Program sezone 2019/20 by Cankarjev dom

program sezone 2019/20

delujemo tedanje, kot da bi ponudili velikopotezno priložnost sodobni arhitekturi, ki bi nekoč nagovarjala naše zanamce in jim pripovedovala o času, v katerem živimo. Osupljivo in žalostno je, kako malo bo doba relativnega obilja pravzaprav pustila za sabo, v čemer odseva pomanjkanje tehtne vizije našega časa. Smo očitno sredi kopičenja hipnih in površnih užitkov, ki pa ne prinašajo bistvenega zadovoljstva. Pred štiridesetimi leti pa se je naša družba odločila za zapleteno in drago kulturno novogradnjo, za katero je bilo po besedah prvega direktorja Cankarjevega doma Mira Kerta investitorje sprva strah, da je preveč optimistična in da bo številne prostore zelo težko napolniti s programom, še težje pa navdušiti obiskovalce, da bodo zahajali vanje. Danes Cankarjev dom poka po šivih. Vsako leto nas obišče pol milijona ljubiteljev umetnosti, udeležencev kongresnih prireditev in privržencev družabnih srečevanj. Od leta 1981 do 2018 je prireditve v naši hiši obiskalo več kot šestnajst milijonov ljudi. Na naših odrih vsako leto nastopi okoli osemnajst tisoč različnih izvajalcev, med njimi nemalo vrhunskih umetnikov, ki jih upravičeno občuduje ves svet.

Lani nas je obiskala skupina angleških ljubiteljev kakovostne evropske arhitekture 20. stoletja, v katero sodi tudi Ravnikarjevo poslopje Cankarjevega doma. Med ogledom zaodrja so kar naenkrat začeli vsi hkrati vzneseno fotografirati. Zanimalo me je, kaj je tako zelo pritegnilo njihovo pozornost. Bil je na steno pritrjen oranžen Iskrin telefon z vrtljivo številčnico. Menda otroci danes le stežka dojamejo, da smo telefonske številčnice nekoč vrteli in ne pritiskali nanje. Naši obiskovalci so bili nad telefonom vzhičeni, kot da bi nenadoma odkrili studenec sredi puščave. Mimo te živobarvne naprave hodimo v našem zaodrju vsak dan, šele tedaj pa se mi je utrnilo, kako dragoceni so predmeti, ki nas povezujejo s preteklostjo, časom, ki je že postal zgodovina ter v katerem je zrasel naš osrednji kulturni in kongresni center. Ko so graditelji pred štirimi desetletji začeli postavljati Cankarjev dom in v središču Ljubljane najprej izkopali neverjetno globoko jamo, so storili korak, ki je danes v kulturi nepredstavljiv. Živimo namreč v času, ko so kulturne investicije redke, naporne, neambiciozne, skrb za dediščino preteklosti pa tako zelo okorna. Veliko raje dozidavamo in pre-

Cankarjev dom je v zadnjih štirih desetletjih pustil močan pečat. Vplival je na življenje naše skupnosti in širše regije. Doživetja so zaznamovala tudi naša posamična izkustva. Bil je prizorišče prelomnih zgodovinskih trenutkov, ki so korenito spremenili tako družbeno ureditev kot načine bivanja. Poleg tega je Cankarjev dom svet v malem, saj se je treba kar zelo potruditi, da sploh najdemo državo, s katero še nismo sodelovali. Naše dvorane so prizorišča srečevanja ustvarjalnosti najrazličnejših kultur. Ob ustvarjanju programa Cankarjevega doma za novo sezono smo uporabili širok razpon do sedaj pridobljenega znanja in izkušenj, predvsem pa smo tehtno razmislili o pomembnih izzivih sedanjosti in prihodnosti, ki jih bomo raziskali v jubilejni sezoni. Delovanje Cankarjevega doma je v zadnjih štirih desetletjih obiskovalcem prineslo neskončno morje spoznanj o umetnosti, znanosti, življenju. Želimo in upamo, da vas bo tudi naša nova sezona obogatila in poglobila vaša spoznanja. Smo na pragu novih skupnih izkušenj. Bistvo se zgodi znotraj.

Uršula Cetinski generalna direktorica Cankarjevega doma

Foto Damjan Gale

Dr. Michail Sigalas

Znanost in tehnologija antične Grčije

Do 1. marca 2020

Galerija CD, Dvorana Duše Počkaj, 8, 5* EUR V sodelovanju z Znanstvenim centrom in tehnološkim muzejem NOESIS iz Soluna 5

Foto Mare Vavpotič

Razstava se posveča razvoju grških dognanj (noesis) na različnih znanstvenih področjih ter tehničnim in tehnološkim dosežkom starogrškega sveta. Grška antika pomeni živahno obdobje epistemološkega razvoja, ko so bili postavljeni temelji sodobni znanosti, umetnosti, izobraževalnemu sistemu, politiki in jeziku.

Med najzanimivejša področja na razstavi sodijo arhitektura z gradbeno tehnologijo, matematika oziroma geometrija z arhimedskimi telesi in Pitagorovim izrekom, mehanika z Arhimedovim vijakom, telekomunikacije s hidravličnim telegrafom, astronomija s slovitim mehanizmom z otoka Antikitera, avtomati s premičnim avtomatiziranim gledališčem ter glasba s hidravlisom ali vodnimi orglami.

Srečali se bomo tudi s 3D-animacijami in interaktivnimi didaktičnimi aplikacijami, maketami v naravni velikosti ali v zmanjšanem merilu ter rekonstrukcijami po opisih starogrških piscev in arabskih prevodih; v nasprotju z arhitekturno dediščino se namreč starogrški tehnični izumi in orodje zaradi neobstojnih materialov niso ohranili. Med didaktičnimi mediji sta zlasti privlačni interaktivna aplikacija na dotik s celovitim pregledom vseh razstavnih sklopov in instalacija Govoriš Grško, ki zabavno in poučno orisuje povezavo med grškim jezikom in sodobnim »zahodnim« mišljenjem.

Festival Na Olimpu TO, 10. decembra 2019, ob 19. uri

Komunikacije in mobilnost v antiki

Grški književniki v Cankarjevem domu

Cikel predavanj dr. Svetlane Slapšak

Gostje: Anastassis Vistonitis, Tassos Goudelis, Michalis Modinos, Yiorgos Chouliaras Pogovor vodi: dr. Svetlana Slapšak

TO, 24. septembra 2019, ob 19. uri

Štihova dvorana, brezplačne vstopnice

Ali so antični Grki gledali televizijo

ČE, 17. oktobra, 2019 ob 20. uri

Film

Kralj Ojdip Edipo re TO, 8. oktobra 2019, ob 19. uri

Kako so v antiki prejemali dnevne novice

Režija: P. P. Pasolini 1967

Kosovelova dvorana 5’50, 5* EUR

PE, 18. oktobra 2019, ob 20. uri PO, 21. oktobra 2019, ob 19. uri

Film

Antični potopisi, turizem, spominki

Režija: P. P. Pasolini 1969

TO, 5. novembra 2019, ob 19. uri

Medeja

Kosovelova dvorana 5’50, 5* EUR

O prašičku, ki je umrl na poti

ČE, 5. decembra 2019, ob 19. uri

Kosovelova dvorana 8, 6* EUR, ves cikel 20 EUR

Antično gledališče: teater v Tespijah Predava: dr. Božidar Slapšak Kosovelova dvorana 5, 3‘50* EUR

Glavni pokrovitelj festivala Na Olimpu

Februarja 2020

Grška prisotnost in vplivi na severnem Jadranu in v njegovem zaledju Predava: dr. Matija Črešnar

Grki in pomorstvo na vzhodni obali Jadrana v luči podmorskih najdb Predava: dr. Irena Radić Rossi Klub CD, 6, 4* EUR

SR, 15. januarja 2020, ob 12. uri

Pogledi na grško jezikoslovje

V sodelovanju z Oddelkom za klasično filologijo ter z Oddelkom za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Klub CD, brezplačne vstopnice

TO, 4. februarja 2020, ob 19. uri

Grška drama – včeraj in danes

Predava: dr. Constantina Ziropoulou, Univerza v Solunu, Univerza Peloponez, Odprta univerza, Univerza Partas Kosovelova dvorana 5, 3‘50* EUR

Rapsodiseja za dva po Homerju Glasbeno-zvočna predstava, od 11. leta Besedilo: Jera Ivanc; režija: Ivana Djilas; nastopata: Pia Zemljič, Boštjan Gombač Produkcija: Cankarjev dom Štihova dvorana, 7’50 EUR

PO, 27. januarja, in SR, 12. februarja 2020, ob 19. uri

Predavanji v sodelovanju z Alumni klubom Fakultete za strojništvo v Ljubljani

Hidravlika od antike do danes

Predava: dr. Matevž Dular

Konstrukterstvo od antike do danes

Predava: dr. Jernej Klemenc Klub CD Posamezno predavanje 5, 3‘50* EUR

Večer nesrečnih koncev #2

Antični miti

Pripovedovalsko-glasbena predstava, od 15. leta Idejna zasnova: Špela Frlic; glasba: Ana Kravanja, Tea Vidmar; pripovedujeta: Aljaž Jovanović, Primož Pirnat Produkcija Cankarjev dom v okviru 22. pripovedovalskega festivala Štihova dvorana, 7’50 EUR

Pokroviteljica kulturnovzgojnega programa 7

Konferenca Gostje: dr. Mark Janse, Univerza v Gentu, Univerza na Harvardu; dr. Geoffrey Horrocks, Univerza v Cambridgeu; dr. Brian D. Joseph, Državna univerza Ohio; dr. Spyridoula Varlakosta, Univerza v Atenah; jezikoslovci iz Slovenije in tujine

Pesem o Odiseju

Razmisleki

Yuval Noah Harari

Izjemen sociolog in filozof Zygmunt Bauman (1925–2017), ki je bil leta 1968 primoran zapustiti Poljsko in se izseliti v Izrael, ki ga je po treh letih zapustil in se naselil v Veliki Britaniji ter tam od 1971 poučeval na Univerzi v Leedsu, se je v svojih delih ukvarjal tudi s postmodernim potrošništvom. Med drugim v knjigi Retrotopija, ki je izšla v letu njegove smrti. Bauman je kot eden vodilnih socialnih teoretikov vzroke za porast nasilja, še prav posebej na neprivilegiranih, revnih in socialno ogroženih urbanih predelih, videl med drugim tudi v prevladujoči potrošniški kulturi. Med nemiri v londonski četrti Lewisham je zapisal, da smo že od rojstva dresirani tako, da imamo trgovine za nekakšne lekarne, polne zdravil, ki ozdravijo vse tegobe življenja. Po njegovem mnenju je nakupovanje dobilo eshatološke razsežnosti, vzbuja navdušujoča čustva, bolj ko uživamo v potrošništvu, bolj polno živimo, zato je za »neustrezne potrošnike« ali sodobne reveže, kot jih imenuje, nenakupovanje boleča stigma, ki ne pomeni le odsotnosti užitka, temveč tudi človeškega dostojanstva, smisla življenja, posledično pa tudi človečnosti ter spoštovanja do sebe in drugih. Prav o spoštovanju med seboj kot tudi do planeta, na katerem živimo, se bo spraševal tudi re-

žiser Ivica Buljan v predstavi 2020, ki jo navdihujejo dela zgodovinarja Yuvala Noaha Hararija, ki pravi, da živimo v svetu korenitih in hitrih sprememb ter ravno te so naša edina stalnica. »Človeštvo je sredi sprememb, kakršnih še ni doživelo – vse naše zgodbe se sesedajo, novih zgodb, ki bi jih zamenjale, pa še ni. Kako lahko sebe in svoje otroke pripravimo na svet, v katerem se dogajajo najkorenitejše spremembe v zgodovini in ki je ovit v radikalno negotovost? Danes rojeni otroci bodo leta 2050 stari dobrih trideset let. (...) Česa bi jih morali naučiti, da bodo znali preživeti in dobro živeti leta 2050 ali v 22. stoletju? Katere spret-nosti bodo potrebovali, da bodo dobili službo, razumeli dogajanje okoli sebe in znali krmariti po blodnjaku življenja?« se sprašuje Harari julija 2019 v intervjuju za Sobotno prilogo časopisa Delo. Čeprav ne vemo, kakšen bo svet leta 2050, in čeprav se je človek vedno slabo odrezal pri napovedovanju prihodnosti, bomo v naši novi sezoni razmišljali ravno o njej. Osredotočili se bomo predvsem na prihodnost Slovenije, kjer živimo, o kateri pa seveda ni mogoče razmišljati brez širšega konteksta globalnega sveta, s katerim smo povezani. Naša nova sezona je torej predvsem čas za razmislek.

Uršula Cetinski

SO, 25. januarja 2020, ob 20. uri – premiera Ponovitve do maja 2020

2020

Znanstveni kabaret Po motivih besedil Yuvala Noaha Hararija Režija: Ivica Buljan Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom Več na str. 29

Gallusova dvorana 16, 18, 22, 26, 13* EUR

2050 PO, 20. januarja 2020, ob 19. uri

Makaki, opice, ki bi lahko učile Machiavellija Pogovor s primatologom dr. Dariom Maestripierijem Vodi: Patricija Maličev

SR, 11. marca 2020, ob 19. uri

Umetna inteligenca: največja grožnja ali največje upanje?

Okrogla miza Dr. Luka Omladič, izvedenec Unesca za etična vprašanja, povezana z umetno inteligenco; Michele Leonardi, direktor IMB Slovenija; Boštjan Spetič, ustanovitelj računalniške družbe Zemanta Vodi: dr. Ali Žerdin PO, 20. aprila 2020, ob 19. uri

Pravica do prekinitve življenja v času stremljenja po nesmrtnosti

Dojemanje sveta, bogastva in belcev na Papui Novi Gvineji

Okrogla miza Sodelujejo: filozofa dr. Alenka Zupančič in dr. Borut Ošlaj ter zdravnik dr. Dušan Keber Vodi: dr. Ali Žerdin

ČE, 20. februarja 2020, ob 19. uri

Klub CD, Štihova in Kosovelova dvorana, brezplačne vstopnice

PO, 3. februarja 2020, ob 19. uri

Predava: prof. dr. Borut Telban

Možgani – ta čudoviti, nagubani, skrivnostni organ

V sodelovanju s Sobotno prilogo Dela

Pogovor z nevrologom dr. Blažem Koritnikom Vodi: Mojca Kumerdej

Rojstvo moderne opere iz duha grške drame Zlati abonma in za izven

Predava: prof. dr. Marko Marinčič

Elektra

Straussova Elektra – na robu modernizma

Opera

Predava: prof. dr. Gregor Pompe

PO, 1., in SR, 3. junija 2020 Gallusova dvorana

Glavni pokrovitelj Zlatega abonmaja

TO, 2. junija 2020, ob 19.30 Kosovelova dvorana, 5, 3‘50* EUR

Pokrovitelj opere Elektra

dobro pripravljen izvajalski sistem. Pevski parti treh ženskih vlog – Elektre, njene sestre Hrizotemide in njune mame Klitemnestre – veljajo za najzahtevnejšo pevsko literaturo. V tokratni koprodukciji je vlogo Elektre prevzela Nemka Maida Hundeling, po mnenju hrvaških kritikov redek tip dramskega soprana, vlogo Krizotemis Helena Juntunen, Finka s kristalno čistim sopranom, in vlogo Klitemnestre hrvaška mezzosopranistka Dubravka Šeparović. Poleg izvrstnih izvajalcev predstavo zaznamujejo tudi barvita kostumografija in posebni svetlobni učinki, ki se skladajo z dramaturško zasnovo glasbenega dogajanja. Režiser in dramaturg Marin Blažević bolj kot zgodbo v ospredje postavlja značaje in način delovanja posameznih oseb. Kot sam pravi, ga zanimajo predvsem družinska razmerja, ki jim dandanes posvečamo premalo pozornosti. In tudi zato je delo kot Elektra kljub visoki obletnici nastanka vredno postaviti na oder pred sodobnega poslušalca, mu ponuditi zrcalo in ga spodbuditi k premisleku o lastni vlogi pri ustvarjanju boljše družbe. Kakšen odnos imam do samega sebe, svojih bližnjih in drugih sozemljanov? Kako izkušnje vplivajo na kakovost odnosov z njimi? In nenazadnje, kaj te odnose izboljšuje in me tako – osrečuje? Aleksandra Gartnar

Foto Dražen Šokčević

Sposobnost ustvarjanja odnosov je za delovanje družbe ključnega pomena; kakovost odnosov pomeni kakovost družbe same. Socializacija se začne, še preden človek ugleda luč sveta, izkušnje prvih let življenja pa naj bi zaznamovale delovanje odraslega posameznika. O tem je na prehodu iz 19. v 20. stoletje razpravljal Sigmund Freud, utemeljitelj psihoanalize. Njegova teorija je močno zaznamovala razumniški svet takratnega časa, pri čemer glasbena umetnost ni bila izjema. Umetnost postane zrcalo družbe. Odseva posameznika v družbi, ki se vsak dan znajde v razmerju s samim seboj in z drugimi. Ker je človek socialno bitje, ni presenetljivo, da o tovrstnih medsebojnih razmerjih beremo že v zapisih starih civilizacij. Eden teh je starogrški mit o Elektri, hčeri mikenskega kralja Agamemnona in njegove žene Klitemnestre. Zločinsko dejanje, ko sta mati in njen ljubimec pokončala Agamemnona, je za Elektro tako zelo nevzdržno, da se spremeni v bitje, pri katerem nezavedno ravnanje, uravnavano z močnimi čustvi in občutenji, prevzame nadzor nad zavednim, razumskim. Po njenem mnenju je edina rešitev za zločin smrt njene lastne matere. V to prepriča tudi brata Oresta, ki to obsesivno misel na koncu tudi uresniči.

Drama Huga von Hofmannsthala, v kateri je skušal starodavni mit obuditi v sodobnem duhu, je bila uprizorjena že leta 1903. Njegovo dramsko besedilo je čez nekaj let pristalo v rokah Richarda Straussa, kar je na eni strani vodilo v dolgotrajno umetniško navezo Strauss-Hofmannsthal in na drugi v glasbeno umetnino, ki je takrat stopala po robu znanega, širila meje pojmovanja glasbe in ne nazadnje umetnosti same. Richard Strauss je kot dirigent in skladatelj v obdobju moderne stopal ob boku Gustava Mahlerja, prav tako že za življenja slavnega dirigenta in skladatelja. Obema sta v skladateljskem zorenju pomenila vzor predhodnika Johannes Brahms in Richard Wagner, meje glasbenega, ki sta jih vztrajno širila, pa so dokončno prestopili njuni nasledniki, med njimi Arnold Schönberg in Igor Stravinski. V Straussovi operi Elektra se združujejo poznoromantični, izrazito kromatični harmonski postopi, z vidika dramaturgije premišljena raba disonanc, psihološka polifonija in podobni kompozicijski prijemi fin-de-siècla, ki že napovedujejo ekspresionizem. Sto let po prvi uprizoritvi na dresdenskih odrskih deskah je bila v koprodukciji s Cankarjevim domom in Slovensko filharmonijo postavljena tudi v Hrvaškem narodnem gledališču na Reki. Gre za zahtevno umetniško delo, ki terja številčen in

Zlati abonma Martha Argerich

PE, 18. oktobra 2019, ob 20. uri

SO, 8. februarja 2020, ob 20. uri

SO, 16. maja 2020, ob 20. uri

Filharmonični orkester iz Osla

Festival Strings Lucerne

Akademija sv. Martina na poljih

Dirigent: Vasilij Petrenko Solist: Leif Ove Andsnes, klavir Gallusova dvorana, 25, 38, 50, 60 EUR

Solist: Ian Bostridge, tenor Umetniški vodja in koncertni mojster: Daniel Dodds

SR, 11. decembra 2019, ob 20. uri

Gallusova dvorana 25, 38, 50, 60 EUR

Komorni orkester Franza Liszta

Dirigent: Gábor TakácsNagy; solistka: Martha Argerich, klavir Gallusova dvorana 30, 42, 56, 65 EUR Pokrovitelj koncerta

TO, 31. marca 2020, ob 20. uri

Komorni zbor in Dvorna kapela Stuttgart

Dirigent: Frieder Bernius Solisti: Sarah Wegener, Marie Henriette Reinhold, Florian Sievers, Sebastian Noack

Gallusova dvorana 25, 38, 50, 60 EUR Glavni pokrovitelj Zlatega abonmaja

Dirigent in solist: Murray Perahia, klavir Gallusova dvorana 30, 42, 56, 65 EUR PO, 1. junija 2020, ob 20. uri

Richard Strauss

Elektra

Opera v enem dejanju, op. 58 Dirigent: Aleksandar Marković Koprodukcija: Hrvaško narodno gledališče Ivana Zajca na Reki, Slovenska filharmonija in Cankarjev dom Gallusova dvorana 20, 34, 43, 50 EUR Pokrovitelj opere

Cene abonmaja: 120, 180, 245, 285 EUR; vpis do 17. oktobra 2019

SR, 20. novembra 2019, ob 19.30

Aleksander Gadžijev

klavir

Gallusova dvorana 15, 18, 20, 24, 14* EUR Pokroviteljica koncerta

SR, 4. decembra 2019, ob 19.30

Trio con Brio København Slovenska filharmonija 18, 24, 14* EUR TO, 14. januarja 2020, ob 19.30

Godalni kvartet Tetzlaff

Srebrni abonma

Slovenska filharmonija 18, 24, 14* EUR TO, 10. marca 2020, ob 19.30

Aleksander Gadžijev

Jean Rondeau čembalo

Slovenska filharmonija 16, 20, 12* EUR SR, 22. aprila 2020, ob 19.30

Dan Zhu, violina Michel Dalberto,

klavir

Slovenska filharmonija 16, 20, 12* EUR SR, 6. maja 2020, ob 19.30

Grigorij Sokolov klavir

Gallusova dvorana 20, 23, 27, 32, 18* EUR

Grigorij Sokolov 13

Cene abonmaja: 72, 82, 88, 112, 60* EUR Vpis do 19. novembra 2019

Foto Matej Kerec

Pokrovitelj koncerta

Srebrni abonma in za izven

Dan Zhu violina

Michel Dalberto klavir SR, 22. aprila 2020, ob 19.30

Slovenska filharmonija

Intervju Dan Zhu

Po kakšnem ključu sestavljate koncertne programe? Kaj ste imeli v mislih, ko ste izbirali program za aprilski koncert Srebrnega abonmaja? Koncertni program je glasbeno popotovanje z rdečo nitjo, naj bo to zgodovinski kontekst, kulturne povezave ali duhovnost. Vem, da je bila Ljubljana v klasicizmu vse od 17. stoletja pod vplivom dunajske glasbene tradicije, v letu 2020 pa praznujemo 250. obletnico Beethovnovega rojstva. S tem v mislih sem

izbral tehtnejši deli iz zadnjih let Mozartovega in Schubertovega ustvarjanja. Mozart je imel na Beethovnovo glasbo velik vpliv, zato se z njegovo skladbo program tudi začne, Beethovnova glasba pa je prav tako navdihovala skladatelje, med njimi Schuberta, zato se z njegovo skladbo program konča. Da bi občinstvu predstavil glasbo krajev, od koder prihajam in kjer zdaj živim, sem mednje uvrstil skladbo Tri fantazije Bright Shenga iz leta 2006, ki govori o svilni poti, ter skladbo slovenskega skladatelja, ki naj ostane skrivnost. Kakšen je po vašem mnenju pomen glasbe v tej hitro spreminjajoči se mednarodni družbi? Kakšno glasbo radi igrate in poslušate? Glasba nas vrača k pravemu jazu, dovoli nam, da se za trenutek zaustavimo, globoko vdihnemo in razmislimo o tem, kdo smo. Pomembno se je vprašati, kakšna je naša vloga v tem hitečem svetu. Rad poslušam dobro glasbo vseh žanrov, ki se dotakne moje duše. Hvaležen sem, da sem obdan s tako bogato različnostjo čudovite glasbe. Sicer pa rad igram glasbo velikih klasikov preteklosti in tudi sodobna dela, ki jih skladatelji napišejo posebej zame. Z njimi pogosto sodelujem, ne le na odru, temveč tudi pri ustvarjanju. Ključnega pomena je, kako ustvarjalni potek skladatelja povezati z glasbenikovo resnično izvedbo. V zgodovini je bil skladatelj pogosto tudi izvajalec, pri čemer je to povezovanje nastalo

spontano, dandanes pa ravno ta razcepitev na različni vlogi sodobni glasbi včasih dela medvedjo uslugo. Kakšno je poslanstvo novodobnega glasbenika? Glasba ni zabava, čeprav nas pogosto razveseljuje. Pomeni priložnost, da ob igranju in poslušanju globlje spoznavamo lastni jaz in ga izčiščujemo. Dandanes vse jemljemo preveč samoumevno, vse skušamo spremeniti v dobičkonosno dejavnost, a ravno s tem izgubljamo prvobitno vrednost. V nekem intervjuju ste dejali, da sta glasba in narava najpomembnejši sestavini vašega življenja z najdražjimi. Ljudje smo bili ustvarjeni kot del narave in vesolja, brez njiju ne bi bilo glasbe. V vsakem tonu in vsaki pavzi vseh mojstrovin slišim klic narave. Naša čustva so povsem povezana s spremembami v naravi, ki nanje močno vplivajo. Glasba je medij, s katerim izražamo čustva in prek sebe usmerjamo energijo vesolja. Prepotovali ste velik del sveta, igrali v veliko krajih, tudi na najprestižnejših prizoriščih. Kako to, da ste za svoj dom izbrali Slovenijo? Od rosnih let sem živel v megalomanskih mestih, kot sta Peking in New York, kjer sem tudi nastopal. Slovenija mojemu življenju daje mirnost in me opominja na čudovito preprosto življenje. Mir in preprostost pa prinašata več navdiha in energije za glasbeno ustvarjanje. Aleksandra Gartnar

Zakaj ste se odločili za violino? V čem je skrivnost vašega igranja ter kakšno je razmerje virtuozne tehnike in muzikalnosti? Rojen sem bil materi in očetu, ki sicer nista bila glasbenika, a sta kitajsko tradicionalno in zahodnoevropsko klasično glasbo naravnost oboževala. Pri štirih letih me je oče peljal na koncert Yehudija Menuhina v Peking. Ob njegovem srčnem igranju violinskih koncertov Mendelssohna in Čajkovskega, ki v mojem spominu še vedno ostaja živo, sem se odločil, da se naučim igrati violino. Zame je violina najbolj podobna človeškemu glasu, iz nje lahko izvabimo bogate zvenske različice in vibracije vse od basovskih do sopranskih registrov. Vedno znova me navdušuje tudi ob podrobnejšem spoznavanju različnih slogov repertoarja. Virtuozno igranje je sredstvo, s katerim glasbeni izraz lažje posredujemo. Dober violinist naj bi obvladal tehniko, hkrati pa ne pozabil, da ta zgolj služi muzikalnemu izrazu.

Glavni pokrovitelj

Spletni medijski pokrovitelj

Medijski pokrovitelj

2019 2020

sezona 64. abonmajska

VPIS ABONMAJA

Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

9. – 12. september 1

2 3

4 5

četrtek, 12. 9.

2019 19.30

Rossen Milanov dirigent Stefan Jackiw violina

krek Simfonietta stravinski Koncert za violino in orkester strauß ml. Vrtnice z juga strauss Kavalir z rožo, suita četrtek, 3. 10.

2019 19.30

Rossen Milanov dirigent Dejan Lazić klavir

vrhunc Med prsti zven podobe II chopin Koncert za klavir in orkester št. 1 brahms Simfonija št. 4 četrtek, 17. 10.

2019 19.30

Roberto GonzÁlez-Monjas dirigent Yeol Eum Son klavir

prokofjev Simfonija št. 1, Klasična mozart Koncert za klavir in orkester št. 24 mozart Koncert za klavir št. 8 dubugnon Komorna simfonija št. 2 (prva izvedba v Sloveniji) četrtek, 5. 12.

2020 19.30

Catherine Larsen-Maguire dirigentka Jean Rondeau čembalo

chabrier Pastoralna suita poulenc Concert champêtre debussy, prir. colin matthews Trije preludiji debussy Morje, tri simfonične skice za orkester četrtek, 2. 4.

2020 19.30

Rossen Milanov dirigent Maja Bogdanović violončelo

sibelius Simfonija št. 7 elgar Koncert za violončelo čajkovski Simfonija št. 6, Patetična četrtek, 7. 5.

2020 19.30

Rossen Milanov dirigent Kana Matsui violina Igor Mitrović violončelo Per Rundberg klavir

beethoven v 250# beethoven Koncert za violino, violončelo, klavir in orkester

bruckner Simfonija št. 9

2019 19.30

Mihail Agafita dirigent Stefan Milenković violina

beethoven v 250# beethoven Koncert za violino in orkester beethoven Simfonija št. 3, Eroica četrtek, 20. 2.

četrtek, 12. 3.

2020 19.30

Johannes Kalitzke dirigent

četrtek, 4. 6.

2020 19.30

Daniel Raiskin dirigent Daniel Müller-Schott violončelo

mozart Simfonija št. 31, Pariška šostakovič Koncert za violončelo in orkester št. 1 beethoven v 250# beethoven Simfonija št. 5, Usoda

liszt Od zibelke do groba pompe novo delo hindemith Slikar Mathis

RTV Slovenija Glasbena produkcija T 01 47 52 469, E simfoniki@rtvslo.si

www.simfoniki.si

1717

informacije:

PE, 6. septembra 2019, ob 20. uri

Koncert ob odprtju sezone Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije

Dirigent: Charles Dutoit Program: L. M. Škerjanc, I. Stravinski, C. Saint-Saëns Partnerji: Festival Ljubljana, Slovenska filharmonija, Cankarjev dom Gallusova dvorana, 9, 19, 25, 29 EUR

NE, 22. decembra 2019, ob 18. uri

Tradicionalni božični koncert

Simfonični orkester RTV Slovenija Gallusova dvorana

SR, 1. januarja 2020, ob 18. uri

Orkester in Zbor Slovenske filharmonije Gallusova dvorana Božični koncert 2018

TO, 8. oktobra 2019, ob 19.30

PO, 14. oktobra 2019, ob 20. uri

SO, 16., in NE, 17. maja 2020

Ženitev

Zvokotok v CD

Akademska folklorna skupina

Komična opera v dveh dejanjih Glasba, libreto po drami N. Gogolja: Bohuslav Martinů Režija: Nana Milčinski Glasbeno vodstvo: Simon Dvoršak Koprodukcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom, Festival Velenje

Projekt so podprli: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana, Nadace Bohuslava Martinů Linhartova dvorana, 12, 10* EUR

Neuverband

Program: Iannis Xenakis, Xavier Dayer, Paul Clift, Arturo Corrales Zasedba za novo glasbo prinaša izbor skladb, temelječih na zvočnih možnostih godalnega kvarteta v kombinacijah z različnimi inštrumenti in dodatnimi izraznimi elementi. V sodelovanju z Zavodom Sploh Klub CD, 10, 8* EUR

France Marolt Letni koncert

Linhartova dvorana

SO, 23. maja 2020

Akademski pevski zbor

Tone Tomšič Letni koncert

Slovenska filharmonija

Foto Damjan Končar

Novoletni koncert

Duo Ikt.

SR, 16. oktobra 2019, ob 19.30

SR, 11. decembra 2019, ob 19.30

PO, 16. marca 2020, ob 19.30

Neža Podbršček,

Pevski večer

Grega Rus, kontrabas

Marko Erzar, bariton Tea Trif kovič, sopran

Izbranci avdicije Ana Dolžan, violina Tim Jančar, klavir

Klub CD, 5 EUR

Slovenska filharmonija, 5 EUR

Klub CD, 5 EUR

ČE, 14. novembra 2019, ob 19.30

SR, 29. januarja 2020, ob 19.30

PO, 6. aprila 2020, ob 19.30

Izbranci avdicije

Duo Ikt.

Klavirski trio Rêverie

Nika Deželak,

angleški rog

Janina Lorenci, saksofon Lola Mlačnik, tolkala Klub CD, 5 EUR

Tanja Činč, klavir Mojca Jerman, violina Katarina Leskovar, violončelo

saksofon

Bocco kvartet

Blaž Ogrič, Petar Kšenek, Sebastijan Buda, Gašper Okorn, rog Klub CD, 5 EUR

V sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko

Klub CD, 5 EUR

Abonma Glasbe sveta in za izven

The Mystery of the Bulgarian VoicesÂ feat.Â Lisa Gerrard Skrivnost bolgarskih glasov z Liso Gerrard NE, 13. oktobra 2019 Gallusova dvoran

Glavna pokroviteljica abonmaja Glasbe sveta

Medijski pokrovitelj

petje opisal z besedo »mistično«, ko je leta 1975 objavil album s svojimi posnetki različnih bolgarskih pevskih skupin. Na globalno glasbeno prizorišče so »bolgarski glasovi« vstopili skrajno nenavadno, s pomočjo britanske postpankovske založbe 4AD. Ko je Peter Murphy, pevec benda Bauhaus, soustanovitelju založbe Ivu Watts-Russllu zavrtel kaseto s Cellierovo kompilacijo, se je takoj navdušil, izsledil švicarskega muzikologa in od njega odkupil pravice za ponovno izdajo albuma. Preostalo je, kot radi rečemo, zgodovina … Ki pa še traja! Album iz leta 1986 je bil samo v ZDA prodan v dvesto tisoč izvodih, njegovo nadaljevanje Le Mystère des Voix Bulgares, Vol. II iz leta 1988 je osvojilo grammyja za najboljši album tradicionalne glasbe, uvodna pesem pa je postala temelj za glasbeno temo bojevanja v nanizanki Xena, bojevniška princesa. Na tem in drugih albumih (v diskografskem nizu pod naslovom Le Mystère des Voix Bulgares sta izšli še nadaljevanji) sodeluje več pevskih skupin, med njimi kot del televizijskega zbora tudi Trio Bulgarka, ki je leta 1990 nastopil na Drugi godbi. Trio je zaslovel tudi po sodelovanju na albumih The Sensual World in The Red Shoes Kate Bush. Sodelovanje bolgarskih pevk z zahodnjaškimi glasbeniki se sedaj nadaljuje na albumu BooCheeMish, na katerem kot gostja zapoje Lisa Gerrard, ob Brenda-

nu Perryju polovica avstralskobritanskega tandema Dead Can Dance. Ta bend, ki s prekinitvami deluje že od leta 1981, je nadvse uspešno povezal dediščino temačnega vala in post panka s prvinami tradicionalne, predvsem sredozemske in arabske godbe. Tudi Gerrardova se je navdihovala pri izročilu bolgarskih mističnih glasov, kar je denimo slišati v pesmi The Host Of Seraphim z albuma The Serpent‘s Egg (1988). Gerrardova se je po (začasnem) prenehanju delovanja Dead Can Dance svetovno uveljavila kot avtorica in izvajalka filmske glasbe. Poleg omenjene teme iz Gladiatorja velja omeniti še njeno delo pri glasbi za filma Prebujena vest (The Insider, 1999) in Sorstalanság (posnetem po romanu Brezusodnost nobelovca Imreja Kertésza), pri katerem je sodelovala s slovitim skladateljem filmske glasbe Enniem Morriconejem. Težko bi si zamislili bolj ujemajoče se vokalne sloge od Gerrardove in bolgarskih pevk. Po dvajsetletnem snemalnem premoru so se pevke lani oglasile z albumom BooCheeMish, ki spaja folkloro, tradicionalno bolgarsko zborovsko petje ter sodobne priredbe s tradicionalnimi godali in tolkali pa tudi beatbox tehniko bolgarskega umetnika SkilleRja. Tako kot na albumu se bo na koncertu s svojimi vzornicami v osupljivih, dih jemajočih, omamnih tehnikah petja pridružila Lisa Gerrard, za katero bo to prvi obisk Slovenije. Mario Batelić

foto DraženŠokčević

Legendarni ženski zbor Skrivnost bolgarskih glasov, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pod imenom Le Mystère des Voix Bulgares obnorel zahodnjaški glasbeni svet, prihaja na svoj prvi samostojni ljubljanski koncert. Kot gostja se bo bolgarskim pevkam pridrula izjemna vokalistka Lisa Gerrard, polovica kultne zasedbe Dead Can Dance ter avtorica in izvajalka glasbe za številne filme. Med drugimi je zapela skladbo Now We Are Free v Gladiatorju in skupaj s skladateljem Hansom Zimmerjem za glasbo iz tega filma prejela zlati globus. Čeprav je zbor zaslovel v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja, so posnetki, ki so glas o posebni vokalni tehniki ponesli v svet, nastali veliko prej. Začetek zgodbe o uspehu »mističnih bolgarskih glasov« (v resnici gre za moderne aranžmaje tradicionalnih bolgarskih pesmi) sega vse tja na začetek petdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1952 je namreč komunistični režim v želji, da prepreči kritiko novega političnega sistema, ustanovil radijski folklorni ansambel, ki se je pozneje prelevil v državni televizijski ženski pevski zbor. Vanj je dirigent in skladatelj Fillip Kutev novačil pevke s podeželja, ki so obvladale tradicionalne sloge petja, katerega značilnosti so polifonija, modalne lestvice in disonančna harmonija. Značilnosti, zaradi katerih je nemara švicarski muzikolog Marcel Cellier takšno

Abonma Glasbe sveta

Pantha du Prince

Glavna pokroviteljica abonmaja Glasbe sveta

Medijski pokrovitelj

NE, 13. oktobra 2019, ob 20. uri

TO, 17. decembra 1019 , ob 20. uri

PO, 9. marca 2019, ob 20. uri

The Mystery of the Bulgarian Voices feat. Lisa Gerard

Alireza Ghorbani

Pantha du Prince

Bolgarija, Avstralija Gallusova dvorana 22, 24, 30, 35, 17* EUR

PO, 4. novembra 2019 ob 19.30

Iberi Gruzija

Šestčlanski ansambel, ki s čustvenim potencialom starodavne polifonije in tradicionalnih glasbil podaja ljudske pesmi, uspavanke, liturgične zapise in zgodovinske balade. Linhartova dvorana 15, 20, 23, 12* EUR

Conference of Trees

Eden najprepoznavnejših klasičnih perzijskih pevcev svoje generacije. Glas, ki je lahko mehek, umirjen in žalosten, nato pa vznemiri s prikazi tahrira, tehnike klasičnega perzijskega petja.

Nemčija, Norveška

Linhartova dvorana 15, 20, 23, 12* EUR

PE, 14. februarja 2020, ob 20. uri

Rafael Riqueni

Berlinski techno skladatelj Pantha Du Prince (Hendrik Weber) z zvočnimi poskusi raziskuje sporazumevanje dreves in ga prevaja v nezemeljsko elektronsko glasbo. V letu 2018 je razprodal nastope v največjih evropskih dvoranah. Gallusova dvorana 17, 20, 23, 28, 15* EUR

Španija

Kritiki pravijo, da Riqueni ni kitarist, temveč kitara sama. Na koncertu ob odprtju festivala Bi flamenko bo v družbi odličnih kitaristov Salvadorja Gutiérreza in Manuela de la Luza predstavil novi album Parque de María Luisa.

SR, 13. maja, ob 20. uri

Otvoritveni koncert 36. mednarodnega festivala Druga godba Linhartova dvorana 15, 20, 23, 12* EUR

Linhartova dvorana 15, 20, 23, 12* EUR Cene abonmaja: 75, 80, 100, 110, 60* EUR Vpis do 13. oktobra 2019

Skrivnost bolgarskih glasov z Lizo Gerard

Iran

PE, 27. septembra 2019, ob 20. uri

Festival Sonica 2019 Varuhi

Abul Mogard Marja de Sanctis Avdiovizualni koncert

Lucy Railton,

violončelo, elektronika

Prireja: MoTA Koprodukcija: Cankarjev dom Klub CD, 12 EUR; na dan 15 EUR

NE, 29. septembra 2019, ob 19. uri

Josipa Lisac Gallusova dvorana 21, 24, 28, 33, 17* EUR Pokrovitelj koncerta Droga Kolinska d. d., članica skupine Atlantic grupa

NE, 29. septembra 2019, ob 19.30

Lado Hrvaški nacionalni folklorni ansambel Linhartova dvorana 18, 15, 12* EUR Josipa Lisac

Božo Vrećo

ČE, 17. oktobra 2019, ob 20. uri

Božo Vrećo Koncert sevdaha

Linhartova dvorana 20, 24, 17* EUR

Foto Domen Pal

Vlado Kreslin

PE, 18. oktobra, ob 20. uri

NE, 10. novembra 2019, ob 19. uri

PO, 9., in TO, 10. decembra 2019, ob 19.30

Panda

Mef in NOB

Vlado Kreslin

Daleč stran od ponorelega sveta

Ma ne že spet … Mef

Kreslinovanje

Predstavitev novega albuma

Linhartova dvorana 20, 17, 14* EUR

Linhartova dvorana, 20, 17, 14* EUR

SO, 26. oktobra, ob 20. uri

PO, 2. decembra 2019, ob 20. uri

Rade Šerbedžija & Zapadni kolodvor

Big Band RTV Slovenija

Gallusova dvorana 21, 24, 28, 33, 17* EUR

Matija Dedić, klavir Gostja: Jadranka Juras, glas Dirigent: Tadej Tomšič

ČE, 31. oktobra, in SR, 1. novembra 2019, ob 20. uri

Tradicionalni koncert Gallusova dvorana 21, 25, 29, 34 EUR

Linhartova dvorana

Dan D

Klub CD, 18, 15* EUR

TO, 11. februarja, ob 20. uri

TO, 25. februarja, ob 18. uri

PE, 13. marca, ob 20. uri

Mary Halvorsson & Bill Frisell

Zvončki in trobentice

Jumbo Big Band v Sloveniji

Cankarjevi torki, The Stone in Ljubljana

6. enodnevni festival slovenske jazzovske ustvarjalnosti

Klub CD, 15, 10* EUR

Big Band RTV Slovenija, Jazz orkestar HRT, Big band RTS Gallusova dvorana

Gregory Porter

PE, 17. aprila 2020, ob 20. uri

Od SR, 17., do SO, 20. junija 2020

Gregory Porter

61. Jazz festival Ljubljana

Velika vrnitev enega najboljših in najbolj proslavljenih pevcev današnjega časa Gallusova dvorana, 34, 42, 50, 56, 28* EUR

www.ljubljanajazz.si

Glavna pokroviteljica festivala

Jesen 2019

24. septembra ob 20. uri

Katalena

Vesna Zornik, Polona Janežič, Boštjan Gombač, Tibor Mihelič Syed, Boštjan Narat, Robert Klub CD, 15, 10* EUR 1. oktobra 2019 ob 20. uri

The Stone in Ljubljana, kurator John Zorn

Wendy Eisenberg Trio Klub CD, 12, 8* EUR 15. oktobra 2019 ob 20. uri

Janez Dovč & Boštjan Gombač Sounds of Slovenia

Cankarjevi torki

Klub CD, 15, 10* EUR 5. novembra 2019 ob 20. uri

Miles Okazaki kitara V sklopu predstavitev Instable Touring Network Klub CD, 12, 8* EUR 19. novembra 2019 ob 20. uri

Bakalina Velika

Jani Kutin, Renata Lapanja, Andrea Pandolfo, Matej Magajne, Samo Kutin, Dejan Lapanja, Marjan Stanič; gostja Bogdana Herman Klub CD, 15, 10* EUR 26. novembra 2019 ob 20. uri

Duhovi Klub CD, 15, 10* EUR 3. decembra 2019 ob 20. uri

Ljoba Jenče

O, lepa moja Vida Klub CD, 15, 10* EUR 10. decembra 2019 ob 20. uri

The Stone in Ljubljana, kurator John Zorn Nicole Mitchell, flavta; Cory Smythe, klavir Klub CD, 12, 8* EUR

Medijska pokrovitelja Cankarjevih torkov 27

Bakalena Velika

Foto Janez Pelko

Nicole Mitchell & Cory Smythe

Znanstveni kabaret

2020 Po motivih besedil Yuvala Noaha Hararija SO, 25. januarja 2020 â&#x20AC;&#x201C; premiera

Gallusova dvorana

Intervju Ivica Buljan

Kaj je bil vzgib za gledališko interpretacijo njegovih besedil? Britanski ekonomist John Maynard Keynes je zapisal, da se »neizogibno praviloma nikoli ne uresniči, saj prevlada nepredvidljivo«. Harari me s svojimi knjigami izziva, ko se poigrava s tem nepredvidljivim. Za razliko od Hararija, ki je optimist, itali-

citirajo in se sklicujejo na njegovo delo. Torej, če želimo, kar je pravzaprav nujno, biti vključeni v poskus razumevanja sveta, je spremljanje njegovega dela izredno koristno. Harari nas opozarja na tri največje globalne nevarnosti: prva so klimatske spremembe, druga nevarnost spopada z jedrskim orožjem oziroma z orožjem za masovno uničenje in tretja je tehnološka agresivnost. Iz tega verjetno izhaja tudi sama gledališka forma. Kaj lahko gledalci pričakujemo, sploh ob vrhunski igralski ekipi ansamblov SNG Drama Ljubljana in MGL? Predstavo 2020 smo zvrstno opredelili kot znanstveni kabaret. Slišati je paradoksalno, kako največji prireditveni prostor spremeniti v prizorišče vznemirljivega kabareta za strastno debatiranje, petje in ples. Z igralsko ekipo, z nekaterimi sodelujem že precej let, bom poskušal ustvariti predstavo, v kateri bomo same sebe in gledalce popeljali skozi ključne teme, ki nas danes obsedajo. V Cankarjevem domu ste že ustvarjali, a nikoli v Gallusovi dvorani. Kakšen izziv je to za vas? Režiral sem v Dvorani Duše Počkaj in v Štihovi dvorani, v Linhatovi moje predstave gostujejo že dvajset let. Tudi vabila za režijo v Gallusovi dvorani sem prejemal, a sem očitno moral ustvariti tri predstave v veliki dvorani HNK Zagreb, da se počutim dovolj zrelega in željnega srečanja s tako številnim občinstvom. Andrej Jaklič

Generalni pokrovitelj abonmaja Veličastnih 7 29

foto DraženŠokčević Foto Peter Giodani/MGL

Kaj vas kot gledališkega ustvarjalca pri pisatelju Yuvalu Noahu Harariju najbolj prepriča? Hararijeva besedila so globalna senzacija. Njegovo slavo so pomagali širiti Bill Gates, Mark Zuckerberg, Barack Obama, tudi Damien Hirst. Nekateri ga imajo za najpomembnejšega misleca današnjega časa, drugi mu zamerijo, da njegov, na fikciji utemeljeni koncept zgodovine in prihodnosti človeštva, odpira prostor terorju liberalne demokracije. »Umetnost ni kaos,« trdita filozofa Gilles Deleuze in PierreFélix Guattari, ampak »kompozicija kaosa, porojena z vizijo«. Mene gledališče zanima kot medij izmenjave informacij in stališč med umetniki in publiko. Sapiensi živimo v dvojni resničnosti, objektivni in namišljeni, sposobnost mišljenja pa nas je naredila enkratne. V uprizoritvi bom razpravljal o nastanku človeške vrste, vere, naroda, tudi o univerzalnih načelih, liberalizmu, komunizmu in – Googlu.

janski filozof Franco Berardi trdi, da neizogibno rinemo v kaotičen svet, v katerem vladajo nemiri, vojne, globalni kolaps civilizacije, kar je mogoče razumeti tudi kot začetek razvoja nove civilizacije. Umetniki smo enako kot teoretiki, ekonomisti in sociologi zavezani k težnji po prepoznavanju resničnosti. Pogosto se dogaja, da se danes pojavi nekaj, česar ne razumemo, že jutri pa točno to lahko popolnoma spremeni celotno vizijo sveta. Danes v svetu prevladujeta kaos in nacionalistično nasilje, ki že ima obliko globalne epidemije. Hararijeve misli, lekcije za 21. stoletje, bodo občinstvu ponudili odgovore na številna vprašanja, ki jih vznemirjajo. ...... ............ Projekt 2020 temelji na Hararijevih treh najbolj znanih in tudi pri nas prevedenih knjigah.Katere teme, ki jih avtor v njih obdeluje, so vas najbolj intrigirale in s katerimi se nameravate gledališko ukvarjati? Harari v intervjujih izpostavlja vlogo meditacije pri ohranjanju človekove mentalne higiene in gradnji novega sveta. Prepričan sem, da so njegova dela nekakšna oblika poezije znotraj znanstvenega diskurza. Poezija je sposobnost usklajevanja skupnosti za enotno delovanje. Harari s svojim delom pomaga najti skupen ritem življenja in ustvariti občutek solidarnosti med ljudmi. Glede na klimatske spremembe in izumiranje živalskih vrst se tudi izumrtje človeške vrste zdi neizogibno. Zaradi širokega razpona tem, ki jih Harari ponuja v svojih delih, ga številni

NE, 6. oktobra 2019, ob 19.30

CCN – Ballet de Lorraine Zgodbe brez zgodb(e) Histoires sans Histoire(s) Stoletje Mercea Cunninghama

Za štiri stene, Deževni gozd, Zvočni ples Koreografija: Merce Cunningham, Petter Jacobsson, Thomas Caley Gallusova dvorana 17, 21, 25, 28, 14* EUR Ob 17.30 predavanje Roka Vevarja o Cunninghamu PO, 25. novembra 2019, 19.30

Balet SNG Maribor Hora-Cantata Hora Koreografija: Edward Clug

Cantata Koreografija: Mauro Bigonzzeti Gallusova dvorana 15, 18, 20, 24, 13* EUR

SO, 28. decembra 2019, ob 19.30 Za izven tudi 29., 30. in 31. decembra

Cirque Éloize Hotel Umetniški vodja: Jeannot Painchaud Režija: Emmanuel Guillaume Gallusova dvorana 19, 22, 26, 30, 34, 19* EUR Silvestrska predstava 25, 29, 34, 38 EUR (s kozarcem pijače)

TO, 18. februarja 2020, ob 19.30

Festival Bi flamenko Patricia Guerrero Distopija Koreografija: Patricia Guerrero Glasba: Dani de Morón Gallusova dvorana 17, 21, 25, 28, 14* EUR TO, 17. marca 2020, ob 19.30

SO, 25. januarja 2020, ob 20. uri Ponovitve za izven do maja 2020

Faso Danse Théâtre

2020

Koreografija: Serge Aimé Coulibaly Glasba: Yvan Talbot Gallusova dvorana, 17, 21, 25, 28, 14* EUR

Znanstveni kabaret

Po motivih besedil Yuvala Noaha Hararija Režija: Ivica Buljan Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom Gallusova dvorana 16, 18, 22, 26, 13* EUR

Kalakuta republika

PE, 11. maja 2020, ob 19.30

Batsheva – The Young Ensemble Črno mleko Koreografija: Ohad Naharin (1985)

George & Zalman Koreografija: Ohad Naharin

Pogled Koreografija: Sharon Eya in Gai Behar Gallusova dvorana 17, 21, 25, 28, 14* EUR Cene abonmaja: 95, 115, 135, 155, 80* EUR

Generalni pokrovitelj abonmaja Veličastnih 7

Pokroviteljica predstave Hotel logotip Lekarna Ljubljana 200x201 1

Ballet de Lorraine

Abonma Veličastnih 7

2/5/2009 8:58:29 AM

ČE, 28., PE, 29., SO, 30., in NE, 31. decembra 2019

Cirque Éloize

Medijska pokroviteljica

Medijski pokrovitelj predstave Hotel

Avgusta 2018 sta Simfonični orkester iz Montreala in Cirque Eloize na letnem prizorišču uprizorila delo po simfonični suiti Šeherezada. »V zadnjih petindvajsetih letih je bil naš gledališki studio ves svet, prostor umetniškega ustvarjanja, izkušenj in čustvovanja, hoteli, v katerih smo bivali, pa naš drugi dom«; to je ključna misel ustvarjalcev in članov skupine Cirque Eloize pri snovanju jubilejne predstave, ki je nastala ob praznovanju 25letnice delovanja danes ene največjih cirkuških zanimivosti. Hotel je zgodba o nekem kraju, prepolnem zgodb, o prostoru, kjer se z ljudmi srečamo praviloma enkrat in nikoli več, pa še to zgolj za hip. … Hotel je radosten vmesni postanek, kjer se usode križajo, trčijo in zoperstavljajo dovolj dolgo, da porodijo anekdote in spomine.

Foto Pierre Manning

Vodilna skupina sodobnega cirkusa že 25 let zadovoljuje pričakovanja občinstva, željnega razvedrila z vsebino. Cirque Éloize cirkuško umetnost spaja s široko paleto drugih umetniških zvrsti in tehnologijo. Kot pogonska sila quebeškega kulturnega življenja je skupina svoja dela iD, Cirkopolis, Saloon … uspešno predstavila več kot trem in pol milijonom gledalcev v pet tisoč izvedbah in petsto petdesetih mestih sveta. Leta 2006 je skupina nastopila na sklepni slovesnosti zimskih olimpijskih iger v Torinu, 2012 pa popestrila odprtje trgovine Jaeger-Lecoultre na pariškem trgu Place Vendôme. Leta 2016 je sodelovala pri poletni prireditvi l'Heure Bleue, ekskluzivni slovesnosti v počastitev 375. obletnice mesta Montreal. Cirque Éloize je bila posebna gostja prve izdaje Mednarodnega bienala cirkuške umetnosti leta 2015.

Spletna medijska pokroviteljica 31

Laurent PHillipe

Hotel

Human

ČE, 26. (premiera), in PE, 27. septembra 2019, ob 20. uri

SR, 16. oktobra 2019, ob 20. uri

TO, 12 novembra 2019, ob 20. uri

Kjara's Dance Project

De-set

Preplet plesa in glasbe Dua Silence v živo Povzetek in nadgradnja 10-letnega skupnega ustvarjanja Nastje Bremec Rynia in Michala Rynia, ustanoviteljev MN Dance Company.

Jean-Paul Sartre, Michel Foucault

Human

Avtorstvo, koreografija: Kjara Starič Wurst Produkcija: Plesni Teater Ljubljana; kreativna in izvršna producentka: Katja Somrak; koprodukcija: Cankarjev dom

Skupina nas v prepoznavno nestalnem in drznem gibu popelje na potovanje med tehnološkim in organskim. Zgodba: naključni kolektiv se znajde v prehodnem prostoru letališča.

Linhartova dvorana, 12, 15, 10* EUR

Linhartova dvorana 12, 15, 10* EUR

Gnus, besede in reči Režija: Matjaž Berger

Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in Studia humanitatis; v sodelovanju s Cankarjevim domom

Antoine Roquentin, osrednji lik Sartrovega romana Gnus, doživlja strah in gnus ob mrtvih stvareh, ki so del narave, ob predmetih, ki so izdelki človeka,ter ju doživlja v stiku z drugimi ljudmi in njihovim telesom. Linhartova dvorana 12, 15, 10* EUR

Foto Nejc Saje

ČE, 5. decembra 2019, ob 20. uri (premiera)

ČE, 19. decembra 2019, ob 19.30

SO, 8. februarja 2020

Simona Semenič

Dušan Kovačević

Balkanski špijon

Solistika

to jabolko, zlato Režija: Primož Ekart

Produkcija: Imaginarni; koprodukcija: Cankarjev dom, SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko

Večkratna Grumova nagrajenka v besedilu tokrat osvetljuje žensko seksualnost, ki se je loteva iskreno, igrivo, tudi žgečkljivo, predvsem pa osvobajajoče prizemljeno. Štihova dvorana, 15, 10* EUR

Režija: Tanja Mandić Rigonat Nova, sveža postavitev legendarnega besedila – črne komedije z vrhunsko zasedbo igralcev Narodnega gledališča iz Beograda. Linhartova dvorana 22, 18, 14* EUR

Predstava za dva solista in neomejeno število glasbil Besedilo, režija: Branko Završan

Produkcija: Familja; koprodukcija: Mestno gledališče ljubljansko

Glasbeno tekmovanje z neposrednim radijskim prenosom, nadut voditelj in le dva tekmovalca, ki rešujeta oddajo. S podporo Ministrstva RS za kulturo in MOL

Klub CD Solistka

Foto Aljoša Rebolj

Solistika

Bi flamenko

Mednarodni bienalni festival flamenka

Patricija Guerrero: Distopia

PE, 14. februarja 2020

Rafael Riqueni

Koncert ob odprtju festivala Linhartova dvorana PE, 14. februarja 2020

Eno – One

Koreografija: Urška Centa Ples: Urška Centa, Tina Habun; glasba: Tomaž Gajšt

Flamenko v spoju s sodobnim plesom in zvokom, ki sega v druge glasbene kulture S podporo Ministrstva RS za kulturo in MOL

Kosovelova dvorana, 14, 9* EUR

Ena - One

Foto Andrej Lamut

Produkcija: Flota, Ljubljana, Flota, zavod, Murska Sobota Koprodukcija: Cankarjev dom, CoraViento

SO, 15. februarja 2020

Koreografija: Anja Mejač, Alejandro Granados Glasba: Višeslav Laboš; nastopata: Anja Mejač, Tines Špik

TO, 18. februarja 2020, ob 19.30

Impulz Impulso

Distopija

Posameznik in njegova vloga v odnosih skozi strukturo in simboliko bikoborbe

Režija: Emilio Belmonte; 2017 Rocío Molina, glavna zvezda prvega festivala Bi flamenko, se vrača v filmskem portretu o nastajanju predstave Padec iz raja, s katero je zaslovela in postala – največja.

Štihova dvorana, 14, 9* EUR

Kosovelova dvorana, 5’50, 5 EUR

Produkcija: Skladišče 172 Koprodukcija: Cankarjev dom

Foto Félix Vázquez

PO, 17. februarja, ob 19.30

Koreografija, ples: Patricia Guerrero Glasba: Dani de Morón Patricia Guerrero = sodobni ﬂamenko. Njen najnovejši projekt dopolnjujejo še trije vrhunski plesalci, virtuozni glasbeniki in odlična pevka. Gallusova dvorana, 17, 21, 25, 28, 14* EUR

Pokrovitelj festiala

Prostor med nama je najin odnos

Glavni pokrovitelj

Spletni medijski pokrovitelj

Medijska pokrovitelja

Če se mora danes kresnikova žirija prebiti že skozi skoraj dvesto izvirnih slovenskih romanov, kolikor jih izide v koledarskem letu, je tudi Liffe v vmesnem času močno povečal svoje zmogljivosti. Naj gre za časovni in vsebinski obseg festivala ali za število njegovih obiskovalcev, Liffe je postal ena največjih kulturnih prireditev v državi. Za filmoljubce – nekateri si zanj vzamejo celo dopust – je del vsakoletne rutine, nekakšna novembrska samo-

Liffe je ena redkih subvencioniranih kulturnih prireditev – od ministrstva prejme okoli (skromnih) 65 tisoč evrov, pri katerih javna sredstva v resnici delujejo kot naložba: s prodajo vstopnic namreč zasluži okoli dvesto tisoč evrov. Tu so seveda še evropska javna sredstva, ki jih Liffu zaradi kakovosti uspe dobiti prek evropskih razpisov, ter zasebni prispevek pokroviteljev, predvsem zvestega podpornika Telekoma Slovenije. Skupaj prinesejo še okoli osemdeset tisoč evrov. S temi prihodki in vložkom dela zaposlenih festival pokrije svoje stroške in ustvari nekaj presežka, ki se vrne v kulturno-umetniški program Cankarjevega doma, Liffovega organizatorja. Toda uspešna finančna, še zdaleč seveda ne zanemarljiva zgodba je seveda samo ena od posledic Liffovega filma s srečnim koncem. Njegove pomembnosti za vzdrževanje kondicije filmske kulture v državi in družbi, ki filmu nikoli ni namenjala ljubezenskih čustev, prej zaničevanje, ni mogoče meriti s številkami. Še posebno to velja za obdobje, ko je bila edina kinematografska ponudba pri nas doma v kolosejih, prihajala pa

je skoraj v celoti z one strani Atlantika. Liffe je bil takrat kot svetilnik na osamljenem otoku, ki se je prižgal in ugasnil enkrat na leto, njegova zasluga, da je ohranjal obisk kina kot kulturno in ne potrošniško dejanje, je zato neprecenljiva. Šele z odprtjem ljubljanskega Kinodvora in ustanovitvijo nacionalne Art kino mreže nam je bilo namreč pred dobrim desetletjem po dolgem obdobju končno spet omogočeno spremljanje kakovostnih filmov najrazličnejših evropskih in svetovnih kinematografij v kinu tudi čez leto. Liffu je del medijske javnosti dolgo časa očital, da pred njegovimi platni ne vidimo filmskih zvezd. A če bi se Liffe želel primerjati s palmami, levi ali medvedi, bi to prineslo predvsem frustracije, filmskih zvezdnikov pa še vedno nobenih: Slovenija je pač na kinematografskem zemljevidu povsem nepomembna in obrobna državica, nezanimiva za filmski posel. In če je to vse, kar Liffu manjka, naj pri tem tudi ostane. Nekaj pa bi Liffu kljub vsemu veljalo dodati: da bi bil center Ljubljane vsaj ob njegovi letošnji tridesetletnici videti kot mesto, v katerem poteka filmski festival. Če bi vsi lokali in trgovine v izložbah obesili en samcat festivalski plakat, bi nekaj canskega, berlinskega, beneškega ali sarajevskega filmskega ozračja prišlo tudi k nam. In morda bi ga zapazil tudi kakšen od številnih turistov. Vse druge samoumevnosti pa naj ostanejo samoumevne še naprej. Ženja Leiler

film CD 2019/20

Ob demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije sta sredi turbulentnih časov nastali kulturni prireditvi, ki že dolgo vsaka zase predstavljata najprepoznavnejši kulturni »blagovni« znamki v državi. Leta 1991 so v Razkrižju v organizaciji Društva slovenskih pisateljev prvič podelili nagrado kresnik za najboljši roman prejšnjega leta. Žirija je izbirala med 17 romani. Že leto poprej se je v Cankarjevem domu v Ljubljani prvič odvrtel Film Art Fest. Prikazal je skromnih 13 filmov in privabil štiri tisoč gledalcev. Kresnik je kmalu prišel pod časopisno hišo Delo in se ustoličil na Rožniku, Film Art Fest so ne dolgo zatem preimenovali v Ljubljanski mednarodni filmski festival, kmalu vsem znan kot Liffe, za nagrado določili vodomca ter z njim poleg tistih v Cankarjevem domu poselili še preostale kino dvorane v prestolnici. Teh je bilo sicer vedno manj …

umevnost. A ob njegovih začet kih ni bilo tako, saj je moralo resnično miniti kar nekaj dolgih let in pod Liffove noge je morala biti vržena kar visoka skladovnica polen, da si je le izboril svoj prostor. Tako pri obiskovalcih kot v kulturni politiki. Resnici na ljubo mu je to pri prvih uspelo precej hitreje.

Festival Na Olimpu

Kralj Ojdip Medeja Ä&#x152;E, 17., in PE, 18. oktobra 2019 Kosovelova dvorana

Kralj Ojdip

»V Medeji sem reproduciral teme vseh svojih prejšnjih filmov … Vselej gre za različice ene in iste teme, ta pa je nerazrešeno razmerje plebejskega ali podproletarskega sveta in omikanega, buržoaznega. V Medeji sem se te teme lotil neposredno: Medeja je junakinja podproletskega, arhaičnega, religioznega sveta, Jazon pa je junak racionalnega, laičnega, modernega. Njuna ljubezen predstavlja konflikt med tema svetovoma.« V prvem delu Pasolinijeve Medeje, ki se dogaja na Kolhidi (posneti v Kapadokiji in Siriji), je scenografija podobno nehistorična kot v Kralju Ojdipu. Medeja (Maria Callas) se pojavi kot čarovnica in svečenica, ki prisostvuje obredu raztelešenja mladeniča, s čigar krvjo plemenska skupnost oškropi pridelke in si razdeli njegovo meso. Temu arhaičnemu obredu žrtvovanja in kultu plodnosti je zoperstavljen prihod Jazona in argonavtov, prikazan kot vdor plenilskih in morilskih grških kolonialistov. Jazon je prišel po zlato runo, kolhidsko svetinjo, ki mu jo Medeja sama izroči: s tem pridobi njegovo ljubezen, izgubi pa svojo čarobno moč. Drugi del, ki se dogaja v Korintu (posnet v Pisi, na Piazza dei Miracoli), se sicer opira na Evripidovo tragedijo, toda pri Pasoliniju je videti, kot da Medeja postane homo sacer, družbena izobčenka in zavržena ljubimka (Jazon se poroči s hčerko korintskega kralja), ki mora plačati visoko ceno za ponovno pridobitev svetosti. In Pasolini je tako kot njegov kentaver v Medeji na strani svetosti.

Zdenko Vrdlovec

»Nasprotje med popolno nedolžnostjo in nujnostjo vèdenja, to je tisto, kar me je navdihnilo v Sofoklejevi tragediji.« In še nekaj je Pier Paolo Pasolini povedal v zvezi s svojim filmom Kralj Ojdip: da se je z njim soočil, s svojo lastno tesnobo, svojim lastnim Ojdipovim kompleksom v freudovskem pomenu. Kar je navsezadnje nakazal s prologom in epilogom, s katerima je obdal svojo predelavo Sofoklejeve tragedije. V prologu se pojavi miljski kamen z napisom Tebe, prizor pa se dogaja nekje v okolici Bologne (kjer je bil Pasolini rojen) – porodna babica dvigne dojenčka proti svetlobi, nato pa mati (Silvana Mangano, ki igra tudi Jokasto) na travniku dojenčka podoji, medtem ko ga oče, mlad oficir (kar je bil tudi Pasolinijev oče), že spočetka ne mara, ker da mu je, kot pove napis, ugrabil ženo. V epilogu se oslepeli in ostareli Ojdip (Franco Citti) v spremstvu mladeniča Angela (Ninetto Davoli) pojavi v Bologni, kjer je Pasolini študiral. Sofoklejeva tragedija se začne v trenutku, ko se prerokba že uresniči, torej ko Ojdip že ubije Laja, kralja Teb in svojega očeta, ter se poroči z ovdovelo kraljico Jokasto, svojo materjo. Toda za vse to izve postopoma, prek »flash backov« oziroma dialogov z drugimi dramskimi liki, medtem ko pri Pasoliniju ni nobenega suspenza, ker je vsa zgodba podana linearno in z

uporabo čim manj besed, v nekakšni prvobitni tišini, naseljeni s šumi, mrmranjem in kriki, ob spremljavi prastarih spevov in glasbenih ritmov. Če že s tem nastane nehistorični vtis, pa je ta prav nazoren v puščavski pokrajini (film je bil posnet v Maroku), z domišljijskimi kostumi in še bolj bizarnim orožjem. Po filozofu Clémentu Rossetu je Ojdip klasičen primer prerokbene iluzije, ko človek sam povzroči lastno pogubo prav s tem, da se jo trudi preprečiti. Pri Pasoliniju je stvar malo drugačna. Ojdipu je že spočetka dano spoznanje o lastni usodi, vendar se bori proti temu, kar ve, ker ne sprejme vednosti o zlu, ki je v njem, in si pred tem zatiska oči. Ojdip noče sprejeti usode, saj bi to pomenilo sprejeti lastno krivdo. Tako mu preostane bodisi pot slepega nasilja, s katerim odstrani vse, kar ga spominja na usodo – kralja Laja ubije brez pravega razloga, zgolj iz kraljevskega napuha, ki ga nosi v sebi – bodisi slepega kopičenja privilegijev, ki mu jih daje prav njegova usoda; celo njegovo razmerje z Jokasto je v znamenju posesivnosti, ki si ne odreče spolnega privilegija niti tedaj, ko že ve, da je to razmerje incestno. Kolikor je Ojdipova usoda »sploh« človekova, ji Pasolini postavi omejitev: človeštvo, ki ga predstavlja Ojdip, je zahodno, dominantno, zato ga tudi poveže s Tretjim svetom kot simbolom ljudstva, žrtvovanega za nadoblast kaste ljudi, ki se edina spozna na »zgodovinsko usodo«.

14. Festival gorniškega filma

Izbor domačih in tujih gorniških in avanturističnih filmov, predavanja, razstava V sodelovanju z Društvom za gorsko kulturo

Od SR, 11., do SR, 18. marca 2020

22. Festival dokumentarnega filma

Tekmovalni sklop na temo človekovih pravic, Miti, ikone, mediji, Intimni portreti, Aktualni, družbenokritični, Retrospektiva V sodelovanju z Amnesty International Slovenija

Pokrovitelj festivala dokumentarnega filma

13. Festival gorniškega filma: The Dawn Wall; režija: Peter Mortimer, Josh Lowell; glavna nagrada 2019; The Dawn Wall; režija: Peter Mortimer, Josh Lowell; glavna nagrada 2019; Foto arhiv Slovenske kinoteke

Od PO, 24., do PE, 28. februarja 2020

Ne joči, Peter

PO, 16. septembra 2019, ob 20. uri

Leto opice

Premiera makedonskoslovenske komedije Režija: Vladimir Blaževski Kosovelova dvorana, 6, 5’30* EUR

SO, 9. novembra 2019, ob 20. uri Naši filmi doma Premiera restavrirane kopije

Ne joči, Peter

Režija: France Štiglic; 1964

V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom Linhartova dvorana, 6, 5’30* EUR

Od 16. junija do 1. novembra 2020

Henri Cartier-Bresson

Tête à tête Iz oči v oči Razstava fotografskih portretov

Na svoji dolgi poklicni poti je Henri Cartier-Bresson ustvaril več sto portretov tako slavnih osebnosti kot neznancev. Razstavo sestavlja 121 portretov, ki jih je leta 1998 med negativi izbral za svojo knjigo Tête à Tête. Najzgodnše podobe izhajajo iz tridesetih let, ko je kupil prvo lajko in po Evropi potoval s prijateljem Andréjem Pieyrom de Mandiarguesom. Tedaj je začel ostriti svoj fografki slog. Zbrani portreti so občuten odsev 20. stoletja, iraz Cartier-Bressonovega dela ter njegovega okusa za literaturo in slikarstvo: od Pabla Picassa, Henrija Henrija MatMatisissainin Simone Bauvoir sa Simone dede Bauvoir v v štiridesetih letih, prek štiridesetih letih, prek MaMarilyn Monroe, Alberrilyn Monroe, Alberta Giata Giacomettija in Coco comettija in Coco Chanel v šestdesetih do vChanel šestdesetih do Roberta Roberta Doisneauja leta Doisneauja leta 1986...... S temi upodobitvami S temi upodobitvami CartiCartier-Bressonu v er-Bressonu uspeuspe v enem enem trenutku samemsamem trenutku ujeti večujeti večnost v očeh, » tišinost v očeh, »notranjo no prostovoljne žrtve«. V sodelovanju s Fundacijo Henrija Cartiera-Bressona, Pariz

Galerija CD, Dvorana Duše Počkaj, vstopnina

Simone de Beauvoir, Pariz, Francija, 1947 © Fondation Henri Cartier-Bresson / Magnum Photos

Od 12. februarja do 8. marca 2020

Vizije

Bienalna razstava članov Društva oblikovalcev Slovenije Velika sprejemna dvorana, vstop prost Od 5. marca do 9. aprila 2020

Vdove in pankrt Razstava novega vala avtorjev vidnih sporočil Avtorji: Ajda Bevc, Petra Bukovinski, Hana Jesih, Maša Majce Mesarič, Ajda Schmidt, Jan Virant Kurator: Radovan Jenko Prvo preddverje, vstop prost Od 9. oktobra do 4. novembra

Oživljene krivine

THONET in Jurij Rihar Jurij Rihar je z ženo Ilono začel zbirati in obnavljati staro Thonetovo pohištvo že pred 35 leti. Iz njune obsežne zbirke bomo predstavili več kot petdeset kosov. Prvo preddverje, vstop prost

Likovni kritiki izbirajo

Cikel vizualnih postavitev Galerija Europlakat, Prvo preddverje, vstop prost Pokrovitelj cikla

Od 15. januarja do 1. marca

Od 9. januarja do 5. februarja 2020

Od 17. junija do 12. julija 2020

Festival Slovenija 2050

40. sezona Cankarjevega doma

Zajčja luknja

Vintage CD

Fotonični trenutki 2020

Mednarodna fotografska razstava Kuratorji: Jasna Jernejšek, Emina Djukić, Jan Babnik

Razstava stare tehnične opreme

Se še spomnite diaprojektorjev, grafoskopov, analognih mešalnih miz ... Avtorica zasnove: Karmen Klučar; avtorica postavitve: Irena Pivka

Velika sprejemna dvorana, vstop prost

V sodelovanju z Zavodom Membrana in revijo Fotografija Prvo preddverje, vstop prost

9. bienalni mednarodni fotografski festival Predstavitev različnih oblik avtorske fotografije in videa, s poudarkom na projektih iz Srednje in Jugovzhodne Evrope

Mladi smo in Ĺživi 100 let ĹĄole za arhitekturo v Ljubljani

Pregledna razstava o zgodovinskem razvoju fakultete Od 11. marca do 6. aprila 2020 Velika sprejemna dvorana, vstop prost V sodelovanju s Ä?lanicami Univerze v Ljubljani ter muzejem za arhitektuo in oblikovanje

Maketa Gallusove dvorane

na Dunaju. V želji po osamosvojitvi študija arhitekture je k sodelovanju povabil Maksa Fabianija, profesorja na dunajski Tehniški visoki šoli, ki se vabilu ni odzval. K sodelovanju je povabil tudi Jožeta Plečnika, profesorja na praški umetnoobrtni šoli, ki se je prav tako sprva uveljavil na Dunaju, pozneje pa tudi v Pragi. Čeprav sta bili organizacija in vodenje novoustanovljenega Oddelka za arhitekturo, ki je začel delovati leta 1920, zaupana Vurniku, je za »duhovnega očeta« arhitekturne šole v Ljubljani veljal Plečnik. Ta je kot redni profesor za arhitekturo začel pedagoško delo leta 1921, šolo pa je zaznamoval z osebno karizmo in metodo poučevanja, ki jo je spoznal kot učenec Otta Wagnerja na dunajski Akademiji. Šolo si je zamislil v obliki delavnic ali ateljejev, v katerih študenti in profesorji skupaj izkušajo celoten potek načrtovalskega dela. Takšen način poučevanja, pri čemer v seminarjih sodelujejo študenti različnih generacij, je ostal posebnost ljubljanske šole za arhitekturo do danes. Po letu 1945 je vpliv na šoli prevzela mlajša generacija arhitektov: Edvard Ravnikar, Edo Mihevc, Marjan Mušič, Boris Kobe, Niko Kralj in drugi. Ravnikar je kot osrednja osebnost slovenske arhitekture modernizma postavil temelje sodobnega urbanizma in oblikovanja kot dodatni področji študija arhitekture. Zaradi kakovosti študija, ki se je kazala tudi z uspehi najvidnejših diplomantov, se je že v šestdesetih

letih v tedanji Jugoslaviji, pa tudi v tujini, začel postopoma, a vztrajno uveljavljati termin ljubljanska šola za arhitekturo. Študij arhitekture v Ljubljani je potekal v okviru Tehniške fakultete vse do njenega preoblikovanja leta 1957, ko je bila ustanovljena Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Ta se je leta 1974 razdelila na dve visokošolski temeljni organizaciji združenega dela: gradbeništvo in geodezija VTOZD ter arhitektura VTOZD, obe z razmeroma visoko stopnjo samostojnosti. Dokončno so se prizadevanja za samostojno arhitekturno šolo v Ljubljani uresničila leta 1995, ko se je arhitektura VTOZD preoblikovala v samostojno Fakulteto za arhitekturo. Danes se učni program deli na petletni magistrski študij arhitekture in urbanizma. V obeh primerih študij temelji na individualnem delu s študenti v seminarjih. Ti nadaljujejo prepoznavno tradicijo šole in hkrati predstavljajo most z drugim znanjem, ki ga študenti pridobijo pri humanističnih in tehničnih predmetih. Takšen način jim omogoča neposreden stik z aktualnimi vprašanji stroke in družbe na način, kot ga opredeljuje termin teoretična praksa arhitekture. Za novo znanje na fakulteti so pomembni stiki s številnimi uveljavljenimi arhitekti in teoretiki iz tujine, ki v obliki gostujočih profesorjev utrjujejo povezanost fakultete v mrežo uveljavljenih arhitekturnih šol po svetu. Rok Žnidaršič

Foto Damjan Gale

Ustvarjalno okolje univerze je prostor sprememb, ki jih poganja vedoželjnost strokovnjakov, nakopičeno znanje se bogati z njihovim dvomom. Akademsko okolje slovenske arhitekture je bilo ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani zaznamovano s hotenjem ključnih osebnosti tiste dobe. Jože Plečnik je imel 48 let; njegova ljubljanska in praška dela takrat še niso obstajala. V uvodniku zbornika študentskih del prve generacije je kolektivno razpoloženje na takratni Tehniški fakulteti povzel z besedami: »Iz čistega veselja prihaja ta knjiga: mladi smo in živi.« Tudi pozneje so študij arhitekture v Ljubljani vodili uveljavljeni arhitekti. Njihove pedagoške metode so bile odraz njihovih nazorov, neodvisni vzporedni svet ustvarjanja v praksi – ves čas zavezani eksperimentu, v iskanju ravnotežja med prejšnjimi (lastnimi) izkušnjami, tradicijo in željo po napredku, raziskovanju novih možnosti. Značilna širina študija je omogočala, da so se v kontekstu šole izoblikovali številni mednarodno uveljavljeni arhitekti, tako na področju načrtovanja kot arhitekturne teorije in kritike. Hkrati je vplivala tudi na razvoj drugih strok, kot so urbanizem, prostorsko načrtovanje, industrijsko in grafično oblikovanje, scenografija, publicistika. Kmalu po ustanovitvi Univerze v Ljubljani leta 1919 je bil na oddelku za stavbeništvo Tehniške fakultete za docenta imenovan Ivan Vurnik, ki je končal študij

AleĹĄ BravniÄ?ar Boginje Od 26. februarja do 19. aprila 2020

Mala galerija, vstop prost

Intervju Aleš Bravničar Fotograf, direktor fotografije in režiser Aleš Bravničar, nagrajenec Slovenia Press Photo in avtor številnih mednarodnih razstav, je svojo fotografsko pot po čudovitem svetu boudoirja in erotike začel pred dvajsetimi leti.

Njegov filmski pristop in skrbno izurjeno oko za še tako droben žarek svetlobe sta porodila serijo izjemno senzualnih podob, ki jih je Bravničar leta fotografiral po najbolj intimnih kotičkih sveta ter redno objavljal v večini

svetovnih izdaj najbolj znanih revij za moške in na stenah znanih galerij po svetu – od Trienala v Milanu do Galerije Mall v Londonu in v okviru Art Basla v Miamiju.

Boginje. Ženske, vedno znova ženske. Azijske religije jih priznavajo na tisoče, pri nas jih v verskem diskurzu – razen Matere Marije – ni, tudi slovenska mitologija je revna z ženskimi junakinjami. V umetnosti pa pogosteje prihajajo v ospredje predvsem kot avtorice. Vas ženske navdihujejo že ves čas ustvarjanja, na tej razstavi se jim globoko klanjate.................................... Zadnjih deset let je bilo moje delo osredotočeno na fotografiranje »resničnih« žensk in deklet, ki so močne, neodvisne, samostojne. So sestre, hčerke, matere, žene, umetnice, podjetnice in vizionarke. Nekatere so le eno od naštetega, druge vse skupaj. Želim si pokazati grobo in prvinsko moč žensk, kot so jo v podobi boginj Atene, Nike in Here poznali že stari Grki tisoče let pred stripovskimi franšizami superjunakinj založb Marvel in DC. Ženske so zame neskončen navdih in popolnoma druga galaksija, ki jo z veseljem odkrivam, počasi in po en planet za drugim.

jo vrhunsko estetiko. V umetnosti sta estetika in etika sestri in na vaši razstavi lahko uzremo obe. Lepoto prizora ustvarja pogled, ki gleda s spoštovanjem, in je zanj golota razsežnost svetega. Nikoli nisem razumel, česa se sramujemo, ko smo goli.Tako kot v veliko jezikih tudi v slovenščini poznamo besedi za »evin kostum« – biti nag in biti gol. Medtem ko je golota nekaj nebeškega in prvinskega, besedo nag uporabljamo zaničevalno in v konotaciji spolnosti. Ne glede na rabo teh sinonimov bi nam morala biti za zgled vsa umetnost, ki se je kljub strogim verskim pritiskom zlasti v renesansi obrnila na golo človeško telo in ga pokazala v vsej prvinskosti, brez odvečnih krpic.

Drugi spet so zapisali, da erotika pušča domišljiji prosto pot, pornografija pa ne pušča ničesar. Erotika vedno zmaga nad pornografijo s svojo estetiko in dobrim okusom. Tanka linija med njima je dandanes torej določena le z višino knjižne police.

Golota. Nikoli niste zdrsnili v vulgarnost, vaše fotografije diha-

Erotika. Kaj vse je potrebno, da pričarate takšno vrhunsko doživetje, ki pri vas nikoli ne zdrsne v pornografijo? Če bi vedel, kaj je razlika med erotiko in pornografijo, bi se zdaj že smehljal z naslovnice revije Time. Eni pravijo, da je erotično v čipki in svili, pornografsko pa v mreži in usnju.

Svetloba. Goloto oblačite v svetlobo in tako uporabljate eno od osnovnih vizualnih načel umetnosti, ki ustvarja čarobnost. Fotografi so čudna sorta ljudi – na tisoče evrov porabijo za aparate, luči, objektive in drugo opremo, potem pa dobijo občutek, da so si s tovrstno investicijo zagotovili vstopnico za bogato prihodnost. Vendar še zdaleč ni tako. Nujna je predvsem naložba v osebni fotografski razvoj. Zdi se jim, da lepo dekle pred objektivom zadostuje za dobro fotografijo. Toda obstaja ogromna razlika med čudovito fotografijo in fotografijo čudovitega dekleta na njej. Šele ko znaš estetsko zanimivo kombinacijo svojega subjekta in svetlobe ujeti v vizualno smiselno celoto, si na pravi poti k dobri fotografiji. Za to pa so potrebni znanje in dolga leta izkušenj.

Pokroviteljica Male galerije

dr. Manca Košir

Od 18. septembra do 10. novembra 2019

Nino Mihalek Zrak–zrak

Letalska fotografija

Fotografske razstave v Mali galeriji Vstop prost

Od 13. novembra 2019 do 5. januarja 2020

Gregor Radonjič

Metakrajine – vzporedne resničnosti Izbor velikoformatnih fotografij

V sodelovanju s Fotogalerijo Stolp v Mariboru

Od 8. januarja do 23. februarja 2020

Ana Kučan

L’Espace Infini Podobe Versajskega vrta, ki so nastale v samem stičišču nature in kulture.

Od 26. februarja do 19. april

Od 16. junija do 13. septembra

Aleš Bravničar

Armin Smajlović

Serija senzualnih podob, ustvarjenih v najbolj intimnih kotičkih sveta za revijo Playboy.

Jazz fotografija Ob 61. Jazz festivalu Ljubljana

Od 22. aprila do 14. junija

Marina Peran Lekič Hvalnica kamnu

Kako ujeti svetlobno spreminjanje kamenega okolja.

Pokroviteljica Male galerije

Boginje

SneĹžna kraljica Opera

TO, 10. decembra 2019, ob 18. uri Premiera, ponovitve do 17. decembra PO, 1. junija 2020, ob 20. uri Linhartova dvorana Gallusova dvorana

Intervju Matthew King

Kako se Andersenova pravljica zlije z glasbenim tokom? Libretist Andrew McKinnon je pravljico izbral zaradi številnih slikovitih likov in prizorov, za katere je menil, da so imenitna snov za opero. Zgodba ima veliko zanimivih tem: osamljenost, željo po tovarištvu, pogum, iskanje resnice. Ob teh privlačnih prvinah delo dopušča tudi humor in lahkotnejše ozračje. Anderson je bil zelo veren pisec, vsa zgodba je neke vrste krščanska alegorija, a te teme so pomembne tudi tistim, ki ne verujejo. Z vidika glasbe iz teh krščanskih plasti vznikne več pomembnih prvin: ponavljajoča se božična pesem »Rože cvetijo pa spet ovenijo, a detece srečamo nekega dne« se v operi pojavi v različnih oblikah, nekaj

koralno zastavljenih odlomkov, ki jih odpoje zbor, pa dramatičnost naglasijo podobno kot korali v Bachovem pasijonu. Kako se lotevate glasbenih slogov? Nekje sem zasledila opis: skladatelj je razložil, da glasba v prizoru »niha med schönbergovskim ekspresionizmom in Griegom z odtenki Kurta Weilla«..... Res je. Glasba se poigrava z različnimi slogi. Prvi prizor, v katerem Kaja ugrabi Snežna kraljica, se giblje med Schönbergom, Griegom in Kurtom Weilom. Slišimo vrtinčenje snežink (pikolo nad visokimi toni godal), ki prerašča v snežni vihar, in brenčanje kraljičinih »snežnobelih čebel« pa tudi vodilne motive Snežne kraljice v e-molu in ledeni 12-tonski vrsti. V prizoru, ko Gerdo ujame čarovnica, se glasba nagiba k madžarskemu melosu in klezmerju. Ko sreča govorečega vrana in kraljično, ki ji posodi zlato kočijo, pa povzame značilne oblike baročne opere z uverturo v imitacijskem načinu, z recitativi, arijami, bachovskim koralnim preludijem in zmagoslavno koračnico v Händlovem slogu. Prizor, ko jo zajamejo razbojniki, sem napisal kot prismuknjen kabaret. V glasbi zasledimo tudi vpliv jazza; uporabil sem polimetrijo, pri čemer se ponavljajoči se ritmični vzorci prepletajo z ostinatnim oz. hodečim basom (walking bass).

Kako ste doživljali premiero? Premiera je bila v čudoviti cerkvi v Kentu, tako da je spominjala na cerkvene praizvedbe oper Benjamina Brittna iz šestdesetih let. Londonska premiera je bila v Centru Southbank leta 1994, večkrat je bila uprizorjena na izjemnem prizorišču Colourscape. Pred kratkim je bila ponovljena v produkciji ene od londonskih univerz. Kakšna so občutja ob slovenski izvedbi opere? Zelo se je veselim. V veliko čast mi jo bo slišati v slovenskem prevodu. Kaj na splošno menite o operah za otroke? Zelo jih imam rad. Napisal sem jih kar nekaj, ena je bila v celoti za zasedbo osnovnošolskih otrok. Moja zadnja opera Hamelinski piskač je bila lani izvedena v Salzburgu in v njej je nastopalo ogromno mladih. To je bilo res posebno doživetje! Morda trenutno skladate kaj za otroke? Ob 75-letnici zmage nad nacizmom in obletnici izkrcanja v Normandiji sem napisal nekaj pesmi za otroški zbor. Čisto zadnja stvar, ki sem jo zložil, pa ni za otroke; gre za transkripcijo Wagnerjeve Valkire za komorni orkester. Premiera je bila na Škotskem višavju, s hčerko pa se bova udeležila izvedbe v inverneški stolnici. Katja Konvalinka 51

foto DraženŠokčević

Lahko opišete okoliščine nastanka opere? Snežna kraljica je moja prva opera. Napisal sem jo že leta 1992, ko sem imel komaj štiriindvajset let. Nastala je po naročilu slovite britanske sopranistke Jane Manning, ki je poklicno pot posvetila novi glasbi. Takrat je imela lasten ansambel izvrstnih mladih glasbenikov z imenom Jane‘s Minstrels. Snežna kraljica je bila namenjena za njihovo božično predstavo. Uprizorili so jo z mladimi pevci, izbranimi v šolah grofije Kent blizu Londona. Nastopali so trije mladi solisti – v vlogah Gerde, Kaja in kraljične – ter mladinski pevski zbor.

TO, 10. decembra 2019, ob 18. uri Premiera

PE, 31. januarja 2020, ob 18. uri Premiera

Matthew King

Afriški živalski raj

Opera za šolarje druge triade

Glasbena igra za predšolske otroke in šolarje prve triade

Libreto: Andrew McKinnon po pravljici Hansa Christiana Andersena; režija: Eva Hribernik

Glasba: Anton J. Kropivšek; libreto: Tomaž Vrabič; režija: Eva Hribernik

Koprodukcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče, Glasbena matica Ljubljana, Cankarjev dom Linhartova dvorana 7’50 EUR

Koprodukcija: Glasbena matica Ljubljana, Cankarjev dom, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana

Hlapec Jernej in njegova pravica

Pokroviteljica kulturnovzgojnega programa

Festival Zlata paličica

v Cankarjevem domu iCankar Gledališka predstava Rožnati trikotnik Gledališka predstava Hlapec Jernej in njegova pravica Gledališka predstava

Štihova dvorana 7’50 EUR

Foto Željko Stevanić

Snežna kraljica

Od 28. septembra do 5. oktobra 2019

Darilo abonentom SO, 30. novembra 2019, ob 17. uri

SO, 18. aprila 2020, ob 15. in 17. uri

NE, 5. aprila 2020, ob 15. in 17. uri

Peter in volk

Feri Lainšček in Lojze Kranjčan

Koprodukcija: Opera in Balet SNG Maribor, Gledališče Koper Linhartova dvorana

Na dvorišču

Zverjasec in Zverjašček

Glasbena pravljica

Glasbena predstava Kosovelova dvorana

Film po knjižni uspešnici Julie Donaldson in ilustratorja Axla Schefflerja

PO, 23. decembra 2019, ob 17. uri

Oton Župančič

Mehurčki

Gledališka predstava Produkcija: Gledališče Koper Linhartova dvorana SO, 11. januarja 2020, ob 17. uri

Od 5. do 10. leta

Moj prvi abonma

Svetlana Makarovič

Kosovirja na leteči žlici Produkcija: Slovensko ljudsko gledališče Celje Linhartova dvorana

Foto Uroš Hočevar

SO, 8. februarja 2020, ob 17. uri

Afriški živalski raj Glasbena igra

Koprodukcija: Glasbena matica Ljubljana, Cankarjev dom, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana Štihova dvorana

Kosovirja na leteči žlici

SO, 7. marca 2020, ob 15. in 17. uri

Peter Svetina

Kako zorijo ježevci Lutkovna predstava

Cena abonmaja 38 EUR Vpis do 30. novembra 2019 Posamezna predstava 7‘50 EUR

Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor Kosovelova dvorana

SO, 30. novembra 2019, ob 18. uri

SO, 18. januarja 2020, ob 18. uri

Pesem o Odiseju

Gregor Strniša

Rapsodiseja za dva po Homerju

SLO blues

Produkcija: Cankarjev dom Štihova dvorana

Klub CD

Glasbena predstava

PE, 22. februarja 2020, ob 18. uri Od 11. do 15. leta

Mark Haddon, Simon Stephens

Abonma Ivan

Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa Foto Matevž Čebašek, iluistracija Barbara Stupica

Gledališka predstava

Pesem o Odiseju

NE, 22. marca 2020, ob 18. uri

Večer srečnih začetkov#3

Miti, stvarjenja

Pripovedovalsko-glasbena predstava Produkcija: Cankarjev dom, 23. Pripovedovalski festival Klub CD

SO, 14. decembra 2019, ob 11. uri

NE, 19. aprila 2020, ob 18. uri

Snežna kraljica

Boštjan Gorenc - Pižama

Opera za otroke v dveh dejanjih

Moj lajf

Koprodukcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče, Glasbena matica Ljubljana, Cankarjev dom Linhartova dvorana

Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor Kosovelova dvorana

Darilo abonentom Vstopnica za razstavo Ideja

Produkcija: SNG Maribor Linhartova dvorana

Lutkovna predstava

Cena abonmaja 38 EUR. Vpis do 30. novembra 2019 Posamezna predstava 7‘50 EUR

SR, 16. oktobra 2019, ob 20. uri

Od januarja do junija 2020

De-set

Abonma Liffe po Liffu

Plesna predstava Produkcija: Umetniško društvo M&N DC Linhartova dvorana 15, 12, 10* EUR

Šest filmov 30. LIFFa Uvodne predstavitve: Marcel Štefančič jr. Program bo objavljen decembra 2019 Glavni pokrovitelj festivala LIFFe

SO, 28. decembra 2019, ob 19.30

Cirque Eloize Hotel

Od 15. leta in za odrasle

Gallusova dvorana 19, 22, 26, 30, 34, 19* EUR

Abonma Cankar

Januarja 2020 (več terminov)

2020

Gledališka predstava Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom Gallusova dvorana 16, 18, 22, 26, 13* EUR SO, 8. februarja 2020, ob 20. uri

Solistika

Glasbena predstava

De-set

Koprodukcija: Familja in MGL Klub CD, 15, 13* EUR NE, 22. marca 2020, ob 18. uri

Večer srečnih začetkov #3

Miti, stvarjenja Produkcija: Cankarjev dom, 23. Pripovedovalski festival Klub CD, 7‘50 EUR

Darilo abonentom Vstopnica za razstavo Ideja Cena abonmaja 49 EUR. Vpis do 16. oktobra 2019

Pripovedovalsko-glasbena predstava

23. Pripovedovalski festival Od SO, 21., do NE, 29. marca 2020

22. Pripovedovalski festival, Krvava izba

je pripovedovanje zgodb, pa naj bodo te ljudske ali avtorske, naj pripadajo ustnemu izročilu ali izhajajo iz konkretnega življenja pripovedovalcev, še pred umetniškimi ambicijami izvajalcev eden od najpomembnejših in najosnovnejših načinov človeškega sporazumevanja. Tako pripovedovanje kot aktivno poslušanje sta veščini, ki ju je pomembno spodbujati tako v okviru odrskih dogodkov kot v vsakdanjem komuniciranju. Tudi zato ker ob primatu vizualnih podob ta, za oči skopa umetnost zahteva kar nekaj predanosti. Pripovedovalec mora zaupati moči besede, glasu, giba in pogleda – to ima namreč na voljo, ko za poslušalstvo gradi zgodbo na odru. Poslušalec pa mora umiriti glasen um, pogled obrniti navznoter in pustiti domišljiji, da gre, kamor jo vodi pripovedovalec. Tako se v zgodbi v konkretnem času in prostoru srečata pripovedovalec in poslušalec. Takšen način sporazumevanja z zgodbo pa nujno zamaje tudi hierarhijo med njima. Morda je najbliže opisu pripovedovalskega dogodka misel, da smo ob poslušanju pripovedovalca kot poslušalci v njegovi družbi. V letu 2020 se festivalski program posveča vprašanju razmerja med prostorom in zgodbo. Skozi odrske pripovedovalske produk-

cije in dogodke, teoretična predavanja in izobraževanja bodo pripovedovalci, glasbeniki, predavatelji, pisci razmišljali o tem, kako izkušnja prostora in pokrajine določata pomene zgodbe, ki je izrasla iz njiju, kako so včasih ljudje z zgodbami udomačevali divjo, človeku nevarno naravo, kako imaginarni svetovi, ki smo si jih izmislili, poglabljajo razumevanje naših svetov, ter kako lahko dobra pripoved s svojo vsebino zaznamuje in spremeni pomen konkretnega prostora. Zanimalo nas bo, kako lahko zgodbe v spominu pripovedovalcev živijo kot pokrajine in kakšna pripovedovalska forma je potopis. Na festivalu se bodo med drugimi zvrstili večer kreacijskih mitov in večer resničnih zgodb ter niz razmišljanj na temo razmerja prostora in zgodbe. Gostili bomo več tujih predavateljev in pripovedovalcev, med drugimi judovsko pripovedovalko Shonaleigh Cumbers, ki se kot ena redkih pripovedovalk v Evropi lahko pohvali z nepredstavljivo obsežnim repertoarjem zgodb, saj je ena od poslednjih drut’syl, živih nosilk judovske pripovedne tradicije. Teoretični del festivala pripravljamo v sodelovanju z mednarodno platformo za krajinsko arhitekturo Landezine in revijo Outsider. Špela Frlic programska vodja festivala 57

Foto Nada Žgank

Ljubljanski pripovedovalski festival je eden najstarejših tovrstnih v Evropi. Pod naslovom Pravljice danes ga je ustanovila ter ga dolga leta v sodelovanju z urednicama Ireno Matko Lukan in Alenko Veler vodila pripovedovalka, pisateljica in pesnica Anja Štefan. V dvajsetih letih se je tako uveljavil kot osrednji in najpomembnejši tovrstni dogodek v našem prostoru, ki vsako pomlad z bogatim izborom ljudskih vsebin ter različnih domačih in tujih pripovedovalcev pritegne široko odraslo in otroško občinstvo. Od leta 2017 Pripovedovalski festival pod novim vodstvom vse bolj postaja tudi ustvarjalna platforma – prostor raziskovanja, mednarodnega, produkcijskega in umetniškega povezovanja ter razvijanja novih vsebin, ki si za izhodišče jemljejo naslednji vprašanji: Kako nas lahko z odra danes nagovori najstarejša literatura, ki se je primarno izoblikovala skozi ustni prenos? In kaj vse je še lahko pripovedovanje kot performativna forma? Skrbno izbrane zgodbe, poglobljene in vešče interpretacije nam vedno znova potrjujejo, da so ljudske pripovedi lahko še kako sodobne in aktualne, da so lahko gradivo, s pomočjo katerega razmišljamo o sodobnem času. Festival pa vsa leta obstoja izhaja tudi iz močnega prepričanja, da

ČE, 9. aprila 2020, prostori CD

Aprila 2020

Kulturni bazar

Transgeneracije

Nacionalni medpodročni projekt, ki ga pripravljajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo s partnerji v izvršni produkciji Cankarjevega doma, je v prvi vrsti strokovno usposabljanje, namenjeno strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, kulturi ter strokovnim delavcem drugih področij, ki se kreativno povezujejo s kulturo. Vrata Cankarjevega doma pa s številnimi aktivnostmi odpremo tudi študentom različnih študijskih smeri ter vsem, ki jih zanimata kultura in kulturno-umetnostna vzgoja.

Dvanajsti Kulturni bazar bo ponudil pester program predavanj, predstav, predstavitev, delavnic in drugih dogodkov. Program strokovnega usposabljanja bo objavljen januarja 2020 na spletni strani www.kulturnibazar.si, kjer vse leto najdete aktualne informacije kulturno-umetnostne vzgoje. Udeležba na Kulturnem bazarju je za vse obiskovalce brezplačna.

Osrednji slovenski festival mladinske ustvarjalnosti iz gledališke, plesne, literarne, likovne, stripovske, fotografske in video umetnosti Prostori CD, brezplačne vstopnice

Od 26. februarja do 7. marca 2020

Fabula 2020

Foto Nada Žgank

18. festival Literature sveta V Fokusu festivala so Igre moči oz. vloge moči znotraj literarnih, političnih, osebnih in javnih odnosov. Klub CD, Štihova dvorana, brezplačne vstopnice

TO, 10. septembra 2019, ob 18. uri

Kritika

Rojena iz maternice umetnosti (Baudelaire) Posvet o pomenu in vlogi umetnostne kritike Sodelujejo: Aleš Novak, uprizoritvene umetnosti; Aleksander Bassin, vizualne umetnosti; Jani Virk, literatura; red. prof. dr. Gregor Pompe, glasba; Simon Popek, film; povezuje: Uršula Cetinski; prirejata: Cankarjev dom, Festival Borštnikovo srečanje Povezuje: Uršula Cetinski Prirejata: Cankarjev dom, Festival Borštnikovo srečanje Steklena dvorana Lili Novy, vstop prost

Od januarja do junija 2020

Od misli do klika

Pozitivna psihologija

Predavanje o razvoju naprav in sistemov BCI (Brain Computer Interface) Sodelujejo: dr. Maryam Alimardani, Francesco Fernandes, mag. Erika Mondria, Michael Mondria V sodelovanju s festivalom Speculum Artium, Delavski dom Trbovlje Kosovelova dvorana, brezplačne vstopnice

8. sezona cikla predavanj Katja Krasko Šteblaj Tina Bončina Katja Jerovšek dr. Damijan Perne dr. Dušan Rutar dr. Miran Možina dr. Darja Zaviršek dr. Katarina Beguš Kosovelova, Linhartova dvorana, posamezno predavanje 10 EUR, ves cikel 50 EUR

SR, 19., in ČE, 20. februarja 2020, ob 19. uri

Delavnica Marka Pogačnika Tema prvega večera je proces, na osnovi katerega nastaja večrazsežni prostor, tema drugega večera pa je povezana z avtorjevo novo knjigo Ples Zemljine preobrazbe, ki omogoča večplasten pogled v dogajanje planetarnih sprememb. Štihova dvorana, 8, 6* EUR

ČE, 17. oktobra 2019, ob 11. uri

35. Slovenski knjiĹžni sejem Od TO, 26. novembra, do NE, 1. decembra

EUNIC Logo

mesto v gosteh

v fokusu

Size variations

prišla pobuda, da bi ustvarili nekaj skupnega, ni bilo dileme: odločili smo se, da že utečeni bilateralni noti ob letošnji 35. obletnici sejma dodamo še multilateralno in v fokus postavimo našo celino, Evropo. Pobuda, ki jo je podprlo tudi predstavništvo EU v Sloveniji, je zasnovana na konceptu univerzalnosti, ki ga v sebi nosi združena Evropa. Odkar je filozof Immanuel Kant izpričal občost razsvetljenskega projekta skozi misel, da človeštvo doseže svojo »odraslost« tedaj, ko začne misliti avtonomno in svobodno, odtlej je evropski projekt temeljil na načelih svobode izražanja in z njo objavljanja, širjenja svobodne misli, ki je svoj vrhunec doživela v idealih francoske revolucije, svoje pravno varstvo pa v okviru utemeljitve avtorske pravice in koncepta intelektualne lastnine. Ta svobodna in objavljena misel, ki jo vsebujejo knjige, skozi stoletja doživlja različne pojavnosti in ena od njih je danes tudi internetna, ki je bila predmet živahnih debat v okviru sprejemanja Direktive EU o avtorski pravici na spletu, v okviru fokusa Evropa pa bo na letošnjem sejmu tema, o kateri bodo evropski intelektualci razpravljali o pomenu literature v digitalni dobi. Evropski fokus sejma pa si želi biti tudi glasnik zelene meje. Odkar smo se Evropejci navadili prečiti notranji trg brez nadzora, pa plačevati v isti valuti od

Ljubljane mimo Trsta do Pariza, smo zares dobili občutek, da smo pripadniki iste celine – in takšno zeleno mejo imamo za zagotovilo intelektualne in osebne svobode, ki jo želi s svojim duhom širiti tudi Slovenski knjižni sejem. Schengenski prostor nam v okviru Evrope daje notranjo varnost, obenem pa simbolno predstavlja tudi vrednote razsvetljenstva, ki jih pooseblja odprti prostor knjižne misli. Univerzalnost nam Evropejcem v resnici zagotavlja šele iskrena pripadnost lokalnemu. In letos je priložnost, da ob univerzalni Evropi na sejmu predstavimo bit slovenske okrogline, Prekmurja. Sto let je namreč minilo, odkar je leta 1919 s Trianonsko pogodbo slovenski del Pomurja pripadel matični domovini in s tem omogočil, da se je panonski svet Štefana Küzmiča, ki je leta 1771 v prekmurski knjižni jezik prevedel Sveto pismo, spojil z osrednjo Slovenijo, ki je knjižni jezik zgradila na združitvi osrednjega in vzhodnega, prekmurskega. Tako se bo Murska Sobota – po Tolminu, Radovljici in Postojni – letos predstavila kot mesto v gosteh ter počastila svojo močno književno naravnanost in univerzalnost lokalnega, ki ga ne omejuje več varovana meja kot nekoč med Jugoslavijo in Madžarsko, pač pa zelena meja človekovih svoboščin, ki bivajo v samostojnih kulturnih in državnih entitetah, a v okviru skupne in enotne geopolitične celine. Luka Novak

Ilustracija Maja Gspan po izvorni podobi Mihe Maleša z dovoljenjem lastnice avtorskih pravic Travice Maleš Grešak

Ko smo konec leta 1990 Slovenski knjižni sejem temeljito prenovili, mu dodali vsebine in dogodke, uvedli Debatno kavarno, Založniško akademijo in Forum za obiskovalce, smo imeli v mislih slovensko prireditev z močno univerzalno noto........ Dogodek, ki je bil svojčas zgolj razstava tekoče slovenske knjižne produkcije, se je tako v 21. stoletju razvil v eno največjih kulturnih prireditev v Sloveniji, ki s številom prodanih knjig in izmenjanih mnenj lepo odraža posrečeno zmes duhovnosti in materialnosti, kakršno pooseblja založniška panoga. In četudi je pariški Salon du livre, ki nam je bil vedno za dober zgled prepletanja knjigotrštva in kulturništva ter na katerem je Slovenija letos nastopila kot gostja v okviru evropskega fokusa, v finančnem smislu obširnejši (francoska založniška branža je osemdesetkrat večja od slovenske), mu današnji Slovenski knjižni sejem po pomenu in simbolnem kapitalu nima veliko zavidati. S tem da smo vpeljali državo gostjo, smo sejmu poleg osrednje vloge v slovenski književni kulturi dodali tudi mednarodno noto in tako so se s pomembnimi avtorji in zanimivim programom predstavile najprej Francija, zatem Italija, pa nemško govoreče Nemčija, Avstrija in Švica ter lani Madžarska. Ko je letos z zveze kulturnih inštitutov EUNIC (European Union National Institutes for Culture)

Program Cankarjevega doma za otroke in mladino

TO, 26. novembra 2019

Hlapec Jernej in njegova pravica Po motivih istoimenskega Cankarjevega dela SR, 27. novembra 2019

Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture Glasbena predstava SR, 27. novembra

ČE, 28., in PE, 29. novembra 2019

Pesem o Odiseju Rapsodiseja za dva po Homerju

PE, 29., in SO, 30 novembra 2019

ČE, 28., in PE, 30. novembra 2019

Peter in volk Glasbena pravljica

sLOLvenski klasiki v živo Neresno predavanje o resni literaturi

Peter in volk

NE, 1. februarja 2019

Enci benci Katalenci Glasbena predstava

Foto Tiberiu Marta

Martin in Gregor ali od junaka do bedaka Gledališka predstava

Kulturno in znanstveno srediĹĄÄ?e Slovenije

kongresi prireditve dvorane tehnika ekipa organizacija

6363

kongres@cd-cc.si

Akademija strojniĹĄtva 2019 100 let strojniĹĄtva TO, 26. novembra 2019, ob 20. uri Gallusova dvorana

PO, 1. junija 2020, ob 20. uri Gallusova dvorana

torej ERC-projekta, kakršnih je bilo v Slovenijo v dveh desetletjih podeljenih le peščica. Prav ERC-projekti pa predstavljajo najbolj prestižen del evropskega raziskovalnega prostora zato, ker povezujejo vrhunsko znanost in uporabno vrednost te znanosti v širšem družbenem okolju. In to mora biti cilj večine znanosti, ki jo ustvarjamo: da torej neposredno sodeluje in pomaga družbi za boljše življenje, za boljši jutri vseh. Fakulteta za strojništvo izrazito krepi prav sodelovanje z industrijo in drugim gospodarstvom, saj pravzaprav ni industrijskega subjekta, ki ne bi bil odločilno odvisen tudi od strojniških rešitev, ki morajo ob popolni globalizaciji dosegati svetovno raven za dolgoročno preživetje na trgu. Več kot polovico vseh prihodkov na Fakulteti za strojništvo ustvarjamo iz projektnega in industrijskega sodelovanja, kar je naša ključna ambicija in usmeritev. Dokazali smo že, da lahko na podlagi znanstvenega dela uspešno prenašamo znanje v prakso in s tem pomagamo slovenski industriji, ki prispeva več kot 35 % BDP v Sloveniji, s tem pa osmišljamo celovito delovanje na vseh segmentih akademskega ustvarjanja. Glede na dosedanji obseg in pomen sodelovanja z gospodarstvom zagotavljamo, da lahko ta prenos znanja še nadgrajujemo ter s tem neposredno vplivamo na rast gospodarstva in družbe.

Ob tem pa sta eden od ključnih izzivov fakultete in celotne slovenske družbe tudi izobraževanje in razvoj inženirjev, magistrov in doktorjev strojništva v okviru kakovostnega in sodobnega pedagoškega programa na treh študijskih stopnjah. Del programa je usmerjen v projektno-aplikativne, drugi pa v razvojno-raziskovalne vsebine, ki že v osnovi nakazujeta različne potrebe in pogoje dela. Tehnika in z njo strojništvo se intenzivno in hitro spreminjata, zato morajo temu slediti pedagoške vsebine in metode, ki se prilagajajo aktualnim razmeram v industriji in znanosti ter medsektorskim potrebam. Omenjena širina in interdisciplinarnost študija, spremenljive zahteve in vsebine v industriji, informacijska tehnologija, zagotavljanje praktičnega inženirskega znanja in pristojnostih pri delu v individualnih in malih skupinah, pri praktičnih primerih in s pravimi inženirskimi orodji ter usvajanje mehkih veščin tako terjajo najrazličnejše študijske pogoje in prakse. Prav to so naši izzivi na pedagoškem področju v prihodnjih letih, seveda ob upoštevanju virov in infrastrukture, za katere upamo, da se bodo izboljšali v najkrajšem času, saj prav inženirji ključno vplivajo na gospodarski razvoj ter s tem blaginjo in razvoj celotne družbe. prof. dr. Mitjan Kalin dekan Fakultete za strojništvo UL 65

foto DraženŠokčević

Foto arhiv Fakultete za strojništvo

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je vodilna slovenska in mednarodno prepoznavna ustanova na tem področju ter kot ena od ustanovnih članic iz tehnike v letu 2019 praznuje 100-letnico delovanja. Strategija fakultete sledi uravnoteženi raziskovalni, strokovnorazvojni in pedagoški dejavnosti, s čimer lahko najbolje izpolnjuje svoje poslanstvo v akademskem okolju, gospodarstvu in širši družbi. Osnova za izpolnitev vseh omenjenih ciljev ter prebojnosti in inovativnosti v uporabnem znanju je kakovostno in vrhunsko znanstveno-raziskovalno delo, pri katerem pogosto posegamo po najvišjih priznanjih in nagradah v Sloveniji, kot so Zoisove nagrade in priznanja, Puhova priznanja in nagrade ter celo jabolko navdiha. Vse pogosteje pa smo priznani tudi v mednarodnem prostoru. Znanstveno-raziskovalni dosežki, ki posegajo v temeljne zakone in spoznanja, v zadnjih letih objavljeni v najprestižnejših revijah, kot so Nature energy, Nature communications, Scientific reports, Advanced functional materials, Applied energy ipd., dokazujejo, da smo znanstveno in strokovno svetovno primerljiva fakulteta na povsem novih področjih, o katerih pred leti še ni bilo niti govora. Toda znanje tehnike mora preiti v realno življenje in v zadnjih dveh letih smo prejeli kar dva izmed najprestižnejših evropskih projektov,

Kongresi in strokovna srečanja 24. aprila 2020

Od 5. do 6. septembra 2019

Delavnica Mednarodnega združenja za kongresno dejavnost ICCA

3. forum ACER za Integriteto in preglednosti energetskega trga

Od 15. do 17. maja 2020

Od 20. do 21. septembra 2019

Konvencija in zbor članov Zveze Lions klubov, Distrikt 129, Slovenija

SiNAPSINA nevroznanstvena konferenca Od 2. do 5. oktobra 2019

Od 21. do 23. maja 2020

11. Evropski kongres športne medicine

13. Slovenski oftalmološki kongres z mednarodno udeležbo

Od 10. do 12. oktobra 2019

Mednarodna konferenca Evropskega združenja za vaskularno medicino

XXXVIII. Derčevi dnevi

Od 23. do 25. oktobra 2019

Od 9. do 12. junija 2020

48. Mednarodni simpozij o klinični farmaciji

Letno srečanje Evropske skupine za populacijski pristop

Od 9. do 13. marca 2020

Od 28. junija do 2. julija 2020

Konferenca Mednarodnega združenja za industrijske baterije in akumulatorje

Mednarodna konferenca o napredku v robotski kinematiki

Od 20. do 21. marca 2020

23. Schrottovi dnevi Od 18. do 19. marca 2020

Od 26. do 28. marca 2020

Slovenski ginekološki kongres

Foto arhiv Fakultete za strojništvo

8. Slovenska konferenca o zdravljenju odvisnosti

Od 28. do 29. maja 2020

Sejmi, festivali, izobraževanja ČE, 26. septembra 2019

POMP forum Konferenca o vsebinskem marketingu Klub CD, kotizacija ČE, 10. oktobra 2019

B2B konferenca

Od 1. do 3. oktobra 2019

19. Festival za tretje življenjsko obdobje 5. Dao Yah – Festival celostnega zdravja Prireja: Proevent d.o.o. Prostori CD, razstava in odprti oder, vstop prost

Klub CD, kotizacija ČE, 7. novembra 2019 SO, 19., in NE, 20. oktobra 2019

Karierni sejem

MineralFest Sejem mineralov, fosilov in nakita

Prireja: Styria digital marketplaces d.o.o. Prostori CD, vstop prost

Prireja: Conventio d.o.o. Velika sprejemna dvorana, 5 EUR, na dan 6‘50 EUR; popusti za šolarje, upokojence in družine

Od 26. novembra do 1. decembra 2019

SO, 19. oktobra 2019

Prirejata: Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS in Cankarjev dom Prostori CD, vstop prost

Maraton pozitivne psihologije

35. Slovenski knjižni sejem

Prireja: Skupina Primera d.o.o. Linhartova dvorana, Drugo preddverje, 89 EUR, posamezno predavanje 15 EUR

Od 25. do 30. maja 2020

ČE, 14., in PE, 15. novembra 2019

Velika sprejemna dvorana, vstop prost

Čar lesa Razstava o lesu in izdelkih iz lesa

22. Slovenski festival vin Prireja: Proevent d.o.o. Velika sprejemna dvorana, Prvo preddverje, dnevna vstopnica 30 EUR

SO, 16. novembra 2019

TEDxLjubljana 2019

Prireja: TEDxLjubljana Gallusova dvorana, 20 EUR

Kulturne prireditve drugih organizatorjev PE, 13. septembra 2019, ob 20. uri

NE, 17., PO, 18., in TO, 19. novembra 2019, ob 19. uri

Riblja čorba Se čuje i bez struje akustični koncert

Prifarski muzikanti koncert Zaljubljeni Prifarci

Prireja: SDP Group d.o.o. Gallusova dvorana, 23‘90, 27‘90, 32‘90, 36‘90, 42‘90 EUR

Prireja: KUD Prifarski muzikanti Gallusova dvorana, 15, 20, 25, 30 EUR SO, 30. novembra 2019, ob 19.30

TO, 8. oktobra 2019, ob 20. uri

Pink Floyd History Posvečeno legendam rocka Prireja: Predodrom d.o.o. Gallusova dvorana 25, 29, 34, 39, 44 EU SO, 12. oktobra 2019, ob 19.30

Deva Premal & Miten z Manosom

Richard Clayderman koncert Prireja: Vitapop d.o.o. Gallusova dvorana, 31, 40, 47, 56 EUR NE, 1. decembra, ob 18. uri

Potujoča muzika 2019 Koncert združenih izbranih mladinskih zborov Slovenije ob svetovnem dnevu zborovske glasbe

Prireja: OM Vesna Forca s. p. Gallusova dvorana, 29, 36, 43, 53 EUR

Prireja: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Gallusova dvorana, 7, 9 EUR

SO, 19. oktobra 2019, ob 20. uri

SO, 14. decembra 2019, ob 19.30

Luka Šulić Štirje letni časi The Four Seasons – Vivaldi & More

27. Managerski koncert Prireja: STJ d.o.o. Gallusova dvorana

Prireja: Predodrom d.o.o. Gallusova dvorana 33‘90, 37‘90, 43‘90, 49‘90, 59‘90 EUR

PE, 20. decembra 2019, ob 20. uri

NE, 3. novembra 2019, ob 20. uri

Gallusova dvorana, 26, 29, 34, 38, 49 EUR

Gala večer z Janom Plestenjakom Prireja: Izstopaj d.o.o.

Lola Astanova koncert Prireja: Songevents d.o.o. Gallusova dvorana 36, 40, 45, 54 EUR

SO, 9. novembra 2019, ob 19.30

NE, 22. decembra 2019, ob 19.30

Cvetje v jeseni muzikal Prireja: TMK d.o.o. Linhartova dvorana, 25, 29 EUR

Anna Oxa koncert

SO, 7. marca, ob 20. uri

Prireja: Star produkcija d.o.o. Gallusova dvorana 36, 39, 44, 49, 69 EUR

Mi2 gala akustični koncert Prireja: Izstopaj d.o.o.

Foto Nada Ĺ˝gank

Kulturni in kongresni center Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana, Slovenija T (01) 24 17 100 E info@cd-cc.si S www.cd-cc.si Vodstvo Uršula Cetinski generalna direktorica Barbara Štukelj direktorica poslovnega sektorja mag. Breda Pečovnik direktorica kongresno-komercialnega sektorja Karmen Klučar direktorica tehničnega sektorja Kulturno-umetniški program Ingrid Gortan vodja programa resne glasbe, opere in baleta Bogdan Benigar vodja programa jazza in glasb sveta Andrej Jaklič vodja gledališkega in sodobnoplesnega programa Simon Popek vodja filmskega programa Nina Pirnat Spahić vodja razstavnega programa Barbara Rogelj vodja kulturnovzgojnega in humanističnega programa Služba za trženje programa in odnose z javnostmi Saša Globačnik vodja

program Cankarjevega doma sofinancira

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija) T +386 (0) 1 24 17 299 E vstopnice@cd-cc.si Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnic tudi pri pooblaščenih prodajalcih (M holidays, Petrol, Kompas, Alpetour, mojekarte.si idr.), po telefonu +386 (0) 1 24 17 300, ob delavnikih od 11. do 13. in od 15. do 16. ure, ter na spletu www.cd-cc.si. Razstave v Galeriji CD so odprte od ponedeljka do sobote od 10. do 19. ure, v četrtek do 21., ob nedeljah in praznikih do 18. ure. Pridržujemo si pravico do spremembe programa in cen vstopnic. Cene vstopnic za nekatere prireditve bomo objavili pozneje, ko bodo znani stroški uprizoritev oz. gostovanj. Za večino prireditev priznamo 5-odstotni popust ob nakupu vstopnic na www.cd-cc.si.

* Z zvezdico so označene cene vstopnic s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence. Starejši od 65 let in upokojenci lahko ob nakupu v Informacijskem središču CD uveljavljajo 5-odstotni popust tudi na druge kategorije sedežev.

uredila Damjana Kenda H. zlektorirala mag. Sonja Košmrlj oblikovala mag. Maja Gspan tehnično uredil Edin Alibešter fotografije na ovitku zunanjost Matevž Čebašek notranjost Branko Cvetkovič ilustracija grafita na ovitku Miha Artnak tisk Collegium Graphicum d.o.o Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, zanj Uršula Cetinski, generalna direktorica Septembra 2019