Issuu on Google+

Energetski vodnik 2014 01

CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV energenti za dom

izolacija poševne strehe

energijsko varčna lesena hiša

notranje barve

izolacija fasade

energijsko varčna okna

izolacija tal izolacija balkona

celovite lovite ovit v rešitve ogrevanja

fasadni sistemi


Kdaj nas lahko obi{~ete? Od ponedeljka do petka od 10. do 20. ure ter v soboto od 10. do 18. ure.

Kje nas najdete? BTC – Dvorana 2 jug [martinska 152, Ljubljana E: info@cer-slo.si Telefon: 031 757 910

Izdajatelj Center energetskih re{itev, [martinska 152 – BTC, 1000 Ljubljana (http://www.cer-slo.si/; info@cer-slo.si)

Priprava Medijsko-zalo`ni{ka hi{a Energetika.NET, [martinska 152 – BTC, 1000 Ljubljana (www.energetika.net)

2 Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV

Uredila Andreja [alamun, Energetika.NET d.o.o. (andreja.salamun@energetika.net; urednistvo@energetika.net)

Naslovnica Maja Rostohar (Jamaja s. p.)

Lektoriranje: Tatjana Hosta

Ilustracije in oblikovanje Maja Rostohar (Jamaja s. p.)

Publikacija je brezpla~no dostopna v elektronski obliki.


Foto: Arhiv Petrol

Kazalo 4 Zaradi CER-a v letu dni prihranili ve~ kot 12.000 MWh energije

Rok Vodnik, predsednik Gospodarskega interesnega zdru`enja CER

Povezovanje je pot iz krize

Spo{tovani bralci!

6 Zakaj graditi "zeleno"? 8 Kaj vse se je dogajalo v CER-u 10 Izberite prava okna 11 Kako zgraditi nizkoenergijsko hi{o 12 Pri velikih zavezancih letos za ukrepe URE na voljo okoli pet milijonov evrov, pri Eko skladu 21 14 Intervju: Matja` Valen~i~, energetski svetovalec 16 Celovita energetska prenova hi{e je nalo`ba v va{o prihodnost 17 Energetska sanacija presega zgolj namestitev toplotnega ovoja 18 Ne var~ujte pri izolaciji 20 Iz podjetij 23 Kako energijsko u~inkoviti so na{i {portniki 24 Pametni dom zdaj dostopen vsakomur

Pred vami je revija, ki govori o u~inkoviti rabi energije, ni`jih stro{kih in povezovanju podjetij. Verjamemo, da je to odgovor na krizo, o kateri lahko sli{imo na vsakem koraku. Kriza v gospodarstvu, kriza na nepremi~ninskem podro~ju, kriza v finan~ni industriji, kriza v energetiki ‌ Ob~utek imamo, da se je kriza danes zajedla prav v vse pore na{ega `ivljenja. Pa vendar ob tem vse bolj ugotavljamo, da je kriza lahko tudi prilo`nost. Za soo~anje z njo so potrebni strate{ki razmislek ter razumevanje in sprejemanje odlo~itev, ki bodo prinesle prave spremembe. ^as gospodarske krize je tako velika preizku{nja za celotno gospodarstvo in tudi za podjetja. Soo~anje z okrnjenimi mo`nostmi financiranja in hkrati z manj{anjem kupne mo~i prebivalstva je dolgoro~no gledano skrb vzbujajo~e. Kljub temu so tudi v Sloveniji svetle izjeme, ki kljub zaostrenim gospodarskim razmeram {e vedno uspe{no poslujejo in izkori{~ajo prilo`nost ter svojim strankam pomagajo do zni`anja stro{kov. Eden od klju~nih dejavnikov so najbolj{e re{itve za na{e kupce, kjer pa danes vse bolj ugotavljamo, da jih v mnogih primerih ne more ve~ ponuditi eno samo podjetje, ampak je nujno povezovanje. Prav s tem ciljem smo Petrol, Jelovica, Knauf Insulation, JUB in Zelene energije ustanovili gospodarsko interesno zdru`enje (GIZ) CER, kjer skupaj na letni ravni ustvarimo ve~ kot {tiri milijarde evrov prihodkov, kar pomeni skoraj {est odstotkov slovenskega bruto doma~ega proizvoda. Podjetja, zdru`ena v CER-u, neposredno zaposlujemo okoli 5000 ljudi, in ~e k temu pri{tejemo {e vse svoje partnerje, podizvajalce in zunanje sodelavce, je na CER vezanih ve~ 10.000 ljudi. In verjamem, da prav vsi na{i sodelavci vsak dan i{~ejo najbolj{e re{itve za na{e kupce. Nalo`be v izrabo obnovljivih virov energije in zagotavljanje u~inkovitej{e rabe energije so v dana{njih ~asih zelo dobrodo{le, tako v zasebnem kot tudi javnem sektorju. Zavedanje, da lahko vsako podjetje in tudi vsak posameznik pripomore k bolj{emu jutri, nam vsem nalaga veliko odgovornost za prihodnost, za lep{i in bolj{i vsakdan na{ih otrok oziroma vnukov. Na podro~ju izbolj{anja energetske u~inkovitosti je pomembno in skoraj nujno, da podjetja kot strate{ki partner pomagajo svojim strankam. Zato smo na straneh te revije zbrali primere dobrih praks in nasvete strokovnjakov, da se boste la`je odlo~ili, kdaj in kako v nalo`be u~inkovitej{e rabe energije. V Sloveniji je namre~ kar 81 odstotkov vsega stanovanjskega fonda zrelega za energetsko sanacijo, od tega je pribli`no ~etrtina ve~stanovanjskih objektov. V energetski sanaciji se zato skriva ogromen potencial, ki lahko gospodarstvu poka`e pot iz krize, stanovalcem pa prinese prihranke pri porabi energije. In ravno zato se v CER-u povezujemo razli~na podjetja, ki lahko skupaj ponudimo najbolj{e re{itve za dosego prihrankov pri porabi energije. Vendar pa se ~lani GIZ-a CER ne bomo ustavili na tej to~ki, saj verjamemo, da so na{e re{itve odli~ne, zato `e na~rtujemo {iritev na Hrva{ko. Pri tem nas izjemno veseli, da se projektu pridru`ujejo tudi druga slovenska podjetja, saj verjamemo, da lahko le s skupnim nastopom kupcem ponudimo najbolj{e re{itve, ki so porok za uspe{no poslovanje podjetij in stabilna delovna mesta zaposlenih. V Sloveniji pogosto govorimo, da smo kot narod zelo razdeljeni, a v CER-u smo ubrali nasprotno pot, saj verjamemo, da le povezovanje vodi v izhod iz krize. Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV 3


prihranki Takole so se ob prvi obletnici delovanja veselili predstavniki vseh dru`b, ki so svoje mo~i zdru`ile v Centru energetskih re{itev (od leve: Sa{o Kokalj, JUB; Zef Vu~aj, Zelene energije; Darko Bevk, Knauf Insulation; Gregor Ben~ina, Jelovica; Rok Vodnik, Petrol)

Zaradi CER-a v letu dni prihranili ve~ kot 12.000 MWh energije Foto: Arhiv Energetika.NET

V

dobrem letu dni, odkar so partnerji Petrol, Jelovica, Knauf Insulation, Zelene energije in JUB v Ljubljani odprli Center energetskih re{itev (CER), ga je obiskalo okoli 6.000 strank. Zgolj z izvedbo delavnic oziroma dogodkov so doslej poskrbeli za prihranek energije v vi{ini 12.096 MWh/leto, medtem ko so izpuste ogljikovega dioksida zmanj{ali za najmanj 3.024 ton. CER je nastal kot odgovor na zahtevne gospodarske in socialne razmere, ki nas silijo k var~evanju in odgovornej{emu ravnanju z naravnimi viri, pravijo partnerji. Pa tudi zato, da bi porabnikom, ki se odlo~ajo za gradnjo ali prenovo svojih objektov, v poplavi ponudb in v~asih tudi nasprotujo~ih si informacij zagotovili potrebne in natan~ne odgovore. Izhodi{~a za postavitev novega centra, prvega te vrste v Slovenji, so bili energijska var~nost, zdravo in udobno bivanje, skrb za okolje in kakovostna ponudba na klju~.

Zakaj se spla~a priti v CER? Obiskovalci lahko tu dobijo tehni~no pomo~ in tudi celovito ponudbo izdelkov in storitev, ne da bi jim bilo treba hoditi od vrat do vrat. Najdejo lahko strokovne nasvete za optimalno izbiro energentov, ogrevalnih in hladilnih sistemov, energijsko var~nih oken in vhodnih vrat, lesenih energijsko var~nih hi{ in izolacijskih fasad. Skratka, na enem mestu so na voljo inovativne re{itve za odpravljanje energijske neu~inkovitosti hi{e, stanovanja ali poslovnega objekta. 4 Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV

CER postaja s svojimi vsebinami svetovalno in izobra`evalno sredi{~e. Hkrati pa se lahko, ~e bolj kot strokovnjakom iz podjetij verjamejo neodvisnemu svetovalcu, naro~ijo tudi na brezpla~no energetsko svetovanje. Zagotavlja ga neodvisen energetski svetovalec Matja` Valen~i~, na brezpla~ni to~ki Eko sklada pa obiskovalce seznanijo, kje lahko za svoje nalo`be dobijo tudi nepovratna sredstva.

Sodelujejo s strokovnjaki Z bogatim programom dogodkov CER mo~neje uveljavlja lastno blagovno znamko, ki je vse bolj prepoznavna tako v strokovni kot tudi {ir{i javnosti. V dobrem letu svojega delovanja se je dogodkov v CER-u udele`ilo ve~ kot 720 poslu{alcev, s tem pa je CER dosegel postavljene cilje - konkretnej{e prihranke na podro~ju porabe energije in izpustov ogljikovega dioksida. Ozave{~anje o u~inkoviti rabi energije in prilo`nostih na podro~ju obnovljivih virov energije so podkrepili s konkretnimi predlogi, z njimi pa sodelujejo tudi razli~ni strokovnjaki s podro~ja energetike - od predstavnikov lokalnih skupnosti, energetskih agencij, Instituta Jo`efa Stefana, Eko sklada in predstavnikov nevladnih organizacij pa vse do razli~nih ponudnikov opreme in storitev s podro~ja obnovljivih virov in u~inkovite rabe energije.

V letu 2014 {iritev na Hrva{ko Petrol, Jelovica in Knauf Insulation so so septembra 2013 ustanovili tudi gospodarsko interesno zdru`enje GIZ CER, ki omogo~a skupen nastop na drugih trgih in tudi vklju~evanje v mednarodne povezave s podro~ja energetske u~inkovitosti. ^lanstvo v GIZ CER je odprto za nove dru`be, ki so jim poleg pospe{evanja svoje dejavnosti pomembni tudi dru`bena odgovornost in skrb za okolje v smislu kakovostne in trajnostne gradnje ter u~inkovita raba energije. Eden od pomembnih ciljev GIZ-a CER je ~lanstvo v EUASE (European Alliance to Save Energy). CER svojo misijo energetsko u~inkovite gradnje ter u~inkovite rabe energije {iri tudi na Hrva{ko. Zagreb{ki Center bo povezoval ve~ kot 10 slovenskih in hrva{kih podjetij, ki bodo v trajnosti gradnji, energetskih prenovah in u~inkoviti rabi energije na{la nove poslovne prilo`nosti ter pomagala novi ~lanici Evropske unije dosegati cilje, ki jih postavlja energetska direktiva.


6.000 obiskovalcev

2,5

milijona evrov ali ve~ je skupna ocena vrednosti sklenjenih projektov energetske prenove

12.000

MWh/leto zna{a prihranek energije zgolj z izvedbo delavnic oziroma dogodkov

3.000 ton manj izpustov ogljikovega dioksida zaradi dogodkov v CER-u

^lan uprave dru`be Petrol in predsednik GIZ-a CER mag. Rok Vodnik: "Center energetskih re{itev je v letu dni postal verodostojen svetovalec za u~inkovito rabo energije. V Petrolu smo veseli, da smo se pridru`ili energetskemu start-upu, ki `e od za~etka ka`e, da gre za dobro nalo`bo. Na{a prodaja na podro~ju energetskih storitev se je predvsem na ra~un Centra energetskih re{itev pove~ala."

Direktor prodaje podjetja Zelene energije Zef Vu~aj: "V Zelenih energijah smo s prvim letom v CER-u zadovoljni. Partnerji smo se lotili kar nekaj skupnih projektov, tako na podro~ju izobra`evanj kot tudi skupnih tr`nih nastopov. V prihodnje si `elimo, da bi sodelovanje {e okrepili ter da bi javnost in potencialni kupci CER prepoznali kot edinstveno re{itev za vse izzive na podro~ju u~inkovite rabe energije za bivalne prostore."

Predsednik upravnega odbora dru`be Jelovica Gregor Ben~ina: "CER izpolnjuje na{a pri~akovanja, poslovna in tudi tista, ki smo jih imeli na podro~ju svetovanja in izobra`evanja. Stalna nadgradnja vsebin v CER-u in mednarodno povezovanje sta dobrodo{la za vse partnerje in bosta imela tudi poslovne u~inke. V Jelovici nas veseli, da so tako ob predstavitvi poslovne prilo`nosti na Hrva{kem kakor v Evropi podjetja in zdru`enja pozitivno sprejeli na{o idejo, ki sledi cilju spodbujanja trajnostne gradnje."

Predsednik uprave podjetja JUB-H Sa{o Kokalj: "JUB se je CER-u pridru`il nekoliko pozneje in v tem kratkem ~asu smo z dose`enim zadovoljni, v skupnih nastopih, projektih in promocijah partnerjev pa vidimo {e veliko prilo`nosti. Vse na{e aktivnosti so usmerjene v kakovostno ponudbo re{itev za energetsko sanacijo objektov, v zagotavljanje zdravega in udobnega bivanja in k skrbi za na{e okolje. CER je z nami pridobil partnerja, ki nudi kakovostne fasadne sisteme in vsi skupaj bomo lahko uporabnikom ponudili celovito re{itev pri odpravljanju energijske neu~inkovitosti. Zelo nas veseli, da je CER za`ivel tudi kot izobra`evalno-svetovalno sredi{~e za energetsko u~inkovitost pri gradnji. Na{i strokovnjaki iz JUB Akademije redno sodelujejo na predavanjih v organizaciji CER-a."

Komercialni direktor Northern Balkans Knauf Insulation Darko Bevk: "Center energetskih re{itev je postal prepoznaven tako lokacijsko kot tudi v smislu dejavnosti. Na{e podjetje Knauf Insulation, ki ima v CER-u izpostavljene nekatere najpogostej{e izolacijske re{itve, je bilo v prvem letu delovanja aktivno zlasti na podro~ju organizacije in strokovnega sodelovanja na dogodkih, ki so na tematiko energetske u~inkovitosti in trajnostne gradnje potekali v CER-u in so bili namenjeni razli~nim ciljnim skupinam. Tako smo bili prisotni na vrsti dogodkov, ki jih je organizirala Energetika.NET, veliko pa smo jih pripravili tudi samostojno ali s partnerji."

Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV 5


Zakaj grad "Zelene" stavbe so prijazne do okolja, omogo~ajo velike finan~ne prihranke, so prijetnej{e za bivanje, bolj zdrave, na trgu pa dose`ejo vi{jo vrednost od klasi~nih.

Aktivno upravljanje energije

Od l

202

Zmanj{anje izpustov toplogrednih plinov

Viri: Mednarodna agencija za energijo, ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Gradbeni in{titut ZRMK.

Stavbe porabijo okoli 40 odstotkov kon~ne energije v EU.

6 Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV

V Sloveniji v stavbah porabimo 35 odstotkov kon~ne energije; od tega 25 odstotkov za ogrevanje in pripravo tople vode.

bodo m biti vs novo zg stavbe ni~energ

Stavbe povzro~ijo vseh iz toplogredn


iti "zeleno"? Ve~ obnovljivih virov, soproizvodnja elektrike in toplote, proizvedene v bli`ini Dobra toplotna za{~ita

leta

20

morale se na grajene skoraj gijske.*

e v EU o tretjino pustov nih plinov.

*Ni~energijska hi{a je zgradba, ki v letnem povpre~ju celotno porabljeno energijo, torej toploto in elektriko, pridobi iz obnovljivih virov, a ni neodvisna od javnega energetskega omre`ja.

70-75 odstotkov energijskih prihrankov lahko dose`emo na dolgi rok pri novogradnjah.

Zagotavljanje energije z zeleno elektriko ali pa s kompenzacijo z elektriko, proizvedeno na stavbi – uporaba toplotnih ~rpalk in podobnih energijsko u~inkovitih sistemov

55-80 odstotkov energijskih prihrankov lahko dose`emo na dolgi rok pri obnovi obstoje~ih stavb. Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV 7


dogodki

Vsak ~etrtek je v CER-u med 16.30 in 18.30 na voljo neodvisen energetski svetovalec, ki bo preu~il va{ primer in vam brezpla~no svetoval, kako ukrepati. Nasvet Matja`a Valen~i~a je doslej poiskalo `e ve~ kot 40 strank.

Foto: Arhiv Energetika.NET

Kar 81 odstotkov stavb Slovenska energetika – neizkori{~ena, 800 milijonov v Sloveniji je treba energetsko prenoviti evrov vredna tr`na ni{a Slovenija je v krizi, podro~je, ki ima v o~eh nekaterih {e perspektivo, pa je energetika. A tudi v energetiki na podro~ju investicij in zaposlovanja ne te~e vse tako, kot bi lahko, je bilo sli{ati na Energetskem kariernem sre~anju: prilo`nosti zaposlovanja v energetiki, ki ga je v Centru energetskih re{itev v BTC-ju organizirala Energetika.NET. Zaposlovanja ni – pa ~eprav se generacija, ki je vlagala v energetiko med letoma 1973 in 1983, odpravlja v pokoj, mladih, ki bi jih nadomestili pa ni –, tujih vlagateljev za strate{ka partnerstva se ne tare. Tr`na ni{a, vredna 800 milijonov, tako ostaja neizkori{~ena, smo sli{ali.

Stanje na podro~ju energetske u~inkovitosti stavbnega fonda je v Sloveniji katastrofalno, potenciala je pa ogromno – kar 81 odstotkov stavb je potrebnih energetske sanacije, je na dogodku v Centru energetskih re{itev poudaril Toma` Dolenc iz podjetja Knauf Insulation. "Sanacija je prepo~asna, na leto obnovimo okoli dva odstotka stavbnega fonda, in ~e bomo tako delali, bo trajalo 40 let," je dejal. Med pomembnimi ukrepi je na{tel regulacijo ogrevalnega sistema, zamenjavo stavbnega pohi{tva, najbolj u~inkovita pa je izolacija (fasade, podstre{ja in drugih delov) ... Kot novost pri izolaciji je omenil nevezano mineralno stekleno volno, ki je alternativa celulozni izolaciji in je bolj primerna za pametne, monta`ne hi{e. Cenovno je ta izolacija glede na kilogram nekoliko dra`ja od celuloze, ker se je uporabi manj, pa je potem cenovna raven skoraj enaka, pravi Dolenc. Dodaja, da gre za popolnoma naraven, ekolo{ki material.

Kaj vse se je dogajalo v CER-u Dogodki, ki so jih pripravili v Centru energetskih re{itev (CER), so bili namenjeni razli~nim javnostim. Gostili so tako otroke, mladostnike, {portnike, gospodinjstva kot tudi predstavnike podjetij in javnega sektorja. Na {tevilnih seminarjih, delavnicah in drugih izobra`evalnih vsebinah so spodbujali energetsko u~inkovitost in zagotavljanje kakovostnega trajnostnega bivanja na vsakem koraku. 8 Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV


Alternativna mobilnost – za entuziaste, ampak tudi za pametna mesta in dr`ave

V CER-u zelo radi ustvarjajo tudi na{i najmlaj{i

Manj{e ob~ine na podro~ju u~inkovite rabe energije bolj aktivne

Za elektri~ne avtomobile se danes odlo~ajo predvsem zanesenjaki in ljudje iz stroke, bo pa trajalo {e nekaj ~asa – in zahtevalo pove~anje mre`e polnilnic –, preden se bo elektri~na mobilnost v Sloveniji raz{irila. Te`ava pri tem je tudi na{a majhnost, je na strokovnem posvetu Alternativna mobilnost v Centru energetskih re{itev menil Sebastijan Lubej iz Petrola. Ve~ se dogaja, predvsem od za~etka recesije, na podro~ju avtomobilov na plin. V Sloveniji se vsako leto 1500 uporabnikov odlo~i za predelavo avtomobilov na plin, je povedal @iga Janez Habjan iz Petrola. Sli{ali smo, da je alternativna mobilnost prilo`nost za mesta, in tudi, da ima Slovenija v okviru pametne specializacije pravo prilo`nost za razvoj na podro~ju elektri~nih in elektronskih komponent ter naprav.

Eko-energetskih delavnic se hkrati udele`i od 50 do 60 otrok, ki v Centru energetskih re{itev spoznavajo vse, kar je povezano z energijo in trajnostnim razvojem ter ustvarjajo na razli~ne tematike. Pred nedavnim so tako mal~ki spoznavali barve iz dru`ine JUPOL in njihove energije, z njimi ustvarjali, brali zgodbico o Hi{ku ter se pogovarjali o alternativnih in obnovljivih virih energije, se seznanili z elektri~nimi polnilnicami in tudi vodikovo polnilnico ter se tudi sami po Centru energetskih re{itev popeljali v majhnem elektri~nem vozilu.

Cilje, ki si jih je dolo~ila EU (20-20-20 do leta 2020) lahko dose`emo le z aktivnim sodelovanjem ob~in. Na posvetu v Centru za energetsko u~inkovitost, ki ga je organizirala Energetika.NET, je beseda tekla o primerih dobre prakse v slovenskih ob~inah in mednarodnih projektih, Rajko Leban iz energetske agencije GOLEA pa je prepri~an, da bodo le aktivne ob~ine dosegle cilje. Gorazd Marin~ek iz Slovenskega E-foruma je predstavil projekt "100-odstotne samozadostne skupnosti iz obnovljivih virov energije". Cilj je povezati skupnosti na pode`elju, da sestavijo skupne trajnostne energetske akcijske na~rte, s pomo~jo katerih bi dosegle energetsko samozadostnost na osnovi lokalnih obnovljivih virov. Drugi pomemben cilj je spodbuditi ~im ve~ ob~in, da se pove`ejo v tako imenovano konvencijo `upanov, iz Slovenije je trenutno priklju~enih 18 ob~in. Med prvimi, ki se je pridru`ila konvenciji, je bila Mestna ob~ina Velenje.

50 odstotkov

35 odstotkov

25 odstotkov

10 odstotkov

12 odstotkov

vseh naravnih virov porabijo stavbe

toplogrednih plinov ustvarijo stavbe

odlagali{~ odpadkov zasedejo odpadni materiali iz stavb

trdnih delcev v zraku ustvarijo stavbe

vse vode porabijo stavbe

Okoljski u~inki stavb Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV 9


Izbira oken naj bo odvisna od drugih posegov v hi{i ri nakupu oziroma menjavi oken upo{tevajte geografsko lokacijo in gradbene zna~ilnosti objekta, ki bo dobil nova okna, pa tudi obseg energetske obnove. Katera okna so primerna, je odvisno tudi od tega, ali bomo zamenjali samo okna ali obnovili tudi fasado in kurilno napravo, opozarja Alenka ^ibej iz Jelovice.

P

Odlo~itev za okna, ki so energijsko var~na, obenem pa {e prijazna do okolja, ob raznoliki ponudbi danes ni najla`ja. Cena igra pomembno vlogo, vendar se je, preden se odlo~ite za nakup, smiselno posvetovati s strokovnjaki. Nekaj nasvetov pa vam ponujamo tudi v tem ~lanku.

Izberite okna vi{jega energetskega razreda ^e boste objekt temeljito in celovito energetsko prenovili, izberite okna vi{jega energetskega razreda, pravijo strokovnjaki. Okna s trislojnim steklom so res nekoliko dra`ja, a zagotavljajo ve~je prihranke energije. "Nalo`ba se tako hitreje povrne," pravi ^ibejeva. [e preden se lotimo odstranjevanja starih oken, je treba pripraviti dostop do stavbnega pohi{tva, za{~ititi premi~nine, ki so v objektu, za{~ititi kon~ni pod oziroma tlake in zavarovati objekt, dolo~iti, na kak{ni globini od zunanjega roba zidu bomo vgradili nova okna, poskrbeti za dostop do mesta izvajanja del, poskrbeti za osnovno za{~ito in elektriko ter dolo~iti, kam se bodo posamezna okna odpirala. Poleg tega moramo vedeti tudi, kje potekajo vgrajene in{talacije (elektrika, voda, opti~ni kabli, odto~ni vodi), da ne pride do nepotrebnih po{kodb, opozarja sogovornica.

Ve~ino oken danes vgradijo po smernicah RAL Danes se okna ve~inoma vgrajujejo po tako imenovanih smernicah RAL. Pravilna vgradnja oken po tem sistemu je: 1. difuzijska zapornost izolacije oken z notranje strani, 2. toplotno in zvo~no izoliran obod okna, 3. vodotesnost vgradnje okna – difuzijska odprtost izolacije oken z zunanje strani, 4. zadostno sidranje oziroma primerna razdalja in razporeditev ter globina sider, 5. primerna velikost odprtine – rega je odvisna od velikosti elementa, na{teva energetski svetovalec Matja` Valen~i~. Dodaja, da naj bodo sen~ila za prepre~evanje vdora toplote zunanja, omarice pa izolirane.

Izvajalec naj vam zagotovi celostno storitev Pri zamenjavi oken je treba najprej izrezati stare okenske okvirje. Pri prenovi je treba preu~iti tehni~ne mo`nosti vgradnje glede na stara okna. Predvideti je treba ustrezen na~in ter pripravo odprtine za `eleno vgradnjo, svetujejo v Jelovici. [paleta mora biti pred vgradnjo primerno obdelana, sti~ne povr{ine morajo biti ravne in ~iste, brez po{kodb, da omogo~ajo kakovostno vgradnjo stavbnega pohi{tva. Obod odprtine mora biti kompakten in trden, da omogo~a zadostno mehansko pritrditev. Zidna odprtina mora biti od dva do tri centimetre ve~ja od okna, panoramskih ali balkonskih vrat. Poi{~ite takega izvajalca, ki vam bo zagotovil celostno storitev – torej svetovanje, izmero, demonta`o odslu`enih oken, menjavo starih oken z novimi oziroma monta`o oken pri novogradnji, svetujejo v Jelovici, kjer imajo z menjavo oken bogate izku{nje. V Jelovici poskrbijo tudi za odvoz in ekolo{ko uni~enje odslu`enih oken.

Energetska u~inkovitost se meri z Uw-indeksom izgube temperature, zato ni`ji indeks Uw pomeni manj{o toplotno prehodnost okna in ve~jo var~nost okna. Pomemben je tudi faktor toplotne prehodnosti stekla Ug. Ni`ji kot je, vi{jo toplotno izolativnost okna pomeni. 10 Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV

DOGODKI Foto: Arhiv Center energetskih re{itev

nasveti

MAREC, 14. 3. 2014 Energetsko karierno sre~anje

MAREC, 20. 3. 2014 Ekosklad in financiranje energetske sanacije v letu 2014

APRIL 17. 4. 2014 URE v javnih ustanovah; energetske izkaznice, energetsko pogodbeni{tvo, energetsko knjigovodstvo, energetski pregledi

MAJ, 22. 5. 2014 Energetske sanacije po (naravnih) nesre~ah skladno z zavarovalni{kimi zahtevami

JUNIJ, 12. 6. 2014 Trajnostna energija v~eraj, danes, jutri s primeri iz prakse

JULIJ, 1. 7. 2014 U~inkovite re{itve za ohranjanje (nizke ali visoke) temperature doma in na delovnem mestu

AVGUST, 26. 8. 2014 Alternativna mobilnost v praksi


i radi `iveli v zdravi in za bivanje prijetni hi{i z nizkimi stro{ki vzdr`evanja in majhnim vplivom na okolje? Ste tik pred gradnjo in se v poplavi ponudb na trgu po~utite izgubljeni? Neodvisen energetski svetovalec Matja` Valen~i~ vam ponuja nekaj napotkov za la`ji za~etek.

B

Osnova energetsko u~inkovitega objekta so ustrezna velikost, oblika in orientacija zgradbe, razpored prostorov, primerna zunanja toplotna za{~ita, tesnost ovoja zgradbe, energetsko u~inkovita zasteklitev, prezra~evanje ter ogrevanje. Ukrepi v toplotno u~inkovitost zgradbe pa morajo biti uravnote`eni. Nov energetski zakon EZ-1 dolo~a, da morajo biti vse nove stavbe skoraj ni~energijske. Podrobne definicije o skoraj ni~energijski stavbi {e ni, splo{na definicija iz istega zakona pa dolo~a, da skoraj ni~energijska stavba pomeni stavbo z zelo visoko energetsko u~inkovitostjo oziroma zelo majhno koli~ino potrebne energije za delovanje, pri ~emer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bli`ini.

Odlo~ite se za skoraj ni~energijsko Za vse, ki se gradnje {ele lotevate, je torej dobro, da se odlo~ite za skoraj ni~energijsko hi{o. Kaj to pomeni v praksi? Na zunanjem ovoju stavbe naj bo veliko izolacije, koeficient prehoda toplote naj bo precej pod U = 0,15 W/m2K, to~ne vrednosti pa naj dolo~i arhitekt. Poleg tega so pomembni tudi zrakotesnost zgradbe, gradnja brez toplotnih mostov, prezra~evanje z vra~anjem energije odpadnega zraka, energijsko u~inkovita okna, uporaba var~nih gospodinjskih aparatov, energijsko u~inkovita priprava in raba sanitarne vode, pasivni sistem rabe son~ne energije, zmanj{evanje toplotnih izgub ter podobni ukrepi. Izredno pomembne so podrobnosti, saj toplotni mostovi izrazito poslab{ajo u~inkovitost stavbe. Okna naj bodo kakovostna, zatesnjena, izolacijska, z lesenimi ali PVC-okviri, s toplotnoza{~itnimi okenskimi stekli s plinskim polnjenjem in z IR-kovinskim nanosom, vrednost toplotne prehodnosti celotnega okna naj bo Uw _< 0,8 W/m2K. Okna naj bodo vgrajena v podro~ju toplotne izolacije, kajti ~e je okno vgrajeno neustrezno, lahko hladen zrak in vlaga prodreta v konstrukcijo prav do notranjega roba okenskega okvirja. Tako pride do toplotnih mostov, netesna vgradnja pa povzro~i toplotne izgube in vla`enje konstrukcije. Problem ni le izguba energije, temve~ tudi propadanje okna in slab{a mikroklima prostora.

Poskrbite za mehansko prezra~evanje Sodobna okna so dobro zatesnjena, prostori imajo malo ventilacijskih izgub. Ker je naravno zra~enje prostorov manj{e, je treba vgraditi sistem mehanskega prezra~evanja z vra~anjem energije. Energijsko naju~inkovitej{a je vgradnja centralnega prezra~evanja z entalpijskimi prenosniki (vra~anje toplote in vlage, s ~imer se dosega bolj{i energijski izkoristek). Energijsko u~inkovitost prezra~evanja izbolj{amo, ~e dovod sve`ega zunanjega zraka temperiramo z energijo zemlje (zemeljski menjalnik); pozimi se zrak nekoliko segreje, poleti pa ohladi. Centralni prezra~evalni sistem z vra~anjem energije zagotavlja bivalno ugodje in kakovosten zrak v bivalnih prostorih ob minimalnih teko~ih stro{kih.

Kako zgraditi nizkoenergijsko hi{o Hladite brez dodatne energije Dodatni zemeljski menjalnik pove~a energijsko u~inkovitost: pozimi se dovedeni zrak nekoliko segreje, kar pove~a u~inkovitost toplotnega menjalnika, poleti se zrak nekoliko ohladi, kar dodatno pove~a u~inek ohlajevanja zgradbe brez klimatske naprave. A nikar ne pozabite na redno ~i{~enje zemeljskega menjalnika. Pomembno pri zagotavljanju bivalnega udobja je hlajenje brez dodatne energije. Naravno no~no prezra~evanje ohladi stavbo, mehansko hlajenje ni potrebno. Paziti je treba le, da prepre~ite dostop ne`elenim gostom (namestite torej komarnike in okenske re{etke).

Uporabite trajnostno arhitekturo Ravna zelena streha ima precej prednosti, ne glede na to, ali je intenzivna ali ekstenzivna. Prva prednost je, da omili ali celo prepre~i poletno pregrevanje zgornjih prostorov. Druga, ~edalje pomembnej{a, da zadr`uje vodo in zato upo~asni odtekanje v naravno okolje. Trajnostna arhitektura posku{a dose~i estetsko kakovost stavbe ob ~im manj{i porabi virov in energije, ob hkratnem upo{tevanju njenih vse`ivljenjskih stro{kov. Usmerja se predvsem v vpra{anja zasnove (oblikovanje) in izbire materialov ter tehnologij, hkrati pa upo{teva ustrezne vidike trajnostne gradnje. Pomembno je sestaviti in ovrednotiti elemente trajnostne gradnje, ki so: vrednost, bivalno ugodje, raba prostora, kakovost notranjega zraka, osvetlitev in dnevna svetloba, akustika prostora, energetsko u~inkovit stavbni ovoj, energetske zasnove stavbe, {kodljive snovi, optimizirana gradbena tehnologija in u~inkovito na~rtovanje, raba virov, energetsko modeliranje in kon~no cena in vrednotenje v vse`ivljenjskem krogu. Medsebojno primerljivi gradniki omogo~ajo izdelavo celostne ocene, kajti z merili trajnostne gradnje lahko vse ukrepe ovrednotite in jih primerjate. Tako lahko zgradite bolj{o stavbo z manj denarja.

Kupujte izdelke priznanih izvajalcev Vsi izdelki, ki jih boste uporabili pri gradnji, naj imajo ustrezna dokazila o kakovosti in skladnosti, zagotovljen servis ter tehni~no pomo~. Smiselno je, da jih kupujete pri priznanih in uveljavljenih proizvajalcih. Za neznane izdelke in izvajalce pa zahtevajte referen~no listo. Zavedajte se, da imate kot potro{nik kar nekaj pravic. Za dodatna vpra{anja vas vabimo na obisk Centra energetskih re{itev (CER) v Ljubljani (www.cer-slo.si) in energetskosvetovalne pisarne CER vsak ~etrtek ob 17. uri. Zagotovite si svoj termin, pi{ite na info@cer-slo.si. Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV 11


spodbude Ilustracija: Maja Rostohar

Pri velikih zavezancih letos za ukrepe URE na voljo okoli pet milijonov evrov, pri Eko skladu 21

Za nalo`be v stanovanjske stavbe je pri Eko skladu na voljo 15 milijonov evrov, za nalo`be v ve~stanovanjske stavbe pa {est milijonov evrov.

Energetike Ljubljana pridobijo za vgradnjo novega kotla na zemeljski plin z visokim izkoristkom, vgradnjo nove toplotne postaje za ogrevanje in/ali pripravo tople sanitarne vode in za plinske kompresorske toplotne ~rpalke na zemeljski plin. Javni sektor pa lahko nepovratna sredstva pridobi za uvedbo sistema za ravnanje z energijo, za izdelavo energetskega pregleda in za izvedbo programov s podro~ja informiranja in ozave{~anja. Podjetja z obmo~ja Mestne ob~ine Ljubljana in iz okoli{kih ob~in lahko nepovratna sredstva Energetike Ljubljana pridobijo za vse omenjene ukrepe.

K

er do konca minulega leta nov energetski zakon (EZ-1) {e ni bil sprejet, bo tudi letos {e mogo~e dobiti nepovratna sredstva za ukrepe u~inkovite rabe energije (URE) pri velikih zavezancih. Eko sklad je tokrat programe odobril devetim podjetjem: Energetiki Ljubljana, Petrolu, GEN-I, Energiji plus, Elektro energiji, E 3, Elektro Gorenjska Prodaji ter na novo Elektro Celje Energiji in Geoplinu. Denar pa boste lahko dobili tudi pri Eko skladu. Z razpisom za nepovratne finan~ne spodbude ukrepom v ve~jo energijsko u~inkovitost je najbolj pohitela Energetika Ljubljana. Za gospodinjstva in javni sektor je do 17. junija na voljo 603.491,54 evra, za pravne osebe in podjetnike pa 203.995,02 evra. Gospodinjstva z obmo~ja Mestne ob~ine Ljubljana in iz okoli{kih ob~in lahko nepovratna sredstva

12 Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV

Najve~ nepovratnih sredstev â&#x20AC;&#x201C; kar 1,4 milijona evrov â&#x20AC;&#x201C; bo letos podjetjem na voljo pri GEN-I. Izvedli bodo ve~ razpisov, prvega so `e zaklju~ili, pred nekaj dnevi pa so objavili drugega. Od 14. marca pa najkasneje do 16. maja je pravnim osebam in podjetnikom na voljo 600.000 evrov za osem ukrepov. Nabor ukrepov bodo raz{irili, tako da bodo sofinancirali tudi ukrepe v optimizacijo tehnolo{kih procesov, ki temelji na izvedenem energetskem pregledu, v u~inkovito posodobitev sistemov za skupno ogrevanje oziroma hlajenje, vklju~no s toplotnimi postajami, in v u~inkovite gospodinjske aparate. Pri ljubljanski Elektro energiji bo podjetjem in javnemu sektorju za ukrepe URE na voljo 1,069 milijona evrov nepovratnih sredstev. Prva razpisa naj bi bila objavljena v mesecu marcu, bo pa tudi pri njih letos mogo~e dobiti sredstva za ve~ ukrepov kot lani. Javni in storitveni sektor ter industrija bodo tako sredstva lahko po novem dobili {e za vgradnjo toplotnih ~rpalk za ogrevanje stavb, sisteme za izkori{~anje odpadne toplote, energetske preglede in programe informiranja in ozave{~anja. Poleg tega bo javni sektor lahko sredstva dobil {e za prenovo sistemov javne razsvetljave, industrija pa za optimizacijo tehnolo{kih procesov.


^rtanje kotlov na UNP Pri mariborski Energiji plus bo letos pravnim osebam, podjetnikom in javnemu sektorju na voljo 682.000 evrov nepovratnih sredstev. V dru`bi so letos po novem dodali ukrep obnove posameznih elementov ali celotnega zunanjega ovoja stavb v javnem in storitvenem sektorju, sredstev pa ne bo ve~ mogo~e dobiti za informiranje in ozave{~anje. V primorskem podjetju E 3 medtem pri~akujejo, da bodo za podjetja, ob~ine in druge subjekte letos razpisali med 400.000 in 450.000 evrov nepovratnih sredstev. Prvi razpis od skupno treh ali {tirih lahko pri~akujete marca, nabor ukrepov pa bo podoben kot lani. Elektro Gorenjska Prodaja ima predvidenih okoli 330.000 evrov nepovratnih sredstev, ki bodo na voljo pravnim osebam v zasebni in javni lasti. Prvi razpis bo objavljen predvidoma spomladi, je pa tudi pri njih nekaj novosti. Med novimi ukrepi omenjajo vgradnjo energetsko u~inkovitih elektromotornih pogonov, opremo za izvajanje obratovalnega monitoringa in ravnanja z energijo pri upravljavcih ter izvajanje energetskih pregledov. Pri Petrolu bo prek ve~ javnih razpisov storitvenemu, javnemu sektorju in industriji na voljo 307.922 evrov. Ukrepi so enaki kot lani, tako pri Petrolu kot pri Elektro Gorenjska Prodaji pa ne bo ve~ mogo~e sredstev dobiti za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na uteko~injeni naftni plin (UNP).

Novinci Nepovratna sredstva za ukrepe URE bodo letos na novo na voljo pri Elektro Celje Energiji (ECE) in Geoplinu. ECE bo ponudil 100.000 evrov â&#x20AC;&#x201C; javni sektor in ob~ine bodo sredstva lahko dobili le za energetske preglede, podjetja pa poleg tega tudi za vgradnjo toplotnih ~rpalk. Razpis bo objavljen aprila ali maja. Geoplin edini vi{ino sredstev skriva. Industrijski in storitveni sektor ter podjetja z letno porabo ve~jo od 50.000 kubi~nih metrov plina bodo lahko sredstva dobili za zamenjavo kotlov na mazut, kurilno olje in plin z novimi kotli na zemeljski plin z visokim izkoristkom, za programe izvajanja energetskih pregledov in namestitev opreme za izvajanje obratovalnega monitoringa in ravnanja z energijo pri odjemalcih.

Pri Eko skladu za u~inkovito rabo energije na voljo 21 milijonov Eko sklad je razpisal 21 milijonov evrov za nove nalo`be v ukrepe u~inkovite rabe energije in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah. Od tega 7,5 milijona evrov prihaja iz podnebnega sklada â&#x20AC;&#x201C; ta sredstva so namenjena za nalo`be v stanovanjskih stavbah na degradiranih obmo~jih oziroma na obmo~jih ob~in, ki so sprejele odlok o na~rtu za kakovost zraka zaradi ~ezmerne obremenjenosti s pra{nimi delci PM10. Za nalo`be v stanovanjske stavbe je na voljo 15 milijonov evrov, od tega pet milijonov evrov za degradirana obmo~ja, za ve~stanovanjske stavbe pa {est milijonov evrov, od tega 2,5 milijona evrov za degradirana obmo~ja. Vi{ina spodbude je pri ve~ini ukrepov, za katere je mogo~e dodeliti nepovratna sredstva, omejena na 25 odstotkov priznanih stro{kov nalo`be, za dolo~ene nalo`be na obmo~jih ob~in, ki so sprejele odlok o na~rtu za kakovost zraka â&#x20AC;&#x201C; gre za ob~ine Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Novo mesto, Murska Sobota, Hrastnik, Zagorje, Trbovlje â&#x20AC;&#x201C;, pa so nepovratne finan~ne spodbude vi{je in zna{ajo do 50 odstotkov priznanih stro{kov nalo`be. Spodbude Eko sklada so namenjene za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema, vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, vgradnjo toplotne ~rpalke, priklju~itev starej{e stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, vgradnjo energijsko u~inkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohi{tva, toplotno izolacijo fasade in strehe, vgradnjo prezra~evanja z vra~anjem toplote odpadnega zraka, gradnjo ali nakup pasivne oziroma skoraj ni~energijske stanovanjske stavbe in celovito obnovo starej{e stanovanjske stavbe, nakup stanovanja v tri- in ve~stanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem oziroma skoraj ni~energijskem razredu, ter vgradnjo termostatskih ventilov in hidravli~no uravnote`enje ve~stanovanjske stavbe.

Prenavljali so razsvetljavo in informirali Pri velikih zavezancih smo preverili tudi, za katere ukrepe je bilo lani najve~ zanimanja. V Energetiki Ljubljana so najve~ sredstev podelili za vgradnjo kotlov na zemeljski plin z visokim izkoristkom, pri GEN-I za energetsko u~inkovite sisteme razsvetljave, pri Elektro energiji so najve~ prijav dobili za sanacijo notranje in zunanje razsvetljave, pri Energiji plus za informiranje in ozave{~anje ter za energetske preglede, v E 3 so najve~ sredstev razdelili za prenovo razsvetljave, najve~ vlog pa dobili za informiranje in ozave{~anje.

Ker do konca minulega leta nov energetski zakon {e ni bil sprejet, bo tudi letos {e mogo~e dobiti nepovratna sredstva za ukrepe u~inkovite rabe energije pri velikih zavezancih.

Podrobnosti najdete na http://www.ekosklad.si/. Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV 13


intervju Trajnostna hi{a ne sme biti ni~ dra`ja od klasi~ne; praviloma bi lahko bila celo cenej{a, je pa res treba vlo`iti ve~ v na~rtovanje. te`ke, nekatere nove `e ne ve~. Nekateri zaslu`karji prodajajo zemlji{~a na mo~virnatih obmo~jih, ki so neprimerna za gradnjo, in tudi to je na{a odgovornost. Za podnebne spremembe pa nisem ve~ prepri~an, da imamo nanje ljudje tako mo~an vpliv. Ho~em re~i, da bi morali upo{tevati spremenjene razmere tudi pri gradnji hi{, tako pa â&#x20AC;&#x201C; absurdno â&#x20AC;&#x201C; celo nova zakonodaja dopu{~a bolj ranljive hi{e, ki niti ne potrebujejo ve~ dimnikov. Po Pravilniku o minimalnih tehni~nih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj tako dimni{ki priklju~ek ni ve~ obvezen. Pa vendar bi bili dimniki nujni, ker vsaka hi{a za vsak primer potrebuje svoj "ga{per~ek".

Matja` Valen~i~, energetski svetovalec: @iveti moramo v zdravih in energetsko u~inkovitih stavbah! Foto: Mateja K. Kegel

O

snova energetsko u~inkovitega objekta je ustrezna velikost, oblika in orientacija zgradbe, razpored prostorov, primerna zunanja toplotna za{~ita, tesnost ovoja zgradbe in energetsko u~inkovita zasteklitev, prezra~evanje ter ogrevanje. Ukrepi v toplotno u~inkovitost zgradbe naj bodo uravnote`eni. Tako med drugim svetuje Matja` Valen~i~, energetski svetovalec, ki vsako ~etrtkovo popoldne brezpla~no svetuje tudi v Centru energetskih re{itev (CER), v ljubljanskem BTC. A pri tem ne pozabi opozorit: "Pomembna je kakovost bivanja, seveda ob u~inkoviti rabi energije in majhnem obremenjevanju okolja. Toda ~e stavimo vse samo na energetske prihranke, stavimo na napa~nega konja." Prav ta tema je rde~a nit na{ega pogovora â&#x20AC;Ś Nedavno je velik del Slovenije ostal ujet v ledeni oklep. Poznavalci napovedujejo vse ve~ ekstremnih vremenskih pojavov, velikih nalivov, su{, ekstremno vro~ino ... Verjamete v trditev, da smo za to odgovorni ljudje s svojim na~inom `ivljenja? Vsekakor smo odgovorni za marsikaj, denimo za to, da postavljamo hi{e na poplavna obmo~ja ali na vetrna obmo~ja, kjer nam lahko odpihne strehe. Stare primorske strehe so recimo prav zato

14 Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV

Zakaj potem tak{na zakonodaja? Pravijo, da se denimo pasivne hi{e v enem tednu niti ne ohladijo, ampak vsaka hi{a potrebuje rezervni sistem. Tu zakonodaji enostavno manjka "zdrave pameti". Kot investitorji moramo razmi{ljati za 30 ali 40 let vnaprej, saj bomo takrat po vsej verjetnosti `iveli v isti hi{i. Takrat najbr` nafte ne bo ve~ niti za parfum, na{e hi{e pa bodo morale biti tak{ne, da bodo porabile ~im manj energije. Bistvo stavbe je seveda tudi kakovost bivanja in tu ne smemo delati napak, narediti moramo objekt, ki bo zagotavljal zdravo bivanje ob ~im ni`ji rabi energije. Tako bi morali ves napor usmerjati ne le v u~inkovito rabo energije, ampak predvsem v zagotavljanje kakovosti bivanja. V to spada tudi to, da stremimo k rabi obnovljivih virov energije, ki jih najdemo na lokaciji, kjer `ivimo. Kaj mislite pod "kakovost bivanja"? Na zmernost in skromnost, na kateri sodobni potro{niki radi pozabljamo. Ne le pri rabi prostora, ampak tudi pri sami bivalni povr{ini. V Sloveniji denimo merimo na osebo pribli`no 27 kvadratnih metrov bivalne povr{ine, v Nem~iji je to `e 35 kvadratnih metrov. Pri nas je torej celo dr`ava `e postavila smernice gradnje ve~jih povr{in s tem, ko je ponudila subvencijo za hi{e, povr{ine nad 200 kvadratnih metrov, a so k sre~i potem to spremenili na 150 kvadratnih metrov. Imate pod kakovost bivanja v mislih tudi gradnjo po denimo feng {uj metodi? Feng {uja ali druge vrste biogradenj ne izklju~ujem, saj so ta na~ela zelo logi~na. Po feng {uju na primer postelja ne sme biti med vrati in oknom, kar tudi sicer ni dobro, ker enostavno skozi tak prostor nastaja prepih. Takim metodam sicer ne nasprotujem, vendar so ti trendi lahko v~asih tudi marketin{ko zlorabljeni. No, vsekakor pa je bolje, da hi{e ne gradimo neposredno ob daljnovodu. Ve~ina na{ih zgradb je starih. Kaj lahko naredimo v takih primerih? Kako sploh za~eti uvajati ukrepe u~inkovite rabe energije v obstoje~ih stavbah? Vedeti moramo, da bo to, kar danes delamo po veljavni zakonodaji, jutri `e zastarelo. Zato naj graditelji gledajo najmanj v leto 2020, ko bomo morali graditi skoraj ni~energijske stavbe. ^e pogledamo k avstrijskim sosedom, lahko `e najdemo nekaj zgledov, ampak treba je vedeti tudi, da Slovenija ni enaka Avstriji. Pri nas imamo


Kot investitorji moramo razmi{ljati za 30 ali 40 let vnaprej, saj bomo takrat po vsej verjetnosti `iveli v isti hi{i. Takrat najbr` nafte ne bo ve~ niti za parfum, na{e hi{e pa bodo morale biti tak{ne, da bodo porabile ~im manj energije. gotovo po drugi strani tudi nekatere dodatne danosti, kot sta denimo dra~je in biomasa v ruralnem okolju, pa tudi dobro oson~enost. Predvsem mora potro{nik postati bolj ozave{~en, saj je po to~i zvoniti prepozno. Ko se odlo~imo za nalo`bo, moramo vse zelo dobro na~rtovati. Napak pri gradnji in obnovi objektov je verjetno veliko. Katere so po va{ih izku{njah tiste najve~je oziroma najbolj pogoste? Splo{no spoznanje je, da ljudje ne vidijo, da se na{ na~in bivanja spreminja. Lotevajo se klasi~ne gradnje, po drugi strani pa imajo veliko ve~je zahteve, kot so jih imele starej{e generacije. Sodobne potrebe in stara hi{a tako enostavno ne gredo skupaj. Nujna je torej ozave{~enost potro{nikov, ki pa so prakti~no dnevno bombardirani s {tevilnimi oglasi razli~nih ponudnikov â&#x20AC;Ś Morebitno marketin{ko zavajanje me niti ne skrbi. Proizvajalci oken so na primer zelo veliko postorili, ker je tako velevala zakonodaja. Morda prihaja do zavajanja v primerih, ko dolo~en ponudnik promovira recimo uteko~injen naftni plin (UNP) kot cenej{i v primerjavi s kurilnim oljem, ne pove pa, da je toplota iz UNP dra`ja od toplote iz kurilnega olja. A pri takih marketin{kih sporo~ilih bi morali ukrepati tisti, ki so odgovorni za varstvo potro{nikov.

posledi~no potrebujemo manj energije za ogrevanje. Pri hi{ah se pogosto spra{ujemo tudi o potrebni velikosti steklenih povr{in prav zaradi toplotnih dobitkov in izgub. Vse to je treba parcialno obdelati glede na posamezen objekt. Koliko dra`ja je energijsko u~inkovita gradnja od klasi~ne in ali sploh imamo izbiro? Si danes sploh lahko privo{~imo, da zgradimo energijsko neu~inkovit objekt? Energijski razredi se lo~ujejo po rabi energije za ogrevanje na kvadratni meter na leto in pasivna hi{a ima energijsko {tevilo pod 15 kWh/m2 na leto, medtem ko imajo potratne stare stavbe ali bloki celo nad 300 kWh/m2 na leto, tako da imamo `e tu razmerje 1 : 20. Tudi nizkoenergijska hi{a porabi malo energije in jo lahko ogrevamo le z majhno toplotno ~rpalko, ki je relativno poceni, medtem ko se potratna hi{a lahko ogreva s kurilnim oljem, elektriko ali UNP in v tem primeru lahko pridemo stro{kovno celo na razmerje 1 : 50. ^e pa gledamo samo nalo`bo, trajnostna hi{a ne sme biti ni~ dra`ja od klasi~ne; praviloma bi lahko bila celo cenej{a, je pa res treba vlo`iti ve~ v na~rtovanje. Avstrijci na primer pri nas radi ka`ejo na hi{e, ki so jih zgradili, in so bile cenej{e od klasi~nih, a povsem ustrezajo kriterijem pasivne gradnje. V Nem~iji in Avstriji recimo tak{ne hi{e sploh nimajo ogrevalnega sistema, imajo pa ve~ toplotnega ovoja in prav zato je lahko nalo`ba celo ni`ja.

Pa mora imeti energijsko u~inkovita hi{a certifikat ali je lahko u~inkovita tudi brez in katere elemente mora vklju~evati, da ustreza kriteriju pasivne ali nizkoenergijske hi{e? ^e graditelj nima certifikata, mora vse elemente, ki zagotavljajo energijsko u~inkovitost, posebej predstavljati in argumentirati, ~e pa certifikat ima, mu tega ni treba. A mislim, da imamo v Sloveniji med ve~ kot dvesto pasivnimi oziroma nizkoenergijskimi hi{ami le dve hi{i, ki imata tudi certifikat nem{kega in{tituta Passivhaus, pa ~etudi so tudi ostale blizu merilom, ki jih postavlja omenjeni in{titut, ali pa jim celo ustrezajo.

^eprav ob omembi toplotnega ovoja stavbe mnogi pomislijo na zimo, je izolacija dobra za{~ita tudi pred pregrevanjem. Menite, da v na{em podnebnem pasu potrebujemo klimatske naprave? Klimatske naprave potrebujemo le v hi{ah, ki so napa~no projektirane in zgrajene, sicer pa nikakor ne. Seveda obstajajo izjeme, kot so recimo objekti, kjer bivajo ob~utljivi uporabniki, kot so starej{e osebe ali bolniki. A tudi v starih stavbah obstajajo predhodni ukrepi, kot so sen~ila ali pasivna hlajenja s podtalnico ali hladom zemlje. ^e to ne zadostuje, pa je seveda treba misliti na mehansko hladilno napravo.

Vendar po~asi `e spoznavamo, da je gradnja ve~ kot le arhitekturno in projektantsko delo, da je gradnja skupek vsega tega. Vse te elemente je treba medsebojno ustrezno ovrednotiti in jih smiselno zdru`evati, da dobimo zares trajnostno gradnjo. V tem trenutku z nem{kim zdru`enjem za trajnostno gradnjo DGNB (nem.: Deutsche Gesellschaft fĂźr Nachhaltiges Bauen, op. p.) tudi v Sloveniji `e vzpostavljamo merila za trajnostno gradnjo. Bistvo pri tej gradnji pa je na~rtovanje in modeliranje, saj lahko le tako pridemo do zares dobrega objekta. Pri tem pa morajo dobro sodelovati vsi vklju~eni, od arhitektov do strojnikov in vseh drugih.

Smo danes `e dovolj energetsko ozave{~eni? Kako ljudi {e bolj ozavestiti? Za~eti je treba v {olah, saj menim, da v ve~ini {ol {e ni ustreznih ekolo{kih programov. Zelo veliko dela imamo tako predvsem pri vzgoji. Tudi projektanti imajo pred seboj {e veliko dela s seznanjanjem z usmeritvami k trajnostni gradnji, manjkajo pa nam tudi vzor~ni objekti. Potrebujemo {e ustreznej{o zakonodajo in spodbujevalne mehanizme Eko sklada, ki v nekaterih primerih {e niso najbolj strokovni. Nekdaj smo imeli tudi Gradbeni center, danes pa upam, da bo to vlogo prevzel Center energetskih re{itev v BTC.

Ste lahko nekoliko bolj konkretni? Poglejmo na primer okna. Nekateri pravijo, da so okna s troslojno zasteklitvijo bolj{a od dvoslojnih, vendar pa je to odvisno od lege hi{e, saj so lahko toplotni dobitki bolj{i pri dvoslojnih oknih in

Preverite na www.cer-slo.si in obi{~ite energetsko svetovalno pisarno CER vsak ~etrtek, ob 17. uri. Zagotovite si svoj termin, pi{ite na info@cer-slo.si! Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV 15


obnova Celovita energetska prenova hi{e je nalo`ba v va{o prihodnost Foto: Arhiv Jelovica

Energetsko neu~inkovita hi{a bnova hi{e je obi~ajno zahteven zalogaj. Pojavijo se {tevilna vpra{anja, kako se lotiti projekta, da bo kon~ni u~inek najve~ji. Osnova je izbira pravega in izku{enega partnerja, ki bo poskrbel, da bo va{ projekt energetske prenove enostaven in kakovostno izveden. Kako se tega lotiti, svetuje Lovro Dem{ar iz Jelovice, kjer so v zadnjih nekaj letih prenovili {tevilne ve~je javne objekte, kot so {ole in vrtci. V podjetju pa se vse ve~ ukvarjajo tudi z energetskimi prenovami individualnih hi{, ki so zidane ali narejene iz lesenih monta`nih elementov.

O

Med ukrepi za izbolj{anje energetske u~inkovitosti stavb so naju~inkovitej{i tisti, ki se nana{ajo na celovito prenovo energetsko potratne hi{e. To vklju~uje tri pomembne sklope: ovoj stavbe, izolacijo strehe in izbiro optimalne toplotne naprave. Obnova ovoja stavbe, zamenjava oken in izolacija strehe spadajo med najve~je posege. Ob tem je treba poskrbeti za pravilno tesnjenje oken, ki so energetsko var~na, dodatno toplotno izolirati fasado oziroma zunanji ovoj stavbe ter toplotno izolirati tudi podstre{je oziroma streho. Ko se lotimo na~rtovanja energetsko var~ne hi{e, moramo izbrati tudi optimalno ogrevalno napravo, ki bo uporabljala isti energent kot doslej ali pa povsem druge16 Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV

Energetsko u~inkovita hi{a

ga. Cilj celovite energetske prenove hi{e je jasen â&#x20AC;&#x201C; zmanj{anje porabe energije za ogrevanje in prijetna bivalna klima v vseh letnih ~asih.

Izberite izku{enega izvajalca Ko izbirate izvajalca, se odlo~ite za takega, ki ima lastno znanje in vam lahko s pomo~jo strokovnjakov stoji ob strani od za~etka do konca, pravijo Jelovici, kjer imajo dolgoletne izku{nje tako z energetsko var~no gradnjo kot tudi z obnovo razli~nih objektov. Le znanje in izku{nje so zagotovilo, da bo energetska sanacija uspe{na in v skladu z `eljami naro~nika.

Pred projektom izdelajte podroben na~rt V Jelovici pred prenovo skupaj z naro~nikom naredijo na~rt, kako bodo dela potekala. Ob tem se ~as izvajanja del pri prenovi hi{e ~im bolj optimizira. Po ogledu va{ega objekta strokovnjak Jelovice analizira stro{ke, svetuje optimalno re{itev in pripravi simulacijo, v kolik{nem ~asu se vam bo nalo`ba povrnila. Sledi priprava ponudbe in morebitne uskladitve z va{imi `eljami, {ele nato pa je ~as za izvedbo del glede na dogovorjeni obseg. Ob koncu energetske sanacije energetski strokovnjak opravi pregled kakovosti izvedenih del in s termografijo preveri morebitne kriti~ne to~ke.

Zagotovite si stalen pregled nad nalo`bo Nenehen nadzor stro{kov je nujen, poudarjajo v Jelovici, saj se brez va{ega predhodnega soglasja dodatna dela ne izvajajo, svetujejo pa, da bodite dovolj prilagodljivi, ~e se med izvajanjem projekta poka`ejo dodatna potrebna dela. Tako boste imeli stalen pregled nad svojo nalo`bo, hkrati pa se boste izognili neljubim presene~enjem. Naro~nik v Jelovici po kon~anem projektu dobi tudi analizo opravljenega dela in garancijo.

Zakaj se vam celovita energetska prenova spla~a? V podjetju z dolgoletno tradicijo energetsko var~ne in trajnostne gradnje vam energetsko prenovo vsekakor priporo~ajo, saj boste z njo pove~ali tr`no vrednost objekta, zni`ali obratovalne stro{ke objekta, zni`ali stro{ke ogrevanja do 50 odstotkov, vzpostavili zdravo bivalno klimo in bolj{e bivalne razmere, hkrati pa boste okolju prihranili negativne vplive energetsko potratnega objekta na okolje. Nasvet: Pri prenovi zunanjega ovoja je potreben celovit pristop, saj je treba izolirati vsa kriti~na mesta, da ni toplotnih mostov.


Energetska sanacija presega zgolj namestitev toplotnega ovoja Foto: Arhiv Knauf insulation

azmi{ljate, ali se vam spla~a energetsko potratno stavbo, v kateri `ivite, spremeniti v energetsko u~inkovito? Ne razmi{ljajte predolgo. Zgolj z izolacijo energetsko zelo potratne enodru`inske hi{e lahko zmanj{ate porabo energije za ogrevanje do 40 odstotkov, pri ve~stanovanjskih stavbah pa do 35 odstotkov, pravijo v dru`bi Knauf Insulation.

R

Kdaj in zakaj se odlo~iti za energetsko sanacijo stavbe? "K energetski prenovi objektov nas vodijo na~ela ekonomi~nosti, ki nam narekujejo, da ob vse vi{jih stro{kih energentov uporabljamo u~inkovite sisteme ogrevanja, hlajenja, prezra~evanja in razsvetljave," pojasnijo v dru`bi JUB. Tako v JUB-u kot v Knauf Insulation poudarjajo, da najve~je prihranke dose`emo z izolacijo objekta, da pa je smiselno hkrati zamenjati tudi dotrajano stavbno pohi{tvo in prilagoditi ogrevalni sistem. Za vse ukrepe lahko dobite tudi nepovratna sredstva Eko sklada ali ugodna posojila.

Pomemben je celovit pristop

za~etkom projekta posvetujte s strokovnjaki, ki bodo svoje nasvete prilagodili va{emu primeru. Ti vam bodo dali tudi natan~en odgovor na vpra{anji, kako debel naj bo sloj izolacije in za kak{en material se odlo~iti. Zagotovo pa velja, da mora debelina izolacije ustrezati vsaj veljavnemu tehni~nemu predpisu in pripadajo~i tehni~ni smernici (PURES 2 in TSG-01-004-2010). Ta dolo~ata, da mora biti toplotna prehodnost zunanje stene po prenovi najve~ 0,28 W/m2K. Morda vam ta {tevilka ne pove veliko, a z njeno pomo~jo lahko izra~unate, kako debel mora biti toplotni ovoj iz posameznega materiala. Knauf Insulation na primer pri uporabi svojega materiala priporo~a, da na zunanjo steno namestite od 16 do 20 centimetrov toplotne izolacije ali ve~, pod po{evno streho do 40 centimetrov ali ve~ in na tla proti terenu od 12 do 20 centimetrov ali ve~ toplotne izolacije, odvisno od `elenih u~inkov. Pri drugih materialih so debeline lahko druga~ne.

Pazite na vodno paro! Enako pomemben dejavnik kot debelina sloja toplotne za{~ite je tudi difuzija vodne pare, opozarjajo energetski svetovalci. Konstrukcijo morate namre~ zasnovati tako, da

v njej ne bo prihajalo do nedovoljene kondenzacije vodne pare. To dose`emo s primernim izborom ne le materialov za toplotno za{~ito, ampak tudi zaklju~nih fasadnih slojev. Cilj je, da omogo~imo vodni pari neoviran izhod iz stavbe na prosto.

Zamenjajte tudi okna ^e hkrati z izolacijo fasade zamenjate tudi dotrajana in energetsko neu~inkovita okna, se ne le izognete poznej{im po{kodbam fasade, ampak tudi bolje in la`je na~rtujete priklju~itev sloja toplotne izolacije na okvir stavbnega pohi{tva. S tem se izognete nastanku toplotnih mostov. Sama vgradnja stavbnega pohi{tva je torej izrednega pomena, zato jo prepustite strokovnjakom. Ti vam bodo izra~unali tudi, ali boste morali potem, ko boste objekt toplotno izolirali in s tem zmanj{ali potrebo po toploti, prilagoditi ogrevalni sistem. Strokovnjak bo preveril, ali va{ stari kotel ustreza novim razmeram, in vam svetoval, ali ga je treba zamenjati ali posodobiti. V nekaterih primerih je namre~ lahko predimenzioniran, kar skozi druga~en re`im delovanja vpliva tudi na njegov izkoristek, intervale vzdr`evanja in tehni~no trajnost, opozarjajo energetski svetovalci.

"Pri energetski sanaciji je pomemben predvsem celovit pristop, ki zajema pregled energetskih sistemov, gradbene fizike gradbene konstrukcije, testiranja ter pripravo predloga tehnologije vgradnje," opozarjajo v JUB-u. Poudarjajo, da je pri tem pomembno dobro sodelovanje med investitorjem, upravljavcem in izvajalcem, strokovna vgradnja ter nadzor nad vgradnjo in uporabo predpisanih materialov. ^e kateri od navedenih elementov procesa izostane, je lahko izvedba pomanjkljiva ali tehni~no nepravilna in prihranki energije niso optimalni. Zato je zelo pomembna tudi izbira izvajalca, opozarjajo v JUB-u, kjer imajo z energetsko sanacijo `e veliko izku{enj.

Debelina izolacije odvisna od materiala Koliko izolacije potrebujete, kak{na okna izbrati in kako posodobiti ogrevalni sistem, je odvisno od ve~ dejavnikov, zato se pred

Toplotne izgube in dobitki v stavbah Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV 17


nasveti Nikar ne Nikar var~ujte ne var~ujte pri izolaciji Foto: Arhiv Knauf Insulation

pri izolaciji e gradite hi{o ali ~e obnavljate staro – pri njeni izolaciji nikar ne var~ujte, opozarjajo poznavalci. Bolj kot sama debelina je pomembno, da je toplotna za{~ita ovoja stavbe name{~ena tako, da ni nikjer prekinjena ali bistveno stanj{ana ter da so izolirani vsi deli stavbe – poleg zunanjih sten torej tudi podstreha in tla. Seveda mora biti ustrezna tudi toplotna prehodnost (U).

^

Pri novogradnjah te`av obi~ajno ni veliko, saj sta debelina in izvedba izolacije predvideni `e v projektu, ki nam ga izdela strokovnjak. Kljub temu je, predvsem pri izvedbi, nujno, da poznavalec nadzoruje delo. [e vedno namre~ prihaja do napak pri vgradnji posameznih elementov. Vsak izolacijski material ima svoje zahteve, ki jih je treba upo{tevati, opozarjajo energetski svetovalci. Poleg tega je pomembno, da uskladite vse sisteme znotraj hi{e in da pravilno izberete in dimenzionirate ogrevalni sistem.

Izra~unajte toplotno prehodnost zunanjega ovoja Po zdaj veljavnih predpisih pet centimetrov toplotne izolacije (na primer stiropora ali

Talno gretje pomeni ekonomi~no ogrevanje hi{e alno gretje v na{ih domovih pravzaprav ni nobena novost, je pa res, da so ga za ve~ stoletij zamenjale druge oblike ogrevanja, na primer s stenskimi radiatorji. Danes se pri novogradnjah ljudje najpogosteje odlo~ajo ravno za talno ogrevanje, {tevilni pa ga vgradijo tudi pri prenovi starej{ih objektov. Glavni prednosti tak{nega ogrevanja hi{e sta prijetna bivalna klima in ni`ji stro{ki ogrevanja, pravijo v Petrolu. Kljub temu pa talno ogrevanje ni primerno za vsak objekt, zato se pred odlo~itvijo obr-

T

18 Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV

nite na strokovnjake, ki bodo preu~ili va{ primer in vam ustrezno svetovali.

Poskrbi za ugodno bivalno klimo V~asih je veljalo, da talno gretje ni zdravo, a to bi dr`alo le, ~e bi bila tla, po katerih hodimo, izjemno topla. Ker pa se toplota pri tak{nem ogrevanju razporedi tako, kot je glede na priporo~ila zdravstvenih strokovnjakov idealno, je okolje za bivanje precej bolj zdravo kot pri uporabi radiatorjev ali drugih grelnih teles, trdijo v Petrolu. Pri njih je namre~ najvi{ja temperatura v zgornjem delu prostora, medtem ko je pri talnem gretju ravno nasprotno. Radiatorji, klimatske naprave in kaloriferji tudi dvigujejo prah. Za prijeten ob~utek v prostoru je pomembno tudi to, da pri radiatorjih le 25 odstotkov toplote prihaja v prostor v obliki sevanja infrarde~ih `arkov, pri talnem ogrevanju

mineralne volne) za izolacijo ope~nega zidu debeline 29 centimetrov ni dovolj, opozarjajo na Gradbenem in{titutu ZRMK. Za stavbe na na{em obmo~ju je potrebne vsaj 10 do 12 centimetrov izolacije, ~e so ope~ni zidovi debeli 29 centimetrov. ^e je stena zgrajena z opeko Porotherm ali plinobetonom in debela vsaj 38 centimetrov, je toplotna izolacija lahko tanj{a.

Zgradite hi{o, ki porabi ~im manj energije Toplotna prehodnost U (ta je merilo za vrednotenje toplotnih izgub) zna{a pri zunanjem neizoliranem 29 centimetrov debelem zidu iz opeke 1,5 W/m2K. ^e pa ta zid izoliramo z 12 centimetri toplotne izolacije, je toplotna prehodnost pribli`no 0,3 W/m2K, pravijo na in{titutu. Vendar pa je danes smiselno zgraditi hi{o, ki je energetsko ~im bolj u~inkovita – torej nizkoenergijsko ali pasivno. Zanjo potrebujete debelej{o toplotno izolacijo – toplotna prehodnost zunanjega ovoja pri takih hi{ah je obi~ajno med 0,10 in 0,20 W/m2K.

pa kar 80 odstotkov. Kakr{nekoli skrbi so torej povsem odve~, mirijo strokovnjaki iz Petrola. "[e ve~ – bivanje v tak{nem prostoru je {e mnogo prijetnej{e," zagotavljajo.

Za kak{ne hi{e je primerno talno ogrevanje Talno gretje je primerno tako reko~ za vse stavbe. Zaradi na~ina gradnje je nadvse primerno za nizkoenergijske in pasivne zgradbe. Lahko se name{~a tudi pod parket. Vendar pa so kljub temu nekatere stavbe za talno ogrevanje manj primerne. To velja na primer za hi{e, ki imajo debele zidove, so slabo izolirane ter imajo prostorne sobe. Razlog za to je dejstvo, da se talno ogrevanje po~asneje odziva na hitre spremembe temperature, zato so za tak{ne stavbe primernej{e druge oblike ogrevanja, {e dodajajo v Petrolu.


Izbira debeline odvisna od drugih uporabljenih materialov Nizkoenergijske hi{e morajo imeti ustrezno arhitekturno zasnovo, poglobljeno analizo energijske bilance objekta in ustrezen sistem strojne opreme. Ti objekti imajo zelo majhne toplotne izgube, njihov ovoj mora biti zelo dobro toplotno izoliran, opozarjajo v podjetju Knauf Insulation. "Pri nizkoenergijskih hi{ah priporo~amo naslednje debeline izolacij: – zunanja stena: od 16 do 20 centimetrov toplotne izolacije Knauf Insulation FKL (FP PL) ali FKD–S (PTP–035), po{evna streha: do 40 centimetrov toplotne izolacije (Knauf Insulation Unifit 035 ali Unifit 032), za tla na terenu pa od 12 do 20 centimetrov toplotne izolacije (Knauf Insulation DF). Opozarjajo, da je izbira kon~ne debeline vedno odvisna tudi od drugih vgrajenih materialov.

Splo{ne zahteve za vrednosti U v nizkoenergijskih hi{ah so: • za zunanjo steno: U_<20 (W/m2K) • za streho: U_<15 (W/m2K) • za tla na terenu: U_<0,15 (W/m2K)

Kakovostna fasada ni poceni Na trgu je cela vrsta izolacijskih materialov, ki bolj ali manj celovito izpolnjujejo zahteve sodobnega ozave{~enega investitorja, pravijo v dru`bi Knauf Insulation. Ta od izolacije zahteva, da je material ~im bolj naraven, da zagotovi zmanj{anje porabe energije, kar pomeni, da mora imeti ustrezno toplotno izolativnost, da je negorljiv, da omogo~a fasadi in z njo stavbi dihati (material mora biti paropropusten), da odbija vodo in da je odporen proti to~i in vremenskim ujmam. V dru`bi Knauf Insulation opozarjajo,

da cenej{i izolacijski materiali teh zahtev ve~inoma ne izpolnjujejo. "Z gotovostjo pa lahko trdimo, da investitorji dobijo vse navedeno z izolacijskimi plo{~ami ali lamelami iz kamene volne," dodajajo. "Te plo{~e so namre~ visoko toplotno izolativne, negorljive, visoko paropropustne, vodoodbojne, narejene iz naravnega kamna in visoko mehansko odporne," pravijo.

Izberite kakovostnega proizvajalca in izvajalca "Ob tem pa velja poudariti, da je zelo pomembna izbira kakovostnega izvajalca, ki mu boste zaupali izvedbo fasade. Slaba izvedba namre~ lahko precej zmanj{a pri~akovane u~inke toplotne izolacije zunanjih sten," poudarjajo strokovnjaki iz Knauf Insulation. Kriti~na mesta so balkonske plo{~e in druge konstrukcije, ki "{trlijo" iz fasade. Podobno velja za stik med zunanjo steno in stropno ali stre{no konstrukcijo in med zunanjo steno in plo{~o proti hladni kleti. ^e ostanejo taka mesta neizolirana ali slabo izolirana, nastanejo toplotni mostovi, v notranjih prostorih pa se pojavi plesen, opozarjajo energetski svetovalci. Pred za~etkom del se je zato vsekakor smiselno posvetovati z energetskim svetovalcem. V JUB-u poudarjajo, da vrhunsko kakovost njihovih toplotnoizolacijskih sistemov potrjujejo rezultati testiranj in certificiranj v poobla{~enih ustanovah doma in v tujini. Izbira barv in materialov kot tudi vrst fasadnih sistemov je pestra. Prijetne in zdrave klimatske pogoje, ki so osnova dobrega po~utja, zagotavlja optimalno paroprepusten fasadni sistem JUBIZOL Micro Air. Za objekte, ki potrebujejo pove~ano odpornost fasadne povr{ine na udarce in perforacijo v JUB-u priporo~ajo JUBIZOL Strong, fasadni sistem proti to~i. Sistem JUBIZOL Strong je uvr{~en v ~etrti, torej najbolj{i razred skladno z zahtevami FM Approvals class 4473 Zdru`enja ameri{kih zavarovalnic za testiranje stre{nih kritin na udarce to~e. JUBIZOL Premium je tehnolo{ko dovr{en toplotnoizolacijski sistem, ki na podlagi nanotehnologije omogo~a visoko vodoodbojnost in manj{e navzemanje umazanije ter uporabo sistema tudi na padavinam izpostavljenih fasadnih

ploskvah visokih objektov. Sistem JUBIZOL Comfort z zaklju~nim slojem Unixil G Cool zdru`uje dobre lastnosti akrilnih in silikonskih ometov. IR odbojni akrilni glajen omet odlikuje do 25 odstotkov ni`ja raven segrevanja povr{ine, kar prepre~uje prekomerno raztezanje fasadnih povr{in zaradi pregrevanja. Za novost je JUB prejel nagrado Zelena misija, ki spodbuja potro{nike in proizvajalce k trajnostno naravnanemu odnosu do grajenega okolja.

Pomembna je garancija Garancijski pogoji: odvisno od izbranega fasadnega sistema JUBIZOL nudi JUB vsaj 15-letno garancijo, za fasadne sisteme JUBIZOL Micro Air, JUBIZOL Strong in JUBIZOL Premium pa JUB zagotavlja kar 25-letno garancijo.

Na JUB Akademiji organizirajo strokovna sre~anja, namenjena vsem, ki se pri svojem delu posredno ali neposredno sre~ujejo z materiali za zaklju~na dela v gradbeni{tvu. Usposabljanja omogo~ajo hiter in u~inkovit prenos tehni~nih in poslovno komunikacijskih znanj ter ve{~in, saj v primerjavi s formalnim izobra`evanjem dopu{~ajo ve~ fleksibilnosti. Podjetja in posamezniki lahko izbirajo med posameznimi oblikami izobra`evalnih vsebin glede na raven svojega znanja ali usposobljenosti in po zaklju~enem usposabljanju pridobijo ustrezen certifikat. STE VEDELI? Izolacija fasade, mansarde in tal pomembno prispeva k var~evanju z energijo. Z izolacijo fasade zmanj{ate porabo energije za ogrevanje za 35 do 40 odstotkov, medtem ko lahko z izolacijo mansarde privar~ujete od 15 do 20 odstotkov energije. Izolacija tal na terenu pa prinese od 10- do 13-odstotno zmanj{anje porabe energije za ogrevanje. Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV 19


novice Energetsko sanacijo ve~stanovanjskih stavb zavira zakonodaja

Po 34 letih energetsko obnovili Jelovi~in leseni vrtec v [kofji Loki

e~ kot 80 odstotkov slovenskih ve~stanovanjskih stavb potrebuje energetsko sanacijo, pri tem pa je izolacija fasade (poleg zamenjave stavbnega pohi{tva) med prvimi ukrepi. K sanacijskim ukrepom v ve~stanovanjskih objektih naj bi skupaj z lastniki stanovanj pristopili tudi upravitelji. Posegi morajo biti skrbno na~rtovani in dobro premi{ljeni, opozarjajo v dru`bi Knauf Insulation. "Redno vzdr`evanje, ki obi~ajno razen izgleda nima drugih u~inkov, lahko v~asih z majhno nadgradnjo spremenimo v investicijsko vzdr`evanje z mnogimi konkretnimi u~inki. Tako je smiselno dotrajano fasado ob sanaciji ustrezno izolirati. To nam lahko zmanj{a rabo energije za ogrevanje do 35 odstotkov," pravi vodja tehni~ne podpore Primo` Bernard iz dru`be Knauf Insulation. Seveda pa morajo biti ukrepi izvedeni tehni~no strokovno in upo{tevati vse zakone. Stanovalci obi~ajno nimajo ne v `epu ne v rezervnem skladu dovolj sredstev za izvedbo teh ukrepov. Z najemom nizkih zneskov posojila na stanovanjsko enoto pa bi bilo nalo`bo â&#x20AC;&#x201C; tudi ob subvenciji Eko sklada â&#x20AC;&#x201C; mogo~e izvesti. A tu naletimo na zakonodajno oviro, pravijo v Knauf Insulationu. "Dejstvo, da zakonodaja zahteva kar 100-odstotno soglasje za najem posojila z garancijo rezervnega sklada, naredi ukrepe energetske sanacije le redko izvedljive. Dose~i 100-odstotno soglasje namre~ v praksi skoraj ni mogo~e," pojasni Bernard. Opozarjajo, da je na potezi "zakonodajalec, ki mora upo{tevati, da je bivanje v ve~stanovanjskih stavbah stvar kompromisa in da zaviranje ukrepov energetske sanacije zavira tudi gospodarstvo â&#x20AC;&#x201C; tako gradbeni{tvo kot {e vsaj 12 nanj vezanih drugih panog. Ne nazadnje pa izvedba ukrepov prina{a takoj{nje var~evanje z energijo in omogo~a, da iz prihrankov pokrivamo tudi stro{ke posojila."

Foto: Arhiv Jelovica

V

elovica je v [kofji Loki pred 34 leti postavila enega prvih lesenih monta`nih vrtcev, pred kratkim pa mu je z energetsko sanacijo podalj{ala uporabnost za vsaj 20 let. Vrtec je takrat spadal med naprednej{e objekte lesene gradnje pri nas, z energetsko prenovo pa je postal tudi energetsko var~en objekt po zahtevah sodobnega ~asa. Izvedba energetske sanacije lesenega monta`nega vrtca je bila za Jelovico posebej zanimiva, saj so hkrati preverili stati~no kakovost. Predvsem jih je zanimala kakovost vgrajenega lesa v konstrukciji objekta. Strokovnjaki so ugotovili, da je ves les, ki so ga pred 34 leti vgradili v konstrukcijo objekta, nepo{kodovan in odli~no ohranjen, kar potrjuje tezo, da je les zanesljiv gradbeni material, uporaben dolgo ~asa. "Kakovost na{ih lesenih monta`nih hi{ in ve~jih objektov se po toliko letih ne spreminja, kar je odli~na novica za na{e stranke," so povedali v Jelovici. Vrtec v [kofji Loki so energetsko prenovili v dveh delih. Zamenjali so plo{~e na zunanjih stenah objekta z materiali, prijaznimi do okolja, vgradili nova, energetsko bolj var~na lesena okna in pove~ali debelino izolativnih materialov na fasadnem ovoju stavbe. "S tem smo izbolj{ali bivalno klimo v vrtcu, zni`ali stro{ke ogrevanja za polovico, uporabnost vrtca pa podalj{ali za naslednja desetletja," pravijo v Jelovici. Energetska sanacija vrtca je investitorja Ob~ino [kofja Loka stala 383.000 evrov, pri ~emer je ob~ini uspelo pridobiti 203.000 evrov nepovratnih sredstev.

Foto: Arhiv Knauf Insulation

J

Izobra`evali so naro~nike, projektante, izvajalce fasadnih sistemov ...

20 Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV

Vse ve~ji poudarek alternativnim virom mobilnosti ri Petrolu se zavedajo, da je dele` energije, ki jo v gospodinjstvih porabijo za prevoz, dale~ najve~ji. Zato vse bolj {irijo svoje podro~je elektromobilnosti, ne le s tem, da {irijo mre`o elektri~nih polnilnic, trgu se predstavljajo tudi z elektri~nimi kolesi in elektri~nimi skuterji. Avtoplin, ki ga ponujajo na ve~ini svojih bencinskih servisov, je med uporabniki `e zelo priljubljen, na Petrolovem bencinskem servisu v Lescah pa so skupaj s Centrom odli~nosti nizkooglji~ne tehnologije in partnerji lani septembra odprli tudi prvo polnilnico na teko~i vodik v Sloveniji. Namenjena je predvsem pridobivanju izku{enj pri gradnji potrebne infrastrukture za javno oskrbo z vodikom v cestnem prometu. Prva polnilnica na teko~i vodik naj bi pomagala tudi pri oblikovanju zakonodaje za nadaljnjo gradnjo ter za {iritev novih tehnologij.

P

Foto: Bo{tjan Colari~

onec januarja sta JUB in Institut Jo`efa Stefana v JUB-ovem Tehnolo{ko raziskovalnem centru v Dolu pri Ljubljani pripravila informativno sre~anje na temo u~inkovite energetske sanacije javnih in ve~stanovanjskih objektov. Dogodka se je udele`ilo ve~ kot 70 naro~nikov, projektantov, pripravljavcev javnih razpisov, glavnih izvajalcev, nadzornikov gradnje in izvajalcev fasadnih sistemov. Udele`ence so seznanili, kako pristopiti k razpisom, kako potekajo postopki, kako pridobiti priporo~ila, jim predstavili izku{nje in pasti pri javnem naro~anju. Dotaknili so se tudi uredbe o zelenem javnem naro~anju ter navodil, kako se lotiti sanacije objektov po pridobitvi naro~ila. JUB je na sre~anju nastopil tudi kot ~lan gospodarskega interesnega zdru`enja Proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij (GIZ PFSTI), ki si `e od leta 2010 v Sloveniji prizadeva pove~ati ozave{~enost javnosti oziroma vseh lastnikov stavb za ve~jo energijsko var~nost objektov. Pri prenovi starej{ih objektov je nujna dobra izolacija, pri tem pa ima {e posebej pomembno vlogo dr`ava. Zdru`enje jo zato poziva, naj zvi{a subvencije za izvedbo toplotne izolacije fasad. Ta namre~ prina{a najve~ji prihranek energije, zato je prav z izbolj{anjem energetske u~inkovitosti stavb mogo~e dolgoro~no zagotoviti pomembne prihranke na nacionalni ravni, kar bi morala Slovenija kot ~lanica EU po uredbi zagotoviti do leta 2020.

K


Kupcem partnerjev CER podarimo BARVNO [TUDIJO FASADE STANOVANJSKE HI[E

Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV 21


Popust je vnov~ljiv v prodajalni JUB Design Studia, v Dolu pri Ljubljani. Popust velja za programe: osnovni premazi, izravnalne mase, notranje barve ter JUB Decor.

Informacije: Prodajalna JUB Design Studio, Dol pri Ljubljani 28, tel.{t. (01) 5884 - 266 E: prodajalna@jub.si I: www.jub.si Kupon je veljaven do 30.11.2014

JUBIZOL fasadni sistemi izpolnjujejo zahteve po zadostni in u~inkoviti toplotni izolaciji, zni`ajo porabo energije za ogrevanje do 40% ter zagotavljajo odli~ne bivalne pogoje. Poleg vrhunskega estetskega videza objekta, omogo~ajo izbor velikega {tevila barvnih odtenkov in najvi{jo obstojnost. Ponudba vklju~uje ogled in svetovanje strokovnjaka, izdelavo predloga tehni~ne re{itve in barvno {tudijo s tremi predlogi.

Informacije: brezpla~na tel. {t. 080 15 56 E: design-studio@jub.eu I: www.jub.si Kupon je veljaven do 30.11.2014

• • • • • •

22 Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV

Eko-energetske novice Energetsko svetovanje Energetske nagrade Eko junaki ijadoma.si! En.blog www.energ in {tevilne druge zanimivosti

poi{~ite na


{port Konec lanskega leta je "pu{~avski lisjak" Miran Stanovnik v CER-u preizku{al elektri~ne skuterje Govecs, ki jih Petrol skupaj s partnerjem ViaVerde tr`i na slovenskih in hrva{kih tleh. "Pu{~avski lisjak" je kmalu ugotovil, da sloves skuterjev, ki so bili v svoji kategoriji nagrajeni kot svetovni e-skuterji leta 2011, 2012 in 2013, res velja. Odlikuje jih edinstven prenos z zobatim jermenov, mo~i motorjev se gibljejo od 3kW do 7kW s konstantnim elektri~nim navorom od 54Nm do 114Nm, ki dajejo elektri~nim skuterjem izjemno mo~, da so kos {e najte`jim vzponom. ^eprav je Stanovnik vajen neprijaznih razmer, 1000 kilometrov dolgih preizku{enj in hitrosti 170 kilometrov na uro, je bil vseeno navdu{en nad zmogljivostmi Govecs elektri~nih skuterjev, saj lahko s polnimi visokozmogljivimi baterijami pri hitrostih od 45 do 90 kilometrov na uro prevozijo od 60 do 100 kilometrov.

Foto: Foto: Mateja K. Kegel

Miran Stanovnik navdu{en nad elektri~nimi skuterji

CER obiskali slovenski biatlonci

Foto: Arhiv Petrol

Slovenska biatlonska ekipa se je jeseni pred odhodom na testne treninge v Avstrijo predstavila v Centru energetskih re{itev (CER). Na tiskovni konferenci, na kateri so poleg Teje Gregorin in Jakova Faka sodelovali tudi Klemen Bauer, Anja Er`en, Simon Ho~evar,

Lenart Oblak, Andreja Mali in Peter Dokl, se je predsednik biatlonske zveze Slovenije Peter Zupan po{alil, da biatlonci postajajo energetsko var~ni `e na treningih, saj `elijo energijo privar~evati za tekmovanja. Pohvalil je aktivno sodelovanje sponzorjev in hkrati partnerjev CER-a (Jelovice, Petrola in JUB-a) z reprezentanco in poudaril, da delo trenerjev in biatloncev poteka po na~rtih.

Na sre~anju sta podjetje Jelovica in najbolj{a slovenska biatlonka Teja Gregorin s podpisom pogodbe potrdila pokroviteljsko sodelovanje. "Upam, da se Teji ne bodo tresle roke in bo po podpisu pogodbe z nami lahko skoncentrirana le {e na tar~e," se je po{alil predsednik uprave Jelovice Gregor Ben~ina {e pred podpisom sponzorske pogodbe in se obenem veselil darila â&#x20AC;&#x201C; Tejinega dresa.

Foto: Arhiv Jelovica

Teja Gregorin: Zaradi energetske prenove imam manj prehladov Teja Gregorin, na{a najbolj{a biatlonka, se je pred nedavnim odlo~ila za prenovo monta`ne hi{e, ki jo je pred 25 leti zgradila Jelovica in je bila energijsko zelo potratna. Ker danes taka hi{a ne ustreza ve~ merilom energetske u~inkovitosti, se je obrnila na Jelovico, ki poleg novogradenj izvaja tudi storitve celovite energetske prenove. Strokovnjaki so analizirali objekt in se na osnovi rezultatov odlo~ili za celovito prenovo: stara okna in vhodna vrata so zamenjali z novimi lesenimi in energijsko var~nimi, dodatno je bilo treba izolirati zunanji ovoj hi{e in streho ter prenoviti fasado. Dela je Teja Gregorin spremljala od dale~, sprememba pa je po njenih besedah ogromna. Dejala je, da je hi{a pred prenovo pozimi potrebovala precej ~asa, da se je ogrela. "Zdaj je razlika o~itna `e ob vstopu v hi{o, ~as, potreben, da se ogreje, pa se je bistveno skraj{al. Bivanje v taki hi{i je prijetno, stro{ki pa ob~utno ni`ji. Poleg tega imam med sezono veliko manj prehladov," je poudarila biatlonka. Ker pre`ivi ve~ino ~asa v naravi, ji je toplina lesa zelo blizu. @elja po leseni energijsko var~ni monta`ni hi{i se ji je uresni~ila v sodelovanju z Jelovico, ki jo tudi sicer podpira na njeni {portni poti. Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV 23


Foto: Arhiv Petrol

nasveti

Pametni dom zdaj dostopen vsakomur

V

edno bolj jasno postaja, da je ra~unalni{ka tehnologija prodrla tako globoko v na{a `ivljenja, da brez nje ne moremo ve~. Izpopolnjuje se iz dneva v dan in tako uresni~uje na{e potrebe po u~inkoviti rabi energije. Vsi smo `e sli{ali za pametni telefon, ve~ina ga `e nosi v `epu. Kaj pa pametni dom? Tudi ta tehnologija je vsak dan bolj dostopna. Enotne razlage, kaj je pametni dom pravzaprav ne moremo najti, lahko pa jo izpeljemo iz definicij SSKJ. Ta dom definira kot prostor oziroma hi{o, kjer nekdo stalno `ivi, pameten pa naj bi bil tisti, ki ravna v skladu z razumom. Torej, ~e zdru`imo obe definiciji, je pametni dom prostor, ki ravna v skladu z razumom, pametjo. Prostor sam po sebi nima razuma, zato je potrebno v prostor namestiti naprave, ki so sposobne spremljati in reagirati na stanje oziroma dogajanje v prostoru. 24 Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV

Dom je prostor, kjer nekdo `ivi, zato mora pametni dom v skladu z razumom skrbeti za ustvarjanje oziroma vzdr`evanje `ivljenskih pogojev, kot so toplota, vlaga, osvetlitev, varnost ... in to na najbolj racionalen na~in, s ~im manj energije in posledi~no tudi z ni`jimi stro{ki. Upravljanje s pametnim domom najpogosteje dose`emo mehansko ali elektronsko oziroma s kombinacijo obeh na~inov. Klju~en problem pri mehanskem krmiljenju je uporabni{ki vmesnik, ki bi povpre~nemu uporabniku omogo~il razumljivost, upravljanje ve~ razli~nih naprav na enem mestu in krmiljenje oziroma upravljanje na daljavo. Ve~ina najpogosteje `eli spremljati in nadzorovati osnovne funkcije doma, to je gretje oziroma hlajenje, osvetlitev, dolo~ene elektronske naprave, kot je likalnik ali pe~ica, da ne bi pri{lo do po`ara, ali bojler in hladilnik, da zaradi okvare ne bi pri{lo do znatno vi{je porabe elektri~ne enegije.

Sistem pametnega doma sestavljajo centralna enota ter razli~ni senzorji in krmilniki. Centralna enota ali koncentrator nam omogo~a spremljanje oziroma upravljanje ve~ naprav hkrati. Senzorje v na{ dom vklju~ujemo glede na potrebe oziroma `elje. Merimo lahko temperaturo, porabo elektrike, vode, plina, kurilnega olja, kakovost zraka in podobno. H krmilnikom pa {tejemo stikala s senzorjem, s katerimi lahko upravljamo razli~ne elektronske naprave, in termostatske senzorje. Sestavni deli sistema so med seboj lahko povezani z o`i~enjem ali brez`i~no. Brezi~ni sistem je {e posebej primeren pri kasnej{i vgradnji in v tistih primerih, ko si v fazi gradnje ne moremo privo{~iti celotnega sistema v enem koraku. ^e je do nedavnega veljalo, da pametni dom potrebuje svoj uporabni{ki vmesnik, zaslon, tipkovnico in svoje daljinske upravljavce, pa je danes povsem jasna `elja po uporabi `e obstoje~ih naprav.


Vsi uporabniki pametnih naprav se strinjajo, da je najelegantneje, najudobneje in najbolj dostopno nadzorovanje in upravljanje doma preko interneta, torej preko ra~unalnika, pametnega telefona in tablice. V preteklosti je bil pameten dom domena zanesenjakov in naprednih hi{nih elektri~arjev, zdaj se vse bolj seli v domeno ra~unalni{kih oziroma IT podjetij, ki so ga umestili v tako imenovan oblak. Prihodnost pa pripada energetskim dru`bam. Te svojim kupcem ponujajo ve~, in sicer sodobne storitve z vi{jo dodano vrednostjo, ki jim bodo omogo~ale u~inkovit nadzor in upravljanje s porabljeno energijo. Petrol se je anga`iral v enem ve~jih interdisciplinarnih mednarodnih projektov na tem podro~ju. Projekt Monitel je bil `e leta 2011 nagrajen na Slovenskem Forumu inovacij, na konkretne rezultate pa je bilo treba po~akati. Gre za prvi produkt v Sloveniji s preko 1000 in{talacij, s katerim je povpre~en uporabnik, ki se je za~el aktivno spremljati porabo energije, privar~eval pribli`no 20 %. Na trgu je nova generacija Monitela kot pametnega doma, ki je od 1. 1. 2014 na voljo na ve~ini Petrolovih bencinskih servisov in v Centru energetskih re{itev. Njegova najve~ja prednost je zagotovo cena, ki je dostopna prav vsakemu gospodinjstvu. Poleg tega nadzor nad porabo energentov in upravljanje doma pri tem sistemu poteka preko internetnega portala. Tako si lahko iz slu`be ali pa celo z drugega kontinenta ogledate porabo elektri~ne energije ali posamezne naprave, vklopite oziroma izklopite katero izmed elektri~nih naprav ali preko kamere preverite dogajanje v va{em domu. Z Monitelom boste vedno imeli nadzor nad porabo energentov in vode oziroma nad celotnim domom. Delovanje sistema in portala Monitel si lahko ogledate na spletni strani www.monitel.si, kamor vpi{ete uporabni{ko ime petrol in geslo petrol. Na demonstracijskem portalu so namre~ na konkretnem primeru prikazane mo`nosti nadzorovanja in upravljanja doma. Z Monitelom vam je dom vedno na dosegu roke.

Petrolove energetske urice v CER pra{anje, kako se ogrevati ceneje in okolju prijazneje, je postalo aktualno predvsem v zadnjih letih. ^e upo{tevamo, da dr`ava s subvencijami Eko sklada {e dodatno spodbuja zanimanje za kurilne naprave na pelete ter toplotne ~rpalke in se poglobimo v privla~ne obljube o izjemnih prihrankih novej{ih sistemov ogrevanja na fosilna goriva, je pozornost, ki jo javnost namenja energetskim in okoljskim re{itvam, toliko bolj razumljiva.

V

Skupina Petrol kot strate{ki partner vlaga in ponuja roko svojim kupcem pri izbolj{anju njihove energijske u~inkovitosti ter izrabe alternativnih virov energije. Ve~ kot 160 in`enirjev ter drugih strokovnjakov v Sloveniji in na tujem deluje na podro~ju rekonstrukcije kotlovnic za vse vrste energentov. Izbolj{ujejo delovanje sistemov daljinske energetike in vodovodnih sistemov, razvijajo sistem u~inkovite razsvetljave, lotili pa so se tudi u~inkovitega upravljanja z energijo v javnih in komercialnih objektih ter industriji. Na drugi strani so Petrolov pomemben partner gospodinjstva. Uspe{nost na tem podro~ju pa je odvisna predvsem od zadovoljstva kupcev in dolgoro~nega partnerskega odnosa z njimi. Celovita oskrba z energenti in projekti u~inkovite rabe energije zagotavljajo naro~nikom optimalno in konkuren~no oskrbo. Ve~ina objektov v Sloveniji je dotrajanih in slabo izoliranih, zaradi ~esar so toplotne izgube visoke, dru`inski ra~un pa mo~no obremenjen. V teh ~asih, ko je potrebno var~evanje na vsakem koraku, so prihranki {e kako dobrodo{li. Zavedajo se ob{irnosti ponudbe na tr`i{~u, zato strankam svetujejo, naj bodo pri izbiri previdne, saj investirajo v dolgoro~no nalo`bo. Pri izbiri je {e vedno klju~na kakovost, pri tem pa ne smejo spregledati sposobnosti prodajalca, da zagotovi kakovosten servis in hitro re{evanje reklamacij, saj lahko hitro ostanejo na hladnem. Petrol svojim strankam ponuja resni~no {iroko paleto vrhunskih izdelkov priznanih blagovnih znamk, tako doma~ih kot tujih proizvajalcev. Poleg tega sku{a kupcem olaj{ati breme nakupa z obro~nim odpla~evanjem preko Petrol klub pla~ilne kartice ali z zelo ugodnim 36-mese~nim kreditom, sklenjenim pri NLB. Z namenom strankam olaj{ati odlo~itev o izbiri pravega sistema ogrevanja Petrol v Centru energetskih re{itev organizira brezpla~ne energetske urice. Te bodo potekale vsako sredo od 16. do 18. ure od aprila do junija. V tem ~asu vam bodo strokovnjaki, monterji in neodvisni svetovalci predstavili razli~ne energetske re{itve in vas seznanili z novostmi in spremembami pri pridobivanju nepovratnih sredstev Eko sklada. Obenem pa vam bodo odgovorili na vsa va{a vpra{anja in vam pomagali razre{iti morebitne dileme. Petrolov moto je, da ne obstajajo problemi, pa~ pa re{itve in s temi vas pri~akujejo v CER. Pridite, ne bo vam `al!

Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV 25


26 Energetski vodnik CENTRA ENERGETSKIH RE[ITEV


Energetski vodnik Centra Energetskih Rešitev