DODATEK A
245
Unesco in druga telesa Organizacije združenih narodov so v zadnjih letih povečali svoje delovanje za ohranitev izobraževanja kot javne dobrine [public good] ter pozvali vlade, naj zagotovijo, da trgovina v izobraževanju ne bo ogrozila zdaj veljavne zavezanosti vlad mednarodni zakonodaji o človekovih pravicah. Poleg tega je Unesco razvil ogrodja za priznavanje kvalifikacij in pravila o dobri praksi v transnacionalnem izobraževanju. Končno, Evropska unija si je leta 2000 na Lizbonskem vrhu postavila cilj, da postane do leta 2010 najbolj konkurenčno gospodarstvo, utemeljeno na znanju, ter začela v več delovnih skupinah, sestavljenih iz nacionalnih vlad in predstavnikov nevladnih organizacij, razvijati prihodnje cilje sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi. Po drugi strani v Evropi poteka več reform, ki vodijo k velikim spremembam v sistemih visokega šolstva. Programi mobilnosti Evropske unije so uspešno in pomenljivo povečali število mobilnih študentov. Kurikularne reforme ter bolj fleksibilni programi omogočajo vstop v visoko šolstvo tudi velikemu številu študentov iz okolij, tradicionalno nespodbudnih za študij. Nenazadnje, uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) na univerzah in drugih visokošolskih zavodih ter pedagoške reforme povzročajo nastanek takšnih modelov poučevanja in učenja, ki se bolj usmerjajo na študenta. Vse te evropske in svetovne težnje sestavljajo kontekst, v katerem se je v Evropi začel in se še nadaljuje bolonjski proces; te težnje je treba upoštevati pri evalvaciji dosežkov in ciljev Bologne ter pri oblikovanju študentskega mnenja. Bolonjski proces ter stališče ESIB do njegovih ciljev Na splošno ESIB pozdravlja naraščajoče sodelovanje v visokem šolstvu v Evropi in podpira zamisel o vzpostavitvi evropskega visokošolskega prostora. Ko gre za oblikovanje temeljnih načel tega procesa, želi ESIB poudariti, da sodelovanje v Evropi in še širše, utemeljeno na osrednjih akademskih vrednotah vidi kot gibalo za ustvarjanje evropskega visokošolskega prostora in njegovega razmerja z drugimi deli sveta. Močna osredotočenost na konkurenčnost Evrope v svetu je dvorezen meč. Po eni strani lahko vodi k izboljšanju kakovosti in večji razvidnosti,