Page 36

17/18, 17 12; Hrvaška 16/18, 18/22, 20/28; Italija 22, 18, 18). Sicer pa se v polje primerljive obveznosti uvrščajo še številne druge evropske države: Norveška (20, 16/19, 12/17), Francija (24, 17, 14), Islandija (17, 17, 17), Romunija (16/18, 16/18, 16/18) ter Češka (17, 17, 16); (prim. Key data, 2012, str. 120–121). Med evropskimi državami imata nižjo učno obveznost od Slovenije Poljska (14 ur) in Bolgarija v prvem delu osnovne šole 12/17 ur. Primerjava ob tem pokaže, da je učna obveznost v Sloveniji na vseh obravnavanih ravneh edukacije nekaj nižja od povprečja OECD. Hkrati imamo tako kot v drugih državah razširjene Evropske unije in OECD opraviti z zmanjševanjem učne obveznosti, ko prehajamo na višje stopnje izobraževanja. Slovenija pri tem spada med države, ki imajo podpovprečne razlike med osnovno in srednjo šolo (glej Tabele 2–4).

Celoten delovni čas v urah

Zahtevana prisotnost v šoli v urah – letno/ tedensko

Neto ure pouka v urah (60 min.)

Število dni pouka

Število tednov pouka

Tabela 2: Organizacija delovnega časa učiteljev v nižjih razredih OŠ – izbrane države

Avstrija

38

180

779

ND3

1776/40

Estonija

39

175

630

ND

ND

Finska

38

188

677

1026/27

ND

Francija

35

M

918

ND

ND

Madžarska

37

181

597

ND

1864

12 Obveznost navajamo skladno z ISCED klasifikacijo po zaporedju ISCED 1, 2, 3.

36

2012 – Kos Kecojević, Marjanovič Umek, Šušterič, Šimenc in Tašner: Za kakovost javnih vrtcev in šol  

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Center za študij edukacijskih politik