogatam so Negovoto Bo`estvo... A kakvo e novoto tainstvo? Jas dobiv obraz Bo`ji i go zagubiv, a On ja primi mojata plot, za da go spasi obrazot i mene da me obesmrti. Toj stapuva vo vtoro novo op{tewe so nas, koe{to e mnogu podobro i povozvi{eno od prvoto”.

Od voplotuvaweto na Slovoto

proizleguva, spored zborovite na sveti Efrem Siriski, “razmena” pome|u Boga i ~ovekot: Bog prima od nas ~ove~ka priroda, a nam ni ja daruva Svojata Bo`estvenost. Preku voplotuvaweto na Slovoto proizle-

9


Pravoslavna Svetlina guva obo`enieto na ~ovekot. “Slovoto se ovoploti za nie da se obo`ime”, - veli sveti Atanasij Veliki. “Sinot Bo`ji stana Sin ^ove~ki za sinovite ~ove~ki da gi napravi sinovi Bo`ji”, - veli svetiot Irinej Lionski. Obo`enieto, za koe{to ~ovekot be{e prednazna~en po samiot ~in na sozdavawe i koe{to toj go izgubi preku grevopadot, mu be{e vrateno na ~ovekot preku Voplotenoto Slovo.

I tokmu zatoa od Ro`destvoto Hristovo proizleguva ce-

losno obnovuvawe na ~ove~kata priroda. Ne samo preku toa edinstveno Ra|awe koe se slu~i pred 2000 godini vo Vitleem, tuku i od ona ra|awe na Hrista, koe{to odnovo i odnovo proizleguva vo na{ite du{i. Bidej}i du{ata na ~ovekot - toa se “`ivotinskite jasli”, koi{to Bog gi pravi mesto na Svoeto Bo`estvo i Svoj Hram. ^ovekot vo grevopadot “se upodobi na nerazumnite `ivotni”, no Bog doa|a kaj padnatiot ~ovek i negovata du{a ja pravi mesto, kade {to se slu~uva tainstvenata sredba me|u Nego i nas.

Najgolemoto ~udo na Bo`joto ovoplotuvawe e vo toa {to,

bivaj}i izvr{eno edna{ vo istorijata, toa se vozobnovuva vo sekoj ~ovek, koj doa|a pri Hrista. Vo dlabokata no}na ti{ina Slovoto Bo`jo se ovoploti na zemjata: taka se ovoplotuva i vo tivkite dlabo~ini na na{ata du{a - onamu, kade {to zamolknuva razumot, kade {to se istro{uvaat zborovite, kade {to umot na ~ovekot stoi pred Boga. Hristos se rodi na zemjata neznaen i nepoznat, i samo mudrecite i pastirite zaedno so angelite dojdoa da Go sretnat: taka tivko i nezabele`ano za drugite se ra|a Hristos vo ~ove~kata du{a, a taa mu izleguva vo presret, bidej}i vo nea blesnuva yvezdata koja vodi kon Svetlinata.

Nie tainstveno Go sre}avame Hrista vo molitvata, koga

odedna{ otkrivame deka na{ata molitva e primena i usli{ana, deka Bog “do{ol i se vselil vo nas” i né ispolnil so Negovoto `ivotonosno prisustvo. Nie Go sretnuvame Hrista vo Evharistijata, koga, otako }e se pri~estime so Teloto i Krvta Hristovi, odedna{ ~uvstvuvame deka na{eto telo e proniknato od Negovata Bo`estvena energija i vo na{ite veni te~e Krvta Bo`ja. Go sretnuvame Hrista i vo drugite tainstva na Crkvata, koga preku dopir so Nego se obnovuvame i o`ivotvoruvame za `ivot ve~en. Nie Go sretnuvame Hrista vo na{ite bli`ni, koga odedna{ pred nas se otkriva ~ovek i nie yirkame vo negovata skriena dlabo~ina, kade {to sveti obrazot Bo`ji. Nie Go sretnuvame Hrista vo na{iot sekojdneven `ivot, koga srede `ivotnata vreva odedna{ go slu{ame Negoviot glas Koj né povikuva ili koga go gledame

10


Hristos se rodi Negovoto javno i neo~ekuvano vme{uvawe vo tekot na istorijata.

Tokmu taka, nenadejno i neo~ekuvano se zame{a Bog vo `ivotot na ~ove{tvoto pred

20 veka, koga so Svoeto Ra|awe go svrte siot tek na istorijata. Tokmu taka On se ra|a odnovo i odnovo vo du{ite na iljadnici lu|e i go izmenuva i preobrazuva siot nivni `ivot, pravej}i gi vernici od nevernici,

svetiteli

od gre{nici, gi spasuva onie koi propa|aat. Neka

praznikot

Ro`destvoto tovo

stane

na

Hrispraznik

na ra|aweto Hristovo vo na{ata du{a i na na{eto ra|awe vo Hrista. Da zamol~ime za svetot, za vo na{ata du{a da se rodi Slovoto Bo`jo i da nĂŠ ispolni so Bo`estvo, Svetlina i svetost...

Prevod od ruski jazik: Jani Mulev, dipl. teolog Naslov na izvornikot: Episkop Ilarion Alfeev, O vstre~e so Hristom. Ro`destvo Hristovo http://bishop.hilarion.orthodoxia.org

11


Pravoslavna Svetlina

Z a

Vo Prvata nedela od Velikiot Post na{ata Crkva ja slavi Pobedata na pravoslavieto, pobedata na vistinskoto hristijansko u~ewe nad site perverzii i iskrivuvawa, a od niv - eresi i la`ni u~ewa. Vo vtorata Nedela na Velikiot Post, niz ovaa pobeda na pravoslavieto kako da se povtoruva i prodlabo~uva vrskata so slaveweto na spomenot na eden od najgolemite stolbovi na pravoslavieto, arhierejot Grigorij Palama, arhiepiskopot solunski, koj{to preku negovata bogonosna

p r a v o s l a v n a t a

[to e pravoslavieto? Arhiepiskopot Averkij na Sirakuza i na manastirot Sveta Troica elokventnost i primerot na negoviot vozvi{en podvi`ni~ki `ivot, gi posrami u~itelite na lagata koi se drznaa da go otfrlat najsu{tinskoto vo pravoslavieto, podvigot na molitva i postot, koj{to go prosvetluva ~ovekoviot um so svetlinata na blagodatta i go pravi zaedni~ar na bo`estvenata slava. Stra{no! Kolku malku lu|e ima vo na{evo vreme, duri i pome|u obrazovanite, napati i pome|u sovremenite “bogoslovi” i klirici, koi to~no sfa}aat {to e pravoslavieto i vo {to e negovata su{tina. Tie mu prio|aat na ova pra{awe na eden sosema nadvore{en, formalen na~in i go objasnuvaat premnogu primitivno, duri i naivno, potpolno previduvaj}i gi negovite dlabo~ini i voop{to ne gledaj}i ja polnotata na negovata duhovna sodr`ina. Nasproti povr{noto mislewe na mnozinstvoto, pravoslavieto ne e samo edna od mnogute “hristijanski veroispovedi” koi denes postojat, ili kako {to gi narekuvaat ovde vo Amerika “denominacii”. Pravoslavieto e vistinskoto, neiskriveno, neizopa~eno od bilo koja ~ove~ka sofistika ili izmislica, vistinskoto u~ewe Hristovo vo seta negova ~istota i polnota - u~eweto na verata i pobo`nosta, koe{to e `ivot spored verata. Pravoslavieto ne e samo zbir na dogmati, prifateni kako vistiniti, prifateni na ~isto formalen na~in. Toa ne e samo teorija, tuku i praksa; toa ne e samo vistinska vera, tuku `ivot koj vo sé se soglasuva so ovaa vera. Vistinski pravoslaven hristijanin ne e samo onoj koj razmisluva na pravoslaven na~in, tuku onoj koj ~uvstvuva spored pravoslavieto i `ivee pravoslavno, koj te`nee da go otelotvori

v e r a

12


Hristos se rodi

vistinskoto pravoslavno u~ewe Hristovo vo negoviot `ivot. “Zborovite {to vi gi ka`av se duh i `ivot” ‡ taka im govore{e Gospod Isus Hristos na Negovite u~enici vo Negovoto bo`estveno u~ewe (Jovan 6, 63). Ottuka, u~eweto Hristovo ne e samo edna apstraktna teorija, otse~ena od `ivotot, tuku e duh i `ivot. Spored toa, samo onoj koj razmisluva pravoslavno, ~uvstvuva pravoslavno i `ivee pravoslavno realno mo`e da se smeta za pravoslaven. Istovremeno, treba da sfatime i zapametime deka pravoslavieto ne e samo i sekoga{ ona {to oficijalno se narekuva “pravoslavie”, za{to vo na{evo la`no i zlo vreme, pojavuvaweto nasekade na psevdo-pravoslavieto, koe{to se izdignuva i e utvrdeno vo svetot, e krajno te`ok, no za `al, ve}e neosporen fakt. Ova la`no pravoslavie te`nee surovo da go zazeme mestoto na vistinskoto pravoslavie, kako {to vo negovo vreme, Antihristot }e se stremi da Go istisne i zameni Hrista so sebe. Pravoslavieto ne e samo eden vid na ~isto zemna organizacija, koja{to e vozglavena od patrijarsi, episkopi i sve{tenici koi imaat sve{teni~ka slu`ba vo Crkvata, koja{to oficijalno se narekuva “pravoslavna”. Pravoslavieto e misti~noto “Telo Hristovo”,^ija{to glava e Samiot Hristos (vidi kaj Efes. 1, 22-23 i Kol. 1, 18, 24 itn.), i vo negoviot sostav gi vklu~uva ne samo sve{tenicite, tuku site onie koi vistinski veruvaat vo Hrista, koi na zakonski na~in, preku svetoto Kr{tenie stapile vo Crkvata, koja{to On ja osnova, onie koi `iveat na zemjata i onie koi se upokoile vo vera i pobo`nost. Pravoslavnata crkva ne e nekoj vid na “monopol” ili “biznis” na klirot, kako {to mislat neukite i onie koi mu se tu|i na duhot na Crkvata. Taa ne e nasledstvo na ovoj ili onoj arhierej ili sve{tenik. Taa e tesno povrzana duhovna zaednica na site koi vistinski veruvaat vo Hrista, koi na svet na~in se stremat da gi zapazuvaat zapovedite Hristovi so edinstvena cel, za nasleduvawe na ona ve~no bla`enstvo, koe{to Hristos Spasitelot ni go podgotvil za nas, i ako zgre{at poradi slabost, tie iskreno se kaat i se stremat da “prinesat plodovi dostojni za pokajanie” (Luka 3, 8). Vistina e deka Crkvata ne mo`e da bide celosno premestena od svetot, za{to vo nea vleguvaat lu|e koi sé u{te `iveat na zemjata, i zatoa “zemskiot” element vo nejziniot sostav i nadvore{na organizacija e neizbe`en; sepak, kolku e pomal ovoj “zemski” element, tolku }e bide podobro za nejzinite ve~ni celi. Vo sekoj slu~aj ovoj “zemski” element ne treba da go zamra~i ili zadu{i ~isto duhovniot element ‡ spasenieto na du{ata vo ve~niot `ivot ‡ poradi {to e osnovana i postoi Crkvata. Prviot i osnoven kriterium, koj{to mo`eme da go koristime kako voda~ za razlikuvawe na Vistinskata Crkva Hristova od la`nite crkvi (koi{to denes tolku mnogu gi ima!), e faktot {to taa ja ima zapazeno vistinata nedoprena, neiskrivena od ~ove~ki sofistiki, za{to spored Slovoto Bo`jo, “Crkvata e stolb i tvrdina na vistinata” (1. Tim. 3, 15), i zatoa vo nea ne mo`e da ima laga. Sekoj koj vo nejzino ime oficijalno objavuva ili potvrduva nekoja laga pove}e ne e Crkva. Ne samo vi{ite slu`iteli na Crkvata, tuku i redovite na vernite laici moraat da ja izbegnuvaat sekoja laga, se}avaj}i se na opomenata na apostolot: “Poradi toa, otkako ja otfrlivte lagata, ka`uvajte si ja vistinata sekoj na svojot bli`en”(Efes. 4, 25), ili “ne la`ete se eden so drug” (Kol. 3, 9). Hristijanite sekoga{ moraat da se se}avaat deka spored zborovite na Hristos Spasitelot, la`eweto e od |avolot, koj{to “e la`ec i tatko na lagata” (Jovan 8, 44). Pa taka, onamu kade {to ima laga, tamu ne e Vistinskata Pravoslavna Crkva Hristova! Na nejzino mesto tamu ima la`na crkva, koja{to svetiot vizioner `ivo i jasno ja

13


Pravoslavna Svetlina

opi{a vo negovoto Otkrovenie kako “golemata bludnica, koja {to sedi nad mnogu vodi; so nea bludstvuvaa zemnite carevi” (Otkr. 17, 1-2). Duri i vo Stariot zavet od Bo`jite proroci gledame deka nevernosta kon vistinskiot Bog ~estopati be{e pretstavuvano vo vid na prequba (vidi na primer, Jezekiil 16, 8-58; ili 23, 2-49). Za nas u`asno e ne samo da zboruvame, tuku i da pomislime deka vo na{ive bezumni denovi bi trebalo da zabele`ime ne malku obidi za pretvorawe na samata Crkva Hristova vo “bordel”, - a ova ne e samo vo pogornata figurativna smisla, tuku isto taka i vo bukvalna smisla na zborot, koga e tolku lesno za da se opravda{ sebesi, bludot i sekoja ne~istotija ne se ni smetaat za grevovi! Vakov primer vidovme vo t.n. “@iva Crkva” i “obnovlencite” vo na{ata nesre}na tatkovina (Rusija) po Revolucijata, a sega vo li~nosta na site sovremeni “modernisti” koi se stremat da si go olesnat jaremot Hristov (Mat. 11, 30) i da izvr{at predavstvo na sevkupnata podvi`ni~ka struktura na na{ata sveta Crkva, legaliziraj}i go sekoj prestap i moralna ne~istotija. Da se zboruva ovde za pravoslavie, se razbira, voop{to ne e soodvetno, nasproti faktot {to dogmatite na verata ostanale nedopreni i nepovredeni! Vistinskoto pravoslavie, pak, od druga strana, e tu|o na sekoja mrtva formalnost. Vo nego nema slepa privrzanost kon “bukvata na zakonot”, za{to toa e “duh i `ivot”. Onamu, od nadvore{en i ~isto formalen aspekt, kade {to sé izgleda to~no i strogo zakonski, toa ne zna~i deka e taka vo realnosta. Vo Pravoslavieto nema mesto na jezuitska kazuistika; omilenata izreka na svetovnite pravnici ne mo`e ovde da se primeni: “Ne treba da se gazi zakonot ‡ treba da se zaobikoli”. Pravoslavieto e ednata i edinstvena Vistina, ~istata Vistina, bez bilo kakvi primesi ili mala senka na nevistina, laga, zlo ili izmama. Najsu{tinsko ne{to vo pravoslavieto e podvigot na molitva i post, koj{to Crkvata osobeno go vozveli~uva vo tekot na Vtorata nedela vo Velikiot Post kako dvostran “~udesen me~” so koj se borime protiv neprijatelite na na{eto spasenie ‡ temnata demonska sila. Tokmu preku ovoj podvig na{ata du{a se prosvetluva so blagodatnata bo`estvena svetlina, kako {to u~i sveti Grigorij Palama, kogo {to svetata Crkva tor`estveno go slavi vo Vtorata Nedela na Velikiot Post. Slavej}i go negoviot sve{ten spomen, Crkvata go narekuva ovoj ~udesen arhierej “u~itel na blagodatta”, “svetilnik na Svetlinata”, “propovednik na bo`estvenata svetlina”, “nepomestliv stolb na Crkvata”. Samiot Spasitel Hristos go naglasuva golemoto zna~ewe na podvigot na molitva i post, koga Negovite u~enici ne mo`ea da gi isteraat demonite od nesre}noto mom~e koe be{e opsednato. On jasno im ka`a: “Ovoj, pak, rod (demonot) se isteruva samo so molitva i post” (Mat. 17, 21). Tolkuvaj}i go propovedni~ki ovoj evangelski stih, arhierejot Teofan Zatvornik pra{uva: “Mo`eme li da mislime deka onamu, kade {to nema molitva i post, deka demonot e ve}e tamu?” I odgovara: “Da, mo`eme. Demonite koga vleguvaat vo li~nosta ne sekoga{ go otkrivaat nivnoto vleguvawe, tuku se prikrivaat, tajno u~ej}i gi nivnite doma}ini na sekoe zlo i na otfrlawe na sekoe dobro. Taa li~nost mo`e da e uverena deka samata go pravi toa, iako taa samo ja ispolnuva voljata na nejziniot neprijatel. Samo zafati se so molitva i post i ne-

14


Hristos se rodi

prijatelot vedna{ }e si zamine i }e ~eka prilika na drugo mesto za da se vrati; i toj navistina }e se vrati dokolku molitvata i postot za kratko vreme bidat napu{teni” (Razmisluvawa za sekoj den od godinata, str. 245-246). Od ova mo`e da se izvle~e direkten zaklu~ok: onamu kade postot i molitvata se izostaveni, zamenareni ili potpolno otfrleni, tamu nema ni traga od pravoslavie ‡ tamu e oblasta na demonite koi si igraat so ~ovekot kako so nivna nesre}na igra~ka. Zatoa vnimavajte kade vodi siot sovremen “modernizam”, koj{to iziskuva “reformi” vo na{ata Pravoslavna Crkva! Site ovie slobodoumni misliteli i nivnite slugi, koi se stremat da go omalova`at zna~eweto na molitvata i postot, pa kolku i da ja ka`uvaat i objavuvaat nivnata navodna vernost na dogmatskoto u~ewe na na{ata Pravoslavna Crkva, realno ne mo`at da se smetaat za pravoslavni, i se poka`uvaat sebesi kako otpadnici od pravoslavieto. Sekoga{ da si spomnuvame deka samoto sosema formalno Pravoslavie nema cel, dokolku nema “duh i `ivot” ‡ a “duhot i `ivotot” na Pravoslavieto se pred sé i nad sé podvigot na molitva i post; osven toa, avtenti~noto postewe na koe{to Crkvata né u~i e sfateno vo ovoj slu~aj kako vozdr`uvawe vo sekoj pogled, a ne samo nejadewe na mrsna hrana. Bez podvigot ne postoi vistinsko hristijanstvo, odnosno, pravoslavie. Eve {to veli Samiot Hristos, prviot Podvi`nik: “Koj saka da vrvi po Mene, neka se odre~e od sebe, i neka go zeme krstot svoj i neka odi po Mene” (Marko 8, 34). Vistinski Pravoslaven Hristijanin e samo onoj koj se trudi da Go podra`ava Hrista vo noseweto na krstot i e podgotven da se raspne sebesi vo imeto na Hristos. Svetite apostoli jasno né u~at na ova. Pa taka, apostolot Petar pi{uva: “No, ako trpite, koga pravite dobro i stradate, toa Mu e ugodno na Boga. Bidej}i vie ste za toa povikani, oti i Hristos postrada za nas, ostavaj}i ni primer, za da vrvime po Negovite stapki” (1. Petr. 2, 20-21). Tokmu na istiot na~in svetiot apostol Pavle veli pove}e pati, deka site vistinski hristijani mora da se podvi`nici, i podvi`ni~kiot trud na hristijanite se sostoi vo seberaspnuvaweto zaradi Hrista: “Onie, pak, koi se Hristovi, go raspnaa teloto svoe so strastite svoi i pohotite” (Gal. 5, 24). Omilen izraz na sveti Pavle e deka morame da se soraspneme so Hrista za da mo`eme da sovoskresneme so Nego. Ovaa misla toj ja koristi vo razni negovi ka`uvawa, vo mnogu od negovite poslanija. Gledate, zna~i, deka onoj koj saka da go pominuva vremeto vo u`ivawe i bez da razmisluva za sebeotka`uvawe i sebe`rtvuvawe, tuku postojano pliva vo sekoe mo`no plotsko zadovolstvo i u`ivawe, e potpolno nepravoslaven, nehristijanin. Vo vrska so ova, velikiot podvi`nik na hristijanskata antika, dostopo~ituvaniot Isak Siriski, dobro né u~i: “Patot Bo`ji e sekojdneven krst. Nikoj ne odi na neboto `iveej}i opu{teno (odnosno, komforno, bezgri`no, zadovolen so sebesi, bez borba). A krajot na opu{teniot pat, znaeme kade zavr{uva” (Dela, str. 158). Ova e toj “{irok pat” koj{to, spored zborovite na Samiot Gospod, “vodi kon propast” (Mat. 7, 13). Zna~i ova e Pravoslavie, ili Vistinsko Hristijanstvo!

Prevodot od angliski: Jani Mulev, dipl. teolog.

Naslov na izvornikot: What is Orthodoxy? By Archbishop Averky of Syracuse and Holy Trinity Monastery

15


Pravoslavna Svetlina

Duhoven `ivot 1. Nie go ostavivme na kraj tainstvoto na bo`estvenata evharistija i }e zboruvame za nea oddelno, ne samo za{to taa e najveli~estvena od site crkovni tajni, tuku i zaradi nejzinata vrska so postot se obrazuval ogromen problem, ne edna{ ispituvan vo utrobata na Crkvata. Ovaa tema do na{i dni prodol`uva da gi interesira, kako pastirite na Crkvata, taka i mnogute verni. Bez ogled na toa {to ne bilo prifateno nikakvo oficijalno crkovno re{enie, vo pos-

Kolku

i

kako

t

Bo`estv lednite godini se pojavija diskusii i bea iska`ani mislewa koi pomognaa vo vistinskiot pristap kon toa pra{awe, kako od bogoslovska strana, taka i na prakti~no nivo. 2. Nema nikakov somne` deka osnovna cel, poradi koja se izvr{uva tainstvoto na bo`estvenata evharistija, e pri~estuvaweto na vernite. U~estvoto na vernite vo izvr{uvaweto na tajnata nezamislivo e bez najvisokata to~ka na toa u~estvo pri~estuvaweto so Teloto i Krvta Gospodovi. Vo drevnata Crkva od pri~estuvaweto se odla~uvale samo onie koi te{ko zgre{ile, koi{to i bile oddale~uvani od crkovnata zaednica do po~etokot na Liturgijata na vernite, odnosno od tainstvoto na evharistija. Ova e kristalno jasno u~ewe na Svetoto pismo i celoto crkovno Predanie, t.e. predanieto na na{ite bogonosni Otci, sve{tenite pravila i najdrevnata crkovna praksa. Vo toa u~ewe i praksa, koi{to gi primila Crkvata vo po~etokot, kako uslov za `ivot vo Hrista se uka`uva na kolku {to e mo`no po~esto u~estvo na vernite vo bo`estvenata evharistija, “postojano pri~estuvawe� kako {to u~ele vo svoeto delo, posveteno na konkretnovo pra{awe, dvajcata na{i otci, koi `iveele ne tolku odamna, sveti Makarij Notaras, episkopot korintski i sveti Nikodim Svetogorec. Iako sega, vo epohata na bogoslovskata neukost, situacijata delumno se izmenila, i pome|u mnogumina vernici se rasprostranila poinakva praksa, a taa, se razbira, se pojavuva ne kako crkovno Predanie, tuku naprotiv, kako otstapuvawe od nego i

16


Hristos se rodi poka`uva opa|awe na crkovniot `ivot. 3. I taka nie treba ~esto da pristapuvame kon bo`estvenata evharistija. Normalno, pra{aweto za toa kolku ~esto }e se pri~estuvame, nie treba da go re{ime ne sami, tuku zaedno so svojot duhoven otec ‡ verniot rakovoditel vo `ivotot spored Hrista. Samo na toj na~in nie mo`eme da bideme uvereni, deka na{eto u~estvo vo tainstvoto nema pre~ki i toa odgovara na svojot osnoven uslov - duhovnata ~istota, koja{to apsolutno e neophodna za dostojno, a ne nedostojno pri~estuvawe so Teloto i Krvta Gospodovi, soglasno so u~eweto na apostolot Pavle (vidi vo 1. Kor. 11, 26- 29). Apostolot pi{uva: “No, ~ovekot da se ispita samiot sebe i potoa da jade od ovoj leb i da pie od ovaa ~a{a” (1. Kor. 11, 28). Toa “ispituvawe”, koe{to,

reba

da

postime

enata

Pri~est

pred

spored zborovite na apostolot, se poka`uva za nas kako neophodno za podgotvuvawe za bo`estvenata pri~est, se sostoi tokmu vo temelna proverka na na{ata duhovna ~istota i vklu~uva vo sebe ispituvawe na sovesta, ispoved, `ivot so strav Bo`ji, qubov kon bli`nite i pomiruvawe so na{ite bra}a. 4. Osven vo duhovnata ~istota, vo {to u{te se sostoi na{ata podgotovka za primawe na bo`estvenata pri~est? Sve{tenite pravila na najjasen na~in propi{uvaat, deka vernite - klirici i laici - se dol`ni da pristapuvaat kon bo`estvenata evharistija na gladno srce, t. e. so prazen `eludnik “za sve{tenodejstvoto da bide izvr{eno od lu|e koi{to ne jadele”, soglasno so 29. pravilo na VI Vselenski sobor. Kako {to zabele`uva Aristin, eden od najistaknatite tolkuva~i na sve{tenite pravila, koj `iveel vo dvanaesettiot vek, “iako Gospod tajnovodstvuval so u~enicite po ve~erata, nie ne treba da go sledime prete{kiot za nas primer, tuku da go sledime crkovniot obi~aj, i sve{tenicite da prinesuvaat sveti darovi na `rtvenikot na gladno srce, i kon pri~estuvaweto isto taka da pristapuvaat gladni”. Toa e o~igledno i od praksata koja postoela za vreme na pri~estuvaweto na Liturgijata na Prethodnoosvetenite darovi, koga se izvr{uvala vo sreda i petok nave~er. Vernite, podgotvuvaj}i se da se pri~estat so bo`estvenata evharistija, ni{to ne jadele do vremeto na pri~estuvaweto. Isklu~ok od ova op{to pravilo se pravi, soglasno so 9. pravilo na sveti Nikifor Ispovednik, samo za onie {to bile pred umirawe, na koi im se razre{uvalo davawe evharistija “i po jadewe”. 5. Drugiot uslov, koj{to go baraat sve{tenite pravila e vozdr`uvawe pred bo`estvenoto pri~estuvawe. Kako {to sve{tenstvoto, koe{to ja izvr{uva Bo`estvenata Liturgija, (“na Bo`estvenite Tajni da im pristapuvaat osveten-

17


Pravoslavna Svetlina

ite�) taka i vernite koi se podgotvuvaat da pristapat kon bo`estvenata pri~est, vo nave~erieto treba da se vozdr`uvaat od svoite soprugi i sopruzi. Sveti Nikodim Svetogorec go objasnuva 13. pravilo na sveti Timotej Aleksandriski, i veli, deka sopru`nicite ne se dol`ni da imaat telesni odnosi vo sabota i nedela (i op{to na site praznici) dokolku vo toj den se izvr{uva Liturija, tie se dol`ni da se podgotvuvaat za u~estvo vo bo`estvenata pri~est. 6. ^istotata, neophodna za na{eto u~estvo vo bo`estvenata evharistija, iziskuva, soglasno so pravilata, `enite da ne se pri~estuvaat vo periodot na mese~noto ~istewe, tuku najprvo da se is~istat i duri potoa da pristapat kon bo`estvenata pri~est (2. pravilo na svetiot Dionisij Aleksandriski i 7. pravilo na svetiot Timotej Aleksandriski). Taa, pak, zabrana se odnesuva i za ma`ite, t.e. i tie isto taka ne smeat da se pri~estuvaat koga vo prethodnata no} imale istekuvawe, t.e. polucija za vreme na son. 7. Po sÊ {to be{e ka`ano pogore za vostanovenite kanonski uslovi za vernite koi se podgotvuvaat za pri~estuvawe, }e se vratime kon na{eto po~etno pra{awe: Kolku i kako treba da postime pred bo`estvenata pri~est? Ni drevnata crkovna praksa, ni sve{tenite kanoni ne opredeluvaat nikakov poseben post za onie, koi se podgotvuvaat da pristapat kon svetata evharistija. Vo apostolsko vreme, pa i podocna, vernite se pri~estuvale po zaedni~kata ve~era. Se razbira, podocna poradi mnogu pri~ini prestanala ovaa praksa i pobo`nosta pred bo`estvenata pri~est ja pottiknala Crkvata da opredeli, vernite da se pri~estuvaat na gladno srce, t.e. da se vozdr`uvaat od sekakva hrana i od voda po ve~erata ili, barem od polno} pa do pri~estuvaweto. Crkovnite pravila go opredeluvaat samo toj evharistiski post i ni{to drugo. 8. Toa {to pred bo`estvenoto pri~estuvawe nema poseben post, se gleda i od praktikata, koja{to od drevnost ja sledat kliricite. Podgotvuvaj}i se za slu`ewe Liturgija, tie go zapazuvaat samo osnovniot evharistiski post, t. e. se vozdr`uvaat od hrana i voda, od polno} pa do zavr{uvaweto na Liturgijata.

18


Hristos se rodi

9. Iako, verojatno, mo`e da se smeta za izraz na pobo`nost, rasprostranetiot obi~aj da se posti tri dena bez maslo pred bo`estvenata pri~est, koj do na{e vreme go zapazuvaat mnogu hristijani, sepak toj ne e osnovan od vistinskoto Crkovno Predanie. Toj vlegol vo crkovniot `ivot vo periodot na bogoslu`beno nazaduvawe, i za `al do na{evo vreme e povrzan so neopravdanoto retko u~estvo na mnogumina vernici vo tainstvoto na evharistija, a vo mnogu slu~ai toa osobeno e to~no za na{evo vreme, i e povrzan so odbivaweto na istite vernici da gi zapazuvaat od Crkvata vostanovenite pove}ednevni i ednodnevni posti. Ako bukvalno go zapazuvaat toj obi~aj na tridneven post, toga{, za `al, vernite nikoga{, osven za Pasha, ne mo`at da se pri~estat vo nedelite, bidej}i kanonite zabranuvaat post vo sabota. Me|utoa na toj na~in se uni{tuva pashalniot karakter na voskresniot (nedelniot) den i za vreme na nedelnoto sobirawe vo crkva, vernite ostanuvaat daleku od Ve~erata Gospodova, ostanuvaj}i samo obi~ni gleda~i na sve{tenodejstvoto! 10. Doa|aj}i kon krajot, da zabele`ime: nesomneno, postot sekoga{ e polezen, pa i pred Bo`estvenoto pri~estuvawe, iako Crkvata ne propi{ala takov post. No tokmu toj post, zapazuvan od vernite dobrovolno ili po sovet na duhovnikot, ne treba da stane prepreka za na{eto ~esto u~estvuvawe vo evharistijata ‡ tokmu toa go bara i prirodata na ova tainstvo, {to uporno go istaknuvaat sve{tenite kanoni i {to go potvrduva drevnata crkovna praksa. Onie vernici, koi{to mo`at da se pri~estat vo nedela, zadol`itelno treba da zapazuvaat post bez maslo vo petok. Vo sabota od po~it kon kanonskata zabrana za post tie treba da upotrebuvaat hrana so rastitelno maslo. Naprotiv, za ve~era da vkusat {to e mo`no poednostavna hrana: lesna u`ina, su{eni ili sve`i ovo{ja. Na vakov na~in nie i gi zapazuvame sve{tenite kanoni, koi zabranuvaat post vo sabota, i do nekoj stepen telesno se podgotvuvame za u~estvuvawe vo nedelnata evharistija. (Bele{ka: redovno mo`at da se pri~estuvaat vernicite koi redovno postat, odnosno, sekoja sreda i petok i ~etirite golemi posti, i koi redovno se ispovedaat kaj svojot duhovnik - sve{tenik ili episkop, i od nego dobile blagoslov za da se pri~estuvaat redovno.)

Prevod od ruski jazik: Nikola \or|ievski, apsolvent na teologija Naslov na izvornikot: Arhimandrit Simeon Kupas CerkovnìŸ post Za~em, kogda i kak mì postimsÔ

19


Pravoslavna Svetlina

C r k o v n a u m e t n o s t

Dokolku ikonata Hristova, koja e osnova na hristijanskata ikonografija, pretstavuva crta na Boga koj stana ^ovek, toga{ ikonata na Majkata Bo`ja go prika`uva prvoto ~ove~ko sozdanie vo koe e dostignata celta na Ovoplotuvaweto - obo`uvawe na ~ovekot. Pravoslavnata Crkva go potvrduva srodstvoto na Bogorodica so padnatoto ~ove{tvo, koe nosi posledici na prvorodniot grev. Taa ne ja izdvojuva od Adamovoto potomstvo. Istovremeno, isklu~itelnoto dostoinstvo na Majkata Bo`ja, nejzinoto li~no sovr{enstvo i najvisokiot stepen na dostignata svetost, go objasnuvaat

Majkata i Mladenecot. Tuka se istaknuva prirodnoto ~ove~ko ~uvstvo, maj~inskata qubov i ne`nost. Toa e obraz na Majkata koja dlaboko `ali poradi pretstojnite stradawa na Sinot i vo mol~anie ja pre`ivuva nivnata neizbe`nost. Vtoriot obraz pripa|a na obrazot koj go vikame Odigitrija - ,,Patevoditelka”. Na ovaa ikona i Bogorodica i Mladenecot se svrteni pravo kon nabquduva~ot. Ovaa seriozna i veli~estvena ikona posebno go naglasuva Bo`estvoto na Mladenecot Hristos. Tretata ikona, najverojatno, ja prika`uvala Bogomajkata bez Mladenecot.

Ne ra ko tv or en ob ra z na Pr es ve ta Bo go ro di ca nejzinoto osobeno proslavuvawe. Bogorodica prva od seli~niot ~ove~ki rod ja dostignala smislata koja e postavena pred site lu|e: secelosno preobrazuvawe na ~ove~kata priroda. Taa e edinstvena od site sozdadeni bitija koja ja preminala granicata pome|u vremeto i ve~nosta i ve}e se nao|a vo Carstvoto koe Crkvata go o~ekuva po Vtoroto Hristovo doa|awe. ,,Boga vo sebe nesmestlivo si go smestila”, ,,Vistinska Majko Bo`ja” , sve~eno proglasuva ^etvrtiot vselenski sobor (Efes, 431 god.). Taa zaedno so Hrista upravuva so `ivotot na svetot. Poradi toa nejzinite ikoni zazemaat posebno zna~ajno mesto: vo hramot i bogoslu`enieto nivnoto mesto e vedna{ do ikonata na Spasitelot. Ikonite na Majkata Bo`ja se razlikuvaat od ikonite na ostanatite svetiteli i angelite kako so pove}evrsnite ikonografski tipovi, taka i so koli~inata i merkata na po~ituvaweto. Prvata ikona na Majkata Bo`ja crkovnoto Predanie mu ja pripi{uva na sv. evangelist Luka. Toj vedna{ po praznikot Pedesetnica nacrtal tri ikoni. Prvata od niv pripa|a na tipot nare~en ,,umilenie”, koja go prika`uva zaemnoto miluvawe na

20

Podatocite za nea se nejasni. Najverojatno taa ikona bila nalik izobrazuvawe na Bogorodica vo Deisis, odnosno vo molitveno obra}awe kon Hrista. Denes Ruskata crkva ima okolu desetina ikoni na Bogorodica koi se pripi{ani na sv. ap. i evangelist Luka. Osven toa, na zapad i na Sveta Gora gi ima 21 na broj, od koi 8 se vo Rim. Jasno e deka tie ikoni ne se pripi{uvaat na evangelistot so zna~ewe deka gi naslikal: nitu edna ikona od onie koi gi naslikal toj ne do{la do nas. Avtorstvoto na svetiot evangelist tuka treba da se razbere vo smisla po kogo ja vikame kopijata na pretstavata na ikonata koja nekoga{ toj ja naslikal. Apostolskoto Predanie ovde mora da se razbere na istiot na~in kako i apostolskite pravila ili apostolskite Liturgii. Tie se povrzuvaat so apostolite ne zatoa {to tie sami gi napi{ale, tuku zatoa {to nosat apostolski karakter i poseduvaat apostolski avtoritet. Istiot slu~aj e í so ikonite koi gi ,,naslikal” evangelistot Luka. Predanieto za toa deka evangelistot Luka prv ja naslikal ikonata na Bogorodica predadeno ni e, pome|u drugoto, vo bogoslu`benite tekstovi na praznicite


Hristos se rodi koi se posveteni na nekoi ikoni na Majkata Bo`ja, kako {to e, da re~eme, Vladimirskata ikona, koja pripa|a na tipot umilenie (21 maj, 23 juni i 26 avgust). Na ve~ernata, na litijnite stihiri (glas 6) se soop{tuva: ,,Blagovesnikot na evangelskite tajni prv ja naslika tvojata ikona. Toj ti ja donese tebe, Carice, da ja prifati{ i napravi{ silna za da gi spasuva onie koi te po~ituvaat. Kako milostiva i kako sou~esni~ka vo na{eto spasenie, si se zaraduvala i izrekla zborovi kako vo vremeto koga go za~na Boga: Otsega }e me ubla`uvaat site rodovi. Gledaj}i ja ikonata, so svojata vlast si rekla: “So ovoj obraz neka bide mojata blagodat i mojata sila”. I nie navistina veruvame deka si go ka`ala toa, Vladi~ice na{a, i deka so pomo{ na ovoj obraz si so nas. Na utrenata, vo prvata pesna na kanonot nie slu{ame (glas 4): ,,Slikaj}i go tvojot se~esen obraz, bo`estveniot Luka, bogovdahnatiot pisatel na Evangelieto Hristovo, go izobrazi Tvorecot na site na tvoite race”. Vtoriot tekst uka`uva na faktot deka ikonata na Majkata Bo`ja ja naslikal sveti Luka, a pokraj toa, potvrduva deka samata Bogorodica ne samo {to ja odobrila svojata ikona, tuku ì ja dala svojata sila i blagodat. Crkvata ovoj tekst go upotrebuva vo slu`bite za nekolkute ikoni na Majkata Bo`ja od razli~ni tipovi, koi se napraveni po prototipovite na evangelistot Luka. So toa Crkvata go istaknuva preemstvoto na blagodatta i silata koi se zaedni~ki za site kopii na tie ikoni, znaej}i deka gi obnovuvaat (so osobeni simvoli) site izvorni crti na Majkata Bo`ja, so~uvani od evangelistot Luka. Najstaroto, pak, istorisko svedov{tvo so koe raspolagame poteknuva od Ⅵ vek. Toa se pripi{uva na Teodor ^tec, vizantiski istori~ar od prvata polovina na Ⅵ vek (okolu 530 god.). Toj bil ~tec vo carigradskiot hram Sveta Sofija. Teodor govori za prenos na ikonata na Bogorodica koja ja naslikal evangelistot Luka od Erusalim vo Carigrad (450 god.). Caricata Evdokija, `ena na carot TeodosijⅡja pratila taa ikona na svojata sestra, svetata Pulherija. Vo Ⅷ vek sveti Andrej Kritski i sveti German, patrijarh carigradski (od 715 do 730) isto taka govorat za ikonata Bogorodica - Odigitrija koja se pripi{uva na evangelistot Luka i koja se nao|ala vo Rim. Sveti German dodava deka taa ikona bila

naslikana za vreme na `ivotot na Bogorodica i pratena vo Rim od Teofil, onoj ,,znamenit Teofil” za kogo se govori vo prologot na Lukinoto evangelie i Delata apostolski. Drugo predanie pak izvestuva deka ikonata koja ja naslikal evangelistot i koja ja blagoslovila Bogorodica, bila pratena na istiot Teofil, no ne vo Rim tuku vo Antiohija. Kako i da bilo, vo Ⅳ vek, koga hristijanstvoto stanalo dr`avna religija i koga ve}e nemalo opasnost od ismevawe na svetiwite, ikonata koja nekoga{ mu pripa|ala na Teofil i koja se ~uvala vo ~esniot dom vo Rim, steknuva sè pogolema i pogolema slava. Od ~esnata ku}a, ikonata (ili nejzina kopija) e prenesena vo hram. Svetiot papa Grigorij Veliki (od 590 do 604) so sve~ena krsna litija vo peewe na molitvi 590-ta godina po~ituvanata ikona na Majkata Bo`ja, ,,koja, kako {to se misli, ja naslikal svetiot Luka”, ja prenesuva vo bazilikata sveti Petar. Osven za ikonite koi gi naslikal evangelistot Luka, predanieto govori i za eden nerakotvoren obraz na ikonata na Majkata Bo`ja. Negovoto poteklo na kratko se objasnuva vo slu`bata na Kazanskata ikona na Bogorodica (se slavi na 8 juli i 22 oktomvri): ,,Bo`estvenite apostoli na Slovoto, veleglasnite blagovesnici na Hristovoto Evangelie, sozdavaj}i bo`estvena Crkva vo tvoe ime, Vladi~ice, pristapija i te zamolija da dojde{ na nejzinoto osvetuvawe. Ti, pak, Bogomajko, si rekla: ‚Odete vo mir i jas sum tamu so vas‘. Tie otidoa i na yidot od crkvata go izobrazija, Vladi~ice, likot na tvojot obraz” (sedalen od 3-ta pesna na kanonot). Predanieto govori deka toa bile Petar i Jovan i deka hramot bil soyidan vo Lida (Lidskata Bogorodica se slavi na 12 mart). Vo Ⅷ vek sveti German idniot patrijarh carigradski, pominuvaj}i pokraj Lida dal da se napravi kopija na ikonata koja, podocna, za vreme na ikonoborstvoto ja pratil vo Rim. Po pobedata nad ikonoborstvoto obrazot na Lidska Bogorodica se narekuva u{te i Rimski (se slavi na 26 juni). Prevod od srpski jazik: sve{tenik Borislav Bobevski

21


Pravoslavna Svetlina

Pravoslavnoto sfa}awe za Predanieto D-r Konstantin Skuteris Profesor na Teolo{kiot fakultet vo Atina

Nema somne` deka `iveeme vo tragi~en svet, svet koj odi po pat ~ij kraj ne se gleda, pat koj izgleda ne vodi nikade. Na ovoj na{ svet, faten vo negovata zaludnost, Crkvata doa|a da mu poka`e drug pat, i taa go pravi ova proektiraj}i go nejziniot na~in na postoewe. Kone~no, ne be{e li Hristos Onoj Koj re~e “Jas sum patot”? Spored ova, Crkvata dojde da se sprotivstavi na tragedijata od ~ove~kata istorija, nejzinoto postoewe, nejziniot `ivot. “I `ivotot se javi, i vidovme, i svedo~ime, i ve izvestuvame za ve~niot `ivot, koj be{e vo Otecot i nam ni se javi” (1. Jov. 1. 2). Vo neizvesnosta na sovremeniot svet, Crkvata se pojavuva kako edinstvena mo`nost za vistinski `ivot. Crkvata stapuva vo vselenata kako “nov kosmos” (svet), kako “sozdanie na drug svet”. Se razbira, evidentno e deka koga zboruvame za Crkvata, ne mislime na socijalen i sekularen organizam, ili pak za humanitarno dru{tvo zagri`eno za moralnoto podobruvawe na ~ovekoviot `ivot. Pod Crkva go podrazbirame `ivotvornoto Telo na Bogo~ovekot: mislime na Hristos li~no, prenesuvan i rasprostranet niz vekovite. Vo krajna linija, koga zboruvame za Crkvata podrazbirame predavawe (predanie) na `ivotot. “Kako {to go primivte Gospoda Isusa Hrista, taka i odete po Nego, vkoreneti i utvrdeni vo Nego i ukrepeni vo verata, kako {to ste nau~eni, izobiluvaj}i vo nea so blagodarnost. Bra}a, pazete nekoj da ne ve zavede so filosofija i so prazna izmama spored ~ove~koto predanie, spored stihiite na svetot, a ne po Hrista” (Kol. 2. 6-8).

Edinstvoto na Crkvata i Predanieto

Predanieto i Crkvata ne se prosto paralelni koncepti, tuku realnosti koi se su{tinski vo me|usebni odnosi i svrzani zaedno. Bez da bidat uni{teni, tie ne mo`at da bidat razdeleni; tie postojat sekoga{ obedineti bez me{awe. Navistina, vo taa smisla, Crkvata e Predanieto i Predanieto e razbrano kako sovest na Crkvata. Ottuka, nevozmo`no e da se zboruva za Predanieto bez, vo isto vreme, da se zboruva za Crkvata. U~eweto za Predanieto e eklisiologija: navistina, sr`ta na Crkvata. Ovde Predanie e Hristos, Kogo {to Go primivme, kako {to veli sv. Pavle; i tokmu ova Predanie e antiteza na “~ove~koto predanie, spored stihiite na svetot, a ne po Hrista”. Koga velime Predanieto e Hristos, nie mislime deka Crkvata upatuva nazad kon Hrista i preku Hrista kon suverenoto na~alo na Bog Otecot, kon izvorot na Troi~noto i crkovno edinstvo: “Edno telo ste, i eden Duh, kako {to ste i povikani kon edna nade` na va{eto zvawe; Eden e Gospod, edna e verata, edno e kr{tavaweto, eden e Bog i Otec na site, Koj e nad sè, i preku site, i vo site nas” (Efes. 4, 4- 6). Taka stignuvame do izvorot na Crkovnoto edinstvo, do izvorot na Predanieto, do izvorot na sekoj dar. Vo `ivotot na nadsu{testvenata Troica, Otecot, Koj{to e edinstvenata pri~ina i na~elo na ipostasite (li~nostite) im se pre-

22


Hristos se rodi dava Sebesi na drugite dve bo`estveni Li~nosti, ra|aj}i Go Sinot i predizvikuvaj}i Go Svetiot Duh da proishodi. Treba da go razbereme ova “predavawe” (predanie) kako op{tewe na seta bo`estvena su{tina na Otecot i Sinot i Svetiot Duh, kako potpolna kenoza (isto{tuvawe, ispraznuvawe) na Otecot. Prvenstvoto ovde e razbrano kako vrvna granica na qubovta: predavaweto na Otecot vo polza na drugite dve li~nosti. Sinot i Svetiot Duh odgovaraat na ovoj izliv na Ot~inskata qubov. Tie ne ja uzurpiraat qubovta na Otecot za svoja li~na korist, nitu ja grabaat (Filip. 2, 6), tuku od svoja strana ja nudat nivnata egzistencija i `ivot ‡ sli~no, vo qubovta ‡ na Otecot. Ovaa razmena (αντιδοσις) e izrazena kako apsolutno poslu{anie kon voljata na Otecot. Sli~no vo Crkvata, koja e ikona i odraz na `ivotot na Troi~niot Bog, Sinot se predava Sebesi za `ivot na svetot (Jovan 6, 51). I ovde, isto taka, ima izobilstvo od qubov i od davawe. Ovde imame predavawe vo qubovta (η παραδοσεις εν αγαπη). “Za{to Bog tolku go vozqubi svetot, {to Go dade Svojot Edinoroden Sin” (Jovan 3,16). Apsolutnoto poslu{anie na Sinot kon Otecot Go vodi kon kenozis, kon smirenie, zaradi spasenieto na svetot. Isto taka Svetiot Duh prebiva vo svetot za da bide postojan svedok na vistinata (Jovan 15, 26). Ishodej}i od Otecot i bivaj}i ispraten preku Sinot, Svetiot Duh go prodol`uva deloto Hristovo vo istorijata, bivaj}i Ute{itel na lu|eto. Sleguvaweto na Svetiot Duh, razbrano kako predanie i vdomuvawe (ενοικησις) vo teloto na Crkvata, go osiguruva ~uvaweto na vistinata i noviot `ivot. Svetiot Duh ì se predava (παραδιδεται) na Crkvata; ne sleguva pove} ekratno vrz zemjata, tuku prebiva i se vseli vo istoriskata Crkva. Pedesetnica ne e nastan koj mu pripa|a na minatoto: poprvo taa e postojano prisustvo vo `ivotot na Crkvata, univerzalna realnost koja ja pregrnuva Crkvata, pravej}i ja `iva ikona na ve~nosta vo istorijata na svetot. Spored ova, vnatre{nite me|usebni odnosi pome|u trite bo`estveni li~nosti isto kako i vo Crkvata (koja{to e ikona na zaednicata na Troica) Bo`jata qubov se manifestira kako predanie, kako postojano izlevawe. Bog Otecot se dava Sebesi zaradi drugite dve bo`estveni li~nosti;

Sinot, od qubov, stana eden od nas i se predade Sebesi za ~ove~kiot rod; na kraj, Ute{itelot prebiva vo teloto na Crkvata do svr{etokot (συντελεια) na vekovite i go prodol`uva deloto na Sinot vo svetot.

Otkrovenie i Predanie

Prebivaweto na Svetiot Duh vo teloto na Crkvata, zna~i deka, Crkvata ja ~uva vistinata i otkrovenieto na ist na~in, kako {to `ivoto telo si ja ~uva du{ata. Otkrovenieto ‡ ~ija{to kulminacija, kako {to znaeme e Pedesetnica ‡ go konstituira primarniot faktor vo `ivotot na Crkvata. Crkvata e `iva zatoa {to go poseduva Otkrovenieto, tokmu zatoa {to go poseduva, taa i postoi. Kone~no, koga velime deka Crkvata go poseduva i ~uva Otkrovenieto, sakame da ka`eme deka taa go pravi toa zatoa {to Otkrovenieto e Predavawe (παραδοσεις) i stanuva Predanie vo Crkvata. Predanie e tokmu zatoa {to be{e preneseno (παραδοθη) vo Hrista i vo Svetiot Duh, i stanuva Predanie zatoa {to Crkvata go ~uva niz tekot na istorijata, kako sila na nejziniot `ivot. So drugi zborovi, Predanieto e neprekinatoto postoewe na Otkrovenieto vo Crkvata. Toa e vnatre{nata i privle~na sila koja{to ja dr`i Crkvata zaedno. Preku Predanieto, Crkvata e so~uvana `iva i nepromeneta, ednostavno, za{to samo vo Predanieto mo`e da bide najdena avteni~nata poraka na Otkrovenieto, i samo preku Predanieto `ivotot na Crkvata stignuva vo sekoj daden moment od vremeto. U{te na samiot po~etok od nejzinoto postoewe, pa sè do den denes, Crkvata e svesna ‡ so istiot intenzitet sega kako i toga{ ‡ za prisustvoto na Hristos i Ute{itelot. Spored ova, Crkvata u{te od prviot moment od nejzinoto postoewe, pa sè do den denes, go `ivee i do`ivuva Otkrovenieto, i taa}e prodol`i da go pravi ova zasekoga{, taka {to i “vratite na pekolot nema da ja nadvladeat” (Mat. 16, 18). Ova `iveewe i povtorno do`ivuvawe na Otkrovenieto vo Crkvata, ovaa kontinuirana sega{nost na Otkrovenieto koe{to e realizirano preku Predanieto, go konstituira `ivotot na Crkvata: Evangelieto “Koe go primivte i vo Koe stoite; preku Nego i se spasuvate” (1. Kor. 15, 1-2). Predanieto, spored toa, e sigurnosta deka toa {to nie denes go poseduvame ne e ne{to koe e zastanato vo

23


Pravoslavna Svetlina vozduhot, tuku poprvo e organski povrzano so `ivotot na Hristos i so sè ona {to apostolite go primija. So drugi zborovi, Predanieto ni ja obezbeduva ve~nosta, sovremenosta i univerzalnosta na evangelieto, koe e pre`iveano vo Crkvata vo sekoja istoriska realnost, i koe preku Crkvata mu se soop{tuva na svetot kako propoved na spasenieto.

Predanieto i sega{nosta

Vo vrska so ova treba da ka`eme deka Predanieto ne e ednostavno glasot na minatoto; poprvo, toa e glasot na ve~nosta. Predanieto ne e nekoj vid na sve{tena arheologija, pa nitu zabele{ka na iskustvoto od minatoto. Vrednosta i zna~eweto na Predanieto ne e vo toa {to e bazirano vrz izvonredna istoriska avtenti~nost, tuku vo toa {to e bazirano vrz nepromenliviot i sekoga{ `iv glas na Otkrovenieto. Ovaa vernost na Predanieto ne zna~i ednostavno priznavawe na istoriskoto minato, tuku isto taka primawe, so smirenie, na zborot Bo`ji. Predanieto ne e samo svedo{tvo na istorijata, “da” na `ivotot vo minatoto: poprvo, toa e upatuvawe kon vistinata koja be{e otkriena vo Hrista i e so~uvana vo Crkvata vo Svetiot Duh. Otec Georgi Florovski dobro zabele`uva: Predanieto ne e vo princip te`neewe za restavrirawe na minatoto, koristej}i go minatoto kako kriterium za sega{nosta. Takvoto sfa}awe za Predanieto e otfrleno od istorijata i od svesta na Crkvata. Predanieto e avtoritet za pou~uvawe, potestas magisterii, avtoritet za da go nosi{ svedo{tvoto na vistinata. Crkvata go nosi svedo{tvoto na vistinata, ne preku spomnuvawe ili od zborovite na drugite, tuku od nejziniot `ivot, neprekinato iskustvo, od sobornata polnota... Vo ova se sodr`i toa “predanie na vistinata”, traditio veritatis, za koe{to sv. Irinej zboruva{e. Spored nego, toa e povrzano so “vistinskoto pomazanie na vistinata”, charisma veritatis certum, i “u~eweto na Apostolite” za nego ne be{e tolku mnogu nepromenliv primer za da bide povtoruvan ili imitiran, kako ve~no `iveewe i nepresu{en izvor na `ivot i inspiracija. Predanieto e konstantno traewe na Svetiot Duh, a ne samo spomnuvawe na zborovi. Predanieto e harizmati~no (blagodatno) a ne istorisko, na~elo. Predanieto, kako harizmati~en nastan, kako edno neprekinato otkrovenie na zborot Bo`ji vo Svetiot Duh vo sekoj karakteristi~en istoriski period ne e ne{to dale~no, ne{to {to otskoknuva od istorijata i koe{to, za da go otkriete mora da se vratite nazad vo vekovite, tuku toa e realnost koja e krajno sovremena, tokmu kako {to plodovite na Duhot (“qubov, radost, mir, dolgotrpenie, dobrina, milosrdnost, vera, krotost, vozdr`livost” Gal. 5, 22-23) se krajno sovremeni za `ivotot na moderniot ~ovek. Predanieto e sekoga{ prisutno, ovde i sega. Sekoga{ e otvoreno, podgotveno da ja pregrne sega{nosta i da ja primi idninata. Tokmu kako {to Crkvata vo sekoj daden istoriski moment prima novi ~lenovi, pa isto taka Predanieto e opiplivo i verodostojno vo sekoe vreme, ednostavno za{to Crkvata e `iviot nositel na Predanieto. Sovremenosta na Predanieto e bazirana vrz neprekinatoto prisustvo na Hristos vo Crkvata, i na sigurnosta deka u~itel na Crkvata e Svetiot Duh. Patrijarhot Dositej Erusalimski, vo svoeto Ispovedanie (1672) pi{uva: Veruvame deka sobornata Crkva ja u~i Svetiot Duh. Za{to toj e vistinskiot Ute{itel, Kogo {to Hristos Go ispra}a od Otecot za da nè u~i na vistinata i za da ja istera temninata od umovite na vernite. U~eweto (διδαχη) na Svetiot Duh, ne ja pravi direktno Crkvata prekrasna i sjajna, tuku indirektno, preku Otcite i vozglavitelite na

24


Hristos se rodi baziraj}i se sebesi potpolno na na{ata brilijantnost i iskustvo, bez Predanieto, ja razgoluvame Crkvata oble~ena vo Hrista; go odvojuvame teloto od glavata, go odzemame `ivotodavniot Duh, taka ostavaj}i go evangelieto otvoreno za individualen sud i proizvolnite kaprici na na{ata sopstvena subjektivnost. Pravoslavnite patrijarsi od Istok vo nivnoto poznato poslanie od 1848 go opi{aa mnogu ednostavno, no so kompletna teolo{ka polnota ovoj kontinuitet na Predanieto: Na{ata vera, bra}a, ne e nitu od ~ovek nitu preku ~ovek, tuku preku otkrovenieto na Isus Hristos, koja svetite apostoli ja propovedaa, sve{tenite Vselenski sobori ja potvrdija, najgolemite i mudri doktori (u~iteli) na vselenata ja prenesoa preku nivnoto u~ewe, i svetite ma~enici ja potvrdija so nivnata krv. Ja ~uvame ~ista veroispovedta koja ja imame primeno. Ne mo`eme da go negirame `ivotot na Crkvata, toj “neprekinat lanec”, koj ja definira “sve{tenata ograda” na Crkvata, “~ija{to vrata e Hristos i vo koja seto pravoslavno stado e pastirstvuvano”. (prodol`uva)

Sobornata Crkva. Otfrlaweto na va`nosta od Predanieto e su{tinsko otfrlawe na deloto na Svetiot Duh vo istorijata i somne` vo Negovite blagodati (χαρισματα). Kone~no, da se otfrli Predanieto zna~i da se otfrli Crkvata kako telo Hristovo i kako sad na Svetiot Duh. Povikuvaj}i se na pra{aweto, faktot deka Predanieto poseduva ogromna va`nost za ovde i sega na Crkvata, ako negirame deka ova Predanie e ikona na sobornata vonvremenska priroda na Crkvata, nie ja reducirame i prekrojuvame Crkvata od nejzinata Bogo~ove~nost vo ednostavno ~ove~ko op{testvo, bazirano isklu~ivo na ~ove~ki standardi. Otfrlaweto na Predanieto e kako da se prifa}a deka Hristos ja ima napu{teno Crkvata, taka {to Negovite zborovi, “i ete, Jas sum so vas preku site dni do svr{etokot na svetot” (Mat. 28, 20) i “Jas }e Go pomolam Otecot, i On }e vi dade drug Ute{itel, za da bide so vas doveka” (Jovan 14, 16) na krajot se izmama. Prifa}aj}i ja premisata deka nie denes sme sposobni da go sfatime i protolkuvame evangelieto

25


Pravoslavna Svetlina

Petros Bocis

@ i t i e

Monahiwa Marija Mirtidiotisa (Pateras) Na 9 juni/27 maj 2005 godina, go napu{ti privremeniot `ivot i se upati kon vistinskiot, monahiwata Marija Mirtidiotisa, so svetovno ime Katingo Panagu Pateras. Otide da Go sretne nejziniot @enih Hristos, Kogo {to Go be{e vozqubila “so seto svoe srce, so seta du{a i so seta pomisla i so seta sila” nejzina. Bla`enata monahiwa Marija ‡ Mirtidiotisa be{e edna retka duhovna fizionomija koja{to, od momentot koga Go zapozna i vozqubi Hrista, ne ì be{e dovolno da Go `ivee samata i sovr{eno, celosno, tuku se obide so seta nejzina (golema) sila na du{ata i so site nejzini (bogati) sredstva {to ì gi dade Bog, da ubedi i mnogu drugi lu|e da Go zapoznaat i da Go zasakaat, po~nuvaj}i od nejziniot tesen semeen krug, pro{iruvaj}i go toj krug sè pove}e i pove}e. Nejzinoto vlijanie stigna do drugiot kraj na zemjata. No koja be{e monahiwata Marija Mirtidiotisa? Za onie koi ne ja znaeja i nemaat ~ueno za nea, vredi nakratko da go istakneme slednovo: Svetovno Ekaterina (Katingo) D. Lemu se rodi na male~kiot ostrov Inusi, nasproti Hios, vo 1912 god. Kako i pove}eto `iteli na Inusi, taka i nejzinite roditeli bea brodosopstvenici. Pa taka, Katingo `ivee{e komforen `ivot. U~e{e vo najdobri u~ili{ta, patuva{e niz siot svet i op{to, ne be{e li{ena od nitu edno od svetovnite bogatstva. No nejzinite roditeli, osven komforot, ì vsadija i golema vera vo Hrista i Negovata Crkva, kako i golema posvetenost na tatkovinata i nacionalnite predanija. Vo 1931 god. se oma`i za, isto taka, brodosopstvenikot Panago Dijamanti Pateras i od ovoj brak se rodija tri deca: Kaliopi, Dijamantis i Irina. Semejstvoto `ivee{e blago~estiv i tradicionalen `ivot, so bujno zdravje i so site karakteristiki na komforot, koj obezbeduva potpolna ekonomska lesnotija, sè do momentot, koga glavata na semejstvoto se razbole od neizle~liv vid na rak. Se ~ini deka Bog go dopu{ti toa isku{enie, za taka da ja podigne verata i privrzanosta kon Hrista, ne samo negovata, tuku i na celoto negovo semejstvo. Ottoga{ semejstvoto so pogolema revnost i pogolema vera Mu se posveti na Hrista. Malata }erka Irina, so sebe`rtvuvawe i qubov, vo molitva pobara od Boga da go izbavi vozqubeniot ì tatko od smrtonosnata bolest i da ì ja dade nejze. I Bog so Negovata neobjasniva volja ja slu{na nejzinata molitva, i malata Irina se razbole od istata bolest kako tatko ì. A tatko ì ottoga{, i pokraj nepovolnite prognozi na lekarite, pro`ivea u{te mnogu godini i se upokoi vo 1966 god. Bolesta na Panagu Pateras, a osobeno na malata Irina, go potrese semejstvoto.

26


Hristos se rodi

I pokraj site gri`i za nivno le~ewe, semejstvoto, so nivniot voda~ Katingo, so golema vera pribegnaa kon Boga i od Nego baraa samo pomo{ i potkrepa. Nivnoto isku{enie gi nose{e sè pove}e i poblizu do Crkvata. Se zapoznaa so najdobrite duhovnici od toa vreme (deceniite vo 1950 i 1960). Osobeno ottoga{, koga go zapoznaa Starecot Jeronim Simonopetriski i malku podocna Starecot Jeronim Eginski, Katingo Pateras, i preku nea celoto nejzino semejstvo trgnaa po drug pat. Udobnata vila vo Psihiko kade {to `iveeja, se pretvori re~isi vo manastir. Igumeni, monasi i duhovnici od Sveta Gora i od cela Grcija re~isi sekojdnevno prestojuvaa vo nivniot dom. Se odr`uvaa besedi i propovedi vo posebno prigotvenata sala vo nivnata ku}a od najpoznatite sve{tenopropovednici i duhovni lu|e od toa vreme. Nema{e takov poznat duhoven ~ovek od toa vreme, a da ne pominal tamu, da ne bil primen i da ne bilo pobarano negovoto mislewe i sovet za duhovnata prerodba na semejstvoto, rodninite i na po{irokoto op{testveno opkru`uvawe. Vo ku}ata imaa napraveno edna crkvi~ka posvetena na Blagove{tenieto na Bogorodica, koja be{e freskopisana od zografot i prijatel na semejstvoto ‡ Fotij Kondoglu. Tamu sekojdnevno se odr`uvaa bogoslu`bi, kako i liturgii, dokolku ima{e sve{tenik vo blizina. Osobeno Katingo, no i ~lenovite na nejzinoto semejstvo, vodea svetotainski `ivot, so ~esta ispoved, sveta pri~est i borba za vnatre{no sovr{enstvo. Za~uduva~ko be{e samoodrekuvaweto na vistinskata gospodarka Katingo. Sè {to ima{e go `rtvuva{e za qubovta Hristova. A toa ne be{e malku. Bogatite obroci gi zameni so ednostavni jadewa, a vo posnite denovi, so strog post - bez maslo. Namesto rasko{nite fustani {to gi nose{e prethodno, sega be{e zadovolna so eden obi~en crn fustan. Ve~ernite i ostanatite no}ni zabavi gi zameni so mnogu~asovnite slu`bi i bdenija. ^estite patuvawa za odmor sega im go otstapija mestoto na pokloni~kite patuvawa. Ne ostavi pokloni~ko mesto ili manastir vo Grcija i nadvor od nea, a da ne go poseti. Bog so Negovite sudovi dopu{ti da se upokoi malata Irina vo 1961 god (26 noemvri), na vozrast od 21 godina. To~no eden mesec pred toa, na Sveti Dimitrij, taa primi mona{ki potstrig, dobivaj}i go novoto ime Irina Mirtidiotisa, od po~it kon Bogorodica Mirtidiotisa, ~ij{to manastir na Hios se nao|a nasproti nivnoto ostrov~e Inusi. Vo nejziniot kratok `ivot taa be{e mnogu isku{ana, so ma~eni~ko trpenie gi podnese bolkite i nejzinata bolest, i smrtta ì be{e prepodobna. I koga po tri godini ja ekshumiraa, gi najdoa nejzinite mo{ti netleni. Potoa blago~estivite roditeli se zafatija da go ispolnat vetuvaweto, {to go napravija so nivnata }erka, pri edna poseta vo klinikata vo Cirih, kade {to se lekuva{e: da izgradat eden manastir vo slava Bo`ja. Na toj na~in sakaa da Mu se zablagodarat za Negovite neizmerni darovi, da Mu posvetat eden mal del od bogatstvoto, {to so Negova pomo{ go steknaa. I taka nastana preubaviot manastir, eden vistinski raj, koj{to denes go krasi ostrovot Inusi. Gospodarkata Katingo Pateras, po smrtta na nejziniot soprug, koj{to vo me|uvreme stana monah i go dobi imeto Ksenofon, stana monahiwa vo nejziniot manastir i monahiwite koi{to `iveeja tamu ja izbraa za igumenija. Staricata Marija Mirtidiotisa, pokraj drugite nejzini darovi se odlikuva{e so mnogu silna vera. Ne e preterano da se tvrdi deka nejzinata vera be{e sposobna “i planini da premestuva”, kako {to re~e i Samiot Hristos. Toa be{e cvrsta vera, bezukorna, ~ista kako dijamant, koja ne frla ni najmala senka. Sè {to ka`a i sè {to dopu{ti Bog, za Staricata Marija be{e dar od Nego. Vo nitu edna situacija ne si dopu{ti sebesi da ropta, no nitu da pomisli deka Bog mo`ebi ne ja slu{nal, mo`ebi bea pregolemi mnogute isku{enija, {to ì gi ispratil. Postojano Go slavoslove{e Boga, vo sekoja prilika, kolku i da bea ta`ni faktite, so koi se

27


Pravoslavna Svetlina

soo~uva{e. Slavej}i Go Boga ja primi vesta za smrtta na nejzinata najmlada }erka, so slavoslovija go isprati i monahot Ksenofon, nejziniot porane{en soprug. No i so drugite surovi isku{enija, koi ponatamu gi primi, smrtta na nejzinata prvorodena }erka Kaliopi, na vozrast od 47 godini i, malku podocna, na sinot edinec Dijamanti, isto taka na vozrast od 47 godini, se soo~i so jovovsko trpenie. “Slava na Boga”, be{e odgovorot na ta`nata vest za nivnata smrt. I, koga nad smrtnata postela na nejziniot sin, nekoja nejzina bratu~eda se drznala da ja pra{a, zo{to Bog dozvoli da umre tolku mlad nejziniot sin, majkata herojski ì odgovori: - Slu{aj Katina. Bog nitu gre{i, nitu onepravduva. Jasno? I nejzinite zborovi bea ispovedni~ki, polni so iskrenost, ne predizvikuvaa protivewe. Najmaliot somne`, deka mo`ebi ona {to se slu~i ne be{e pravilno, za vernata Starica be{e kako nedoverba vo Promislata Bo`ja, go poistovetuva{e so hulewe na Negovata semo} i premudrost. Vo temite koi se odnesuvaa na verata ne poznava{e otstapki. Kade i da se nao|a{e, koj i da be{e pred nea, koga }e razbere{e ili slu{ne{e ne{to najsitno, {to misle{e deka go menuva nejzinoto “veruvam”, }e se zame{a{e, za da gi popravi ne{tata. Edna{ na eden sudski proces nejziniot advokat, o~igledno, za da ostavi dobar vpe~atok za negovata klientka, obra}aj}i se kon pretsedatelstvoto re~e: - Ovaa `ena, gospodine pretsedatel, do`ivea nesre}a da ja izgubi na mladi godini nejzinata }erka... Na ovaa zabele{ka i ne poznavaj}i gi sudskite pravila, energi~nata Katingo se vme{a: - Ne, gospodine sudija, nemav nikakva nesre}a. Sè {to dava ili dopu{ta Bog ne e nesre}a, tuku dar od Nego. Se razbira, nejzinata nepokolebliva vera ja sledea i delata na verata. Nejzinata raka sekoga{ be{e otvorena za da dava. [tedri darovi na verskite zdru`enija i na hristijanskite organizacii, na manastiri i crkvi im dava{e nesebi~no i bez paradirawe - anonimno. Bilo koj siromav ili prosjak da dojde{e kaj nea, }e si go dobie{e svojot del od nejzinata dare`liva raka. Kade i da ~ue{e deka ima potreba, }e poita{e, ne ostanuva{e ramnodu{na. Ja po~ituva{e cel svet. Od krai{tata na svetot ì telefoniraa ili ì pi{uvaa, za da ì pobaraat duhovna ili materijalna poddr{ka. A taa sekoga{ be{e `elna da pomogne kolku {to mo`e{e. Nejziniot zbor sekoga{ be{e ognen, sekoga{ dava{e hrabrost, nade`, ja nadahnuva{e verata. Ne ostava{e prostor za beznade`nost i o~ajanie. Nepobedlivo oru`je ì be{e verata. Ima{e obi~aj da veli, koga gleda{e tragi na somnevawe i neverie: - Od ona {to go pretrpev, ako ne Go imav mojot Hristos, }e stignev vo ludnica ili vo grob. [to drugo mi ostana da pretrpam? Ja zagubiv mojata mala }erka, potoa mojot ma`, ponatamu i drugite moi dve deca. Bolesti te{ki i neizle~ivi, te{kotii i gri`i me sledea vo celiot moj `ivot. No, slava na Boga. Jov pretrpe pove}e, no nikoga{ ne prestana da Go slavoslovi Boga. Nejzinoto trpenie navistina be{e jovovsko. Pa soodvetno na toa, i taa gi pretrpe site stradawa na Jov. Za qubovta Hristova dade sè i stigna do toj stepen, gospodarkata brodosopstveni~ka da prosi za izdr{ka na nejziniot manastir. Edinstveno ne{to {to nikoga{ ne go izgubi, be{e nejzinata dlaboko vkoreneta vera, koja{to postojano ja pottiknuva{e kon slavoslovie na Boga. Bog ja udostoi da stigne do dlaboka starost. Dlabokoto smirenie {to se krie{e vo nea niz site ovie godini, pod te`inata na vlasta i inicijativite, koi{to be{e prinudena da gi pokrenuva, po~na da izleguva na povr{ina i da im se poka`uva na sestrite od manastirot. Se smiruva{e sebesi, vele{e deka e gordeliva, bidej}i vo `ivotot se be{e naviknala da nareduva. I sega, kako }e se pojavi pred Hrista so takov egoizam? I toa postojano go povtoruva{e. @ivee{e taka vo edna sostojba na postojano pokajanie. I taa sostojba ì donesuva{e spokoj, ja smiruva{e. Pri nejzi-

28


Hristos se rodi

noto skon~anie ima{e steknato detska prostota. Duhovno be{e sozreala i se ~ini deka be{e podgotvena da zamine od zemskite raboti, za da Go sretne na{iot Hristos, Onoj, Kogo{to Go vozqubi kako ni{to drugo vo svetot i zaradi Kogo `rtvuva{e sè. Po relativno kratko boleduvawe mirno zamina kon nebesnoto Carstvo, pridru`uvana od sebe`rtvuva~kata qubov na monahiwite, koi{to ja imaa kako nivna vistinska majka, kako {to i ja vikaa. Prazninata {to ja ostavi vo manastirot, no i kaj onie koi imaa sre}a da ja zapoznaat, e navistina golema, nenadomestliva. Be{e od poslednite, ako ne i posledna, koja go zatvora redot na zna~ajni lu|e, koi znaeja sè da Mu dadat na Boga, bez uslovuvawa, bez zadr`uvawe, bez zadni nameri, bez rezerva. Spomenot na nejzinite dela i `ivot }e ostane ve~en. Odmorot, {to ne go pozna vo ovoj `ivot, veruvame deka spravedliviot Bog, bogato }e ì go dade vo drugiot, vistinskiot `ivot. Starec Jeronim Eginski Nejzinoto pogrebenie be{e senarodno. Rodnini i poznanici stignaa od siot svet, za da go ispratat nejzinoto telo vo negovoto posledno `iveali{te. Site bea na`aleni, no i edna bo`estvena uteha vladee{e vo niv. Toa be{e fenomenot na harmolipi (radosna taga), {to i samata go `ivee{e vo `ivotot i sega im go prenese i na nejzinite lu|e, koi dojdoa da ja pozdravat. Vredi da se zabele`i kako Bog ja poka`a Negovata blagodat vo verata na Negovata sluginka. Po dva dena, koga be{e nejziniot pogreb, nejzinoto telo ne poka`uva{e nikakov znak na raspadlivost, voop{to ne ja ima{e zagubeno elasti~nosta. Nejzinata raka, koja{to site ja celivaa, be{e sosema meka, kako `iva, go nema{e nitu smrtnoto studenilo. Se nadevame deka nejzinite molitvi i zastapni{tvo }e gi pokrivaat i za{tituvaat vozqubeniot ì manastir i drugite nejzini poznanici. Ve~en neka ì e spomenot! Prevod od novogr~ki jazik: Jani Mulev, dipl. teolog Naslov na izvornikot: Πέτρος Μπότσης, «Εις μνημόσυνο αιώνιο» Μοναχή Μαρία Μυρτιδιώτισσα (Πατέρα) η πρωήν αρχόντισσα εφοπλίστρια http://www.pigizois.gr/

29


Pravoslavna Svetlina

^ovekot {to se soedini so Boga pi{uva:Nikola Cilakov

Evangelskite zapovedi za qubov, milost, dobrina i ubavina, se vre`ani vo srceto i du{ata na sekoj ~ovek. Nikoj ne bi mo`el da me razubedi deka postoi ~ovek koj ne gi nosi tie ideali vo svoeto srce. Pra{awe e samo kolku ~ovekot }e odbere da gi po~ituva i da `ivee spored niv. No, ako ~ovekot gi odbere niv kako svoja `ivotna patevodilka, tolku e toj poblisku do svoeto smirenie vo zemniot `ivot, tolku e toj poblisku do svoeto spasenie i tolku e toj poblisku do Nebesnite Rajski porti kade {to Bog }e go pre~eka kako angel koj dobro si ja zavr{il svojata zada~a na zemjata. Da se poseduva potrebnata energija da se ispo~ituvaat ovie ideali vo sekoj moment od na{iot `ivot, da se poseduva taa harizma da se dopre do sekoe srce so iskrenost i qubov, sekoe ~ove~ko bitie da se do`ivee kako roden brat ili sestra, povtoruva~ki da se ~ustvuva toj vnatre{en nemir za da se pomogne na onoj na komu mu treba pomo{ - site ovie se karakteristiki na olicetvorenie na iskonskata dobrina koja nesomneno postoi na zemjata. Taa dobrina e ovoplotena vo zemni angeli, koi {etaat me|u nas i ni davaat nasoka, ne potsetuvaat deka dobrinata vladee so svetot, so na{ite du{i i so na{ite misli. A tie, zemnite angeli, se site onie lu|e koi `iveat po~ituvaj}i gi i sledej}i gi zborovite Hristovi, tolkuvaj}i gi evangelskite besceneti mudrosti, navleguvaj}i dlaboko vo nivnata neprocenliva vrednost. “Odnesuvaj se onaka kako {to saka{ drugite da se odnesuvaat so tebe” ili obratno “ne go pravi ona {to ne saka{ drugite da ti go pravat tebe” - toa e sosema kratka misla, no misla vo koja e sodr`ana seta su{tina na na{iot `ivot na zemjata. Toj {to uspeal vo celost da ja razbere ovaa Hristova mudrost, toa e toj, zemniot angel. To{e uspea da ja razbere. Be{e mlad, no mislam deka Bo`jata promisla ne se ovoplotuva so pogolema mudrost ili pogolemo razbirawe za nea. Taa se do`ivuva vo srceto i du{ata na ~ovekot. Kako {to naju~eniot mo`e so doza na neverba da gi tolkuva Hristovite zborovi, taka i najmalo dete mo`e vistinski da ja primi taa promisla kako patevodilka vo negoviot `ivot. To{e go spozna Boga i be{e vistin-

30


Hristos se rodi

ski Hristov u~enik, a negovoto srce be{e ispolneto so egangelskite ideali. Onaka kako {to toj se odnesuva{e so drugite, isto takov be{e i odnosot na tie kon nego. Negovoto prerano zaminuvawe gi sploti srcata na lu|eto kako niedna{ dosega. Site vo toj moment go imaa istoto ~uvstvo na taga i praznina, no vo istiot moment znaeja deka toj den Bog ja pu{ti “Lestvicata” za da mo`e po nea To{e da se iska~i do Rajskite Porti. Vo edna prilika go slu{nav kako veli “kade {to mo`eme, i kolku {to mo`eme da pomogneme”. Toa be{e besceneta mudrost. Toa be{e nasoka. Vo toj moment toj ne povika da se pot~inime na evangelskite zapovedi za qubov, milost i dobrina. ^ovekot po~ustvuval kolku du{ata mo`e da bide ispolneta, kolku e veli~enstveno da se podade rakata, i kolku e nezamenlivo ~uvstvoto koga ~ovek iskreno }e go napravi toa. Nikoga{ ne e docna za na{eto pokajanie, nitu e docna za prostuvawe na na{ite grevovi, no sekoj pominat moment vo na{ite zatvoreni yidini ne oddale~uvaat od toa, a pak, sekoja podadena raka, kolku i izgleda nezna~itelno vo toj moment ne dobli`uva do Boga, do na{ata vnatre{na smirenost i do na{eto sigurno spasenie. To{e be{e zemen angel koj se dvi`e{e me|u nas i koj so sekoe svoe dvi`ewe nè potsetuva{e kolku e Gospod dobar i kolku dobri mo`eme i treba da bideme nie lu|eto. Koga bi gi po~ituvale ovie nasoki vo na{iot `ivot, koga bi go trgnale barem za moment prevezot na sebi~nosta od na{ite ~ove~ki lica, i koga bi sfatile deka seto ona materijalno {to }e go zarabotime na zemjata nema da go odneseme so nas na Nabesata, tuku }e gi odneseme samo na{ite dela i postapki pred sudot Bo`ji, svetot }e bide dobro mesto za `iveewe. Ti blagodarime To{e, {to postojano ne potsetuva{e na ova.

31


Pravoslavna Svetlina

Sovremeni problemi

ADAMOV KOMPLEKS I EVIN SINDROM Milan Radovanovi}

INFERIOREN MA@ I @ENA KOJA E NEZADOVOLNA SO TAKOV MA@ E OSNOVNOTO OBELE@JE NA VREMETO VO KOE @IVEEME. PAROLATA ZA EDNAKVOST ME\U POLOVITE STANA SAMO DOBAR PARAVAN ZA ONIE MA@I KOI NE DOSTIGNALE MA[KA ZRELOST, ILI IMAAT STRAV OD OSTVARUVAWE NA MA[KATA ULOGA VO SVOJOT @IVOT.

32

Denes sè pove}e ima bra~ni parovi kaj koi ma`ot e toj {to go turka bebeto vo koli~ka ili go nosi na gradite vo nosilka, dodeka `enata seto toa nezainteresirano go nabquduva so cigara vo raka. Za da bide postignata vakva ednakvost na polovite, ma`ot prestanuva da ì bide avtoritet na `enata, a `enata, vo obidot da ja prezeme negovata ma{ka uloga, gi gubi i poslednite atributi na svojata `enstvenost. Potekloto na ova poremetuvawe treba da go pobarame vo ne{to, {to bi mo`ele da go nare~eme Adamov kompleks i Evin sindrom. Dodeka `iveel vo rajot, Adam ne ja ispolnil svojata ma{ka uloga, bidej}i ne osnoval semejstvo so Eva, iako Bog toa go zapovedal vedna{ po sozdavaweto na ~ovekot. Pokraj inferiorniot Adam, Eva ne mo`ela da se ostvari ni kako negova `ena, a ni kako majka. Adam ednostavno ne se poka`al kako dobar ma`. Kako posledica na toa, Eva talka sama niz rajot, ne znaej}i {to da pravi sama so sebe. Adam ne znae kaj mu e `enata, nitu se interesira za nea. Vo takva situacija, Eva ja sre}ava zmijata koja lesno uspeva da ì go privle~e vnimanieto i da ja nagovori da nabere plod od drvoto na poznanieto na dobroto i zloto. Prifa}aj}i go nagovaraweto na zmijata, Eva mu stanuva neverna na Adam. Nejzinoto neverstvo ne e tolku posledica na nesovr{enosta na `enskata priroda, kako {to toa nekoi so vekovi go tolkuvale, kolku na nedostatokot na Adamoviot avtoritet. Eva vo zmijata go na{la ona duhovno vodstvo, koe Adam ne ì go pru`il. Bog na `enata ì go namenil ma`ot kako avtoritet. Koga ma`ot ne e dovolno zrel za taa uloga, `enata bara avtoritet vo nekoj drug. Adam trebalo da bide pokraj svojata `ena i vo sekoj moment da znae {to se slu~uva so nea. Koga bi bil so Eva vo momentot koga se pojavila zmijata, lesno bi mo`el da ì ja sma~ka glavata i da go uni{ti toj pottiknuva~ na grev. Potoa, ako Eva ve}e go nabrala plodot i go vkusila, Adam mo`el da vlijae na nea vedna{ da go ostavi plodot tamu kaj {to go na{la i da go ispluka kasajot koj ì bil vo ustata. Namesto ova, slabiot i nesiguren Adam i samiot go zema plodot vo racete za da go proba negoviot vkus. Od toj moment vkusot na grevot }e go ma~i ~ove~kiot rod sè do krajot na svetot i vekot. Iako linijata na grevot po~nala od zmijata preku Eva do Adam, Bog kako prv i najodgovoren za grevot go povikuva Adama! Ne mu pomognalo na Adam nikakvo opravduvawe i prefrluvawe na vinata na `enata. Adam e odgovoren za grevot, bidej}i kako ma` bil odgovoren i za odnesuvaweto i postapkite na svojata `ena. Ma`ot e toj koj ja ~ini `enata `ena. Iako se dobiva vpe~atok


Hristos se rodi deka `enata e vo podredena polo`ba vo odnos na ma`ot, sepak fakt e deka `enata so najgolemiot del od svojot identitet se potpira na ma`ot. Odnosot pome|u ma`ot i `enata e mnogu pove}e od odnos pome|u polovite. Odnosot pome|u ma`ot i `enata go odrazuva odnosot pome|u Boga i svetot. Na ova misli i sv. apostol Pavle koga za brakot govori kako za golema tajna na odnosot pome|u Hrista i Crkvata. Soedinuvaweto na ma`ot i `enata vo svetata tajna

brak ja pretstavuva golemata tajna na soedinuvaweto na Boga i svetot. Bog se soedinuva so sozdadeniot svet vo li~nosta na ~ovekot. Sovremeniot ~ovek pove}e ne e svesen za ova vozvi{eno poslanie vo svetot. Zatoa za nego brakot e sè pomalku Sveta tajna, a sè pove}e administrativna formalnost. Ramnopravnosta pome|u ma`ot i `enata ne postoi sama po sebe, niti e plod na ~ove~ki napor, tuku proizleguva od faktot deka Bog go sozdal svetot kako ramnopraven na sebe. Iako ramnopravni, ma`ot i `enata ne se ednakvi, bidej}i i Bog i svetot ne se ednakvi. Svetot svoeto postoewe go dobil od Boga i se odr`uva vo postoeweto blagodarenie na Boga. Kako {to e svetot zavisen od Boga, taka i `enata, koja e ikona na toj

svet, e zavisna od ma`ot. Ma`ot treba da bide glava i avtoritet na `enata, zatoa {to i celiot sozdaden svet treba da ĂŹ se pokoruva na voljata Bo`ja. Sv. apostol Pavle zatoa i mo`e da gi sporeduva ma`ot i Gospod. Ova ne e favorizirawe na ma`ot, nitu diskriminacija na `enata, tuku potreba sekoj da gi umno`i svoite razli~ni, no isto vredni darovi. Vo vekot vo koj `iveeme dominira kultot na `enata vo site oblasti: politika, nauka, sport, umetnost, crkva... Duri ni tipi~no ma{kite zanimawa, kako {to se voenata i sve{teni~kata slu`ba, ne se po{tedeni od ova neo~ekuvano prisustvo na `eni. Dojde do op{ta feminizacija na ~ove{tvoto koja gi potisna ma`ite vo vtor i tret plan. Ovaa pojava nekoi ja tolkuvaat kako borba na `enite za nivnite ~ove~ki prava. Toa e obi~na farsa, bidej}i `enite samo dobija novi obvrski - pokraj podigawe na semejstvoto, od niv sega se o~ekuva i da zarabotuvaat i da ja gradat svojata kariera, ramo do ramo so ma`ite. Prisutnosta na `enite kako avtoritet vo site segmenti na op{testvoto, poka`uva ne{to sosem drugo. Sovremeniot ~ovek na duhoven plan go otfrlil Boga kako avtoritet i namesto na Boga, mu se poklonuva i mu slu`i na svetot. Kako simptom na ovaa op{ta sekularizacija na op{testvoto se javuva kultot na `enata i slu`eweto na `enata. Koga vo zapadnata hristijanska tradicija akcentot od Bo`jiot avtoritet i duhovniot `ivot e pomesten na te`neeweto za efikasno slu`ewe na svetot, se javil kultot na Bogorodica, koj i ja simbolizira gri`ata za svetot. Sekularizacijata prvo go izopa~ila kultot na Bogorodica vo kult na srednovekovna dama, koj vo dvaesettiot vek prerasna vo kult na sovremena, delovna i emancipirana `ena. Vo momentot koga svetot, koj e sozdanie Bo`jo, go zazel mestoto na Boga Sozdatelot, simptomatski `enata go za-

33


Pravoslavna Svetlina zela mestoto koe mu pripa|a na ma`ot. Sè {to se slu~uva na nevidliviot duhoven plan, sekoga{ }e se odrazi vo vidliviot svet. Toa va`i i za odnosot pome|u ma`ot i `enata, koj sekoga{ }e go odrazuva odnosot na Boga i svetot. Zatoa, izmesteniot odnos pome|u polovite nikoga{ nema da mo`e da se re{i na relacija ma`-`ena. Nikakva borba za ~ovekovi prava na ednite ili na drugite nema da dovede do vistinsko re{enie. Samo ako ~ovekot se odvrati od slu`ewe na svetot kon slu`ewe na Boga, mo`e da se o~ekuva zdrav i ispolnet odnos so sprotivniot pol. Sekoj ma` e nositel na Adamovata priroda, no so cel da se razviva i preobrazuva vo noviot Adam - Hristos, vo duhovno silen i zrel ma`. Pokraj takov ma` i sekoja `ena mo`e da izrasne vo nova Eva - Bogorodica, vo poslu{na i verna `ena i dobra majka. Toa {to denes pove}eto `eni ne im se poslu{ni na ma`ite, {to im nareduvaat i prigovaraat, vinovnici se samite ma`i koi ne se dovolno zreli da im bidat avtoritet na `enite. Takvite ma`i `enite i ne treba voop{to da gi slu{aat. Vozvi{enosta na ma{kata i `enskata priroda e najdobro prika`ana na glavnite ikoni vo crkvite, na prestolnite ikoni od levata i desnata strana na carskite dveri. Hristos vo svojata raka go dr`i Evangelieto, On e duhoven avtoritet. Ma`ot mo`e da go izodi patot na sozrevaweto samo ako go razvie svojot duhoven `ivot. Na drugata ikona Presveta Bogorodica vo racete dr`i dete. Sposobnosta na `enata da ra|a e neiska`liv dar koj Bog mu go dal na ~ovekot, za{to ni najgolemoto delo na ~ove~iot um ili na ~ove~kite race ne mo`e da se meri so edno dete, koe go rodila `ena. Zatoa `enata svojata duhovna zrelost ja iska`uva vo potpolnost duri kako majka. Koga prestolnite ikoni bi ja odrazuvale dene{nata realnost, bi imale feminiziran ma`, koj vo racete ili na nosilka dr`i dete, i `ena od karierata, koja namesto dete, vo racete dr`i kniga ili duri i kompjuter. Dobro e, i za sekoja pofalba, {to ma`ot Ï pomaga na `enata okolu deteto, a `enata se realizira vo oblastite za koi ima dar i poka`uva interes. Me|utoa, ako toa stane samo zamena za ispolnuvaweto na svojata, od Boga dadena, ma{ka ili `enska priroda, ni ma`ot ni `enata nema da bidat zadovolni so sebe. Adamoviot kompleks na duhovno nezrel i nesiguren ma`, po neophodnost go predizvikal Eviniot sindrom na neostvarena i nezadovolna `ena. Neprifa}aweto na Bo`jiot avtoritet od strana na ~ovekot i vrteweto grb na Boga, se odrazilo vo neprifa}aweto na ma`ot kako avtoritet od strana na `enata. Edinstveno re{enie za da se vrati na svoe mesto e POKAJANIETO - vra}aweto na ~ovekot nazad kon Boga.

Naslov na izvornikot: Milan RadovanoviŃ›, Adamov kompleks i Evin sindrom, Iskon broj 1. http://www.iskon.co.yu

34


Hristos se rodi

^etirite zaveti na sveti Naum - sostaveno spored predanie -

Eden den, pred Bo`i}, na Badnik, koga prepodobniot na{ otec Naum ja be{e zavr{il svetata Liturgija vo manastirot i gi pri~esti monasite i narodot, po~uvstvuva deka mu se nabli`i razdelbata od ovoj svet. Monasite go poglednaa negovoto bledo lice, od koe izleguva{e nekoja blaga svetlina, po~uvstvuvaa vo svoite srca deka naskoro }e mora da se razdelat od svojot duhoven otec i u~itel. Poradi toa po~naa mnogu da taguvaat i vrtej}i se nastrana, si gi bri{ea solzite od svoite o~i. No svetiot otec ja vide nivnata taga i solzi, pa gi povika site monasi da sednat pokraj nego vo tremot pred crkvata. Postarite monasi sednaa, a pomladite stoeja okolu nivniot duhoven roditel, nasobrani kako p~eli okolu svojata matica. Toga{ svetiot otec gi zapra{a so tivok glas: - Zo{to pla~ete, bra}a moi? Zo{to taguvate vo ovoj ~as koga site treba da se raduvame? Neli site se pri~estivme so svetata krv Hristova, koja site nas nè soedinuva i nè pravi Bo`ji sinovi? Zarem Pri~esta ne ve pottiknuva na veselba i peewe? Koga preku svetata pri~est se soedinivte so `iviot Bog, grevovite vi se prosteni i vie sega ste svetli i ~isti i sveti, sli~ni na nebesnite angeli. Zna~i, me ~udi od kade kaj vas ovaa taga namesto radost, i pla~ namesto veselba. Site monasi zamolknaa so navednati glavi, osven otec Ilija koj so pla~ewe progovori: - O, svet i dobar na{ ot~e, prosti ni! Ne mo`eme dovolno da se nagledame na tvoeto sveto lice; ne mo`eme da se nasitime od slu{awe na tvoite slatki zborovi. Sakavme da ja sokrieme na{ata

taga i da gi progoltame solzite {to ni doa|aat, no znaevme deka od tvojata vidovitost ni{to ne mo`e da se sokrie. Zatoa eve otvoreno da ti go ka`eme ona {to ti so duhot ve}e go ~ita{ vo na{ite srca. Taguvame, ot~e, bidej}i ~uvstvuvame deka naskoro }e si zamine{ od nas. Tvojata sveta du{a }e odi vo rajot, a kade }e odime nie, slabi i mali, bez tebe? Pla~eme kako sira~iwa pri razdelbata so svojot roditel. Ka`uvaj}i go ova, starecot Ilija ja fati svojata bela brada so dvete race i siot se obli so solzi. Toga{ i monahot Daniil, kr{ej}i gi svoite race, izvika so lelekawe: - Ne ostavaj nè, ot~e mil! Podobro ti site nas da nè isprati{ eden po eden, otkolku nie tebe. Bidej}i ti si silen kako golem dab, na koj nikakov vetar ne mu mo`e ni{to. Ti mo`e{ da opstane{ i bez nas. A nie sme kako slabi trski, koi i od najmal vetar se vitkaat i kr{at. Nie ne mo`eme bez tebe. Toga{ site bra}a u{te pove}e po~naa da leat solzi i da pla~at. Eden po eden po~naa da mu pristapuvaat na svetitelot Bo`ji, celivaj}i mu ja negovata raka i ostavaj}i gi nivnite solzi na negovata mantija. Svetitelot nekoe vreme mol~e{e so navednata glava, a vo svojata du{a molitveno razgovara{e so Boga. Toga{ ja podigna glavata i po~na blago da zboruva: - Ne taguvajte, bra}a, za mojata smrt, koja ve}e tolku se nabli`i {to ja ~uvstvuvate i vie, ni{to pomalku od

P o u k i

35


Pravoslavna Svetlina mene, i prisustvoto na angelot na smrtta koj e ispraten po mene. Jas od smrtta ne se pla{am, pa taka i vie da ne se pla{ite od nea. Jas ne se pla{am od smrtta, no se pla{am od ona {to }e dojde po nea. Se pla{am od Bo`jiot Sud, pred koj }e bide izvedena sekoja du{a, pa i mojata. Koga smrtta e od Boga, taa e poslatka i od med, bidej}i na{iot dobar Sozdatel nema ni{to da ni dade i isprati {to nema da slu`i za na{e dobro. Jas sum gledal kako majka na svoeto rodeno dete mu dava gor~liv pelin za da mu pomine treskata. Nerazumnoto dete vreska i so ra~iwata ja udira svojata majka po liceto, verojatno mislej}i deka majka mu mu dava otrov i saka da go ubie. A na{iot dobar Sozdatel nè saka pove}e i od na{ata majka, sè {to On ni dava i ispra}a, bilo zdravje ili bolest, bilo radost ili taga, bilo `ivot ili smrt - seto toa slu`i za na{e dobro i ve~no spasenie. Ili zarem ste zaboravile, bra}a moi, kako vi zboruvav, deka yvezdapatevoditelka za monasite e se}avaweto na smrtta? Monahot najmnogu se razlikuva od drugite svetski lu|e, po razmisluvaweto za svojata smrt. Svetovnite lu|e se zapletkuvaat vo samoizmama i svetska sueta, i od den na den o~ekuvaat da najdat nekoja sre}a od svetot i lu|eto, a na smrtta ne pomisluvaat, sè dodeka ne legnat bolni vo postela. A monahot, pak, misli na razdelbata od ovoj svet i koga sedi i koga stanuva, koga se razdenuva i koga se stemnuva, koga e zdrav i koga e bolen, i dewe i no}e, sè do poslednata vozdi{ka. Eve, i po mene smrtta doa|a, no ne nenadejno; ja ~ekam mnogu godini, sekoj den i sekoj ~as. Ja ~ekam ne kako neprijatel, tuku kako prijatel, spored zborovite na bogomudriot apostol Bo`ji Pavle: “No ne se pla{ime i sakame, {to poskoro da go napu{time teloto i da se pribereme pri Gospoda” (2. Kor. 5, 8). Smrtta doa|a da ja soble~e telesna-

36

ta riza od mojata du{a, ovie meso i krv, ovaa voda i koski. Smrtta seto ova }e go soble~e od mojata du{a i }e ja pu{ti kako ptica koja izleguva na sloboda od kafez, da se vozdigne, po milosta na Semilostiviot i po va{ite molitvi, vo nebesnite visini, vo svojata vistinska tatkovina, vo prekrasnite predeli na ve~nata svetlina i svetost. Zatoa ve molam, bra}a, ne taguvajte i ne pla~ete zaradi mojata smrt, bidej}i va{ata taga frla senka na mojata du{a i gi oslabuva va{ite du{i. Zna~i, ako imate qubov kon mene i kon sebe, prestanete so pla~ewe i ridawe za da ne gi navredite svetite nebesa Bo`ji, koi utrovo nè gledaat so svoite mnogu o~i; tuku iskoristete gi ovie posledni migovi {to sum so vas za ne{to podobro. Od ovie mudri zborovi, site bra}a se smirija sobiraj}i go svojot um vo sebe, pa bri{ej}i gi solzite od svoite o~i, i zadlabo~eni vo sebe, po~naa da razmisluvaat za zborovite {to im gi ka`a otecot. Najposle stana eden mlad monah po ime Arsenij i poklonuvaj}i se pred prepodobniot otec re~e: - Blagoslovi, ot~e igumene, ta i jas kako eden od najmladite i najnedostojnite


Hristos se rodi bra}a sakam da go iska`am ona {to mi doa|a na srceto. Ako e ve}e Bo`ja volja da nè ostavi{, te molime i te prekolnuvame, ne nè ostavaj bez sovet i pouka. Ostavi ni zavet, ot~e svet, kratok i jasen zavet, {to nie neukite i nemo}ni bi mo`ele da go zapazuvame i taka da gi spasuvame svoite du{i. Ovie zborovi kako da mu bea ugodni na svetitelot, za{to site zabele`aa kako na negovoto isposni~ko lice se razlea edna tivka radost. Toj se prekrsti i po~na da besedi: - ]e vi ostavam bra}a moi monasi eden zavet, navistina kratok i jasen, spored koj i jas bedniot se trudev spored nego da `iveam, a koj i vam mo`e da vi bide od polza. Ovoj zavet se sostoi samo od ~etiri zbora - zborovi koi se mnogu lesni za da gi sfatite i razberete. Tie ~etiri zbora, bra}a moi monasi, se ovie: razbuduvawe, pokajanie, is~istuvawe i pri~estuvawe. Znajte i zapamtete gi bra}a moi monasi, ovie ~etiri zborovi: RAZBUDUVAWE POKAJANIE IS^ISTUVAWE PRI^ESTUVAWE Ovie se ~etirite skalila na patot na spasenieto; koj saka da bide sovr{en mora da gi pomine ovie ~etiri skalila. RAZBUDUVAWE Prviot moj zavet e: razbuduvawe. Zna~i, sè dodeka du{ata vo teloto gre{i, taa e uspiena, pa ne znae nitu za sebe nitu za svojot Sozdatel. Taa e opiena od grevot kako od alkohol, i taka opiena le`i vo na{eto telo kako vo bolni~ka postela. Zaspanata i opiena du{a ne znae za drugo zadovolstvo, osven za ona {to doa|a preku teloto. Ona {to mu godi na teloto i nejze ì godi. Ona {to ne mu godi na teloto, ne ì godi ni nejze. Takvata du{a ne ja vodi razumot, tuku teloto, a teloto samo po sebe e slepa zemja. I taka slepiot vodi slepec, sè dodeka i dvajcata ne padnat vo smrtna propast. Zatoa, monasi, razbuduvaweto na du{ata e po~etok na spasenieto. Bog saka site lu|e da se spasat i poradi toa On dejstvuva prvin da gi razbudi uspienite du{i. Ima mnogu na~ini kako Bog gi budi ~ove~kite du{i. Nekogo Bog go raz-

buduva so ~udo kako {to storil so Savle. Nekogo preku son kako pravedniot Josif. Nekogo potresuvaj}i go preku bolesti i smrtni slu~ai vo semejstvoto, kako carot David. Nekogo go budi izbavuvaj}i go od bezizlezna nevolja. Nekoj se razbuduva koga vo racete }e mu dojde Svetoto pismo i }e po~ne da go ~ita. Nekoj se razbuduva koga slu~ajno }e slu{ne slovo za Boga i za du{ata i za stra{niot sud koj doa|a. Nekoj se razbuduva gledaj}i gi tvarite okolu sebe i site ~udesa na prirodata kako dela Bo`ji. Nekoj se razbuduva vo mladosta, drug vo zrelosta, tret vo starosta. A ima i mnogu slu~ai koga nekoj se razbuduva na smrtniot ~as, koga du{ata se ~uvstvuva slobodna od te`inata i telesnata tiranija. Bla`eni se onie koi rano se razbuduvaat. Tie se kako ranobudnici, koi rano stanuvaat i po cel den budno mislat, gledaat i rabotat. A onie koi se budat na smrtniot ~as po cel den se kako mrzlivci, koi cel den go prespale, i duri na zajdisonce gi otvoraat o~ite i se pra{uvaat: kade sme nie? Koj nè ispratil? Zo{to sme isprateni ovde? Bla`eni ste vie, monasite, bidej}i vie ste razbudeni. Vie ste razbudeni od grevovniot son i otrezneti od telesnoto pijanstvo. Kako razbudeni vie uvidovte i po~uvstvuvavte, deka telesnite zadovolstva se gorki i blutkavi vo sporedba so duhovnite nasladi. Tie duhovni nasladi vie gi piete od polna ~a{a i du{ite svoi so niv gi hranite i zajaknuvate. Samo pazete se da ne otstapite od ovie duhovni nasladi. ^uvajte se da ne se vratite vo telesnite blujanici i gor~ina, koi ja trujat, opivaat i uspivaat du{ata, a na krajot i ja umrtvuvaat. Bidete budni postojano, denono}no stra`arete nad sebesi. Razbuduvajte se neprestajno sebesi i onie okolu vas. Razbuduvaweto e prvoto pravilo na `ivotot, prvo skalilo na patot kon spasenieto. Razbuduvaweto, bra}a monasi, neka vi bide prviot moj zavet... (prodol`uva vo sledniot broj) prevod: protoerej-stavrofor Marjan Radinski, arhierejski namesnik - Gevgelija

37


Pravoslavna Svetlina

Otvorena Crkovno narodna kujna vo Veles Povardarskata eparhija i Misionersko-humanitarnata organizacija “\akonija” vo Veles otvorija crkovna narodna kujna. Vo novootvorenata Crkovno - narodna kujna vo ureden i soodvetno opremen ambient, topol obrok sekojdnevno }e mo`at da dobijat gra|anite na koi im e neophodna takva pomo{. Tie }e mo`at pet dena vo nedelata da dobivaat po eden besplaten obrok vo denot. So ~inot na osvetuvawe na Crkovno narodnata kujna ~inona~alstvuva{e g. Agatangel, mitropolit na Povardarskata Eparhija, koja vo ponatamo{niot period }e ja obezbeduva hranata i }e ja odr`uva kujnata. Povikuvaj}i gi gra|anite sekoga{ vo `ivotot da najdat sila i prilika da pomognat i da bidat humani, Mitropolitot Povardarski istakna: ‡

Bra}a i sestri,

Ispolneti sme so duhovna radost zatoa {to damne{nata `elbanaPovardarskataeparhija, na vernite nejzini ~eda, so pomo{ na op{tinata i na MCMS ja ostvarivme. Spasitelot na{, Gospod Isus Hristos veli, “bolen bev i me posetivte, gladen bev i me nahranivte, `eden bev i me napoivte”. Sledej}i gi ovie zborovi, koi dlaboko se vre`ani vo moeto srce, vo mojata du{a i vo moite misli, i od pregolema `elba za pomo{ na mojot nama~en makedonski narod, presre}en sum {to zamislata ja ostvarivme. Vo ovaa kujna gi pokanuvam site onie koi {to imaat potreba od eden topol obrok, i ve molam nemojte da se sramite da dojdete ovde, nemojte da se sramite za da gi zadovolite va{ite telesni potrebi. ]e bidete primeni so qubov ovde, veruvajte mi. Ovie `eni {to }e rabotat ovde se ispolneti so Hristova qubov, tie }e ve pre~ekaat so topol zbor, a vo nivnite o~i i srca }e ja po~ustvuvate qubovta koja vi e tolku potrebna. Mo`ebi i ne ste tolku gladni kolku {to imate potreba od qubov, imate potreba od dobrina, od vistinski, ~esen i iskren zbor, a toa }e go dobiete tuka. Me bole{e du{a koga niz pazari{tata gledav lu|e so ispru`eni race, lu|e koi poradi razli~ni pri~ini, dali od bolest, dali od nerabotewe,

38


Hristos se rodi dali od problemi vo semejstvoto ne mo`at da si obezbedat egzistencija vo na{eto op{testvo. I postojano se molev na Gospoda da go otvori patot za da mo`eme da ja poka`eme dobrinata na tie lu|e. I eve toa se slu~uva denes. @elbata ni be{e isto taka da pomogneme i na dr`avata, bidej}i dr`ava bez crkva ne biva, kako i {to crkvata ne mo`e bez dr`avata. Crkvata sekoga{ e so narodot i dol`ni sme da mu pomogneme. Makedonskata Pravoslvna Crkva e ~uvar na nacionalnoto bogatstvo, ~uvar na duhovnoto bogatsvo, taa e dol`na da se gri`i za site onie koi imaat potreba. Bog e qubov, dragi moi i taa qubov sakame da vi ja preneseme i na vas, za da ja po~ustvuvate,

Ako ste go po~ustvuvale Bog vo va{ite srca, zna~i deka Bo`jata qubov ve posetila vas i sakame taa qubov da ja po~ustvuva sekoj koj }e dojde vo ovoj topol dom, zaedni~ki dom za site nas- re~e Mitropolitot Agatangel. Kujnata }e obezbeduva topol obrok za 200 lica, a vo dogovor so fondacijata Fokus anga`irani se mladi volonteri {to hranata }e im ja dostavuvaat do doma na nepodvi`nite, starite i na iznemo{tenite lica. Vo ramkite na sve~enoto otvorawe na Crkovno-narodnata kujna, gradona~alnikot Ace Kocevski gi potencira{e zalo`bite na Op{tina Veles za pomo{ poddr{ka i ednakvost na site gra|ani “Posakuvam so tekot na vremeto da ima se pomalku korisnici na uslugite na narodnata kujna” pora~a Kocevski so napomena deka Op{tina Veles i vo periodot {to sledi }e pravi napori za podobruvawe na `ivotot na marginaliziranite grupi gra|ani. Vo imeto na MCMS za proektot govore{e izvr{niot direktor Sa{o Klekovski koj go potencira{e zna~eweto na humanosta i poddr{kata na site onie na koi im e potrebna “Smetam deka najmnogu od se se zna~ajni partnerstvata koi mo`at da napravat mnogu za gra|anite”, re~e me|u drugoto Klekovski. Op{tina Veles vo ramkite na proektot go otstapi objektot, ja nabavi opremata i go uredi prostorot pred Crkovno narodnata kujna.

39


Pravoslavna Svetlina

reporta`a

ZEMJA

NA

@IVO

CRKOVNO

Koga }e se spomene manastir i mona{tvo prvata asocijacija {to pa|a na um i {to vo pravoslavniot svet e poim za podvi`ni~ki na~in na `ivot e tretiot krak od poluostrovot Halkidik, nare~en Atos ili Sveta Gora. Ova mesto e poznato u{te i kako gradina na Presveta Bogorodica, za{to, kako {to veli predanieto, Bogomajkata, otkako po edno patuvawe niz bura se zasolnila na bregovite na ovaa zemja, ja pobarala od svojot Sin za svoe nasledstvo. Blagosloven i posto-

SVETA jano za{tituvan od Svetata Deva, ovoj del od poluostrovot niz vekovite se razvil vo vistinski mona{ki centar so dvaeset golemi manastiri i mnogu skitovi, kade {to istrajno, ~esno i neoskverneto se `ivee predanieto na Crkvata i ne postoi ni{to pova`no vo `ivotot osven edinstvenata vistinska cel na ~ovekot, a toa e sekoga{ da go slavi Boga. Za sekoj pravoslaven e son da ja poseti ovaa zemja na Isusovata molitva i na svetite starci. Pa taka, so blagoslovot Bo`ji i preku zastapni{tvoto na Majkata Bo`ja, nekolku pravoslavni vernici od Makedonija, predvodeni od negovoto seprepodobie, igumenot na svetata Bigorska obitel, arhimandri-

40

PREDANIE

tot Partenij, vo periodot od 9 do 20 noemvri go posetivme ovoj ~udesen i presvet dom na crnoriscite. O~ekuvaweto na brodot vo pristani{teto vo gradot Uranopolis, {to se nao|a na granicata me|u svetot i onie {to “umrea za svetot�, pretstavuva samo dopolitelen tovar za duhot {to nestrplivo posakuva ve}e da e vo svetata naselba. Prviot pogled od palubata samo ja zgolemuva tenzijata, za{to ~ovek vrtej}i se na site strani niz morskata {ir se

GORA - GRADINATA obiduva {to pobrzo da go pronajde me|u nekolkute dale~ni bregovi, tokmu onoj kade {to siot `ivot posakuva da otide. Nabrzo sekoj vernik gi zakopuva svoite o~i na vistinskata silueta i ne prestanuva da ja povikuva Bogorodica da go udostoi da stigne do tamu. Prviot poblizok pogled na Sveta Gora gi zabrzuva ot~ukuvawata na srceto i di{eweto. Prvoto pristani{te na koe zastanuvame e na manastirot Esfigmen. Sleguvaat i se ka~uvaat monasi i vernici, a brodot prodol`uva kon bregot na manastirot Zograf, kade {to se nao|a ~udotvornata ikona na sveti \or|i Pobedonosec. Ovaa ikona e nerakotvorna, ottamu i imeto na


Hristos se rodi manastirot - Zograf, i prvo se nao|ala vo manastir vo Erusalim, no otkako se izgradil manastirot na Atos, taa, zaedno so bratstvoto na Erusalimskiot manastir, bila prenesna na Sveta Gora vo manastirot Zograf koj spored svedo{tvata bil izgraden vo X vek od trojcata bra}a na carot Samuil. Nekoj vodenski vladika ne veruval vo nerakotvornosta na ikonata na sveti \or|i i po~nal da go dopira likot na svetitelot po {to prstot mu se zalepil kaj nosot. Vladikata se pokajal, no svetitelot mu objavil deka poradi neverieto }e ostane par~e od prstot, koe e tamu i deneska. Nabrzo, pominuvame pokraj ruskiot manastir sveti Pantelejmon, koj go odzema zdivot so svojata ubavina i prstranstvo. Vo ovoj manastir otsednavme poslednite tri dena, se poklonivme na glavata na sveti Pantelejmon

NA PRESVETA

noto peewe na bra}ata od manastirite Grigorijat i Vatoped i se poklonivme na manastirkite svetiwi: del od mo{tite na sveta Anastasija, glavata na sveti Kirik, mo{ti od sveti Grigrij Palama i dr. Po dva dena, od Grigorijat se upativme vo manastirot Dionisijat. Tuka preno}ivme ~uvstvuvaj}i ja podvi`ni~kata atmosfera na bratstvoto, a utroto prisustvuvavme na Liturgija vo paraklisot kade se ~uva svetata ikona {to go spasila Carigrad od napadite na Skitite i Avarite, nare~ena Akatisna ili Carigradska. Ottamu dopatuvavme vo administrativniot centar na Sveta Gora, naselbata so }elii i skitovi - Kareja. Tuka se poklonivme na ikonata “Dostojno jest” pred koja angel Gospodov ja napi{al vo kamen istoimenata pofalna pesna kon Presveta Bogorodica. Preno}ivme vo ruskiot skit “Sej raj”, posveten na svetiot apostol Andrej,

BOGORODICA

i duhovno se vozraduvavme od revnosta i qubovta na bratstvoto. Otkako nozete go doprea tloto fizi~ki po~uvstvuvavme deka sonot stana jave. Navistina sme tamu, sega preostanuva vo narednite denovi vistinski, so molitva i smirenie, da ja do`iveeme svetosta na Bogorodi~nata zemja. Od pristani{teto Dafni, kade {to se ukotvuvaat brodovite, se upativme vo manastirot Grigorijat, posveten na sveti Nikolaj Mirlikijski, kade na{eto novo duhovno iskustvo po~na so bdenie posveteno na sveta Anastasija Rimjanka. Otkako li~no go isprosivme blagoslovot za dobredojde i blagodatno bdenie od grigorijatskiot katigumen, arhimandritot Georgij, navistina se preumivme prisustvuvaj}i na pove}e od deset~asovna celono}na slu`ba ispolneta so prekras-

vo koj se ~uva i negovata sveta glava, i se uverivme vo revnosta na bratstvoto za obnova na ovoj ogromen kompleks, no istovremeno i vo nivnata pregolema qubov kon sekoj poklonik. Otkako ja vidovme Svetogorskata bogoslovija - Atonijadata i zapoznavme prekrasni bogoslovi, se pomolivme za site onie {to toa go pobaraa od nas nad patericata na sveti Sava Osveteni i ikonata na Presveta Bogorodica - Mlekopitatelnica vo istoimeniot skit vo Kareja. Ottamu se upativme na poklonenie vo manastirot Kutlumu{. Potoa, po za nas ~udesni okolnosti, se najavivme i prefrluvaj}i se od drugata strana na poluostrovot, otidovme na poklonenie i preno}i{te vo manastirot Vatoped. Tuka bevme svedoci na ogromni zalo`bi

41


Pravoslavna Svetlina od strana na bratstvoto {to broi 103 monasi za obnova na ovaa sveta obitel. Si spomnavme za site nad mnogubrojnite manastirski svetiwi od koi najpoznati se pojasot na Majkata Bo`ja i nekolkute ~udotvorni ikoni so nejziniot lik, i toa: Bogorodica Endronos (Koja sedi na tron), {to bila li~na ikona na starec Josif Isihast, Esfagmeni ili Zaklana i Eleovritisa (Eleoto~iva). Najmarkantna be{e ikonata Paramitija (Opomena) poradi ~udoto {to se slu~ilo pred nea. Imeno, igumenot na manastirot sekoe utro, zaedno so vratarot, prosel blagoslov pred freskata na Bogorodica, {to se nao|ala od nadvore{nata zapadna strna na hramot, pred da gi otvori manastirskite porti. Edno utro dodeka go pravele toa, od ikonata se ~ul glasot na Presvetata so opomena da ne gi otvoraat portite za{to manastirot e opkolen od varvari {to sakaat da go opusto{at. Vo istiot moment likot na maliot Hristos, Koj bil vo racete na Negovata Majka, se izmenil i ispolnil so gnev i On upatuvaj}i ja rakata kon ustata na Bogorodica, so cel da ja zatvori pove}e da ne zboruva, ja predupredil deka Negovata volja bila da go predade manastirot za{to bratstvoto ne `ivee dobro. No Bogorodica Mu ja fatila rakata i rekla deka moli manastirot da se zapazi. Freskata i do den denes ostanala vidoizmeneta, a podocna bila izvadena od yidot i prenesena na drvo. Utredenta, po Liturgijata vo paraklisot posveten na Pojasot na Presveta Bogorodica i po prekrasnite i du{epolezni razgovori so nekolku mo-

42

nasi, se upativme vo manastirot Iveron. Vo nego se nao|a del od ^esniot krst, vpro~em vo sekoj svetogorski manastir ima vakva relikvija, del od trskata i sungerot so koi na Hristos Mu podale `ol~ka pome{ana so ocet, koli~estvo od skapocenata Hristova krv pome{ana so zemja i mnogu mo{ti na svetiteli. Vo ovoj manastir se nao|a i ~udotvornata ikona na Presveta Bogorodica - Portaitisa. Spored predanieto, kako {to na ~udesen na~in ikonata do{la vo manastirot, taka i }e is~ezne, a toa }e zna~i kraj za Sveta Gora. Takviot nastan }e bide znak za monasite ili da go napu{tat poluostrovot i da odat da propovedaat vo svetot ili da ostanat i da umrat vo stra{niot zemjotres {to }e se slu~i i po {to mona{kata dr`ava }e propadne vo moreto. Toa }e se slu~i zatoa {to Presveta Bogorodica nema da dozvoli Antihristot da stapne na Nejzinata zemja. Po utrinskata slu`ba i Liturgijata slednata destinacija be{e blagodatniot manastir Simono Petra. Go osnoval sveti Simeon vo XIV vek, a po ~udesnoto javuvawe na Vitleemskata yvezda vo negovata pe{terna kelija, zaklu~il deka manastirot treba da go posveti na Ro`destvo na Gospod Isus Hristos. Tuka se poklonivme na del od ^esniot krst, na netlenata raka na sveta Marija Magdalina, koja do den denes ja zadr`ala telesnata temperatura, na netlenata noga na sveti Kirik i na mo{ti od svetite Modest, Pantelejmon i Nektarij Eginski. Od bratstvoto imavme prekrasen priem i tie ni go prenesoa blagodatnoto iskustvo od neodamne{noto nosewe


Hristos se rodi na rakata na sveta Marija Magdalina za poklonenie vo Rusija. Od Simono Petra se upativme vo ruskiot manastir sveti Pantelejmon, od kade po tri dena ja napu{tivme Sveta Gora. Iako sè u{te taguvame po toa {to go vidovme i do`iveavme, po svetite mo{ti, ~udotvornite ikoni i blagodatnite starci, i po toa {to fizi~ki ne sme tamu za da u~estvuvame vo soborot na qubovta, sepak del od Sveta Gora ponesovme so nas za da go spodeluvame so vernicite i narodot vo Makedonija.

reporta`ata ja napravil: Boban Mitevski

43


Pravoslavna Svetlina

M o l i t v a Slobodanka Pop Andova, psiholog Molete se postojano! Blagodarete za sè (1. Sol. 5, 17)

44

Ne postoi vo svetot vera bez molitva. Bez molitva verata ostanuva samo teoretsko ubeduvawe. Molitvata e najva`en izraz na verata, koja mo`e da ima raznovidni oblici. Eden od naj~estite oblici e sklopuvawe na racete, {to pretstavuva obezoru`enost, neza{titenost, odnosno barawe za{tita, pomo{, dodeka, pak, poklonuvaweto pretstavuva izraz na sopstvenata niskost, ni{to`nost. Odnesuvaweto vo tekot na molitvata e odnesuvawe kako pred vladetel ‡ so poklonuvawe, so kleknuvawe ili so mirno stoewe. Vladetel vo molitvata e Bog. Me|utoa, i eden zbor, eden vosklik “Bo`e”, eden pogled kon neboto zna~i molitva, pove}e ili pomalku skriena molitva na onoj koj ja do`ivuva. Zatoa koga se zboruva za neveruvawe i onie najbezbo`nite koi najmalku mo`at ili sakaat da ja razberat verata, sovesno neka ja ispitaat svojata du{a, pa mo`ebi }e se setat deka i tie vo nekoja nevolja gi sklopile racete, gi podignale o~ite kon neboto i samite si pomislile: “Bo`e, pomogni mi”, ili od sre}a voskliknale: “Bo`e, Ti blagodaram”. Toga{ }e sfatat deka molitvata, odnosno verata e fakt i edna op{to~ove~ka pojava, ~ie zna~ewe ne mo`e da se ospori. Su{tina na molitvata e kopneeweto. Kopneewe so umot i voljata po Boga. Za da se sfati su{tinata na molitvata ne mo`e da se ima samosvest na onoj koj se moli, a da se apstrahira ona na koe e upatena molitvata. Molitvata ne e samo psiholo{ki fenomen. Da se ispituva samo svesta na onoj koj se moli, a da ne se vodi smetka za faktot na Kogo se molime, i deka so molitvata se obra}ame kon nekoj drug, a ne kon samite sebe, zna~i da se isfrli najbitnoto od aktot na molitvata. Molitvata e intimna drama {to se odigruva vo svesta pome|u “jas” i “ne-jas”. Najintimno, najvnatre{no, najvozvi{eno do`ivuvawe i vsu{nost, zatoa ima nebroeno bogatstvo na raznovidni formi. Molitvata go vozdignuva od ponizok kon povisok stepen ‡ kon Boga. Vo molitvata vernikot se stremi kon pristani{teto na dobrata koi gi moli i kon koi te`nee. Sveti Jovan Zlatoust veli: “Golemo oru`je e molitvata, golem ukras na ona {to go sakame, taa e sigurnost i riznica na bogatstvoto koe ne mo`e da se ukrade”. Vernikot treba da znae deka toj e onoj koj moli i bara od sesilniot Bog, a vo negovata molitva ima Bo`ja sila i na ovoj na~in se sozdava zaemna bliskost pome|u Boga i molitelot, kako {to


Hristos se rodi veli psalmopeja~ot, blisku e Gospod do onie koi go povikuvaat. Zborovite na molitvata ni stanuvaat pat na na{ata vrska so Boga, so nas samite, kako i so sè drugo, pat za na{e duhovno rastewe vo Nego. Za da mo`e Bog, vaka, niz molitva da dejstvuva, potrebno e da naide na dobra zemja (~ovek) koja ne e izgazena so razni pomisli, koja ne e skameneta, na koja ne raste trwe od mnogu gri`i. Bez molitvata, vo verata i drugi aktivni odnosi kon Boga, nikoga{ toj svet ne bi dobil karakter na `iva vera. Spomnuvaweto na Bo`joto ime, samo mehani~ki, i avtomatsko poklonuvawe i metanii ne zna~i pobo`nost, odnosno vistinsko molitveno odnesuvawe, no psiholo{koto zna~ewe na ovie pobo`ni ~inovi e toa {to tie mo`at da proizvedat ili barem da ja zasilat verata. Ottuka, nekoi psiholozi na religijata velat deka nie se molime na Boga, zatoa {to sme vernici, no i obratno, zatoa {to se molime na Boga, se zasiluva na{eto versko ~uvstvo. Molitvata e centralen fenomen na verata. Verskiot nagon vsu{nost e nagon za molitva. “Da bide{ pobo`en i da se moli{ na Boga e edno i isto”, veli [laermaher. Ovaa istoto go ka`uva i golemiot francuski filozof na religijata Sabatije. Molitvata e najneposreden odnos na ~ovekot so Boga. Toa e bitno i karakteristi~no izrazuvawe na na{ata svest, vo verskoto do`ivuvawe, na verskiot proces vo negovata najneposredna realnost. Molitvata e “du{a na verata”. Da se molime

na Boga zna~i da zboruvame i op{time so Boga, toa e akt na misti~no soedinuvawe so Boga. Uslov na molitvata, pokraj uveruvaweto deka taa }e bide usli{ana, e ~uvstvoto na Bo`joto prisustvo, nivniot odnos so beskone~niot i u~estvo vo Bo`estvenoto. Sodr`ina na molitvata mo`e da bide sè ona {to ja dopira du{ata, odnosno ona {to e vo soglasnost so voljata Bo`ja, no molitelot treba da bide cvrsto uveren vo vistinskoto dejstvo na molitvata, deka Bog }e ja usli{a negovata molitva. Kaj religioznite genii, molitvata ne e ograni~ena samo na poedini priliki vo `ivotot, tuku taa go opfa}a celiot `ivot, zatoa se veruva deka molitvata koja proizleguva od osobeno pobo`ni lu|e ima posebna mo}. Dlabokata molitva e dar Bo`ji, za koj, isto taka treba da se molime na Boga, taa e prvo i osnovno delo vo verata, vo koja ~ovekot se nadminuva sebesi i se pro{iruva do ve~noto i bo`estvenoto. Sveti Efrem Siriski veli deka na{ata molitva e dar Bo`ji od negoviot dar, so slednive zborovi: “Siroma{tijata e moja harfa, tvojot dar neka ja pokrene, zbogati ja so milozvu~no peewe, tebe prineseno, za da mo`am od mojata harfa, Tebe da Ti prinesam `rtva od zborovi”. Ili: “Od Tebe baraat lu|eto, za Tebe da Ti dadat. Tie Tebe Ti se molat, za da im dade{ od izobilstvoto Tvoe i bidej}i si im dal, da se molat za Tvojata milost, pa taka Ti zema{ za sebe od Tvoeto”.

45


Pravoslavna Svetlina

Kopani~arstvoto vo Makedonija podgotvil: dipl. teolog Sne`ana Kolevska Niz celiot sreden vek Makedonija bila crkovno-manastirski centar na Balkanot. Na nejzinata teritorija e izgraden impozanten broj na crkvi i manastiri. Crkvite i manastirite bile vtor dom na mesnoto naselenie. Raznite zavladuva~i so teritorijata na Makedonija ja koristele op{testvenata polo`ba na manastirite i crkvite za zacvrstuvawe na svojata vlast. Nivnata vladetelska mo} direktno zavisela od toa kolku samite im bile oddadeni na crkovnite interesi, zo{to vo feudalizmot crkvata bila glaven dvigatel na op{testvoto. Se poddr`uvale feudalnite pozicii na crkvata koi i obezbeduvale materijalna blagosostojba, a site vladeteli na teritorijata na Makedonija davale inicijativa za gradewe na novi crkvi i manastiri, ili pak gi poddr`uvale vo ovaa aktivnost vlastelinite i drugite upravuva~i na opredeleni oblasti. Srednovekovniot klasi~en period vo Makedonija mu daval akcent na nadvore{niot izgled na crkvite, so prekrasni fasadi, izvedeni vo keramoplasti~na dekoracija i so naglaseni kupoli, bogato ukraseni, so {to ne izostanuvale ni vnatre{nite yidni povr{ini ispolneti so freski. Pred pojavata na drvenite ikonostasi vo dlaboka rezba, bila neguvana kamena plastika za {to svedo~at mermernite ikonostasi vo crkvata “Sv. Sofija” vo Ohrid, “Sv. Pantelejmon” vo Gorno Nerezi, “Sv. Bogorodica Perivleptos” (Sv.Kliment) vo Ohrid, “Sv. Bogorodica” Eleusa vo selo Veljusa, Strumi~ko i “Sv. Leontij” vo selo Vodo~a, Strumica. Najstara figuralna plastika na drvo so~uvana do denes e skulpturata na “Sv. Kliment Ohridski” vo crkvata “Sv. Kliment” vo Ohrid na krajot od XIII vek, carski dveri vo crkvata “Sv. Nikola”, Varo{, Prilepsko, vratata od crkvata “Sv. Nikola Bolni~ki” vo Ohrid. Najstar ikonostas vo rezba se nao|a vo crkvata “Mali Sv. Vra~i” vo Ohrid. So pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, po~nuvaj}i od XIV vek pa do vtorata polovina na XVIII vek, crkvite bile gradeni so pomali dimenzii, bez deko-

46

C r k o v n a u m e t n o s t


Hristos se rodi racii na nadvore{nite povr{ini i bez kupoli. Seto vnimanie bilo svrteno kon vnatre{nata dekoracija i toa glavno so predmeti izraboteni vo rezba kako: carski dveri, ikonostasi, polielei, vlezni vrati, amvoni, baldahini, deisizni plo~i itn. Takov e slu~ajot so pove}e crkvi i manastiri vo Makedonija: Treskavec, Zrze, Slep~e, Lesnovo, Polo{kiot vo Tikve{ijata, “Sv. Arhangel” vo Ku~evi{te, skopska Crna Gora itn. Golemiot krst od 1584 godina, polielejot i trite dvokrilni vrati i pripratata, kako i ikonostasite se zna~ajni dela vo polo{kiot manastir “Sv. \or|i”. Dvokrilnata vrata od Treskavec e ukrasena so motivi od stilizirana rastitelna ornamentika, ~ove~ki i `ivotinski figuri i likovi na svetiteli vo cel rast i Bogorodica do polovina. Vo XVII vek ikonostasite zemaat poln zamav. Ikonostasite imaat dva reda ikoni, i toa prestolnite so razviena dejsizna kompozicija: Isus Hristos, Bogorodica, Sv. Jovan i apostolite so svetitelot na manastirot kako i tri reda ikoni. Pojava na ikonostasi vo rezba vo XVIII vek se sovpa|a so pojavata na mija~kite, samokovskite i metcovskite majstori-rezbari. Pod vlijanie na Svetogorskite majstori vo Makedonija se izraboteni ikonostasite na manastirot “Sv. Naum” na Ohridskoto ezero (1711g.) i ikonostasot vo ju`niot paraklis vo crkvata “Sv. Dimitrija” vo Bitola. Rezbarskite formi zapo~nuvaat da primaat trodimenzionalnost i edna nova etapa vo rezbarstvoto - t.n. a`urna rezba. Dvata ikonostasi imaat parapetni plo~i izvedeni vo drvo bez rezbarski dekoracii dekorirani so slikarii. Prestolnite ikoni se izdvojuvaat me|usebno so tenki koloni izvedeni vo rezba i pozlateni. Nad prestolnite ikoni ima friz so vinova loza, grozdovi i ptici. Najubavi rezbi vo XIX vek se ikonostasot vo crkvata “Sv. Spas” vo Skopje, ikonostasot, vladi~kiot i igumenskiot tron vo manastirot “Sv. Jovan Bigorski” i ikonostasot vo crkvata “Sv. Nikola”, Kru{evo koj izgorel za vreme na Ilindenskoto vostanie. Po golemiot podem vo XIX vek, na samiot kraj na XIX vek i po~etokot na XX vek, rezbarstvoto vo Makedonija e na zalez, no, rezbarskata tradicija nikoga{ ne zgasnala.

47


Pravoslavna Svetlina

Objsnuvawe na nekoi

crkovni obredi

Sve{tenik Riste Janu{ev U{te vo prvite vekovi na hristijanstvoto, na sli~en na~in kako i denes, so neizmerna radost se proslavuvalo i se slavele golemite hristijanski praznici: i Gospodovite, i Bogorodi~nite, proro~kite, apostolskite, svetitelskite, angelskite, na ma~enicite, iscelitelite, besrebrenicite, jurodivite i na site preku koi ni se projavi Bog od qubov kon nas, a za na{e spasenie i ve~en `ivot. I denes vo na{ite sveti crkvi i manastiri slaveweto na praznicite e nerazdeleno od zaedni~kata Sveta Bo`estvena Liturgija vo hramot i vo zaedni~areweto na site verni so Boga i so sè ona {to e Bo`jo i {to ni e od Boga dadeno i Blagosloveno. Na Svetata Bo`estvena Liturgija, preku svetata tajna Evharistija i pri~estuvaweto so Krvta i Teloto Hristovi, narodot Bo`ji stanuva Telo Hristovo, ~ija glava e Samiot Gospod Isus Hristos. Koj ne slavi, prvenstveno na ovoj na~in, nema potreba da slavi na bilo koj drug na~in, bidej}i celta na sekoe slavewe vo crkvata Bo`ja e soedinuvaweto so Boga. So Bo`estvenata blagodat {to neizmerno ni se daruva preku Svetiot Duh, stanuvame “sinovi Bo`ji po blagodat vo Sinot Bo`ji po priroda”, kako {to veli svetiot Atanasij Veliki. Po zavr{enata Sveta Liturgija vo hramot, site prisutni odat na zaedni~ka Trpeza na qubovta. Zaedno so sve{tenikot se molat na Boga da isprati blagoslov za osvetuvawe na vodata, i potoa nad p~enicata, lebot i vinoto, koi se prinesuvaat kako zemni darovi vo ~est na svetitelot ili praznikot koj se slavi. Seto ova

Z a

48

ima svoja smisla i e so cel site nas da nè sobere i soedini vo edna bratska Hristova zaednica, vo Sveta Crkva kako Sobor Bo`ji. Poa|aj}i od ovaa hristijanska praktika niz istorijata na hristijanskoto `iveewe, slaveweto na slava vo ~est na nekoj Bo`ji ugodnik ili svetitel preminalo i vo domovite na

d o m a { n hristijanite, vo nivnite semejstva koi se vsu{nost edna mala crkva koja e kletka na golemiot crkoven organizam. Vo domot kade {to }e se slavi doma{na slava, sve{tenikot osvetuva voda, a doma}inite prigotvuvaat slavski kola~, varena p~enica, crveno vino i od crkva zemaat slavska sve}a i temjan. Bidej}i vo bogoslu`enijata na Pravoslavnata Crkva sè ima svoe zna~ewe i svoja smisla, taka e i so slaveweto na

doma{na slava. Imeno: - Prazni~niot kola~ pretstavuva `rtva na blagodarnost kon Boga


Hristos se rodi zatoa {to preku Gospod Isus Hristos i negovoto stradawe bevme spaseni od propast vo adot, koja }e ne stigne{e zaradi na{ite grevovi. Krstoobraznoto presekuvawe na slavskiot kola~ go pretstavuva stradaweto Hristovo zaradi nas, a prelivaweto na kola~ot so crveno vino (koe ja simbolizira Krvta Hristova) - zna~i deka so Krvta Hristova sme is~isteni, i se is~istuvame od na{ite grevovi. - Varenata p~enica, koja e zasladena so {e}er ili so med, ima vo praksata svoi istoriski po~etok i sekako svoe zna~ewe. Vo vremeto na carot Julijan Apostat (otpadnik ‥ za{to vo mladosta go primil hristijanstvoto, a koga stanal car otpadnal

a t a

s l a v a

od Hrista i stanal idolopoklonik) koj bil golem gonitel na hristijanite, istiot naredil za vreme na Velikiot Post tajno da se poprskaat produktite na pazarite so krv od idolskite `rtvi. Ova se so cel da gi oskverni hristijanite koga se posti strogo vo prvata nedela od Velikiot Post. No, hristijanite bile predupredeni od carigradskiot patrijarh Evdoksij koj dobil predupreduvawe od sv. Teodor Tiron, vernicite hristijani da ne kupuvaat ni{to od pazarite - vo prvata nedela od postot, no da jadat samo varena p~enica so malku {e}er. Vo spomen na ovoj nastan i kako `rtva na blagodarnost kon Boga zatoa {to ni dava zemni plodovi za naslada i hrana na{a, se prigotvuva varena p~enica i vo molitvata se spomnuva i svetijata ~ij{to praznik go slavime t.e. doma{niot svetitel zakrilnik i pazitel. Isto taka koga }e gi spomeneme `ivite i }e se pomolime za nivno zdravje i napredok, upatno e da gi spomeneme i na{ite po~inati, koi{to ja slavele pred nas i dodeka bile so nas

ovaa slava. - Sve}ata pretstavuva ~ista `rtva pred Boga i svetlinata od nea gi pretstavuva doma}inite kako sinovi na svetlinata, koja go prosvetluva sekoj ~ovek (Jovan 1; 9). Sve}ata e simbol i `elba na doma}inite da ja zapoznaat Svetlinata na `ivotot ‥ Gospod Bog i Negoviot Sin Isus Hristos; da se prosvetli nivniot razum i hristijanskata qubov da gori vo nivnite du{i i srca kako plamenot na sve}ata. - Temjanot i mirisot koj se {iri od nego ja simbolizira na{ata molitva koja treba da te~e od ~isto srce za da mu bide blagoprijatna i ugodna na Boga. Onie {to ~ekaat slava treba da ja posetat Crkvata i da prisustvuvaat na Ve~ernata Bogoslu`ba ve~erta sproti denot na praznikot i da se pomolat za svoite najbliski, a utredenta da prisustvuvaat na Svetata Bo`estvena Liturgija vo zaedni{tvo so site vernici koi }e dojdat da go ~estvuvaat praznikot.

49


Pravoslavna Svetlina

E p a r h i s k o i z d a v a { t v o

Edicija Bibliski nastani

Po~ituvani ~itateli!

Smislata na postoeweto na Svetata Pravoslavna Crkva e da go {iri i propoveda Hristovoto u~ewe i da svedo~i za `ivoto prisustvo na dobriot Bog. “Odete i nau~ete gi site narodi kr{tevaj}i gi vo imeto na Otecot i Sinot i Svetiot Duh” e porakata Hristova kon apostolite pred negovoto Voznesenie pri Otecot. Apostolite imaj}i gi sekoga{ na um ovie zborovi se ra{irile niz celata vselena propovedaj}i go novoto i proslaveno u~ewe nasekade kade {to }e stignele. I denes Crkvata ne prestanala so svojata propovedni~ka misija. Za razlika od apostolite, na dene{niov hristijanski misioner preku raznite mediumi i elektronski na~ini na komunikacija, no i preku umetni~koto izrazuvawe, mu se

vo ~ovekovata du{a. ^ovekot osvojuvaj}i ja vselenata, matemati~ki presmetuvaj}i i analiziraj}i precizno sè {to vo nea se slu~uva, sepak, za `al, prestana da se osvojuva sebesi i svojata du{a. Mehaniziraj}i ja svojata op{testvena okolina i samiot ~ovek se pretvori vo robot, koj postojano trupa materijalni bogatstva, ne pazej}i na svoeto duhovno izdignuvawe. Vo istorijata na ~ove{tvoto ~estopati Bog se projavuval Sebesi. Del od tie projavi, zna~ajni za na{eto duhovno rakovodewe i izdignuvawe, bile zapi{ani i zabele`ani od strana na blago~estivi lu|e - prosvetleni i vdahnoveni od Svetiot Duh. Edna od tie prikazni, zapi{ana vo Stariot zavet od Svetoto Pismo e i prikaznata za Avraam

Izleze od pe~at prviot broj od ilustriranata edicija “Bibliski nastani” so naslov “^ovekot koj mu veruva{e na Boga”, vo koj e obrabotena prikaznata za Patrijarhot Avraam. Vakvo ilustrirano biblisko izdanie se pe~ati za prvpat vo istorijata na izdava{tvo na Makedonskata Pravoslavna Crkva, a dosega ne se ispe~ateni sli~ni izdanija nitu vo ostanatite pravoslavni crkvi na Balkanot. Edicijata Bibliski prikazni }e sodr`i 14 izdanija, koi }e se pe~atat vo tira` od 10.000 broja, a }e izleguvaat od pe~at vo opredelen vremenski interval.

nudat bezbroj mo`nosti i lesni na~ini za da mu se pribli`i na konkretniot ~ovek i da mu ja pretstavi celata Hristova spasonosna nauka i ubavinata na hristijanskiot `ivot. No i pokraj ovaa blagoslovena mo`nost morame so `al da konstatirame deka otvoreniot mediumski prostor naj~esto se koristi za prenos na informacii koi ne go obrazuvaat i vospituvaat ~ovekot, tuku mnogu pove}e go zarobuvaat i zatupuvaat. Ova e paradoksot na novoto vreme. Taka, televizijata naj~esto mu prilo`uva bezbroj informacii i dezinformacii, koi vo golema mera go zbunuvaat sovremeniot ~ovek, vesnicite se ispolneti so sekakvi senzacionalni i tra~erski napisi, a umetnosta, pak, samo e izraz na celata stravotija {to prestojuva

50

i negoviot sin Isaak. Ovaa prikazna e izvonredno svedo{tvo za ~ovekovata vera, za poslu{anieto i predadenosta na Bo`jata volja. Avraamovata qubov kon Boga e posilna od site biolo{ki zakoni i naviki. Bog, spored Svojata sveta promisla, preku ova svedo{tvo ni ostavil neizbri{liv vospiten trag za site idni ~ove~ki generacii. ^itaj}i ja ovaa bibliska prikazna ne mo`eme da ostaneme ramnodu{ni kon faktot na celosnata doverba i predadenost na Avraam kon Bo`jite barawa. Bog, se razbira deka ne go sakal `ivotot na Isaak, tuku pove}e ja sakal verata Avraamova, za{to vrz nejzinite temeli }e go postavi domostrojot na spasenieto. A spasenieto na ~ovekot ne e ni{to drugo, tuku qubovna zaednica so Boga, postojano rastewe, obnovuvawe, o~istuvawe i prosvetluvawe


Hristos se rodi

na li~nosta, koe go dobivame `iveej}i i veruvaj}i pravoslavno. Da `iveeme pravoslavno zna~i, da go praktikuvame postot, molitvata, ispovedta i kako vrv na sè, da se pri~estuvame so Teloto i Krvta Hristovi; a da veruvame pravoslavno zna~i, celosno, bez nedostatok, da ja usvoime verata na Svetata Pravoslavna Crkva, verata koja edna{ za sekoga{ im be{e predadena na svetiite (Juda 1, 3), verata koja Gospod Isus Hristos im ja predade na apostolite, tie pak na svoite u~enici, tie pak na svoite u~enici i naslednici - episkopite, sve{tenicite i |akonite - ovie pak na svoite naslednici i taka neprekinato sè do denes. Zaradi ovaa ista vera iljadnici ma~enici ne se po{tedija sebesi i so svojata krv ja potvrdija vistinitosta i goleminata na ovaa vera. Svetite Otci i U~iteli na Crkvata ja obrazlo`ija i protolkuvaa ovaa vera, i so svoite sveti `ivoti ja posvedo~ija, i zatoa denes Svetata Crkva gi slavi i po~ituva kako svetiteli, kako na{i molitvenici i zastapnici pred prestolot Bo`ji. Tokmu ovaa vera, po Bo`ja promisla, be{e propovedana i utvrdena vo Makedonija od svetite apostoli i od nivnite u~enici i naslednici, i neizmenlivo se ~uva, prak-

tikuva i propoveda vo Makedonskata Pravoslavna Crkva. Ovaa vera ja propovedaa i `iveeja svetite Metodij i Kiril, semakedonskite prosvetiteli, koi ne {tedej}i se sebesi odea i nasekade ja {irea ovaa spasonosna nauka, i blagodarenie na niv, na nivnata vera i propoved, nie sme denes ona {to sme. Ovaa vera ja propovedaa i svetite otci i prosvetiteli Kliment i Naum, otcite Kiril Pej~inovi}, Joakim Kr~ovski, Partenij Zografski, Tedosij Sinaitski i dr. Zatoa, da ja zapazuvame i {irime Pravoslavnata vera, da `iveeme kako {to `iveeja na{ite prosvetiteli, a za da uspeeme vo ovoj svet podvig treba da se potrudime da odime redovno vo crkva, na Bo`estvena Liturgija. Sramota e da ka`uvame deka sme Pravoslavni, da se falime so delata na na{ite prethodnici, da se falime so na{ite prekrasni crkvi i manastiri, koi bile dela na pobo`nosta na na{ite pretci, a nie da nemame nikakva vrska so niv. Zatoa da ja u~ime i praktikuvame na{ata Sveta Pravoslavna vera, redovno da gi posetuvame i da u~estvuvame vo bogoslu`bite, pa na ovoj na~in }e rateme duhovno i }e ja izgradime zaednicata so Boga, od koja proizleguva svetosta, qubovta, prosvetlenosta i spasenieto. Poradi ovie pri~ini, ova izdanie, za nepokoleblivata i bespo{tedna vera na patrijarhot Avraam, e posveteno na jubilejot na na{ata Makedonska Pravoslavna Crkva, ~etirieset godini od proglasuvaweto na nejzinata avtokefalnost. So izleguvaweto na ovoj strip site generacii od 7 do 77 godini dobivaat odli~na mo`nost u{te edna{ da se potsetat na ova preubavo i izvonredeno biblisko svedo{tvo. Pe~ateweto na ovoj strip, voedno e i istoriski nastan za Makedonskata pravoslavna crkva, za{to vakviot na~in na pretstavuvawe na Biblijata se slu~uva za prvpat od na{eto postoewe kako Crkva i kako makedonski narod. So nade` deka preku ovoj strip }e doprete do Bo`jata mudrost i ubavina, Gospod da ve blagoslovi i vas i va{ite semejstva.

Mitropolit Povardarski Agatangel (Stankovski)

51


Naslovi od izdava{tvoto na Misionersko - humanitarnata dejnost \akonija


Da napravime.... Vistinski simbol na podobri vremiwa... Mesto koe }e go sploti Veles... Mesto koe }e go potvrdi na{iot silen hristijanski duh... Mesto na koe site zaedno, za vek i vekovi, }e gi proslavuvame radosnite momenti za ovoj grad... Ve~na potvrda na osnovnite hristijanski principi Vera, Nade` i Qubov... Donirajte sredstva za doizgradba na hramot “„Sv. Kiril i Metodij””, za{to gradej}i Bo`ji hram, vsu{nost se gradime sebesi kako li~nosti. Deponent: Stopanska Banka `-smetka: 200000098894305 Makedonska Pravoslavna Crkva Povardarska Pravoslavna Eparhija

ISSN 1857-5706

svetlina 4web  

Pravoslavna Svetlina Pravoslavna Svetlina spisanie za pravoslavna vera, kultura i obrazovanie izdanie broj IV, godina I, dekemvri 2007 spisa...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you