Page 20

V nadaljevanju prikazujemo razmerje med dosežki v najbolj vplivni mednarodni primerjalni raziskavi PISA6 in dosežke naših 15-letnikov primerjamo s finančnimi vložki v edukacijo nasploh in z vložki v obvezno šolo in srednjo šolo v Sloveniji in državah Evropske unije. Tabela 2: Primerjava rezultatov dosežkov Slovenije PISA 2006 in 2009 s finančnimi vložki PISA 2006

Naravoslovje

Matematika

Branje

4. mesto

8. mesto

10. mesto

% BDP 2008

Celota 5,2 %

PISA 2009

Naravoslovje

Matematika

Branje

6. mesto

7. mesto

16. mesto (dekleta 11. mesto)

Osnovna in srednja šola 3,6 %

14. mesto

13. mesto

Vir: Key data 2012, preračuni CEPS, PISA 2006, PISA 2009. Sklep (3): Primerjava, ki je sicer izjemno poenostavljena, a jo komentiramo zato, ker jo kot argument predlaga minister, pokaže, da so primerjalno z Evropo, rezultati 15-letnih dijakov in dijakinj iz Slovenije v Evropi praviloma pomembno višji, kot je bil leta 2008 vložek slovenske vlade v področje edukacije. 6 Ob primerjavah na evropski ravni je treba imeti v mislih, da pri izračunih finančnih vložkov v osnovno šolo upoštevajo zgolj sredstva, ki približno ustrezajo prvi in drugi triadi v šolah v Sloveniji. Glede na način izračunavanja vložkov v Evropski uniji je tako mogoče realno primerjati le podatke za osnovno in srednjo šolo skupaj. Pri raziskavi PISA pa so v mednarodno primerjavo v večini vključeni slovenski srednješolci, prikazani dosežki pa so dejansko pretežno rezultat dela v osnovnih šolah.

20

2012 – Kos Kecojević, Marjanovič Umek, Šušterič, Šimenc in Tašner: Za kakovost javnih vrtcev in šol  

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Center za študij edukacijskih politik

2012 – Kos Kecojević, Marjanovič Umek, Šušterič, Šimenc in Tašner: Za kakovost javnih vrtcev in šol  

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Center za študij edukacijskih politik

Advertisement