Page 1

Dr. Saša Babič

Kdor se čebel boji, medu ne dobi

Pomen čebel v našem svetu je neizmeren. Tega so se zavedali nekoč in to vemo tudi danes. Zato folklorne obrazce kot odraz vsakdanjika, strnjene misli o čebelah in čebelarstvu na tem mestu lahko razumemo kot sporočilo in modrost prednikov. Prav je, da ju ohranimo živa skupaj s čebelami.

Kdor se čebel boji, medu ne dobi Paberkovanje po čebelarski dediščini

9 789612 783785

23,50 €

Na naslovnici ščitnega ovitka: medonosna čebela Apis mellifera.


Kdor se čebel boji, medu ne dobi Paberkovanje po čebelarski dediščini Damjana Cvetko Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU Jerneja Jelovčan Alenka Veber


© Celjska Mohorjeva družba, 2018 Vse pravice pridržane

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana  398(497.4):638.1  KDOR se čebel boji, medu ne dobi : paberkovanje po čebelarski dediščini / [pregovore in modrosti zbrali] Damjana Cvetko ... [et al.] ; uredila Alenka Veber ; [uvod Saša Babič ; Čebelji svet in čebelarska dediščina skozi pregovore Damjana Cvetko ; fotografije Shutterstock]. - Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2018  ISBN 978-961-278-378-5  1. Cvetko, Damjana 2. Veber, Alenka, 1968-  293920256 


Vsebina Dr. Saša Babič 7 Uvod k zbirki 9 Ob razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel

Damjana Cvetko 15 Čebelji svet in čebelarska dediščina v pregovorih 29 Pregovori in modrosti 67 Vraže 77 Koledarske prerokbe in napotila 93 Frazemi o čebeli, čebelnjaku, medu, panju in trotu 101 Uganke 118 Viri in literatura

5


6


Uvod k zbirki Folklorni obrazci so strukturno relativno stalna in pestra skupina praviloma kratkih folklornih besedil, ki se med seboj močno razlikujejo že po dolžini: lahko obsegajo eno besedo (npr. pozdrav), eno poved (pregovori, uganke) ali pa manjše strnjeno besedilo (zagovor, molitev). Ena od specifičnih lastnosti folklornih obrazcev je njihov izvor: ta ni povezan zgolj z jezikom, temveč tudi s kulturnimi stiki med jezikovnimi področji, vplivom prevladujoče ideologije itd. Prav tako je izvor folklornega obrazca določen z izkušnjo in rabo: lahko je prišel iz tujega jezikovnega okolja, vendar so ga govorci vključili v svoj jezikovni in kulturni kod, mu dodali lastnosti svojega jezika in kulturnega okolja ter ga s časom preoblikovali glede na življenjski prostor in miselnost. Prav iz tega je razvidna folklornost z vsemi prostorskimi in jezikovnimi določili. Ta knjižica nam prinaša prav določen nabor folklornih obrazcev, ki nam kaže povezanost njihovega nastanka iz izkušnje in s širšim kontekstom bivanja: gre za najkrajše folklorne oblike, ki ubesedujejo čebelarstvo ter sožitje človeka in čebele. V zbirki boste našli nabor pregovorov, folklornih ugank, koledarskih napotil in vraž, ki izhajajo iz sveta čebelarstva, človekovih izkušenj z ravnanjem s čebelami ter opazovanja življenja in obnašanja čebel ob določenih situ-

7


acijah. Seveda pa je nabor, ki ga imate pred sabo, le delen. Gradivo je bilo zbrano iz starejših časopisov in arhiva Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, vendar smo prepričani, da je še mnogo nezapisanega, a jezikovno živega, če ne drugje, med čebelarji. Zbrano gradivo pa nam kot album podob prinaša kulturni spomin in zemljevid, v katerem ima čebela pomembno vlogo, saj nam pokaže čebele kot čuteča, inteligentna bitja, po katerih se mora zgledovati tudi človek. Čebela je povzdignjena nad živalski svet (čebela ne pogine, ampak umre; čebeli je treba najaviti smrt gospodarja itd.), skoraj v mitološko bitje, gospodar pa se izkaže le kot njen uslužni skrbnik in ne kot nekdo, ki bi ji poveljeval. Če bo gospodar dobro ravnal s čebelami, ga bodo nagradile z bogato letino, hkrati pa mu bodo napovedale tudi prihodnje vreme in letino v poljedelstvu. Prav zato je treba s čebelami ravnati spoštljivo, skrbno in ljubeče, saj kot vile pazijo na dobre čebelarje. Pomen čebel v našem svetu je neizmeren. Tega so se zavedali nekoč in to vemo tudi danes. Zato folklorne obrazce kot odraz vsakdanjika, strnjene misli o čebelah in čebelarstvu na tem mestu lahko razumemo kot sporočilo in modrost prednikov. Prav je, da ju ohranimo živa skupaj s čebelami. Dr. Saša Babič

8


Ob razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je 20. decembra 2017 v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bo svetovna javnost vsako leto opozorjena na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, opom­ njena na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. Resolucijo je podprlo 115 držav, med njimi tudi ZDA, Kanada, Kitajska, Ruska federacija, Indija, Brazilija, Argentina, Avstralija ter vse države članice Evropske unije. Mag. Dejan Židan, vodja projekta svetovni dan čebel, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podpredsednik Vlade RS, ki je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije predlagala razglasitev svetovnega dneva čebel, je ob tej prilož­nosti izrazil zadovoljstvo nad uspehom, a pri tem poudaril: »Razglasitev svetovnega dneva čebel razumem predvsem kot obveznost – več želimo narediti za zaščito čebel in drugih opraševalcev, biti aktivnejši pri zagotavljanju biotske raznovrstnosti in zlasti uspešnejši v boju proti svetovni la-

9


Ob razglasitvi

koti, pri čemer čebele in drugi opraševalci na svojih krilih nosijo pomembno breme zagotavljanja proizvodnje hrane. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so v teh letih napornega dela razumeli cilje tega projekta in ga podpirali ter osebno verjeli vanj; s svojim delom in podporo ste pomagali, da smo dosegli ta cilj, ki se nam je pred tremi leti in pol zdel težko uresničljiv, skoraj nerealen. Če sem se pred časom v javnosti slikovito izrazil, da smo pri tem projektu na dobri poti, že ›na Kredarici‹, pa lahko zdaj rečem, da smo z voljo, vztrajnostjo in pridnim delom več ljudi v organih državne uprave, nevladnih organizacijah in drugih institucijah ter z osebno podporo številnih ljudi doma in po svetu priplezali na vrh Triglava. Slovenija je lahko ponosna na svoje ljudi, na svojo deželo in predvsem na čebele.« Carla Mucavi, direktorica predstavništva Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v New Yorku, je ob razglasitvi poudarila: »Čebele igrajo ključno vlogo pri povečevanju pridelka rastlin ter vplivajo na prehransko varnost in hranilno vrednost hrane. Brez njih bi lahko izgubili vrsto živil, kot so krompir, poper, kava, buče, korenje, jabolka, mandlji, paradižnik, če jih navedemo le nekaj. Skratka, brez čebel FAO ne more s sveta pregnati lakote. Svetovni dan čebel priznava pomen teh drobnih pomočnikov in bo povečal zavest, da jih moramo zaščiti.« Pobudnik razglasitve svetovnega dneva čebel in predsed­ nik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč pa je izpostavil: »Verjamem, da se vsi strinjamo, da si vsak človek na tem

10


Zakaj 20. maj? Slovenija je predlagala, naj se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu. Dvajseti maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, in cesarica Rimskega cesarstva Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.  Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar čebele in

11

Ob razglasitvi

planetu zasluži imeti vsak dan hrano. Vsak dan je moramo pridelati več in vsak dan je več hrane odvisne od opraševalcev, na prvem mestu od medonosnih čebel. Govoriti o zmanjšanju svetovne lakote brez zagotavljanja pogojev za obstoj čebel in drugih opraševalcev, je metanje peska v oči! Čas je, da čebelam prisluhnemo vsi, predvsem pa tisti, ki odločajo in vodijo svet.« Pri tem je dodal: »Dvajseti maj bo odslej svetovni praznik čebel in čebelarjev, verjamem pa, da bo z razglasitvijo svetovnega dneva čebel svet začel o čebelah razmišljati širše, predvsem v kontekstu pomena zagotavljanja pogojev za njihovo preživetje in s tem za preživetje človeka.«


Ob razglasitvi

drugi opraševalci postajajo čedalje bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel ter drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Podatki FAO kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. Po oceni na podlagi mednarodne študije Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah iz leta 2016 je letna svetovna proizvodnja hrane, ki je neposredno odvisna od opraševanja, vredna od 235 do 577 milijard ameriških dolarjev. Poleg tega so kmetijske rastline, ki potrebujejo opraševanje, pomemben vir delovnih mest in dohodka za kmete, zlasti za male in družinske kmetije v državah v razvoju. Ne nazadnje imajo čebele pomembno vlogo tudi pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. Kot dober bioindikator razmer v okolju nam sporočajo, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in da je treba ukrepati. S pravočasno zaščito čebel in drugih opraševalcev bomo pomembno prispevali k reševanju vprašanj globalne preskrbe s hrano in k odpravi lakote v državah v razvoju.

12


Slovenska pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel Republika Slovenija je zato na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2015 v okviru OZN začela postopke za razglasitev svetovnega dneva čebel in predlagala resolucijo, ki poudarja pomen čebel in drugih opraševalcev.  Pobuda je bila sprejeta na 40. zasedanju Konference FAO v Rimu 7. julija 2017, postopek pa je bil uspešno zaključen 20. decembra 2017 s soglasnim sprejetjem resolucije o Svetovnem dnevu čebel na Generalni skupščini Združenih narodov.  Slovenija se po številu čebelarjev na prebivalca uvršča v sam svetovni vrh – vsak dvestoti prebivalec je čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, poleg tega je leta 2011 med prvimi državami članicami EU na svojem ozemlju prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ali ste vedeli …?  Brez matice čebelja družina sčasoma umre. Čebele imajo sposobnost prepoznavanja človeških obrazov. Od opraševanja je odvisna vsaka tretja žlica hrane na svetu. Slovenije se drži sloves »evropskega varuha čebel«. 13

Ob razglasitvi

Ustavili bomo nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov ter tako prispevali tudi k ciljem trajnostnega razvoja, ki so opredeljeni v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.


14


Pregovori in modrosti

28


29 Pregovori in modrosti

Pregovori in modrosti


Pregovori in modrosti

30


Pregovori in modrosti

A Ako čebela mravljo iz vode rešuje, obe pogubuje. Ako čebela piči, izgubi želo. Ako čebela rož ne dobi, na osatu obsedi. Ako hočeš preizkušati svojo sposobnost za čebelarstvo, postavi se pred ogledalo: čebelni panj!

31


Pregovori in modrosti

B Baba je hudič, z medom namazan. Med poližeš, hudič pa ostane. Bčela gospodarja ne pozna. Besede so kot čebele, imajo med in želo. Besede so kot čebele, ki pikajo ali prinašajo med. Betvica medu več muh ulovi kakor sod kisa. Blaženi čas ko hoja medi, da čebelarjem se srce topi; takrat ciganski je direndaj, večne selitve iz kraja v kraj. Bodi priden kot čebela! Bogastvo narave in čebel v tem kozarcu se iskri, kdor uživa med, bolezen od njega proč hiti. Bolje ena čebela ko cel roj muh. Bolje je na medu dobiti, ko na govnu izgubiti.

32


Pregovori in modrosti

Bolje je žlica meda kakor lopata blata. Boljši žlica medu kot brenta govna. Brez matere so otroci, brez matice čebele izgubljene. Brez potu ni medu.

33


Pregovori in modrosti

C Celo Ä?ebele v svojem panju ne morejo trpeti dveh kraljev. Cvetka Ä?ebelo vabi, ljubeznivost ljudi.

34


100


101

Uganke


Uganke

102


Uganke

Bivam v sobi mali med blesteÄ?imi kristali.

(ÄŒebela.) 103


Uganke

Črtasta srajčka in drobcena krila – v lončke iz voska bo med natočila.

Anja Štefan

(Čebela.) 104


KDOR SE ČEBEL BOJI, MEDU NE DOBI | Paberkovanje po čebelarski dediščini | Pregovore in modrosti zbrali Damjana Cvetko, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Jerneja Jelovčan in Alenka Veber | Uvod dr. Saša Babič | Čebelji svet in čebelarska dediščina skozi pregovore Damjana Cvetko | Fotografije Shutterstock | Jezikovni pregled Nuša Mastnak in Alenka Kobler | Uredila Alenka Veber | Oprema in prelom Rok Ločniškar | Izdala in založila Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba d. o. o. | Za založbo predsednik Jože Planinšek CM in ravnateljica dr. Tanja Ozvatič | © Celjska Mohorjeva družba, 2018 | www.mohorjeva.org | Natisnila tiskarna Dravski tisk d. o. o. v 1.000 izvodih | Celje-Ljubljana


Dr. Saša Babič

Kdor se čebel boji, medu ne dobi

Pomen čebel v našem svetu je neizmeren. Tega so se zavedali nekoč in to vemo tudi danes. Zato folklorne obrazce kot odraz vsakdanjika, strnjene misli o čebelah in čebelarstvu na tem mestu lahko razumemo kot sporočilo in modrost prednikov. Prav je, da ju ohranimo živa skupaj s čebelami.

Kdor se čebel boji, medu ne dobi Paberkovanje po čebelarski dediščini

9 789612 783785

23,50 €

Na naslovnici ščitnega ovitka: medonosna čebela Apis mellifera.

več avtorjev, KDOR SE ČEBEL BOJI, MEDU NE DOBI  

Celjska Mohorjeva družba, 2018

več avtorjev, KDOR SE ČEBEL BOJI, MEDU NE DOBI  

Celjska Mohorjeva družba, 2018

Advertisement