Page 44

birokratsko urejenega nadzora in reguliranja v socializmu do relativne avtonomije v postsocialističnem obdobju, se zdijo predlogi, ki stremijo k vračanju k zastarelim in neproduktivnim ureditvam, strokovno nesprejemljivi. Tudi zato, ker učiteljskega poklica ne moremo enostavno umešati v sfero uradništva in kopirati strategij in praks iz enega polja v drugo. Učiteljstvo je namreč »posebna vrsta javnega servisa« (Gaber, Tašner, Zgaga, 2011, str. 260). Zato je tudi logika delovanja edukacijskega polja drugačna od polja uradništva ali podjetniškega polja. Očitno je treba ponovno spomniti na zahteve in pričakovanja, ki so bila jasno izražena glede avtonomije vzgojno-izobraževalnih institucij v času zatona socializma. Te zahteve »so bile artikulirane s strani številnih in vplivnih profesionalnih skupin, ki so zahtevale avtonomijo, ki presega avtonomijo drugih javnih uslužbencev« (ibid., str. 261). Zato tudi ne preseneča zapis iz prve Bele knjige, v katerem so povzete omenjene zahteve: »(š)ole morajo imeti avtonomijo: v razmerju do države in struktur oblasti, v razmerju do ‚zunajšolskih‘ oblik in vrst vednosti ali prepričanj« (Bela knjiga, 1995, str. 26). Pri poskusih povečevanja števila ur prisotnosti v šoli je treba upoštevati tudi opozorilo avtorjev študije Učiteljski poklic v Evropi (2004, str. 39), da je predpisovanje učiteljevega dela izven ur pouka v smislu povečevanja »delovnega časa (ki ga učitelji preživijo na delu v šoli)« mogoče zgolj z višanjem njihove plače. »Zveza med delovnim časom in plačo namreč v vseh državah deluje na enak način. Če skrajšate prosti čas in povečate število ur prisotnosti na teden, se bo v takšni ali drugačni obliki pojavilo tudi vprašanje povišanja plače« (ibid.). 44

2012 – Kos Kecojević, Marjanovič Umek, Šušterič, Šimenc in Tašner: Za kakovost javnih vrtcev in šol  

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Center za študij edukacijskih politik

2012 – Kos Kecojević, Marjanovič Umek, Šušterič, Šimenc in Tašner: Za kakovost javnih vrtcev in šol  

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Center za študij edukacijskih politik

Advertisement