Page 1

Razigrani

ob 40. obletnici


CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.018.54:78(497.4Vrhnika)(091) GLASBENA šola (Vrhnika) Razigrani : ob 40. obletnici Glasbene šole Vrhnika / [avtorja besedila stripa Martin Lavrič, Nina Demšar ; ilustr. stripa Jernej Žumer ; fotografija Fotostudio TIM, arhiv GŠV]. - 1. natis. - Vrhnika : Glasbena šola, 2016 ISBN 978-961-285-550-5 287707904


Razigrani

ob 40. obletnici Glasbene ĹĄole Vrhnika

4OT LE


Kazalo vsebine TA OBVEZNI DEL

5

O ZBORNIKU

10

PREBERIMO JANOVO ZGODBO

11

TO SMO MI 23 PIHAJMO, TROBIMO IN UDARJAJMO 23 Končni cilj je igranje v orkestru ali komorni skupini 23 Nekoč učenka, danes učiteljica 24 Čista pozitiva 25 Od septembra do pomladi 26 ČRNE IN BELE TIPKE, ČAKAJO NA PRSTE GIBKE (Anja Štefan) 27 Spomini so zame izključno ljudje 27 Nekaj utrinkov moje poti na Glasbeni šoli Vrhnika 28 MEH ZA NASMEH 32 Oblikovanje zemljevida učnih ciljev v glasbenih šolah 32 Kje je boljše, v Sloveniji ali na Hrvaškem 34 VEDNO BOLJ PRIJAZNA 36 To ni matematika 36 Vključili smo tudi učence nauka o glasbi 37 ŽABICA, KOBILICA, KONSKI REP IN POLŽ – KAJ PA ONI DELAJO V 40 GLASBENI ŠOLI? Brez muje se še čevelj ne obuje 40 Utrinki 41 DOBER GLAS SEŽE V DEVETO VAS 43 O solopetju na glasbeni šoli Vrhnika 43 LEPA, NEŽNA IN VEDNO UPORABNA 45 Spominski utrinki mojih petintrideset let 45 DISCIPLINA IN VZTRAJNOST 48 Hiti počasi 48 Vprašajmo učiteljico 49 DIRIGENT JE KOT KRALJICA PRI ŠAHU 52 Kdaj gremo spet v Piran? 52 Pihalni in simfonični orkester 54 IZ MAJHNEGA JE ZRASLO VELIKO 56 Trio Rupnik - začetki 56 Sax Ladies 58 NAŠI VELIKI PROJEKTI ZADNJIH NEKAJ LET

61

Koncerta maša 61 Vstali feniks 61 ABBE 62


Oto&Rusi 63 Veseli maj 64 Božično drevesce 65 Koncerti ob 40. Obletnici Glasbene šole Vrhnika 66 Big band s prijatelji 66 Meh za nasmeh 67 Pisani svet glasbe 68 Maček Muri 69 Slavnostni koncert ob 40. obletnici Glasbene šole Vrhnika 70 Snemanje Maček Muri 72 Koncert na festivalu festinice v Slovenski filharmoniji 73

STARŠI O NAS

75

UČENCI O NAS

79

KLEPET OB KAVI

83

”TAKLE MAMO“

87

ZAPOSLENI

91

STATISTIKA

92

Glasba je življenje Glasbeni šoli Vrhnika ob 40-letnici Zahvalno pismo

75 75 76

Rade se vračajo 83 Spomini 84 … da bo vsaj v Filharmoniji lahko igral 87 Obisk koncerta v Ljubljani 87 88 Pri teoriji v drugem razredu Priklon 88 89 Pri pouku NOG 89 Iz učilnice 7A

Nagrajenci 92 Učenci, ki so uspešno opravili sprejemni preizkus na srednjo ali višjo stopnjo 103 Zaposleni 105

Križanka 108 Nagradna križanka 109


4


Ta obvezni del Nagovor ravnateljice Dominike Naveršnik

Glasbena šola je na Vrhniki delovala že v 40. letih prejšnjega stoletja. Pouk raznovrstnih inštrumentov je potekal v okviru osnovne šole, glasbeno izobraževanje pa je bilo že pred tem pomemben del cerkvenih pevskih zborov, pihalne godbe in delovanja prosvetnih kulturnih društev. Tedanji učitelji Milan Stibil, Stane Habe in Drago Bitenc so poučevali tudi na domu. 59-ega leta je bila glasbena šola celo že ustanovljena, pa nato pet let kasneje ukinjena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in ustreznega strokovnega kadra. Letos torej ne praznujemo 40 let glasbenega izobraževanja na Vrhniki, ampak ustanovitev glasbene šole s pravno-formalnim statusom, ki zagotavlja kontinuiran in sistematičen razvoj glasbenega izobraževanja. Začetki so bili skromni: v samo štirih prostorih na Tržaški ulici 14 na Vrhniki in v skromnih prostorih stare krajevne skupnosti v Borovnici. S tremi redno zaposlenimi učitelji in štirimi zunanjimi sodelavci, ki so poučevali 155 učencev. Podpora občine in angažiranje vodstva šole, ki so dosegli boljše prostorske pogoje, pomeni velik korak za glasbeno izobraževanje otrok in mladostnikov v našem okolju. Za to vsem, ki ste pomagali, da glasbeni pouk danes poteka v nekdanjem domu JLA v energetsko prenovljenih prostorih z novo svežo podobo, iskreno hvala. V glasbeni šoli danes poučuje 37 strokovno usposobljenih učiteljev, vpisanih pa je 462 učencev. V vseh teh letih je s pomočjo Glasbene šole Vrhnika Slovenija bogatejša za 35 profesionalnih glasbenikov, 14 učencev trenutno nadaljuje glasbeno izobraževanje na srednji stopnji, 10 pa je študentov visokošolskih glasbenih izobraževalnih inštitucij doma in v tujini. V glasbeni šoli deluje že 19 različnih instrumentalnih oddelkov, 6 orkestrov, številne komorne skupine in od leta 2007 tudi plesni oddelek. Kot nekdanja učenka te šole naj povem, da je moji odločitvi za nadaljevanje glasbenega izobraževanja botroval tudi, pri pedagoškem delu tako pomemben, vzgled. Učitelje vrhniške glasbene šole sem dojemala kot izredno entuziastične, strokovno podkovane ljudi, ki so radi opravljali svoje delo. Iz zbornice se je venomer slišal smeh in navdušenje nad življenjem in glasbo je ''okužilo'' vse v šoli. Predanost in ljubezen do svojega poklica je ostala stalnica med zaposlenimi tudi v težjem obdobju pred petimi leti, ko nesoglasja niso načela kvalitete pedagoškega dela. Hvaležna sem, da notranja želja do igranja in predajanja glasbenega znanja mlajšim generacijam še vedno gori in se izraža na vrsto različnih ustvarjalnih načinov.

5


Poslanstvo, namen glasbenega izobraževanja, pa ni le izobraževanje profesionalnih glasbenikov in plesalcev. Je tudi doseganje ustreznega znanja za delovanje v ljubiteljskih plesnih skupinah, instrumentalnih ansamblih, orkestrih in pevskih zborih. Dejstvo, da ima glasbena šola nepogrešljiv in večplasten vpliv na kulturno okolje, smo želeli izraziti tudi na Slavnostnem koncertu ob 40. obletnici, ko so se na odru zbrali učenci in učitelji glasbene šole, z njimi pa še člani lokalnih pevskih zborov in nekdanji učenci; tako tisti, ki so danes profesionalni glasbeniki in učitelji, kot glasbeniki, ki so še vedno aktivni v ljubiteljskih zasedbah. Številčnost nastopajočih na jubilejnem koncertu in številčnost glasbenih društev v vrhniški okolici nas navdaja s ponosom in zaupanjem, da glasbena šola izpolnjuje svoj namen. V tem letu mineva tudi 200 let, odkar je prva javna glasbena šola v okviru ljubljanske normalke odprla svoja vrata. In 40 let, odkar je naša lokalna skupnost prepoznala pomen slovenskega sistema glasbenega šolstva kot javnega dobra: omogočiti glasbeno in kulturno izobrazbo čim večji populaciji otrok. V vseh teh letih smo našim učencem podajali osnovno glasbeno izobrazbo in razvijali ljubezen do glasbe. Tako tistim najbolj nadarjenim, ki dosegajo najvišja priznanja na tekmovanjih in se odločajo za pot profesionalnega glasbenika, kot vsem tistim, ki se odločajo za igranje v lokalnem orkestru ali petje v pevskem zboru. Izobrazili smo vrsto mladih, ki svojo ljubezen do glasbe izražajo z obiskovanjem kulturnih dogodkov, in tudi veliko mladih, ki skozi glasbo lepšajo vsakdan v krogu svoje družine. Z vsakim posameznikom in z vsemi skupaj pa lahko rečemo, da smo glasbo približali ljudem. In na to smo ponosni! Praznujmo torej možnost glasbenega izobraževanja, ki nam omogoča razvijanje in ohranjanje lastne kulturne dediščine, in s tem spoznavanje lastne identitete kot osnove za ustvarjanje boljšega sveta, in nenazadnje za osebno svobodo vsakega od nas. Ravnateljica GŠ Vrhnika, Dominika Naveršnik

Nagovor župana občine Vrhnika Stojana Jakina 40. letnica glasbene šole na Vrhniki!

Glasba je ena tistih vej kulture, ki najbolj zaznamuje naše zemeljsko poslanstvo. Z glasbo se rodimo, ob njej rastemo in prisotna je tudi, ko se poslovimo. Nismo vsi enako nadarjeni za njeno podajanje ali dojemanje, vendar nam pri tem lahko pomaga znanje, ki ga pridobimo na različne načine. Eden od najboljših je zagotovo izobraževanje preko primerne glasbene šole. In tega se zavedamo že dalj časa tudi na Vrhniki. Že v dvajsetih letih preteklega stoletja so bili aktivni godbeniki, učenje posameznih inštrumentov pa je potekalo ljubiteljsko. Poskusi organiziranega izobraževanja segajo v sredino prejšnjega stoletja, vendar so bile tedaj ovire previsoke in tako je glasbena šola v pravem pomenu besede pričela delovati šele leta 1976.

6


Že sam pogled na število vpisanih učencev (155) in število oddelkov (6) nam kaže, da se je k izvedbi pristopilo z vso resnostjo. In uspehi zato niso izostali. Ker je trend pač tak, da se ob dobrem delu tudi zanimanje med občani veča, je iz leta v leto število učencev naraščalo, povečalo se je tudi število oddelkov. Jasno je, da so bili ob začetku tudi prostorski problemi, ki so ovirali delo, pa je le to vseeno bilo zelo uspešno. Po osamosvojitvi Slovenije pa je glasbena šola pridobila prostore v nekdanjem domu JLA, kar ji je dalo dodaten zalet. In danes šolo obiskuje 465 učencev, katere uči 37 učiteljev. Kot vsaka dejavnost v našem življenju je tudi glasbena šola podvržena vzponom in padcem in glede na kvaliteto tistih, ki šolo zaključujejo, lahko mirno rečem, da je šola v vzponu. Zato je ob jubileju še kako pomembno, da ima šola jasne cilje, predvsem pa , da imajo jasne cilje tisti, ki šolo vodijo. Zato gre ob tem jubileju tudi iskrena zahvala ravnateljici gospe Dominiki Naveršnik in njeni ekipi, kot tudi vsem, ki so kakorkoli v preteklosti in danes pomagali pri doseganju uspehov. Župan občine Vrhnika, Stojan Jakin

Nagovor župana občine Borovnica Bojana Čebele Štirideset let delovanja, štirideset let bogatenja

Obletnice so vedno priložnost, da se zazremo v preteklost, obujamo spomine, ocenjujemo uspešnost. Hkrati pa ob izmuznjenih priložnostih in pridobljenih izkušnjah načrtujemo tudi prihodnost in iščemo nove izzive. Štirideset let uspešnega delovanja Glasbene šole Vrhnika pomeni množico mladih, ki so in še imajo priložnost ter možnost obogatiti svoj pogled v svet. Glasbeno udejstvovanje zahteva poleg drugih sposobnosti namreč vrline, ki so še kako pomembne v današnjem svetu: red, disciplino, vztrajnost, trdno voljo ... Zelo pomembno vlogo odigrajo tudi čustva. Ruski filozof Georgij Valentinovič Plehanov pravi: »Z besedo človek človeku predaja svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva.« Ni presenetljivo, da nas glasbena umetnost spremlja že stoletja in da je pomemben in pogosto prepoznaven del kulture naroda, njegov bogat zaklad. Izpopolnjuje nam življenja, gradi mostove, nam je v oporo in v veselje; svet zvokov je univerzalni jezik, razumljen brez besed. Organizirano glasbeno izobraževanje mladih pomembno krojijo starši, profesorji in lokalne skupnosti, ki skrbijo za delovanje ustanov. V glasbenih šolah se rojevajo novi talenti, v njej ali tudi pozneje nastajajo nove skupine, zbori, orkestri, krepita se prijateljstvo in sodelovanje. Marsikomu je bilo učenje not, durov in molov, lestvic in ključev najprej obšolska dejavnost, koristno preživljanje prostega časa, nato je glasba postala njegov poklic. Še posebej me radosti dejstvo, da imajo otroci v naši, borovniški kotlini glasbo zelo radi, se zavedajo njenega pomena in vedno z veseljem nastopajo.

7


V veselje mi je, da lahko ob lepem jubileju uspešnega delovanja Glasbene šole Vrhnika izrazim čestitke in zahvalo za delo in trud v preteklosti. Vsem, ki so in še sooblikujejo zgodovino ustanove, v katero je že od ustanovitve vključen tudi borovniški oddelek. Da je bila pot uspešna, potrjujejo uspehi na različnih tekmovanjih, predvsem pa število mladih, ki z veseljem obiskujejo pouk in se vpisujejo vanj. To hkrati pomeni dolžnost, da zgledno sodelujemo in ustvarjamo spodbudno okolje tudi vnaprej, poiščemo in izrabimo nove priložnosti. Le tako bo naša skupna prihodnost ustvarjalna, bogatejša in bo v borovniški in sosednjih občinah kulturno življenje še vrsto desetletij prepredeno z glasbeno umetnostjo. V današnjem hitrem tempu življenja nam ravno kultura ponudi trenutke, ki odženejo skrbi, nas umirijo, upočasnijo, opomnijo, da se zazremo vase in okoli sebe. Predvsem pa nas napolnijo s pozitivno energijo, ki jo lahko delimo tudi med soljudi. Župan občine Borovnica, Bojan Čebela

Nagovor župana občine Log-Dragomer Mirana Stanovnika Vsak od nas si je verjetno kdaj zaželel, da bi iz kakega inštrumenta privabil glasbo, ki bi bila prijetna za ušesa in dušo. Tudi sam imam osebno izkušnjo, vendar s harmoniko niti približno nisem dosegel nivoja mojega očeta, ki je bil zelo vesel ljudski godec s klavirsko harmoniko. Veselje do vsakovrstne glasbe pa v meni še vedno ostaja. Učenje glasbe sem izkusil le toliko, da znam še kako spoštovati glasbenike z vseh področij. Mnogokrat se premalo zavedamo, koliko truda, energije in znanja je potrebno vložiti v osebo ali orkester, da vse zveni ušesom všečno in ob takih trenutkih se je potrebno ozreti tudi k pedagogom, ki so združeni v glasbenih šolah. Ponosni ugotavljamo, da vrhniška glasbena šola praznuje častnih štirideset let delovanja. Kljub temu da začetki niso bili uspešni, pa lahko kasneje beležimo nenehno rast na vseh področjih. Ko s preigravanjem številk ugotovimo, da iz vrhniške glasbene šole pride skoraj vsako leto en tako uspešen učenec, da svojo kariero nadaljuje kot profesionalni glasbenik, moramo biti na to ponosni. Ob vsem tem ne smemo prezreti dejstva, da je glasba zelo pomemben dejavnik pri ohranjanju narodne zavesti oziroma domoljubnosti, ki nam je včasih zelo manjka. Ob vsem tem razmišljanju in hvalevrednem jubileju se mi poraja le to, da v imenu naših občank in občanov in seveda lastnem imenu iskreno čestitam in se zahvalim vsem deležnikom za srčnost in profesionalnost pri opravljanju svojega dela in zaželim Glasbeni šoli Vrhnika v nadaljevanju tako prihodnost, da bomo nanjo tako kot sedaj lahko vsi ponosni. Župan občine Log-Dragomer, Miran Stanovnik

8


Nagovor župana občine Horjul Janka Prebila Vedno znova sem vesel, ko lahko spremljam napredek kakšne dejavnosti, ki nudi radost ne le tistim, ki se z njo ukvarjajo, temveč širšemu krogu ljudi. Glasbeno udejstvovanje naših učencev in glasba nasploh je ena od teh reči. Mnoge ure, ki jih namenjate glasbi, se ne kažejo le v številnih prireditvah, ki ste jih v letih vašega delovanja priredili, temveč tudi v razvoju osebnosti dekleta ali fanta, ki z odločitvijo za glasbo ali ples sprejme zavezo, da bo del svojega prostega časa namenil vajam ter da bo svoj talent delil z drugimi. Kot oče štirih odraslih otrok in dedek pa vem, da si moramo svoj urnik prilagoditi tudi starši in stari starši. Zato je toliko bolj dobrodošlo, da se ure poučevanja kar se da približajo prebivališčem otrok. Hvaležen sem, da si za  to prizadeva tudi vaša glasbena šola, predvsem ker so preko tega v zadnjih letih nastale mnoge glasbene zasedbe – ansambli. Zahvaljujem se vam za sodelovanje na prireditvah, ki so organizirane na območju naše občine, mi pa si bomo še naprej prizadevali, da bo občina tudi v naslednjih letih glasbeni šoli stala ob strani s svojim finančnim prispevkom. Vse čestitke za jubilej! Župan občine Horjul, Janko Prebil

9


O zborniku Ko je napočil čas priprave zbornika ob 40. obletnici GŠ Vrhnika, sem vedela, da to ne bo lahek zalogaj. V bistvu me je bilo strah. Razlogov za mojo skrb je bilo kar nekaj: kdo bi želel napisati nekaj svojih misli in jih želel deliti z nami, komu naj rečem, kdo se bo ukvarjal z zgodovino, kje so podatki o nagrajencih, kdo vse je poučeval na šoli, kdo bo priganjal župane, da spišejo kratek nagovor, … Iz vseh teh razlogov sem, po pravici povedano, z delom odlašala kar se da dolgo. In ko ni bilo več časa za odlašanje, šla v akcijo. Na prvem mestu moram povedati, da mi je motivacijo zelo dvignil naš knjižničar Martin Lavrič, ko je predlagal, da zbornik naredimo bralcu bolj zanimiv. Sama sem bila sicer nad idejo navdušena, vendar nisem vedela, kako naj bi to storili. Martin je takoj predlagal predstavitev zgodovine v obliki stripa. Ideja je bila všeč tudi ravnateljici in takoj se je lotil dela. Njegova neverjetna domišljija in strokovno znanje, podprto z zgodovinskimi dejstvi, so obrodili prijetno osnovo za našega risarja. Preden sva se z Jernejem prvič srečala, sem se spraševala, koga bomo dobili, bo velik umetnik, ki živi v povsem svojem svetu, bo razumel naše želje, bo to nek »odštekan model«, bo …. Jernej Žumer je res v redu fant. Takoj je razumel kaj si želimo in v eni uri smo bili zmenjeni. Ko je njegove črno-bele skice, še preden so bile končane, že barvala moja hčerka, sem vedela, da imamo pravega. Prositi Slovenca, da napiše pohvalo, pozitivno izkušnjo, anekdoto ali le opiše lep dogodek je resnično težko, še težje je Slovencu napisati kaj takega. A kljub temu sem se odločila učitelje, starše in učence prosit za sodelovanje. In rezultat je bil izjemen. Toliko lepega in prijetnega je nastalo izpod peres naroda, ki tako težko napiše kaj pohvalnega. Moram priznati, da so me prav posebno ganili prispevki naših učiteljev in na tem mestu priznam, da so me njihove iskrene in srčne misli močno prevzele in hkrati v meni dvignile zavest in ponos, da delam s tako izjemnimi ljudmi. Prav vsak njihov zapis je del njihove duše, njihovega življenja, razmišljanja, ki je tesno povezan z njihovim delom, njihovo ljubeznijo do glasbe in ljubeznijo do učencev in poučevanja. Zato bi se na tem mestu rada najprej zahvalila naši šefici, kot jo vsi radi kličemo, in ona to vedno sprejme z nasmeškom, da je verjela vame in mi dala praktično proste roke pri pripravi zbornika. Zahvalila bi se Martinu za vse njegove ideje in praktične nasvete, zahvalila bi se vsem, ki ste si vzeli čas in prispevali svoj vsebinski delež, … in nazadnje tudi Milici, Zdenki, Jeleni in Marku, brez katerih mozaik Glasbene šole Vrhnika ne bi bil popoln. Spoštovane kolegice in kolegi, lepo je delati z vami. Nina Demšar, pomočnica ravnateljice

10


Pozdravljeni, moje ime je Jan in z Glasbeno šolo Vrhnika sem povezan že 40 let. Vas zanima, kako se je vse skupaj začelo? Pridite z mano.

11


Razburljivi dan obÄ?inske uprave

Jan prisostvuje na otvoritvi

12


Presenetljivi dogodek v Borovnici

Vedno zanimive vaje godalnega ansambla

13


Trojno veselje glasbene ĹĄole

14


15


Glasbena popotovanja

Novi Ä?asi

16


Big band in pihalni orkester

17


Vsi sodelujemo.

18


19


Pas de deux, plie, cabrole

20


Tako, moja zgodba se tu konča. Vas pa vabim, da na Glasbeni šoli Vrhnika ustvarite svojo nepozabno zgodbo! Nasvidenje! ln ne pozabite izpolniti nagradne križanke!

21


22


To smo mi PIHAJMO, TROBIMO IN UDARJAJMO Na predstavitvi inštrumentov za učence okoliških osnovnih šol: »In sledi številčno največji oddelek glasbene šole, tako po številu učencev, kot po številu različnih inštrumentov. Kljunasta in prečna flavta, klarinet in saksofon pa trobenta in pozavna. Potem pa so tu še fagot, tuba, bariton in oboa.« Oboa? In na očeh se otrokom nariše velik vprašaj. »Ja, oboa, podobna klarinetu, vendar z drugačnim jezičkom.« nadaljuje učiteljica glasbene šole, ki jih vodi skozi predstavitev. Inštrument opišejo, ga poslušajo in primerjajo s klarinetom. Počasi se vprašaj umakne in otroci so se naučili nekaj novega. Takrat pa: »Pa sklanjajmo besedo oboa. Oboa, oboe, oboi, oboo, pri oboi, z oboo?!« Na tem mestu se vedno postavi vprašanje, ali je oboo lažje igrati ali sklanjati. In ne samo oboa, tudi trobenta je poseben izziv. »Kaj moramo narediti, da se trobenta oglasi?« »Pihamo v trobento,« se vedno glasi odgovor. In nato učenec piha in piha in vsi skupaj ugotovijo, da nekaj ne dela prav. »No, pa pokaži, kaj zares delaš, da se trobenta oglasi.« Učenec našobi ustnice in zatrobi. Nato poskusijo tudi mladi poslušalci in tako spoznajo razliko med pihali in trobili. Kot zadnja se predstavijo tolkala. Tu se ponovno pojavijo neznane besede: marimba, kastanjete pa cajon … vendar te niso več važne. Otroci so že nemirni in na tem mestu jih učiteljica povabi, da uporabijo inštrument, ki ga vedno nosijo s seboj, svoje roke in sodelujejo pri izvajanju. Na ta način se razbremenijo strogosti pravilnega vedenja na koncertih in se ponudi možnost sodelovanja. In ploskanje v ritmu ob koncu skladbe vedno preide v aplavz.

Končni cilj je igranje v orkestru ali komorni skupini Oddelek pihal, trobil in tolkal ni samo največji na šoli, ampak tudi najbolj raznolik, saj zajema skoraj vse inštrumente s tega področja. Izredno veseli smo, da našo glasbeno šolo obiskuje tudi nekaj učencev oboe in fagota, ki sta sicer v glasbenih šolah redkeje zastopana inštrumenta. Učenci oddelka pihal, trobil in tolkal sodelujejo na vseh prireditvah na šoli in izven nje, sodelujejo na nastopih Zveze primorskih glasbenih šol, gostujejo na drugih glasbenih šolah in se udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj, kjer dosegajo izjemne rezultate.

23


Kar pa naše učence najbolj veseli, je igranje v komornih skupinah in orkestrih. Zadnja leta se naši učitelji vedno več ukvarjajo s komorno igro in na šoli deluje kar nekaj stalnih in priložnostnih komornih skupin. Na šoli delujejo trije orkestri, kjer sodelujejo učenci pihal in trobil in so veliko veselje naših učencev, saj navdušeno sodelujejo v vseh treh. Pred štirimi leti je bil ustanovljen tudi big band, ki je postal izjemno priljubljen pri naših starejših učencih in seveda pri publiki. Tako nastopi komornih skupin kot tudi orkestrov so bili že večkrat posneti tako avdio kot tudi video. In nekoč, ko predvajalniki za cd-je sploh ne bodo več obstajali, bodo takrat že naši bivši učenci s ponosom kazali posnetke in dejali: »Takrat sem pa jaz zraven igral.« Nataša Puconja, učiteljica flavte

Nekoč učenka, danes učiteljica Oddelek GŠ Vrhnika se je v Horjulu odprl ravno tisto leto, ko sem šla v prvi razred osnovne šole. Z bratom sva kot otroka bila zelo radoživa, zato se je oče odločil in nekega dne rekel: »Zdaj je pa dovolj, gremo v glasbeno šolo!« In smo šli na sprejemne preizkuse. Jaz sem začela svojo glasbeno pot s kljunasto flavto, brat pa s harmoniko. Po dveh letih igranja sem začela igrati na prečno flavto. Spominjam se, da ko smo prvič odprli kovček s flavto, smo ugotovili, da manjka na flavti kakšen ustnik. Nobeden od nas ni znal spraviti tona iz te cevi! Seveda smo potem kmalu izvedeli od učiteljice, da moji flavti prav nič ne manjka in da se nanjo igra drugače kot na kljunasto. Pouk flavte je potekal v učilnicah razredne stopnje v osnovni šoli, po navadi v 4. b, korepeticije so potekale v sobi polni računalnikov. Pouk nauka o glasbi je potekal v učilnici za glasbo in likovno umetnost, kjer je vedno dišalo po glini. Tam so potekali tudi nastopi, kot še vedno, v jedilnici pa so sedeli poslušalci. Pred nastopom smo čakali v knjižnici in se vsak po svoje pripravljali na svoj nastop. V času mojega šolanja na GŠ Vrhnika sem veliko nastopala na šolskih in drugih nastopih, tako solistično kot tudi v komorni zasedbi. V tem času sem se udeležila tudi nekaj tekmovanj, ki so mi prinesla veliko dobrih rezultatov. Spominjam se piljenja tekmovalnega programa - mnogih sobot in nedelj, ki sva jih z mojo učiteljico preživeli skupaj. Nekoč sva pilili program kot učiteljica in učenka, danes kot sodelavki. Kot učiteljica na GŠ Vrhnika sem začela najprej poučevati flavto v Borovnici že kot študentka. Všeč mi je bilo, da sem začela poučevati na manjši podružnici in tako počasi začela nabirati pedagoške izkušnje, kasneje pa sem se priključila še učiteljem na Vrhniki. V teh letih se je šola lepo spremenila in prenovila, med učitelji pa nas je sedaj kar nekaj bivših učencev šole in vsi skupaj se razumemo prav lepo. Bolj ko opazujem naokrog, bolj cenim, da sem tu, na naši glasbeni šoli, kjer se uspehi, dobra sodelovanja ter ideje uresničujejo. Ne dvomim, da bo še dolgo tako. Jasmina Šubic, učiteljica flavte

24


Čista pozitiva Ko sem po osmih letih dela na drugi glasbeni šoli prišla na Glasbeno šolo Vrhnika, sem se spraševala, če sem se prav odločila. Menjati službo in pustiti za seboj vse znano (sodelavce, prijatelje, dobre učence ...) je težko. Vendar so me že na začetku prepričali prijaznost, srčnost in razumevanje ravnateljice Dominike. V sobi s staro opremo brez klavirja, telefona in glasbenega stolpa (ki sem jih bila vajena prej) se je kmalu znašla klaviatura, potem pa še glasbeni stolp, ki ga nujno potrebujem pri svojem delu. Čez dobro leto je v sobi že stal super nov pianino. Omara se polni z novo literaturo, jezički oziroma vso potrebno opremo za učenje saksofona. Za nadarjene učence, ki se odločijo za nadaljevanje šolanja na KGBL ali nastopajo na tekmovanjih, je šola kupila profesionalni saksofon znamke Yanagisawa, ki je od dneva nakupa dalje stalno v uporabi. Za igranje v komornih zasedbah in orkestrih smo dobili nov tenor saksofon. Seveda ni oddelek saksofona nobena izjema, tako je na vseh oddelkih. Ker sem mentorica jazz bandu, potrebujem ozvočenje, ki ga je vodstvo šole omogočilo v najkrajšem možnem času. Pri nakupu opreme sem lahko sodelovala s svojimi predlogi. Za jazz band sem veliko aranžmajev napisala sama. Vodstvo šole je opazilo moj trud in trud ostalih, ki pišejo priredbe ali pa celo lastne skladbe, ter nam kupilo prenosne računalnike z originalnim programom za pisanje glasbe Sibelius. Šola nam vsako leto omogoči udeležbo na številnih seminarjih, mednarodnih kongresih, mednarodnih tekmovanjih in še in še. Tam dobivamo nove kreativne ideje za svoje delo. Na seminarjih sem dobila idejo, da bi lahko tudi naša šola organizirala seminarje preko Ministrstva za znanost, šolstvo in šport s katerimi pridobimo točke za napredovanje. In to z vsebinami, ki jih določimo sami oziroma znanji, ki jih potrebujemo pri svojem delu. Taka organizacija pomeni za ravnateljico in predvsem za pomočnico ravnateljice Nino res veliko dela, pa vendar sta idejo navdušeno sprejeli in tudi realizirali! Pa bi lahko že v začetku zavrnili idejo in si prihranili ves trud. V petih letih, odkar delam tu, gledam še celotno prenovo šole, prenovo notranje opreme, ureditev čajne kuhinje (v kateri si je tako lepo skuhati kavo), prenovo dvorane itd … Vsak dan pridem v šolo, ki se sveti od čistoče (delo naše Milice), vsak tehnični problem z dobro voljo reši naš hišnik Marko, po konferenci me pričaka kava, ki jo skuha tajnica Zdenka (pa to ni v opisu njenih delovnih nalog) … Za vsak problem glede izpitov in drugega dela pihalnega oddelka se obrnem na predstojnico oddelka Natašo in je stvar rešena takoj (to je samo nekaj primerov …). Gledam kako dobro, kvalitetno in kreativno delajo učitelji na tej šoli in s tem dobivam nove navdihe za svoje delo. Ni nepotrebnih prepirov, saj vsak vestno opravlja svoje delo. Seveda se potem tudi sama trudim, si želim prispevati čim več in delati kvalitetno. Zgleduj se, država Slovenija. Zala Kejžar, učiteljica saksofona

25


Od septembra do pomladi Tudi v letu, ko je šola praznovala svoj jubilej, tekmovalci in njihovi mentorji nismo počivali. Tekmovanja so vedno velik zalogaj, tako za nas učitelje še bolj pa za učence, ki zberejo pogum in se odločijo, da se spopadejo z zahtevnejšimi skladbami. Celotno pripravljalno obdobje, ki traja vse od septembra ter do pomladi, zahteva veliko odgovornosti, trdega dela, discipline, odrekanja, dodatnih vaj in nemalokrat tudi slabe volje na robu solza ob že neštetokrat ponovljenem delčku skladbe, ki še vedno ne gre in ne gre. Poleg tega se je potrebno spopasti tudi z razočaranjem, ki lahko pride na plan po kakšnem neuspelem pripravljalnem nastopu ali celo po ponesrečenem delu skladbe na samem tekmovanju. Vendar so učenci z vsako tako

Učiteljica Tanja z Emo in Eleno, 2016. izkušnjo bogatejši in zrelejši. Ker je v tak projekt vloženega veliko truda in garanja, je napredek učencev več kot očiten, veselje in zadovoljstvo, ko je vsega konec, pa sta zato toliko večja. Seveda ne smem pozabiti na starše, ki so ključnega pomena, ker svoje otroke ves ta čas spodbujajo, jim stojijo ob strani, jih tolažijo ter bodrijo, ko jim je najtežje in se iskreno veselijo vseh uspehov skupaj z njimi. Ter seveda, ker jih za neštete popoldneve zaupajo nam, učiteljem. Brez njihove podpore bi bil takšen velik korak, kot je opravljeno tekmovanje, neprimerno težji. Moje tri učenke, Živa Celarc, Ema Mrzelj in Elena Zakrajšek Janevski, so lansko šolsko leto pogumno sprejele izziv ter se vse tri prvič (in tudi zelo uspešno) spopadle s kar tremi tekmovanji. Delo z njimi mi je bilo v veliko veselje. Tanja Repe, učiteljica flavte

26


ČRNE TIPKE, BELE TIPKE ČAKAJO NA PRSTE GIBKE (Anja Štefan) Klavir in orgle, najbolj samozadostna inštrumenta, inštrumenta, ki ne potrebujeta spremljave, inštrumenta, za katera je napisano ogromno »solo« literature. In potem je tu učenec, ki sam čaka pred vrati dvorane na nastop, sam igra, sam gre z odra. In sam zre v gručo razigranih orkestrašev. In da ne bi bil sam, ga postavimo med flavto, saksofon in bobne, ali pa se priključi godalnemu orkestru ali pa popestri zasedbo big banda. In takrat postane del vseh in to je tisto, k čemur stremimo, k skupni igri, k druženju ob glasbi in k druženju z glasbo.

Spomini so zame izključno ljudje Spomini so zame izključno ljudje–njihovi obrazi, kretnje, glas, odnos. Nekako sem vedno menila, da me bodo za spomine prosili, ko bom starejša, pa je prišla prošnja že kar pri 53-tih. Kar najbrž ni slučajno, saj sem prišla poučevat na Vrhniko en mesec po mojem 21-tem rojstnem dnevu, z dvema diplomama v rokah in že nekaj pedagoške prakse iz dijaških in študijskih let. Enajst živih in pedagoško plodnih let na vrhniški glasbeni šoli so me zapečatile osebno in karierno. Kar sem danes, je odsev tudi tega obdobja. Obrazi otrok z Vrhnike in njene okolice so bili vedno topli in prijazni. Otroci tistega obdobja (1984–1995) so bili bolj mirni od otrok iz bližnjega velemesta, delovni, zagnani in predvsem podprti z enako vnemo njihovih staršev. Dolga leta rednega prihajanja učencev k pouku iz Sinje Gorice, Drenovega Griča, Dragomera, Loga, celo Brezovice so pričala o neverjetni vztrajnosti njihovih sorodnikov, tem bolj, če je bilo vpisanih več otrok iste družine. Ostalih dejavnosti ni bilo toliko kot danes, zato je bilo tudi manj (opravičenih) izgovorov glede časa vadenja. In zato niso izostali tudi krasni uspehi. Bolj od nagrad na tekmovanjih pa so v mojem srcu zapisane odločitve otrok in njihovih staršev, da bi se z glasbo radi ukvarjali poklicno in celo življenje. Štiri dijakinje so se sicer ustavile na srednji stopnji, a šest jih je diplomiralo na Akademiji za glasbo v Ljubljani: Edvard, Alenka, Jaka, Blaž, Tjaša in Dominika. Valentina iz Horjula se je vpisala pred kratkim in bo srečna številka 7 iz mojega razreda. Dva izmed teh sta ravnatelja glasbene šole, dva pa kar moja kolega na Akademiji za glasbo. Jaz sem samo spodbujala, ostalo so naredili našteti. Vzporedno s temi krasnimi otroki so v mojih mislih obrazi mojih dragih kolegov in kolegic. Brez njih sploh ne bi mogla uresničiti, česar koli bi se pedagoško lotila. Ravnatelj Viktor, Aco, Marija, Zdenka, Vili, Puci, Darinka, Vesna, Nadica, Urša, Nataša, Dejan, Majda, Jože, tajnica Polona in ostali

27


so bili sanjski kolektiv. Moja druga ali tretja družina. Spodbudni, dobrovoljni in tovariški. Nič ne pretiravam in nisem sentimentalna. Ob vsakdanjih srečanjih, številnih nastopih, izletih ali večerjah bi se lahko spričkali, pa se pravzaprav nismo, zato mi bo to poklicno druženje do konca kariere ostalo kot zgledno. Kar me je najbolj prizadelo v izpolnjevanju mojega poklica iz teh let, je bila tragična nesreča in smrt kolegice in prijateljice Helene Dobrovoljc Klanjšek. Za njo je ostala velika praznina, tako profesorice kot kolegice in koncertantke, s katero sva veliko nastopali. Srčno upam, da ste moji učenci, ki to berete, pozabili kakšno mojo nespretno besedo ali pogled. Ni bilo zanalašč. Nihče ni brez napak. Skušam popraviti na novih rodovih, morda na vaših otrocih, ki jih sedaj vi vodite v glasbeno šolo. Kajti še rada pridem in se odzovem vabilu, da bi še nekaj malega poučevala. In vsakič, ko se pripeljem na Vrhniko, je isto kot na začetku–mali kraj, izvrstna ravnateljica, odlični kolegi, odlični pogoji za delo, glasbena šola kot glasbeno kulturno stičišče in mali glasbeniki z velikimi srci, v katera so starši in drugi sorodniki vgradili ljubezen do kulture in glasbe. Še o čem drugem pa, ko jih bom štela morda 83 … Renata Bauer, učiteljica klavirja in orgel

Nekaj utrinkov moje poti na Glasbeni šoli Vrhnika V Glasbeni šoli Vrhnika – oddelku Horjul sem začela poučevati klavir že kot študentka, 20 let nazaj. Oddelek je od vsega začetka in do nedavnega vodil in postavil na visoko raven moj dragi tast, odličen in priljubljen učitelj harmonike, Tone Pucihar. Njegova ljubezen do glasbe in učencev, dobrohotna in sprejemajoča drža se še zmeraj nalezljivo »sprehaja« med nami, učitelji flavte, violine, harmonike, nauka o glasbi in klavirja, ki nadaljujemo in nadgrajujemo svoje poslanstvo v sozvočju z Osnovno šolo Horjul. V prvem desetletju poučevanja sem še veliko koncertirala, a me je pedagoško delo takoj privlačilo. Začela sem brati, raziskovati, se udeleževati raznih delavnic in izobraževanj po Sloveniji in tujini. Sem hvaležna, da je v šoli zmeraj posluh za to. Odkrivala sem, kaj vse odlikuje dobrega učitelja, kot pravijo veliki klavirski pedagogi in raziskovalci: spodbujanje ljubezni do glasbe in glasbenega izražanja. To lahko učitelj dosega skozi igranje za učence, poslušanje posnetkov z učenci, izbiranje skladb, ki se jih učenci z veseljem učijo in pomoč učencem, da se muzikalno izražajo. Iskreno zanimanje za učence. Dobremu učitelju je mar za učence ne glede na njihove sposobnosti. Jih ima rad in najde načine, da se poveže z vsemi. Kaže zanimanje tudi za druga področja njihovega življenja, spoštuje ideje in želje učencev. Skrb. Dober učitelj skrbi za svoje učence in učenci se tega zavedajo. Ob učiteljevi toplini in skrbi se učenci naučijo zaupati, da jih učitelj posluša in upošteva. Posvečanje. Dober učitelj se posveča vsakemu učencu posebej, da lahko razvije svoje potenciale. Pripravljen je nuditi učencem možnosti izven učnih ur: različne možnosti nastopanja, obiski recitalov in koncertov, skupinske učne ure, pomoč pri uporabi tehnoloških pripomočkov ipd. Spodbudna naravnanost. Vsem učencem, ne glede na stopnjo, zanimanja in sposobnosti, spodbudni učitelji vlivajo pogum in

28


zaupanje. Popravijo napake, a zmeraj povedo tudi, kaj je dobro. Pohvala za trdo delo na učni uri ali obvladovanje težke skladbe pomaga motivirati učence. Poprava napak na poučen in pozitiven način, ki vključuje konkretne in učinkovite napotke, pomaga učencem, da se učijo iz svojih napak. Spodbudne učitelje zanima, kaj deluje, in so iskreno veseli, ko njihovi učenci kažejo napredek. Učenci so v središču njihove ljubezni do poučevanja. Poštenost in odprtost. Dober učitelj si dovoli biti to, kar je, in enako pravico priznava tudi učencem. Pošteno vrednoti učenčeve dosežke glede na njegove sposobnosti. Nepošteno je učencem reči, da je njihovo delo dobro opravljeno, kadar ni. Visoki, a dosegljivi cilji učencem pomagajo, da razvijajo samospoštovanje. Poštene in pravične učitelje spoštujejo tako učenci kot njihovi starši. Občutljivost. Občutljivi učitelji so pozorni na to, kako se njihovi učenci počutijo. Opazijo znake stresa, nelagodja ali zmede in temu primerno prilagodijo svoje lekcije. Razumejo, da imamo vsi dobre in slabe dneve. Hkrati pa znajo zanetiti plamene navdušenja. Občutljivi so tudi na posamezne cilje svojih učencev. Pri nekaterih se osredotočajo na pomoč pri pripravi na nastope, tekmovanja, izpite, pri nekaterih pa zavzamejo bolj sproščen pristop in jih ne izpostavljajo preveč stresnim situacijam. Ugotovijo cilje svojih učencev in storijo vse, kar je v njihovi moči, da jih podprejo. Znajo pojasniti možnosti in so pripravljeni spremeniti smer ob učenčevi rasti in spremembah. Potrpežljivost. Potrpežljivi učitelji dajo učencem čas za premislek o težjih nalogah in čas, da jih obvladajo. Kljub temu potrpežljivost ne sme biti nadomestek za visoka merila glede na posameznega učenca. Strpnost in spoštovanje. Uspešen učitelj je občutljiv za individualnost vsakega učenca in ga spoštuje kot individuuma s kompleksnim čustvovanjem o sebi, svetu in glasbi. Učenci prihajajo iz raznolikega okolja, pogosto s kompleksno družinsko strukturo in lahko imajo različne fizične ali čustvene težave, ki sovpadajo z učenjem klavirja. Nerealno visoka merila lahko vodijo v stres in frustracijo za nekatere učence. Navdušenje in energija. Učenci bodo verjetno bolj motivirani za vadenje in se bodo veselili naslednje učne ure, če je učitelj navdušen nad učencem in so učne ure polne energije. Učitelji, katerih osebnost je bolj introspektivna, analitična in intelektualna, se morajo bolj potruditi za vnos vitalnosti v poučevanje. Strast in sposobnosti navdihovanja. Učitelji so navdihujoči, ko imajo nenasitno željo po učenju, izražanju ljubezni do glasbene lepote in so strastni pri spodbujanju učenčeve komunikacije skozi glasbo. Učitelji pogosto izpolnjujejo svoje glasbene potrebe in ostajajo navdihnjeni z redno vajo in nastopanjem. Tudi igranje učencem pri učnih urah daje pozitiven zgled in kaže na strast do glasbe. Humor. Učitelj in učenec se lahko skupaj smejeta in to zmanjšuje nepotreben stres, lajša težje učne situacije in ustvarja prijetno učno okolje. Prilagodljivost in spontanost. Dober učitelj svoje pedagoške pristope prilagaja potrebam in sposobnostim posameznega učenca, tako da le-ta doživlja uspehe glede na svoje zmožnosti. Prav tako prikroji poučevanje zahtevam posameznega trenutka. Če se učenec slabo počuti, če ni vadil, če česa ne razume, … mora biti učna ura nemudoma prestrukturirana. Spontano ustvarjanje produktivnih učnih izkušenj, ki odgovarjajo na učenčeve potrebe, se lahko doseže z osredotočanjem na eno samo skladbo ali z vadenjem skupaj z učencem, s predlaganjem posebnih dejavnosti, ki vključujejo domišljijo, z različnimi igrami ipd. Pusti se voditi radovednosti in zanimanju učencev. Morda mu ni všeč učenčeva izbira neke skladbe, vendar bo storil, kar je v njegovi moči,

29


da pomaga učencu se naučiti izbrano skladbo, ki jo ima rad. Velikodušnost. Velikodušen učitelj spozna, če bi učenec imel več koristi od drugega učitelja ali bi morda bilo bolje, da se uči drug inštrument ali celo, da preneha z učenjem klavirja. Nekateri učenci morda potrebujejo spremembo, ki je v njihovo dobro. Dobra komunikacija. Dobri učitelji prenašajo koncepte jedrnato in jasno ter vedo, da je pri pojasnilih bolje manj govoriti in več demonstrirati, igrati. Dobro komunicirajo tako z učenci kot njihovimi starši ter tudi s svojimi kolegi. Pomembno je osredotočanje na učenčeve pozitivne strani, ki jih je treba nadalje razvijati. Na ta način tudi slabše strani lažje napredujejo, če je atmosfera prijetna. Učitelj mora resnično poslušati in pretehtati učenčeva razmišljanja. Strokovnost. Veliki učitelji so pripravljeni na vseživljenjsko učenje in si prizadevajo izboljšati svoje

Jan Nagode in Erik Tominec, na prireditvi Pisani svet glasbe ob 40. obletnici GŠ Vrhnika, 18. 5. 2016. delovanje. Se pridružujejo strokovnim združenjem, berejo revije, glasila in bloge o poučevanje klavirja, sodelujejo v delavnicah, mojstrskih tečajih, pedagoških konferencah in so željni izmenjave idej z drugimi učitelji. Radi iščejo nove stvari in jih preizkušajo pri pouku. Vključevanje v dejavnosti organizacij za glasbene učitelje zagotavlja eno najboljših priložnosti za profesionalno rast. Takšno prisostvovanje odraža spoštovanje in predajo visokim merilom glasbenega poučevanja. Organizacijske sposobnosti. Organizirani učitelji so sposobni postaviti realne cilje in usmeriti napredek proti tem ciljem. Učne ure morajo biti organizirane in vključevati raznolike naloge. Znanje. Dobri učitelji so željni znanja o glasbi, poučevanju in učenju. Redno vadijo ne samo za razvijanje svojih pianističnih veščin, temveč tudi, da raziskujejo nove načine približevanja učenčevim potrebam. Uspešni klavirski učitelji znajo: predstaviti glasbene koncepte in veščine, razvijati tehnične veščine in reševati tehnične probleme, razvijati glasbeno

30


branje in slušne sposobnosti, kompleksno poslušati, nuditi učinkovite povratne informacije, prilagoditi gibe učencev zahtevam skladbe (poznavanje fiziologije igralnega aparata), pravilno diagnosticirati probleme in učinkovito iskati rešitve, preprečevati, da se problemi razvijajo, pomagati učencem razvijati poln, bogat klavirski zvok, poučevati ustrezen stil in interpretacijo ogromnega repertoarja klavirske glasbe, pomagati učencem, da najdejo svoj način za izražanje idej, spodbujati ustvarjalnost in raziskovanje, hitro in ustrezno vrednotiti učenčevo učenje, postavljati učencem dosegljive cilje in pomagati pri njihovem uresničevanju, pomagati učencu, da uživa v učnem procesu. Toliko o 8 urnem delavniku … Ker sem bila zelo zahtevna do sebe, sem seveda stremela k vsemu temu. Nekaj mi je šlo zlahka, veliko naštetega mi je še zmeraj izziv. In prav tako kot sem bila zahtevna do sebe, sem bila zahtevna do svojih učencev. Danes vem, kako neposredno se neozaveščen odnos do sebe izraža skozi odnos do učencev. Spomnim se, kako sem včasih pisala v knjižice: »Več vadi« in število klicajev premo sorazmerno s stopnjo jeze. Seveda je zaleglo za morda največ kak teden. Danes vem, da lahko učenca le povabim. In malo je v moji moči, če vsaj v prvih letih ni podpore staršev, ki imajo radi glasbo, ki uživajo ob otrokovem igranju, ki ga spremljajo na nastopih, so ponosni na njegove napredke in dosežke. Danes tudi vem, da učni proces dobro steče, da delujem skozi naštete veščine, ko sem zadovoljna s seboj, ko skrbim zase in za osrečujoče odnose. Danes je že splošno znano, da ima medčloveški odnos najmočnejši vpliv na katerikoli možganski proces; učenje, motivacijo, ustvarjalnost ... Tudi največ lepote prihaja iz osrečujočih odnosov. Vsak učenec mi je dragocen, vsakega imam rada in vsak je tudi moj učitelj. Prisrčni odnosi so visoka vrednota na Glasbeni šoli Vrhnika. Čutim veliko medsebojne podpore, razumevanja in dobronamernosti, kljub seveda tudi konfliktnim situacijam. Piškoti ali pecivo na mizi v zbornici ter vonj po kavi, kadarkoli pridem, pričajo o toplem, domačem, družinskem vzdušju. In prav to vzdušje odpira pot za dobro, kvalitetno in odgovorno delo zadovoljnih učiteljev. Tako danes vidim jaz. Ilonka Pucihar, zadovoljna in ponosna učiteljica v Glasbeni šoli Vrhnika – oddelku Horjul

31


MEH ZA NASMEH Komu se ne prikrade nasmeh na usta, ko posluša Dejanove priredbe, v katerih se vedno skriva njegov nagajivi duh ali pa, ko ga ujameš, ko se glasno smeji z nadstropja višje. In kdo se ne bi nasmehnil Mihu, ki reče po nastopu svojega učenca: »No, tole pa ni bilo slabo.« Drugič pa skomigne z rameni in reče: »Lahko bi bilo še slabše.« in raztegne usta v nasmeh. In kako se ne bi nasmehnil naši Mariji, ki z neverjetnim veseljem in voljo priganja svoje učence po hodnikih glasbene šole in govori: »No dajmo, dajmo.« in jo vidiš, kako si želi, da bi bilo še bolje in še bolje. In tako je bilo v harmonikarskemu oddelku že od nekdaj in bo še dolgo, dolgo časa.

Oblikovanje zemljevida učnih ciljev v glasbenih šolah … ali kratka zgodovina vrhniške glasbene šole … Skozi ta članek bom orisal delovanje vrhniške glasbene šole približno od daljnega leta 1969 pa do danes in verjetno na koncu s futurističnim zaključkom, ko bo zemljevid učnih ciljev že tik pred tem, da pogine ... Torej: 1969……Moj »fotr« se odloči, da bo njegov sinček začel hoditi v glasbeno šolo. In to iz Stare Vrhnike na Vrhniko, kar pomeni peš hojo v skupni dolžini tja in nazaj cca 4 kilometre. To je bil torej njegov CILJ. Ne spomnim se, da bi se kaj upiral, že tako sem doma kazal določena nagnjenja do glasbe. Ob spremljavi gramofona ISKRA sem veselo tolkel z žlico, vilico in nožem po kartonasti škatli, kjer je pisalo »faks helizim«. Torej škatla kjer je bil spravljen pralni prašek. In če je bila prazna in okoli obrnjena, je bil »sound« kar OK. No, harmonika je bila že domači inštrument in sem jo pač »fasal«. Torej, od leta 1969 sem v sistemu zemljevida učnega cilja igranja harmonike. Dobim učiteljico, ki me je uspešno vpeljala v skrivnosti inštrumenta, prstnih redov, neredov in prvih pesmic. Šola: lokacija – sedanji vrtec nasproti pošte ali pa Ljubljanske banke. Velika lesena vhodna vrata, nato levo navzgor po razmajanih, a kompaktnih lesenih stopnicah, nato še ena vrata, pa zopet levo, naravnost, pa vrata, pa desno … in sem not´. Ampak takrat so »prfoksi« lahko kadili med poukom. So lepo sedeli poleg mize, nas poslušali, in če je šlo učencu bolj tako tako, takoj … kazen. Če ti je šlo dobro, jim je pa pripadal en »giftnudl«. Sicer pa so bili učitelji kar spoštljivi do nas. Kakšen »krucifix« je padel, to verjetno še dandanes, fizično so nas pustili pri miru. Šolski inštrumenti so bili pač v duhu tistega časa. Spomnim se starega, že

32


kar lepo obdelanega klavirja v učilnici za teorijo in solfeggio. Harmonike več ali manj Melodija in kakšna Hohnerica. Nastopi in gostovanja so bila, a precej bolj na redko kot danes. Takrat smo šli gostovati v Sinjo Gorico, Podlipo, Ligojno, danes se teh krajev izogibamo, ker je verjetno infrastruktura preslaba, in se gre raje na Nizozemsko, Madžarsko in Hrvaško in še kam bližje. Tako sem drgnil nižjo šolo, proti koncu šestega razreda je postalo malo vroče, ker sem se moral pripraviti za srednjo glasbeno v Ljubljani, pa je bila teorija problem. Več ali manj zaradi tega, ker predmeta nismo jemali preveč resno, kar se začuda dogaja še danes. Ampak četrtinka je bila četrtinka, celinka celinka, višaj višaj. Šola se potem preseli v nove prostore zraven Cankarjevega doma, v Rokodelski dom. V šolo se vrnem tam okoli 1984, takrat že kot učitelj. Torej kot nasprotna stran, za učence »sovrag«. Velik preskok v vseh pogledih. Tako prostorsko kot pedagoško. Večji kolektiv, večja izbira inštrumentov, kakovostnejši pouk. Preden sem prišel na Vrhniko, sem nekaj let učil na Rakeku in Cerknici. Pogoji so bili tam še prav zanimivi. Če je kje v Sloveniji zima ostra, je ostra ravno na tistem koncu. Preden se je pouk začel, je bilo treba najprej zakuriti »gašperčka«, če ne bi po nekaj urah zmrznil. Hišnica je vse pripravila, sam sem samo pritaknil šibico. Nobel, ni kaj! Prava kazen je sledila šele, če si moral na WC, ki je bil zunaj, in še pravi zgodovinski »na štrbunk«. Sicer sem bil pa med čudovitimi ljudmi … nobenega jamranja staršev… moja pritožba o učencu njegovim staršem se je končala marsikdaj na njegovi riti… ali kaj podobnega. Nismo bili bogovi, odnosi s starši so bili korektni. Prav zanimiv je bil način plačevanja šolnine. Učenec je prinesel dinarčke, ti si ga odkljukal, dinarčke spravil v kuverto, to v torbo. Nato ga je bilo treba oddati v tajništvo. In takrat, groza, kje je denar, kuverta je prazna?! Če smo šli s prijatelji »u lajf«, je imel Mesec vedno denar. V bistvu sem bil kot bankomat. Učenci so me »filali«, jaz sem pa samoiniciativno dvigoval, pač odvisno od dnevnih potreb mene in prijateljev. Končalo se je tako, da je moja naslednja plača šla za plačilo šolnine. Ampak četrtinka je bila še vedno četrtinka, metronom je še vedno neusmiljeno štel dobe, učenci pa stalno za njim: pol ali pa četrt dobe … … in pristajam na trgu Karla Grabeljška 3. Večinoma imamo vsak svojo učilnico, čeprav smo prostorsko še premajhni in se je treba tudi seliti in prilagajati. Tu je vse jasno, ni potrebno opisovati situacije, še šolnina se plačuje bolj VARNO, ker danes bi težko vse vrnil …. mogoče s kakšnim bančnim kreditom. Generacije učencev se spreminjajo. Te zadnje generacije računalniških genijev na tablicah so s prsti tako hitre. Na žalost na hitrost prstov pri inštrumentih to ne vpliva. Ampak je potrebno biti vztrajen, vsak učenec je svoj model in ga je treba klesati, da pridemo do zemljevida učnega cilja. In futuristični pogled na šolo: ker je že sedaj stiska s prostori, vidim šolo nekje umaknjeno iz centra mesta, v vsakem primeru stran od zdravstvenega doma, ker imam siren že poln »kufer«. Učenec lepo igra Bacha, uživaš v

33


njegovem fraziranju, dinamiki, lepem tonu … vvvvvviiiiiuuuuuu vvvvvviiiiiiuuuuu. Ampak oni gredo enemu pomagat, zato ne smem biti žaljiv do njih. Šola stoji nekje v smeri Starega malna, pod Planino, prostorna, urejena okolica s parkirnimi prostori za starše in prometnim znakom: Prepovedano za mestne redarje! … in četrtinka bo še vedno četrtinka, metronom bo že skoraj pozabljen, ker bodo vsi učenci igrali točneje kot on … Dejan Mesec, učitelj harmonike

Tinkara Zupan na prireditvi Pisani svet glasbe ob 40. obletnici GŠ Vrhnika, 18. 5. 2016.

Kje je boljše, v Sloveniji ali na Hrvaškem? Zelo težko odgovorim na to vprašanje, ker ima vsaka država svoje prednosti in slabosti. Za enkrat imam več delovnih izkušenj na Hrvaškem v različnih šolah od osnovne glasbene šole pa vse do univerze, v Sloveniji pa samo na GŠ Vrhnika. Iz teh dosedanjih izkušenj lahko rečem, da so mogoče malo boljši pogoji v Sloveniji. Predvsem v smislu boljših pogojev same šole, zgradba je prenovljena in vedno zelo čista (bravo za našo Milico ). Za mene je to bila največja in najlepša sprememba, ker v čistem in lepem okolju je lažje delati. Presenetila me je organizacija šole, ki je na zelo visokem nivoju,  za to sta zaslužni predvsem ravnateljica in pomočnica ravnateljice. Vse funkcionira in vse se da dogovoriti, zaradi česa je lažje delati. Razlika je tudi v sistemu in razdelitvi učnih ur. Na Hrvaškem osnovna

34


glasbena šola traja 6 let. Učitelj ima manj učencev in več učnih ur ( od 4. razreda dvakrat po 45 minut pri inštrumentu) kar pomeni manj učencev in boljšo kvaliteto dela. Dvakrat na teden sta nauk o glasbi in orkester, kar je tudi boljše za učence in učitelje, ne pa tudi za starše … Lahko rečem, da je položaj harmonike kot klasičnega inštrumenta v osnovni glasbeni šoli boljši na Hrvaškem kot v Sloveniji. Verjetno je tako zaradi prevelikega vpliva narodno zabavne glasbe, ki ga ima harmonika tukaj … zaradi tega je mogoče težje delati, ker se moraš konstantno boriti s takšnimi stereotipi. Sem pozitivnih pričakovanj in upam,  da se bo to z leti spremenilo na boljše in da bo harmonika imela enakovreden položaj z ostalimi inštrumenti.

Kvartet harmonik Jaka Mravljak, Mark Turšič, Ana Kovač, Živa Zalar, Božično-novoletni nastop, december 2014.

Sprememba za mene je bila v atmosferi. Imam občutek, da ste Slovenci bolj zadržani. Moji sodelavci na Hrvaškem so bolj družabni in odprti za kakšen pogovor in družbo. Za enkrat tega v Sloveniji še nisem doživela (seveda obstajajo izjeme …). Skratka, zaradi boljših pogojev je boljše delati v Sloveniji, ampak zaradi boljšega počutja in atmosfere je na Hrvaškem bolj sproščeno. Upam, da je to samo zaradi moje prekratke delovne dobe tukaj in da bom še pozitivno presenečena v tem smislu! Marija Vukoja Plavčak, učiteljica harmonike

35


VEDNO BOLJ PRIJAZNA Včasih je bil učbenik za teorijo res duhamoren. Platnice so bile barvne, da ne bo pomote v eni barvi, vsebina črno bela. Mogoče je bilo v njem kakšnih 5 miniaturnih risb, ki jih tudi pobarvati ni bilo mogoče, tudi če bi si tega želel. Naslovi so bili strogi: Ritmične vaje ali pa: Solfeggio. V njih so bile vaje, nobene razlage. Potem pa je bila tu še stroga knjiga z naslovom: Teorija glasbe. Narejena po enakem črno belem kopitu kot ostali dve in verjamem, da se je nauk o glasbi marsikomu zdel grozen že ob pogledu na literaturo. Danes je povsem drugače. Naslovnica je prijazna, naslov knjige je prijazen. Vsebina je opisana in orisana in barvno prikazana. Učbenik je tudi delovni zvezek, ki prijazno pogleduje na učenca in vsebina se zdi prijazna in bolj razumljiva, čeprav je polovinka že nekoč bila polovinka in ima D-dur še vedno fis in cis.

To ni matematika Kot učiteljica predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice se srečujem z najmlajšimi učenci, ki vstopajo v našo šolo. Njihove ure so živahne, poskočne, glasne, enako pogosto pa tudi nežne in mirne. Zdi se, kot da se le igramo, a to je ocena nepoznavalca. Vsaka dejavnost je premišljena in namenjena točno določenemu cilju. Poučujem tudi nauk o glasbi. »A teorijo?« me večkrat vprašajo. Jaz pa se nasmehnem: »Ne, predvsem prakso.« Nauk o glasbi sicer obravnava tudi teoretična znanja, a ta zavzemajo le del pouka. Večino časa namenimo razvijanju glasbenega posluha in glasbenih sposobnosti – preko izvajanja, poslušanja in ustvarjanja. Pri tem sledim naslednjemu vodilu: od glasbenih dejavnosti in izkušenj h glasbenim znanjem. Vsa teoretična znanja morajo biti najprej doživeta in ozvočena (sicer so bolj podobna matematičnim izračunom kot glasbenim elementom). Pri pouku nauka o glasbi ne gre brez petja, ploskanja, topotanja (včasih ropotanja) in Orffovih inštrumentov. Slednji so za igranje preprostejši od »pravih« inštrumentov, a zvočno zelo bogati. Učenci, ki jih igranje na Orffova glasbila še posebej veseli, prihajajo tudi k Orffovi skupini. Tam se urijo v igranju po posluhu in srečujejo s težavami in radostmi skupnega igranja. Za nekatere je to ena redkih možnosti skupnega muziciranja, za druge pa odlična predpriprava pred vstopom v orkester. Zadnja leta učenci nauka o glasbi tudi nastopajo. Prikažejo delček učne snovi ali pa združeni v pevski zbor sodelujejo s šolskimi orkestri in z baletnim oddelkom. Verjamem, da ti nastopi močno bogatijo naše delo, povezujejo učence (in učitelje) in jih motivirajo za nadaljnje učenje.

36


Lepoto glasbe so mi približali moji učitelji in še pred njimi moja mami. Upam, da zdaj to uspeva tudi meni. Veselim se vsakega trenutka, ko učence glasba prevzame. Kot na primer, ko v prvem razredu prvič zapojejo v dvoglasju in se nato očarano spogledajo: »Kaj je bilo pa to? A lahko še enkrat?« Kristina Smrke, učiteljica NOG

Vključili smo tudi učence nauka o glasbi Z Glasbeno šolo Vrhnika sem povezana že od otroštva. Takrat kot učenka, danes kot učiteljica. Hkrati poučujem tudi na osnovni šoli, tako da je moje delo razgibano, a povsod povezano z učenci, delom v razredu in odrskimi nastopi. V primerjavi z osnovno šolo, kjer si na glasbenem področju sam in je delo, kljub podpori vodstva in sodelavcev, zelo zahtevno, si v glasbeni šoli obdan s sodelavci glasbeniki. Skupaj z roko v roki se trudimo, da otrokom pomagamo odkrivati, ustvarjati, izvajati in doživljati glasbo. Glasba namreč pomembno vpliva na telesni in psihični razvoj otrok. Začne se v pripravnici, kamor malčki pridejo odkrivat svet glasbe. Uspešni se odločijo za vpis na inštrument, kar je začetek otrokove glasbene poti. Najbolj

Pevski zbor sestavljen iz učencev nauka o glasbi na predstavi Maček Muri na Vrhniki, prireditev ob 40. obletnici GŠ Vrhnika, Cankarjev dom na Vrhniki, 25. 5. 2016. nadarjeni, pridni in vztrajni glasbeno šolo končajo, nekateri pa se odločijo še za nadaljnje šolanje in poklic glasbenika. Za dodatno druženje naših učencev in razvijanje glasbenega znanja na naši

37


šoli delujejo tudi različni orkestri in komorne zasedbe. Pred nekaj leti se je porodila ideja, da vsem tistim učencem, ki niso vključeni v orkestre, ponudimo možnost sodelovanja tudi v pevskem zboru. Padla je na plodna tla, nastalo je nekaj uspešnih projektov, jubilejno leto 2016 pa smo pospremili z Mačkom Murijem. Nanj smo se začeli pripravljati zgodaj spomladi, saj so se nam pri projektu pridružili tudi učenci GŠ Rakovnik. Pri urah nauka o glasbi smo se naučili pesmi, godalni orkester je vadil inštrumentalni del, baletke pa koreografijo. Prvo skupno vajo pevcev in orkestra v mesecu aprilu smo vsi nestrpno pričakovali. Otroci so zavzeto sledili dirigentki in poslušali njene napotke. Na koncu vaje smo bili zadovoljni, čeprav smo vedeli, da nas čaka še nekaj dela. Kljub vsem šolskim obveznostim so z veseljem prihajali na vaje tudi ob sobotah.

Pevski zbor sestavljen iz učencev nauka o glasbi na predstavi Maček Muri na Vrhniki, prireditev ob 40. obletnici GŠ Vrhnika, Cankarjev dom na Vrhniki, 25. 5. 2016.

Obisk dedka Mraza, december 2015.

Težko smo dočakali dan, ko smo imeli v CD na Vrhniki generalko. Končno smo videli tudi baletke, ki so odplesale svoje točke. Na solistko, povezovalca, in kitarista pa smo morali počakati še dodatni dan. V sredo, 25. maja, je šlo zares. V zaodrju je bilo čutiti vznemirjenje in napetost. Godalci so se uglaševali, pevci upevali, baletke popravljale frizure in make up, nekateri so neprestano tekali v toaletne prostore, drugi poizvedovali, kje je povezovalec, kje solistka, kdaj bo malica … in še nešteto drugih vprašanj. Lahko si samo predstavljate ta otroški živ žav, ki ga je potrebno na primeren način obvladati, otroke čutiti in jih razumeti, da se želijo predstaviti v najboljši luči, po svojih najboljših močeh. Želijo razveseliti občinstvo v dvorani, želijo si pohvale za svoje delo, želijo si biti opaženi. Aplavzi jim veliko pomenijo. To so za otroke neprecenljivi trenutki, ki se jim globoko zasidrajo za vse življenje.

38


Maček Muri je uspel, otroci so žareli, občinstvo jih je nagradilo z bučnim aplavzom. Tudi nam učiteljem, ki smo jih učili in jim pomagali pri izvedbi, je bilo v tej zgodbi neizmerno lepo. Lahko rečem, da z veseljem in z veliko dobre volje pripravljamo učence na take nastope, sploh ob podpori vodstva glasbene šole, ki je odprto za vse novosti in na prvo mesto postavlja dobre odnose. Helena Grbac, učiteljica NOG

Nastop glasbene pripravnice in predšolske glasbene vzgoje, december 2015.

Orffov ansambel, november 2016.

39


ŽABICA, KOBILICA, KONJSKI REP IN POLŽ – KAJ PA ONI DELAJO V GLASBENI ŠOLI? Godalo je glasbilo, na katerega igramo z lokom, se glasi razlaga v SSKJ. Beseda prihaja iz staroslovanske besede gosl, ki pomeni struna. Sorodne besedo so še: godec, gosti in gosli ter goslar. Danes bi rekli: violinist, igrati na violino in violina ter izdelovalec violin. Godala izvirajo iz Mongolije. Na takratna godala so igrali z lokom, ki so ga uporabljali za lov. So pa namesto vrvi uporabili žimo oz dlake konjskega repa. Ker so se dlake rade trgale, so jih namazali s smolo. In to se ni spremenila vse do današnjih dni, le da danes smoli strokovno rečemo kolofonija. Tako oblika loka kot tudi violine sta se skozi zgodovino spreminjali. Godala, kot jih poznamo danes, je pred približno 500 leti zasnoval slavni Andrea Amati in od takrat se niso spremenila. Prav vsa godala imajo že od takrat glavo v obliki polža in kobilico, ki podpira strune. Na loku pa najdemo žabico, ki je nekoč zares skakala z loka in žimo, ki je še dandanes iz dlak konjskega repa. Prvotni lok je imel obliko lovskega loka, v 18. stoletju pa je prešel na obliko, ki jo poznamo danes. Francois Tourte je v 19. stoletju razvil mehanizem v lokovi žabici, ki pomaga doseči optimalno napetost žime. Kot zanimivost naj navedemo, da je bil Francois Tourte urar. Za najboljša godala veljajo ročno izdelana godala. Ta so tudi najdražja. Za izdelavo ene celinske violine mojster goslar porabi približno 150 ur dela, za izdelavo kontrabasa pa približno 600. Kako narediti dobro violino, ne vemo, vemo pa, da je za lepo igranje na violino potrebnih še veliko več kot 600 ur vadenja.

Brez muje se še čevelj ne obuje »Brez muje se še čevelj ne obuje«, »Kar seješ, to žanješ«, »Čič ne da nič«, je samo nekaj rekov, ki me spremljajo že od malih nog, ko se je v glasbeni družini pričela moja poklicna pot. Obiskovanje pouka v glasbeni šoli, obiski številnih različnih koncertov in opernih predstav, predvsem pa podpora in vzgoja glasbeno izobraženih staršev, so mi širila kulturna obzorja in vplivala na oblikovanje umetniške estetike, spodbujala razvoj delovnih navad, odgovornosti in discipline. Violina je tako postala moja najboljša prijateljica, ki je zahtevala veliko pozornosti in predvsem časa pa naj je bil petek ali svetek. Vsa znanja, izkušnje in doživetja danes z veseljem prenašam na svoje učence. Skupaj odkrivamo in spoznavamo nove glasbene svetove, se učimo odgovornosti in vztrajnosti in se trudimo, da ovire, ki jih pri učenju violine

40


zares ni malo, premagujemo z veliko mero potrpežljivosti in dobre volje. Kot vodilo in pomoč, ko bo glasbenih težav že zvrhan koš, pomislite na pesem Toneta Pavčka: »… A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in znova.« Urška Trček Lenarčič, učiteljica violine

Eva Mivšek, Pisani svet glasbe, 18. 5. 2016.

Talita Demšar ob spremljavi učiteljice Urše Kržič, pust 2016.

Utrinki Ko sem bila še majhna deklica, sem vedno govorila, da učiteljica pa ne bom nikoli. Nikakor se nisem videla v tem poklicu. Rada sem se igrala z izpolnjevanjem obrazcev, ki sem jih našla na pošti ali se igrala pisarno. In ker se zarečenega kruha največ poje, me je po študiju splet okoliščin zanesel ravno v šolstvo, kjer sem ostala vse do danes. Takoj sem ugotovila dve stvari. Da me na fakulteti niso prav veliko pripravili na učiteljsko poklic in da sem prepuščena sama sebi. Ker po naravi ne obupam na začetku, sem se z mladostniško energijo in miselnostjo takoj dovolj dobro znašla na novem terenu in že po treh mesecih cel razred, bili so sami prvi razredi, postavila na oder. Starejša kolegica mi je ob tem čestitala in rekla, da njej ne uspe prvih razredov tako hitro postaviti na oder in da mi čestita. Njena pohvala je bila dovolj močno potrdilo, da delam prav in tako sem še z večjim elanom šla naprej. Na ne prav dolgi učiteljski poti mi je v spominu ostal prizor, ko smo na šoli iskali dirigenta godalnega orkestra. Čakali smo na začetek nastopa in klepetali. Ravnatelj nam je rekel, da ni našel nikogar in nekako obupano nadaljeval, da bo moral sam prevzeti to mesto. »Jaz bi imela orkester,« sem rekla. Nekoliko sem ga presenetila, vendar je že v naslednjem trenutku rekel, da velja. Delo z orkestrom je res prijetno in prav bi bilo, da

41


bi vsak učitelj poskusil, kako je to. Vsi se ustrašijo dirigiranja, ki pa je na naši stopnji bolj postranskega pomena. Bolj je pomembno, da otroci sodelujejo, radi prihajajo na vaje in radi igrajo. Vsekakor pa, da te imajo radi. Danes na naši šoli to delo z odliko opravlja kolegica Nastja, ki v popolnosti izpolnjuje vse pogoje dobrega vodje godalnega orkestra in res je užitek spremljati njeno delo in uživati na nastopih mladih glasbenikov. Še prav posebej nas učitelje nežno božajo po srcu uspehi učencev. Ko dobiš potrditev, da delaš dobro in delaš prav. Na tem mestu moram omeniti Simono, mojo prvo učenko, ki se je odločila svojo glasbeno pot nadaljevati na profesionalni ravni in je danes študentka viole na Akademiji za glasbo v Ljubljani. In seveda še Petro in Urško, ki sta začeli pod mojim mentorstvom in z Nastjo uspešno nadaljevali svojo pot. In ker so to res lepi dogodki na poklicni poti, si danes želim in upam, da bi Sara nadaljevala po njihovi poti in da bodo vse te punce dober zgled moji mali Manji. Nina Demšar, učiteljica violine in pomočnica ravnateljice

Urška Gutnik, Sara Mivšek, Ema Brlan, Eva Mivšek na prireditvi Pisani svet glasbe ob 40. obletnici GŠ Vrhnika, 18. 5. 2016.

42


DOBER GLAS SEŽE V DEVETO VAS »Pa daj ti kaj zapoj. Saj si glasbenik,« se nemalokrat sliši. »Jaz zelo slabo pojem,« se velikokrat glasi odgovor. Potem pa sledi razlaga, da to pač ni tako enostavno, kot se enostavno sliši. In res ni preprosto biti dober pevec, pevec klasične glasbe, jazza, pop ali pa narodno zabavne glasbe. Včasih še otroške pesmi niso enostavne za izvajanje. Samo postavite se pred publiko, zberite vso korajžo in upajte, da vam ne ponudijo še mikrofona, ker takrat izziv postane še mnogo večji in težji. Ker ljudje spontano govorimo od svojega ranega otroštva, se o glasilkah in glasu ne sprašujemo nikoli. Tako kot je samoumevno, da med hojo ne razmišljamo, kako bomo prestavili levo ali desno nogo, tako med govorjenjem ne razmišljamo o uporabi in nadzoru glasilk. Posluh je le predpogoj, da se učenje petja lahko začne. Potem so tu še občutek za ritem in tempo, pa barva, moč in višina glasu. In redki so, ki jim je vse to položeno v zibelko.

O solopetju na Glasbeni šoli Vrhnika Pevski razred kot oddelek obstaja od šolskega leta 2005/06, a že pred tem je potekalo izobraževanje pevcev. Praktično od leta 1991, s preselitvijo glasbene šole v današnjo zgradbo, le da je bil tedaj polovični razred. Od uvajanja tega predmeta, nabave prvih not in vzgoje prvih pevcev je minilo toliko let in danes lahko govorimo o pravilnosti uvajanja le-tega, saj se je izkazalo, da je potencial dobrih pevcev na vrhniškem območju velik. No, če pomislimo, da tudi do tu seže piš primorskega vetriča, ni čudno, saj pravijo, da se na Primorskem rojevajo dobri glasovi. Vrhnika si je torej zaslužila uvajanje solopetja že zaradi dobrih glasov, ki smo jih v vseh teh letih vzgojili, saj so obogatili kulturni prostor tu in širše. Nekateri so bili v višjih razredih že tako dobri, da so bili zmožni peti tudi težji program in smo z njimi lahko načrtovali težje projekte, kot so bili npr. Mača v čast Dominiku Saviu Jake Jerine in simfonija posvečena Vrhniki istega avtorja, v katerih so nastopali naši pevci kot solisti. Ne morem mimo tega, da so se v preteklosti na naši glasbeni šoli šolali tudi pevci izven vrhniškega območja oz. iz cele Slovenije; taki, ki so študirali v Ljubljani na različnih fakultetah, a so izbrali solopetje kot dodatno izobraževanje na vrhniški šoli. Mnogi od teh pevcev (četudi zelo perspektivni) niso nadaljevali študija petja in niso izbrali petja kot poklic, a so obogatili kulturo in kulturno dogajanje na Vrhniki in širše. Vsi ti dobri pevci so pustili čudovite sledi ob različnih kulturnih dogajanjih–nekateri nastopi so bili nepozabni, saj smo skupaj ustvarjali lepe trenutke. V mojem spominu so pevci z lepimi glasovi, kot so Klemen Šiberl, Urša Batič, Marija Terpin, Eva in Rebeka Hren, Klemen Jerinc, Sebastijan Podbregar, Tina Debevec, Zala Hodnik, Jana Ravnikar, Natalija Volmajer, Urška Brank, Vid Zadnik, Tjaša

43


Rus, Špela in Ana Leben, Neža Peterle, Ana Drašler Pivk, Višnja Fičof, Matjaž Žigon, Špela Petkovšek in še mnogi drugi. Glasbena šola jim je hvaležna za prispevek h kulturi na tem območju, meni pa ostajajo v nekem kotičku srca. Nadica Grozdanova Panič, učiteljica solopetja

Ema Nartnik–mezosopran in Tjaša Rus– sopran na Slavnostnem koncertu ob 40. obletnici GŠ Vrhnika, v sredini dirigent Jaka Jerina, dvorana Antona Martina Slomška Vrhnika, 31. 5. 2016.

44

Ana Leben in Luka Povšič na prireditvi Pisani svet glasbe ob 40. obletnici GŠ Vrhnika, 18. 5. 2016.


LEPA, NEŽNA IN VEDNO UPORABNA Zanimanje za učenje kitare je iz leta v leto večje. Vsekakor k temu pripomorejo popularnost pop glasbe, videospoti pop in rock bendov in dejstvo, da je kitara res priročen inštrument za glasbeno spremljavo petju. Kljub temu, da je učencev le za oddelek in pol, je za kitaro to res veliko, saj so navodila z ministrstva zelo jasna in narekujejo večji vpis na orkestrske inštrumente.

Spominski utrinki mojih petintrideset let Prvega dne, ko sem se peljala po lokalni cesti iz Ljubljane na Vrhniko z namenom, da se zaposlim na glasbeni šoli kot učiteljica kitare, sem med vožnjo premišljevala: »Joj, kako daleč bom imela to službo! Kako mi bo le šlo?« In kaj naj rečem sedaj po petintridesetih letih tik pred upokojitvijo! Kako mi je šlo in kako mi gre? Odlično! In kilometri? Mislim, da se je cesta kar nekam skrajšala! Ko pomislim na premnoge spomine prehojene službene poti, lahko rečem, da sem imela neopisljivo srečo, da me je življenjska situacija pripeljala v Cankarjev rojstni kraj. Kako lepo sem bila sprejeta na tej takrat majhni, skoraj podeželski šoli. S takratnimi kolegi smo bili več ali manj ista generacija, vsi mladi, radoživi in dobrovoljni: Viktor, Darinka, Marija, Nada, Dejan, Vili, Aco in vedno prijazna tajnica Polona. Bili smo: »Vsi za enega, eden za vse.« S skupnimi močmi in z vedno več na novo zaposlenimi odličnimi učitelji klavirja, harmonike, flavte, trobente,violine, violončela, kontrabasa, klarineta, oboe, fagota, tolkal, solo petja in baleta se je šola iz leta v leto vedno bolj razvijala in postala po svojih uspehih tudi na tekmovanjih ena najbolj prepoznavnih šol v Sloveniji, v Jugoslaviji in marsikje v Evropi. Naš način dela na šoli ni samo poučevanje, ampak tudi soudeležba ob najrazličnejših glasbenih in kulturnih dogodkih na Vrhniki in tudi drugod, če smo povabljeni. Vsak kraj ima najrazličnejše možnosti, kako svojim krajanom ponuditi kulturno zanimive dogodke na primer likovne razstave, literarna srečanja in še kaj. Nekoč je imel kipar Jakov Brdar kiparsko delavnico, na kateri so otroci odkrivali kiparsko umetnost, kiparili in imeli svojo razstavo. Ob odprtju te otroške razstave so si organizatorji zaželeli za uvod malo glasbe in tako sem priskočila na pomoč s svojo glasbeno točko in mimogrede spoznala tega odličnega umetnika.

45


Erazem Jazbinšek, Pisani svet glasbe ob 40. obletnici GŠ Vrhnika, 18. 5. 2016. Spet drugič je na Vrhniki v času Cankarjevih dni gostoval igralec Jožef Ropoša in interpretiral odlomke iz Cankarjevih del. Pretanjena igralska interpretacija umetniške besede, Tarregova glasba in Romanca anonimnega avtorja sta se prepletli v prelepo zvočno podobo, ki je kar zalebdela v občutje presežnega. Bilo je zelo, zelo lepo. To so nepozabni trenutki, ki jih doživiš v povezanosti z umetniki, ko začutiš, kako srečen si, da deliš z njimi ta čudoviti ustvarjalni svet. Tisto leto, ko so posneli film o Prešernu, pa so vrhniški kulturnoumetniški organizatorji medse povabili Pavleta Ravnohriba, igralca, ki je odigral lik pesnika in tudi ob tej priložnosti sem sodelovala in spoznala odličnega umetnika in skozi njegovo pripoved med drugim tudi zahtevno, nič kaj romantično delo ob snemanju tega filma. Ob dvestoti obletnici Prešernovega rojstnega dne pa sem se domislila, da bi tudi jaz na naši šoli v okviru kitarskega oddelka organizirala literarno glasbeni dogodek. Povabila sem igralca Andreja Kurenta, da nam je interpretiral Prešernovo poezijo, moji učenci so prispevali glasbene točke, med njimi tudi njegova vnukinja, ker se je pri meni učila kitaro. To je le nekaj spominskih utrinkov, kar zadeva moje sodelovanje ob kulturnih dogodkih kraja. Tako tudi moj način dela na šoli ni bil le poučevanje, ampak tudi soudeležba na takih in drugačnih prireditvah, ki mi je življenje bogatilo in dajalo občutek zadovoljstva in sreče. Vse moje življenje je obogateno z nenehnim zanimanjem za najrazličnejše umetniške zvrsti. Ker se v prostem času ukvarjam s slikanjem, sem v počastitev dvajsete obletnice glasbene šole tudi jaz želela popestriti pra-

46


znovanje obletnice s svojo retrospektivno likovno razstavo v Mali dvorani vrhniškega Cankarjevega doma, kar sem tudi uspešno izpeljala s prijaznim sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij Vrhnika. Ob odprtju moje razstave je zaigral družinski ansambel Soban consort meni nadvse ljubo glasbo J. Pachelbela in J. S. Bacha. Ob petindvajsetletnici šole sem za Naš časopis napisala članek o četrtstoletnem delu in razvoju šole in občasno je izšlo v tem mesečniku še kar nekaj mojih člankov, na primer o vtisih z gostovanj našega simfoničnega orkestra na Nizozemskem, Lihtensteinu in Švici, o vtisih in delu naših glasbeno baletnih predstav. Ko sem bila otrok, sem glasbeno šolo doživljala kot posvečen prostor, podobno kot gledališče in tudi sedaj, ko sem učiteljica, jo na nek način podobno. In kadar vstopim v našo lepo koncertno dvorano, večkrat pomislim, koliko čustvenih trenutkov in lepe glasbe so vsrkale te stene, ta prostor, mnogo lepega je že bilo in še bo … Včasih se je reklo, da je šola hram učenosti, glasbena šola pa je prav gotovo hram glasbene umetnosti in odkriva mladim generacijam vso bogato kulturno dediščino te umetnostne zvrsti in posredno tudi umetnost nasploh. Vsakemu mlademu glasbeniku se skozi prizadevno igranje glasbila odpre neopisljivo lep, bogat notranji svet doživljanja glasbe in ga duhovno bogati vse življenje. Odkar poučujem, se trudim, da bi otrokom dala spoznati to priložnost prav skozi lepoto klasične glasbe. Tistim, ki so uspešno zaključili nižjo glasbeno šolo ali se odločili za študij kitare, se jim je ta pot spoznanja prav gotovo na široko odprla: Evi Hren, Andreju Pekaroviču, Gašperju Kržmancu, Jaki Mihelaču in še mnogim … In za konec še anekdota! Kar dolgo sem bila na Vrhniki edina učiteljica in ko je prišel k nam poučevat še kolega Anton Črnugelj, sem mu rekla: »Do sedaj sem bila tu kraljica, sedaj boš pa ti kralj!« On pa meni: »Ne, ne, jaz bom kar oproda.« In tako imam sedaj svojega podanika. Amela Ramića, ki sedaj tudi uči na naši šoli, pa se še nisem domislila vprašati, kakšen status si bo izvolil izbrati on v tej naši vrhniški trojki. Ob jubileju naj zaželim moji ljubi Glasbeni šoli Vrhnika: »Še na mnoga čudovita leta.« Vesna Soban, učiteljica kitare

47


DISCIPLINA IN VZTRAJNOST Male damice plesalke so lepe, elegantne in tega se zavedajo. Vidijo in čutijo, da so občudovane, da ne potrebujejo dodatne pozornosti. In prav zato so njihovi nastopi in predstave vedno dobro obiskani. Baletna publika je pred nastopom vedno polna pričakovanj. Baletne publike je vedno veliko in vsi bi želeli sedeti v prvi vrsti. Baletna publika je ob koncu nastopa vedno vzhičena, navdušena in polna pozitivne energije. In vse to dokazuje, kako močno sredstvo je gib, gib v katerega je bilo vloženega veliko truda, discipline in vztrajnosti.

Hiti počasi Baletni oddelek je sestavljen iz treh plesnih pripravnic in šestih razredov klasičnega baleta (za enkrat imamo 4 razrede, vendar rastemo). V plesno pripravnico priplešejo dekleta, ki se potopijo v svet domišljije in ustvarjalnosti. Delež baletne tehnike in discipline telesa predstavlja krajši del ure. Mudi se jim postati primabalerine. Učiteljica hiti razlagati, da ne hodimo po špičkah, ne plezamo po drogu in da je za prave 'špage' še kar nekaj časa. Preleviti se morajo v metulje, v roke ujeti balončke in drobiti kot miške. S starostjo devetih let pa se začne »pravi« balet. Prvih nekaj ur baleta navadno spremljajo besede: »Saj mi to že vse znamo.« Vendar število osvojenih korakov ni pokazatelj dobre plesne tehnike. Vse se začne pri disciplini telesa, natančni drži rok, točnih pozicijah nog, držanju trebušnih mišic … Šele potem so baletni koraki izvedeni točno. Pri raztegovanju se velikokrat sliši, kot bi bile na uri same babice: »Au, to boli,« »Boli me koleno,« »Boli me gleženj,« »A balet boli?« Balet ne boli, če smo potrpežljivi in natančni. Raztegovanje pa boli, vendar ločimo prijetno in neprijetno bolečino. Prijetna bolečina mora biti prisotna. Še nekam se plesalkam navadno zelo mudi. »Špičke, špičke, špičke. Komaj čakam špičke.« Pa poglejmo na tretjo uro 5. razreda baleta, ko pričnejo delo na konicah. »Učiteljica si lahko prosim sezujem špice? Res me bolijo prsti.« Vztrajnost je pomemben del baleta in prav nič ne boli, če ne hitimo in redno hodimo na baletne ure. Balet (ples) je lep. Barbara Prhavc, učiteljica baleta

48


Vprašajmo učiteljico Kdaj in zakaj vas je balet tako navdušil? Z baletom sem se prvič srečala v vrtcu in se vanj preprosto zaljubila. Vzgojiteljica nas je peljala na ogled baletne predstave v Opero, kjer sem videla balerine v prelepih, bleščečih tutujih, ki so plesale lahkotno po konicah prstov. Po predstavi smo odšli v zaodrje, kjer sem od blizu videla te gracilne balerine, ki so nam pokazale špic copate in baletne obleke. V tistem trenutku sem se odločila, da bom tudi sama nekoč balerina. Zakaj je balet tako drugačen od ostalih plesov? Balet je umetniški ples, ki zahteva veliko discipline, natančnosti in vztrajnosti. Koraki, obračanje glave, pozicije nog in rok so v naprej določeni, plesalci/ke pa stremijo z vsakodnevnimi treningi k popolnosti izvedbe teh korakov. Balet ima svoje posebnosti, je specifičen ples, vendar sama raje rečem, da je baletna tehnika dobra osnova vseh plesov. Katera je najbolj priporočena starost, da otrok prične z baletom? Klasični balet je zasnovan na odprtosti nog, gibčnosti in čvrstosti, zato je priporočena starost za 1. razred baleta, 9 let. V baletno pripravnico, ki traja 3 leta, pa se lahko vpišejo otroci v starosti 6 - 8 let. Kaj otroci z baletom pridobijo? Otroci v prvi vrsti v sebi prebujajo interes in ljubezen do baleta in plesnega izražanja. Spoznavajo svoje telo in razvijajo gibalno in plesno disciplino, spoznavajo osnovne plesne elemente in plesno tehniko ter razvijajo občutek lastne vrednosti (samozavedanja identitete, svojih sposobnosti, pripadnosti skupini). Z baletnimi vajami razvijajo koordinacijo pri gibanju, vztrajnost, delovne navade, sposobnost posnemanja in koncentracije ter gibalni, vizualni in glasbeni spomin. Ali učenci na urah baleta lahko izražajo tudi svojo ustvarjalnost? Seveda. Predvsem v nižjih razredih baleta učence spodbujam k ustvarjalnosti in kreativnosti. Učenci spoznavajo osnove baleta skozi različne igrice, pravljice, izštevanke in pesmice, ki spodbujajo razvoj dinamike, orientacije, ritma in motorike. Hkrati omogočajo sprostitev in pozitivno vplivajo na njihov razvoj. Kako pravzaprav potekajo ure baleta na Glasbeni šoli Vrhnika? Baletno uro pričnemo z vajami na tleh, kjer naredimo vaje za stegovanje stopal in kolen, odprtost nog in krepitev hrbtnih mišic. Sledijo vaje pri drogu, kjer se učimo baletne tehnike. Nato korake vadimo brez droga. Sledijo skoki in vaje za raztegovanje. V nižjih razredih baleta na koncu ure delamo na muzikalnosti, ustvarjalnosti in kreativnosti, v višjih baletnih razredih pa konce ur popestrim z učenjem koreografij, ki jih s pomočjo povezovalke/ca povežemo v zgodbo. V lanskem šolskem letu smo sodelovali s simfoničnim in pihalnim orkestrom GŠ Vrhnika, katerega je vodil skladatelj in dirigent Jaka Jerina. Skupaj smo ustvarili avtorsko predstavo z naslovom »Božično drevesce«, s katero smo v mescu decembru 2015 nastopili v Festivalni dvorani v Ljubljani in razveselili predšolske otroke iz ljubljanskih vrtcev ter

49


v Cankarjevem domu na Vrhniki za učence prve triade vrhniških osnovnih šol. V mesecu maju 2016 je baletni oddelek sodeloval z godalnim orkestrom GŠ Vrhnika in Rakovnik, katerega mentorici sta Nastja Cajhen Rode in Vanja Bizjak. Predstavo »Maček Muri« bomo ponovili v mesecu decembru 2016 za učence osnovnih šol iz našega šolskega okoliša. Kaj učenci baleta potrebujejo za baletno vadbo? Potrebujejo dres, žabe, baletne copate in urejene lase, spete v figo. Učenci baleta se v Glasbeni šoli Vrhnika učijo po baletnem učnem načrtu. Kaj to pomeni? Učenci tekom šolskega leta pridobijo povratne informacije o njihovem plesnem znanju, v mesecu juniju pa opravljajo izpit pred tričlansko komi-

Pri pouku baleta, jesen 2016. sijo, ki jih oceni. Pozitivna ocena jim omogoča napredovanje v višji razred. Po uspešno opravljenih šestih razredih baleta lahko učenci nadaljujejo šolanje na srednji stopnji. Pogoj za obiskovanje srednje stopnje je uspešno opravljen sprejemni izpit. Učenke 5. razreda baleta so v letošnjem šolskem letu dobile svoje prve baletne špice. Ali to pomeni, da jih bomo na zaključnem nastopu videli v točki na špicah? Osem baletnih učenk je dobilo v mesecu septembru svoje prve baletne špice. Po vajah pri drogu in vajah brez droga učenke obujejo svoje trde baletne copate, imenovane špice. Ponovno se vrnejo k drogu, kjer pričnejo z osnovnimi vajami v špicah za krepitev stopal. Vaje iz droga bomo postopno prenesli na sredino. Ples v špicah je zelo težko delo, za katerega si je potrebno vzeti čas in biti strpen, da ne pride do poškodb. Na zaključnem nastopu zato še ne bomo videli naših pridnih balerin v točki na špicah.

50


Kaj od baleta otrokom ostane v kasnejšem življenju, če ne želijo ostati profesionalno v tem plesu… Kdor nekaj let pleše balet, pridobi smisel za plesno umetnost, pokončno držo, vztrajnost, delovne navade, dobro koordinacijo, muzikalnost, ustvarjalnost, gibalne sposobnosti telesa in fizično kondicijo. Liza Volk, učiteljica baleta

Pri pouku baleta, jesen 2016.

51


DIRIGENT JE KOT KRALJICA PRI ŠAHU Dirigent je najmočnejša figura orkestra. Dirigent izbira program, organizira vaje, se dogovarja za nastope, je dobre ali pa slabe volje, je nasmejan ali zadržan, včasih razume ali pa ima vsega dovolj, se razdaja in se zapre vase … je človek in je energija. In vse, kar je dirigent, je tudi njegov orkester. Tako, kot nas mirni in tihi Miha preseneti s kakšno satirično ali pikro pripombo, tako nas njegov na videz mirni in skoraj nevidni harmonikarski orkester preseneti z izjemno temperamentno izvedbo. Tako, kot nas navihani Matjaž pogleda, tako navihano gledajo člani njegovega big banda in tako kot se on rad pošali z njimi in iz njih, gredo oni še dlje in mu vrnejo šalo prav na nastopu. Seveda je tu še Jaka, ki mora obvladovati največje število otrok, učencev, glasbenikov. Ravno on se mora vedno kazati v svoji najboljši luči, ker sicer se hitro najde kak brihtnež in zabava na vajah se lahko začne. Včasih si želi z mislimi v svoj svet pa mu učenci tega ne dovolijo. So realni in ga hitro prikličejo nazaj. In spet ga odnesejo misli in postane resen in zamišljen gospod, ki ga v naslednjem trenutku zdramijo otroško vreščanje in hihitanje. Takrat se preda toku in postane eden od njih, vendar le za hip, saj jih že čez nekaj trenutkov popelje v glasbeni svet, v svet, ki jim ga mora pokazati, ki jim ga hoče približati, za katerega si želi, da bi ga razumeli in vzljubili. In na koncu še naša Nastja, ki te funkcije ni dobila prostovoljno in se je upirala biti dirigentka. Danes pa za nič na svetu ne bi dala svojega orkestra od sebe in ravno to se čuti pri otrocih, ki jo imajo radi, ji zaupajo in ji sledijo in radi delajo z njo.

Kdaj gremo spet v Piran? Godalni orkester Glasbene šole Vrhnika pod mojim vodstvom sestavljajo učenci godal od 2. razreda naprej. Mladi nadobudneži v orkestru razvijajo čut za vzajemno delo, spoznavajo orkestrsko literaturo in razvijajo občutek za sozvočja. Na rednih in predvsem intenzivnih vajah sklepamo tudi nova glasbena prijateljstva, ki trajajo še dolgo po zaključku šolanja. Vsako leto orkester nastopi na več šolskih in izvenšolskih koncertih s pestrim programom, ki zajema različne zvrsti glasbe: klasična, pop, filmska, glasba iz risanih filmov, jazzy, muzikal … Posebno zanimiv je bil večer filmske glasbe, kjer je orkester igral v zatemnjeni dvorani z lučkami na stojalih, v ozadju pa so se vrteli filmi z risanimi junaki.

52


Pri projektih velikokrat sodelujemo z različnimi solisti, baletom in zborom, sestavljenim iz učencev, ki igrajo inštrumente, ki niso zastopani v godalnem orkestru. Na tak način so tudi oni del skupnega muziciranja. Redno sodelujemo tudi z učenci tolkal in klavirja, ki poskrbijo za dober ritem in še polnejši zvok orkestra. V šolskem letu 2015/16 smo se lotili obsežnejšega projekta, izvedbo glasbene pravljice Maček Muri v sodelovanju z Glasbeno šolo Rakovnik. Ideja o izvedbi legendarnega Murija se nama je s prijateljico Vanjo Bizjak Podlesek, sicer vodje Godalnega orkestra Glasbene šole Rakovnik, porodila že pred nekaj leti in v lanskem šolskem letu doživela izvedbo. Glasbo je po glasbenem zapisu Jerka Novaka priredil Jaka Pucihar. Učenci godalnega orkestra so zelo uživali na pestrih vajah, saj so pri projektu sodelovali tudi baletni

Godalni orkester na intenzivnih vajah v Piranu, maj 2016. oddelek GŠ Vrhnika, zbor GŠ Vrhnika in GŠ Rakovnik ter priznani umetniki: pevka Eva Hren, skladatelj in kitarist Jerko Novak in igralec Žiga Saksida. Svoje znanje so nadgradili še na intenzivnih vajah v Piranu, ki so bile za vse nepozabna izkušnja. To je bil čas za druženje, razigranost, uganjanje vragolij in seveda tudi piljenje programa. Težko pričakovani vikend je še kar prehitro minil in sledili sta odlični predstavi, ki bosta še dolgo odzvanjali. V šol. letu 2016/17 sledijo ponovitve predstave in snemanje na RTV Slovenija, kar bo za male glasbenike še ena odlična izkušnja. Godalci se že pridno pripravljajo tudi na božični koncert, na vajah pa se še vedno sliši: »Kdaj gremo spet v Piran!« Nastja Cajhen Rode, vodja godalnega orkestra

53


Pihalni in simfonični orkester Dirigenti orkestrov smo vsako leto podvrženi istemu problemu. V zasedbo orkestra dobimo tiste glasbenike, ki pouk orkestra obiskujejo prvič, tiste, ki ga obiskujejo drugo leto, in tiste, ki ga obiskujejo tri ali več let. Ob tem se je treba zavedati še pomena posluha, ki je pri vsakemu človeku razvit drugače. Uskladiti vse to ni ravno mačji kašelj. Običajna praksa je bila, da se je najemalo veliko število t. i. substitutov (plačanih glasbenikov), ki so na koncerte prihajali izvajat prezahteven program. No, če sem popolnoma odkrit, je taka praksa še vedno aktualna v večini glasbenih šol. Niti ni za zamerit, saj je pouk orkestralne igre na nižjih glasbenih šolah precej ohlapna zadeva. Točno določenega učnega načrta za izvajanje tovrstnega pouka ni, programa (skladb) za take orkestre, pa je bolj malo. Moje osebno mnenje je, da se s tako prakso dela velika škoda na račun učencev, ki zaradi prezahtevnega programa ne morejo igrati v orkestru. Nič kaj vzpodbudno ni, ko vidimo šolske orkestre, kjer je substitutov več kot učencev. Obstaja pa praksa, ki jo v določenem procentu izvajamo na naši šoli. Je že

Slavnostni koncert ob 40. obletnici GŠ Vrhnika, Združena simfonični in pihalni orkester GŠ Vrhnika z dirigentom Jako Jerina, v ozadju člani vrhniških zborov, solistki Ema Nartnik – levo in Tjaša Rus – desno, dvorana Antona Martina Slomška na Vrhniki, 31. 5. 2016. res, da je program večinoma napisan prav za naše učence, vendar pa je potrebno poudariti, da tudi učitelji inštrumentov na svojih urah posvečajo veliko časa orkestralni igri. Poleg tega je vedno več različnih sestavov;

54


od komornih skupin, do orkestrov in projektnih zborov. S takim načinom, s tako usmeritvijo zagotovo vzpodbujamo mlade, da se radi odločajo za glasbeno izobraževanje. Sistem pa je tak, da onemogoča učiteljem individualnega pouka svobodno razpolagati s časom, ki bi ga namenil vadenju orkestralnih partov z učencem. Nič ni narobe s trenutnim sistemom, saj je ravno naša glasbena šola izobrazila kar nekaj glasbenikov, ki nadaljujejo svoje šolanje na konservatoriju ali že na akademiji. Morda pa bi se našel način ali sistem, ki bi temeljil na sistematičnih učnih načrtih za orkestralno igro, vendar pa bi v takem primeru bilo potrebno poseči precej globoko v glasbeno-šolski sistem. Ob jubileju glasbene šole Vrhnika bi rad čestital vsem akterjem, tehničnemu in kadrovskemu osebju, profesorskemu zboru, vodstvu šole, učencem in njihovim staršem, predvsem pa bi čestital vsem dirigentom in članom vseh orkestrov za vse podvige in projekte, ki s(m)o jih uspešno izpeljali. Še na mnogo takih. Jaka Jerina, dirigent simfoničnega in pihalnega orkestra

Big band GŠ Vrhnika in dirigent Matjaž Kajzer, na prireditvi Big band s prijatelji ob 40. obletnici GŠ Vrhnika, Cankarjev dom na Vrhniki, 19. 4. 2016.

55


IZ MAJHNEGA JE ZRASLO VELIKO Trio Rupnik–začetki Naša srečanja so se začela jeseni leta 2010, potem ko je njihov oče Marjan k ravnatelju prišel z željo, da bi otroci »kdaj kaj skupaj zaigrali« in če bi jim lahko dodelil profesorja, ki jih bo vodil. Še v istem tednu se je cela četica zdrenjala v mojo učilnico. Kot popolnoma neizkušena na tem področju sem imela kar nekaj treme. Spraševala sem se kako le naj to izpeljem. S primerno literaturo, seveda! K sreči sem hitro našla dva notna zvezka lahkih skladbic za klavirski trio in naše čudovito potovanje se je lahko začelo. Za pokušino in izziv pa sem jim na eni izmed prvih ur dala tudi note čisto pravega tria. Do konca šolskega leta bomo počasi prebrali prvi stavek, smo se dogovorili, saj je bil za njih precej težak. Vsaj klavirski part pa tudi part čela je bil za takrat desetletnega Nejca ne ravno lahka naloga. Njegova učiteljica, Almira Hamidullina mu je vpisala prstne rede in loke. Violinistka Manca jo je »še najlažje odnesla«, saj je takrat igrala že zelo zahtevne stvari, zato ji njen del ni predstavljal večjega napora. Prvi stavek so znali še pred jesenskimi počitnicami. Kmalu za tem tudi druga dva. Na urah jih je vedno spremljala mama, na tekmovanjih in pomembnejših nastopih pa večinoma kar oba starša. S tako delovno vnemo so hitro napredovali in spomladi smo se lahko že prijavili na prvo tekmovanje v Sremski Mitrovici. Rezultat? 100 točk in lavreat v vseh (starostnih) kategorijah komorne glasbe. Naše ure so potekale v sproščenem in hkrati delovnem in ustvarjalnem vzdušju. Kako ne bi, saj je vsak od članov odlično obvladoval svoj inštrument in svoj part, skupna igra pa je bila tudi na vajah malodane neoporečna. Tako smo se zlahka posvetili izdelovanju fraz, pripovedovanju. Svojo pianistično modrost sem prenašala na Anžeta, za morebitna »godalna vprašanja« pa smo se obrnili na Manco. Včasih smo kar na uri preizkušali, kako zvenijo različni načini lokovanja; kateri je najboljši, smo se nato odločili skupaj. Včasih smo hitre stavke odigrali še hitreje, včasih najhitreje, kar so jih nesli prsti. Včasih smo enemu od inštrumentov spremenili tonaliteto, mu dodali kak višaj, drugemu odvzeli kak nižaj, se posneli na telefon in potem poslušali. In se seveda krohotali zraven. Včasih so med seboj zamenjali inštrumente in na pustnem nastopu odigrali zabavni skeč. Včasih pa smo trdo delali tudi po več ur skupaj. Njihova delovna vnema me je vedno znova presenečala, navduševala in motivirala.

56


Postopoma sem spoznala, da pred mano raste nekaj posebnega, nekaj velikega. In ko si lahko del nečesa tako posebnega, ti ni žal ur in ur, preždetih pred računalnikom v lovu za novo, otrokom zanimivo in primerno literaturo, ki naj bo hkrati tudi efektna, zato da bi jo lahko uporabili na tekmovanjih in pomembnejših nastopih. Ni ti težko priti na vajo v soboto ali med počitnicami, ko je zunaj lep dan, ki tako glasno kliče in vabi na sprehod ob morju. Vaje, ki se po pouku zavlečejo še pozno v večer, postanejo samoumevne. Prav tako pozabiš na praznovanje svoje tridesetletnice v zameno za spremstvo na koncert nagrajencev tekmovanja v Trstu.

Trio Rupnik, Anže, Manca in Nejc V naslednjem šolskem letu smo bili že pravi profesionalci. Mulčki (tako ljubkovalno ime sem jim nadela na prvem tekmovanju; zdelo se jim je zabavno), čisto suvereni poustvarjalci resne klasične literature, in jaz, prava profesorica komorne glasbe. Vsaj tako sem se lahko počutila ob njih. Posegati smo začeli po velikih imenih. Haydn, Beethoven. Zelo radi so igrali tango. Kamor so prišli, so bili atrakcija. Kaj ne, saj so se potrudili in trdo delali za to. Moj cilj je bil le en: mulčke je nujno potrebno predstaviti Tomažu Lorenzu. Vendar se nam takrat tja še ni mudilo, imeli smo preveč dela. Tekmovanje v Trstu, tekmovanje v Sremski Mitrovici, pred tekmovanjem pa tudi otvoritven nastop s priznanim godalnim orkestrom. Skladba v dveh stavkih je bila za to priložnost posebej naročena. Leto kasneje nas je splet okoliščin razdružil. Poučevati jih je začela Urša Kržič, ki jih je predstavila profesorju Lorenzu. Od tu naprej je šla njihova pot strmo navzgor, naravnost med zvezde. Zdaj jih spremljam od daleč; v udobnem fotelju hčerki zavrtim kak njihov posnetek na spletu in na tiho, samo sama pri sebi, žarim od ponosa. Kaja Stražar, njihova prva učiteljica

57


Sax Ladies Leta 2011 sem pričela z delom na Glasbeni šoli Vrhnika in dobila v vpogled dnevnik preteklega leta. Ko sem gledala snov, ki so jo igrali učenci v preteklem letu, se pri štirih puncah t.j. Beti Kovač, Ani Šemrov, Niki Kovač in Marini Bilić zahtevnost snovi očitno ni ujemala z napisanim razredom. Lahko bi razredu kar pripisali +2. »Tole bo še zanimivo,« sem pomislila, »delati bo treba.« In razmišljala o skrivnostnih pedagoških metodah učiteljev preteklih let, ki so jih pripeljali do tega nivoja. Potem so se začele naše skupne ure in spoznala sem, da so to krasne zanimive, nadarjene in delavne punce. Naše skupne ure so bile bolj užitek kot delo. Kako lepo je učiti nekoga, ki te res posluša, vadi in mu saksofon predstavlja strast in užitek ter iz ure v uro vidno napreduje. Poleg tega se še nasmeješ z njim. In ko gledaš te mlade ustvarjalne pametne punce s tako lepo dušo, si kar vesel in pomirjen, da bo prihodnost s takimi ljudmi na svetu čisto v redu. Njihov nivo igranja je presegal nivo osnovne glasbene šole. Tako sta Beti Kovač in Marina Bilić še v istem šolskem letu uspešno opravili sprejemni izpit in v naslednjem letu nadaljevali študij saksofona na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani (Beti na smeri B–klasični saksofon, Marina na smeri C–jazz saksofon). Ana Šemrov, ki je začela igrati saksofon kasneje, pa se je vpisala na KGBL leto zatem (smer C – jazz saksofon). Nika se je odločila za fizioterapijo. Kvartet je zasnovala že profesorica Lucija Božič v šolskem letu 2010/2011. Jaz sem samo nadaljevala delo. Ime so si izbrale same, ko so pričele veliko nastopati izven šole. Literatura za kvartet saksofonov je presegala nivo osnovne šole, punce pa so jo igrale z lahkoto. Tudi sama sem nekaj let igrala v kvartetu saksofonov in vem, kako težko je doseči enotnost v igranju ter držati tempo (saksofon je pihalo, zato v skupini ni nikogar, ki bi »držal« tempo, vsak od članov mora biti ritmično točen, držati tempo, vdihi morajo biti usklajeni in na pravih mestih, vsak »zdrs« se sliši). Prav tako je velik izziv pri kvartetu saksofonov biti in skozi skladbo ostati intonančno točen. Puncam pa to uspeva brez večjih problemov. Kot da imajo med sabo posebno kemijo. Zelo lepo je videti, da je tudi izven glasbenega druženja med njimi spoštovanje, zaupanje, prijateljstvo. Tudi to se odraža v njihovi glasbi. Poleg tega se redno dobivajo in vadijo skupaj ter poiščejo strokovno pomoč profesorjev saksofona (prof. Lev Pupis, prof. Klemen Kotar idr.). Prav to se je pokazalo na njihovem celovečernem koncertu več kot leto dni po tem, ko so začele svojo samostojno pot brez mojega mentorstva. Vidno so napredovale, odigrale odličen koncert, napolnile dvorano Cankarjevega doma, jo stilsko opremile, poskrbele za vabila in super zakusko, zahvale in darila … Vse to sem gledala z občudovanjem in se tudi sama ob tem učila. Da o rosnih očeh in velikem srcu ne govorim. Hvala, punce moje. V nadaljevanju jim prepuščam, da se opišejo s svojimi besedami. Zala Kejžar, njihova mentorica na GŠ Vrhnika

58


Saxladies smo skupina štirih simpatičnih saksofonistk, ki jih združuje prijateljstvo, svežina, mladost, živahnost in ljubezen do glasbe. Kvartet je skupaj z mentorico Zalo Kejžar začel z intenzivnim ustvarjanjem leta 2011, po dveh letih pa je napočil čas za samodisciplino. Produkt svojega

Beti Kovač, Ana Šemrov, Nika Kovač in Marina Bilić. dela smo predstavile na festivalu Helikon na Madžarskem, vseskozi pa se predstavljamo na številnih razstavah, prireditvah, koncertih in rojstnodnevnih zabavah. Dekleta rada posegamo tako po klasičnih glasbenih delih, kot tudi jazzu in zabavni glasbi. V času svojega delovanja smo že sodelovale s številnimi glasbeniki in priznanimi mentorji, v prihodnje pa se veselimo novih sodelovanj in novih projektov. Zasedbo sestavljamo Beti Kovač (sopran saksofon), Ana Šemrov (alt saksofon), Nika Kovač (tenor saksofon) in Marina Bilić (bariton saksofon). Leta 2014 smo s svojim prvim samostojnim koncertom napolnile dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki. Po takem prvem, pravem in res velikem izzivu je bilo možno glasbo saksofonskega kvarteta slišati na različnih rojstnodnevnih zabavah, v Kavarni Park, na gala prireditvi v hotelu Lev, različnih dobrodelnih prireditvah, porokah, prav tako pa so z njo razveselili tudi najmlajšo publiko v vrtcu na Vrhniki. Ker je glasba tisto, brez česar si dekleta ne predstavljamo življenja, se še naprej izobražujemo na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Smo tudi članice različnih orkestrov in big bandov. Saxladies vemo, da je prijateljstvo edino lepilo, ki drži svet skupaj, v kombinaciji z glasbo pa prime v sekundi.

59


60


Naši veliki projekti zadnjih nekaj let

KONCERTNA MAŠA

Izvedba Koncertne maše Missa In Hororem Sancti Dominici Savio avtorja Jake Jerina v cerkvi sv. Pavla na Vrhniki, pomlad 2014.

VSTALI FENIKS

Obujeni Big band GŠ Vrhnika pod vodstvom Jožeta Jerine, pomlad 2014.

61


Big band pod novim vodstvom, dirigent Matjaž Kajzer

ABBE

Učenci oddelka Horjul so kar nekaj let uspešno sestavljali zasedbo ABBE, večino priredb je zanje napisal Jaka Pucihar; Jazz večer, pomlad 2014.

62


OTO&RUSI

Pod nadobudnim mentorstvo učiteljice saksofona, Zale Kejžar, je nastala zasedba Oto&Rusi. Pianist Oto je edini v zasedbi, ki se ne piše Rus. In prav igranje v tej zasedbi je Ota prepričalo, da se je odločil za vpis na KGBL, smer jazz klavir. Danes fantje in dekleta vadijo sami, k učiteljici Zali pridejo le na »kontrolo«.

Otvoritev energetsko prenovljene GŠ Vrhnika, jesen 2014.

63


Prireditev Veseli maj, dvorana Antona Martina Slomška, Vrhnika, maj 2015.

VESELI MAJ

Projekt, ki je bil izpeljan v okviru Cankarjevih dni na Vrhniki, maj 2014. Igrala sta združena simfonični in pihalni orkester GŠ Vrhnika pod mentorstvom Jake Jerina v sodelovanju z baletnim oddelkom GŠ Vrhnika pod mentorstvom Lize Volk. Glasbo za drugi del prireditve, koncertno Suito, je napisal Jaka Jerina.

64


BOŽIČNO DREVESCE

Nad vse prijetna in ljubka predstava na živo glasbo Božično drevesce je delo avtorja glasbe in dirigenta, Jake Jerine, koreografinje in učiteljice baleta, Lize Volk, in tekstopisca in povezovalca, Urha Mlakarja. Predstava je 7-krat napolnila dvorano. Pionirski dom Ljubljana, december 2015.

Pionirski dom Ljubljana, december 2015.

65


KONCERTI OB 40. OBLETNICI GLASBENE ŠOLE VRHNIKA

Orkester OGŠ Matka Brajše Rašana iz Labina, 19. 4. 2016.

BIG BAND S PRIJATELJI

Prvi od petih dogodkov v okviru prireditev ob 40. obletnici GŠ Vrhnika. Po večletnem prijateljevanju z Glasbeno šolo iz hrvaškega Labina smo prav ob tej priložnosti zaigrali na istem večeru.

Big band pod vodstvom Matjaža Kajzerja, Cankarjev dom na Vrhniki, 19. 4. 2016.

66


Harmonikarski orkester GŠ Postojna pod vodstvom Karmen Krapež, 11. 5. 2016.

MEH ZA NASMEH

Drugi v vrsti dogodkov nam je predstavil naš najmlajši orkester in popestril dogajanje s prijatelji s Primorske.

Harmonikarski orkester GŠ Vinka Vodopivca Ajdovščina pod vodstvom Nade Kovač, 11. 5. 2016.

Harmonikarski orkester GŠ Vrhnika pod vodstvom Mihe Plavčaka, 11.5.2016.


PISANI SVET GLASBE

Tretji koncert je opravičil svoj naslov, saj je bil res pester in pisan. Nastop solističnih točk s podelitvami priznanj in nagrad tekmovalcem šolskega leta 2015/16. Nagrade je podelil naš zvesti poslušalec in podpornik župan Vrhnike, gospod Stojan Jakin.

Točka baletnega oddelka.

Tia Klemen, saksofon.

Ema Oblak, flavta.

68

Štefan Čepon, pozavna.


MAČEK MURI

Legendarni maček Muri je tokrat zazvenel v glasbeno plesni upodobitvi na odru Cankarjevega doma na Vrhniki. Sodelovanje z Glasbeno šolo Rakovnik je vedno prijetno in zanimivo.

Dirigentki Nastja Cajhen Rode in Vanja Bizjak Podlesek

Poklon ob koncu predstave.


SLAVNOSTNI KONCERT OB 40. OBLETNICI GLASBENE ŠOLE VRHNIKA

Zadnji dogodek ni zajel le učencev glasbene šole, temveč tudi okoliške pevske zbore in nekatere naše nekdanje učence. Ogromna zasedba se je skoraj s težavo namestila na odru dvorane Antona Martina Slomška na Vrhniki.

Intenzivne vaje na Vojskem, pomlad 2016.

70


Nagovor župana Vrhnike, Stojana Jakina.

Združena simfonični in pihalni orkester GŠ Vrhnika v sodelovanju z več kot 100-članskim zborom.

Avtor besedila Miha Rus, mentorica solopevkama Nadica Grozdanova Panič in avtor glasbe in dirigent Jaka Jerina.

Zahvala ravnateljici Dominiki Naveršnik.

71


SNEMANJE ZA DOBRODELNI MIKLAVŽEV KONCERT Po odmevnem majskem dogodku ob 40. obletnici GŠ Vrhnika smo bili povabljeni na snemanje za dobrodelni Miklavžev koncert.

Televizija Slovenije, Studio 1, 10. november 2016.

72


KONCERT NA FESTIVALU FESTINICE V SLOVENSKI FILHARMONIJI

SimfoniÄ?ni orkester je maja 2013 na festivalu Festinice v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani izvajal priredbe slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je napisal Jaka Jerina, dirigent orkestra.

73


74


Starši o nas Glasba je življenje Kot sedemletni deklici mi je bilo dano, da sem lahko vstopila v glasbeno šolo. Znanje igranja na klavir omogoča široko paleto glasbenega udejstvovanja na zelo različnih področjih. Ko enkrat vstopiš v svet glasbe, te le-ta posrka vase in postane del tvojega življenja. Pri svojem poklicu še danes pogosto uporabljam glasbene veščine, ki sem jih pridobila v letih šolanja, čeprav se z njo ne ukvarjam profesionalno. Z mentorico sva vzpostavili pristen osebni stik in mnogokrat je bila ura klavirja več kot le golo igranje in prav to mi bo za vedno ostalo v neizbrisnem spominu. Tudi najini otroci so del Glasbene šole Vrhnika, ki se od moje takratne precej razlikuje – odlikujejo jo prostornost, urejenost in številni kakovostni mentorji. V njej se vsak od njih brusi v vztrajnosti, doslednosti, samodisciplini in seveda v čim boljšem glasbenem izražanju. Številne ure vaje doma in v okviru glasbene šole izpodrinejo marsikatero prosto urico, ampak z leti uvidiš, da se je splačalo. Glasba ne le osrečuje in osvobaja, temveč tudi plemeniti in oblikuje. Lahko le rečem – glasba je življenje. Manica Mivšek

Glasbeni šoli Vrhnika ob 40-letnici Srečen je človek, ki ima rad glasbo, ki se je uči, igra, čuti, proučuje in prenaša drugim. Že pračlovek je v naših krajih piskal na piščal, ne vemo točno kakó, a zagotovo je pri tem užival. Glasba je svet zvokovnih spodbud našega najširšega čustvovanja, od čiste lepote, do občutkov strasti in veselja, a tudi žalosti, bolečine in melanholije. Izraža duh časa, raznovrstnih okolij in razpoloženj, v katerih so nastajala posamezna glasbena dela. Včasih nam zadostuje za naše občutje, da si zaigramo ali zapojemo le nekaj tonov in vsak inštrument ali glas ob tem zazveni samosvoje, drugič zopet nas bo ponesel cel orkester s pestrostjo in dinamiko zvokov številnih inštrumentov ter glasov. Neizmerno bogat in raznolik je svet glasbenih zasedb, zvrsti, oblik in izražanj. In kje je izvor vsega tega, osebnega in skupnega doživljanja glasbe in udejstvovanja v njej? Na glasbenih šolah, seveda – med učenci in njihovimi učitelji, mentorji, korepetitorji, soigralci in dirigenti.

75


Na Glasbeno šolo Vrhnika radi prihajamo vsi – učenci in starši, tudi babice in dedki, strici in tete pa še kdo. Otroci nam včasih rečejo, »kar ostani zunaj«, mi pa vseeno radi stopimo malo k vam notri. To seveda ni potrebno otrokom, potrebno je nam, da za hip prestopimo v vzdušje glasbene šole, ki smo jo morda nekoč obiskovali tudi sami. Glasbena šola Vrhnika je zgodba o uspehu in ta traja že 40 let. Uspešnost delovanja Glasbene šole Vrhnika je zagotovo plod visokokakovostnega, načrtnega in poglobljenega dela njenih učiteljev, profesorjev in profesoric, glasbenih pedagogov ter sodelavcev, kakor tudi širšega okolja, v katerem šola deluje. Številni nastopi, tekmovanja, udeležbe na javnih prireditvah, posebej za Glasbeno šolo Vrhnika napisana in premierno izvajana dela to nedvoumno in stalno potrjujejo. Vrhnika brez glasbene šole enostavno ne bi bila to, kar je. Glasbena izobrazba odločujoče vpliva na nas in nas plemeniti skozi celotno življenje, najsi smo poklicni glasbeniki, raziskovalci, ljubitelji ali poslušalci. In ravno v tem je véliko poslanstvo glasbenih pedagogov, da v marsičem oblikujejo naš osebnostni razvoj kakor tudi kulturno stanje širše skupnosti. Glasbena šola Vrhnika zasluži vse spoštovanje in najvišje priznanje za njeno dosedanje 40-letno delovanje. Pred njo je vsekakor lepa prihodnost in to ji iskreno vsi želimo. Miloš Markič

Zahvalno pismo Spoštovana ravnateljica Glasbene šole Vrhnika! Hči Iza te dni končuje glasbeno šolo klavirja. Vsa leta jo je vodila gospa Ilonka. Že pred vstopom nas je navdušila z glasbenimi uricami, s katerimi je spontano skozi igro otrokom priklicala občutek za ritem, melodijo, gibanje … Iza jo je v hipu vzljubila in na naše veliko veselje bila sprejeta na klavir in prav k Ilonki. Vsa ta leta, ki so za otroka resnično dolga leta, smo spremljali njeno delo, njeno neverjetno vnemo in veselje delati z otroki. Zdelo se je, da živi samo »klavirsko« življenje, tako je bila poglobljena in z vsem svojim bistvom pri klavirju in učencih. Poudarila bi njeno izjemno strokovnost, prepleteno z individualnim pristopom. Ilonka s svojim smislom za čutenje otroka kot individualno, posebno in samosvoje bitje, pronica v njegovo bistvo in deluje iz spoznanja o posameznem otroku. Kmalu sem začutila, kako blizu je prišla Izi, kako jo je znala voditi na naraven, spontan, življenjski način, kako nikoli in res nikoli ni posegla po metodi vzvišenega glasu, ampak je znala tudi v trenutkih, ko je prišla Izina ustvarjalna krivulja na nižjo ravan, najti nekaj, da jo je poneslo naprej. Vedela je, da Izo dvigne možnost, da sama izbere delo, ki ji je blizu, ker bo tako laže prešla krizo. Začutila je, kdaj potrebuje malo manj intenziven tempo in počakala, da zadiha. S kakšnim zanosom je Iza prišla domov in hitela pripovedovati, kako pri Ilonki vse zna zaigrati, doma pa ne, češ da jo vodi tako, da enostavno zna. »Ne vem, kaj ona naredi, tako mi pokaže in tako se z mano pogovarja, da se hitro naučim,« je hitela pripovedovati. Od njenih ur je vedno prihajala posebne volje. Pove-

76


zana sama s seboj, poglobljena v glasbo, ki jo je igrala, sproščena in vedno, ko sem jo vprašala, kako je bilo, je rekla super, v redu. Opazno je tudi, kako toplo Ilonka spremlja svoje učence na razrednih in javnih in družinskih nastopih. Na začetku je Ilonka spremljala Izo s klavirjem in videli smo, kako je dovolila, da je majceno bitje s popolnoma enostavno pesmico zažarelo na odru, kako je pozorno z občutkom spremljala njeno igranje in ji ob zaključku s pogledom in nasmehom nudila pohvalo. Pozneje, ko so se na nastopih vrstila samostojna nastopanja, si jo videl nekje v ozadju, kako pozorno posluša, spremlja igranje. In Iza nikoli ni pozabila povedat: »Ilonka me je pohvalila!« Neprecenljivo je njeno prepletanje različnih dejavnosti tekom šolanja. Ni šlo za predpisan repertoar, temveč mnogo širše … Iza je v glasbeni šoli lahko izrazila tudi svoj pevski potencial, lahko je skladala in predstavljala svoje pesmi, pela, nastopala v pevskih točkah, igrala in pela, pela s svojo družino, … Izdala svoje pesmi v glasilu … z vso to širino učitelj doseže, da se obvezno »čtivo« kar nekje izgubi, ampak prav zaradi tega ga laže, spontano predela in osvoji. Kakšni spretni prijemi, otroku naravni prijemi! Menim, da je učiteljica, kot je Ilonka, idealna učiteljica. V sodobnem hitrem življenju nudi izjemno redkost, tako glede strokovnosti kot odnosa do otrok in posebne energije, ki jo izžareva. Po tej poti se Ilonki zahvaljujem za izjemno vodenje Ize skozi občutljiva leta, ji čestitam za uspehe in sporočam, da je tak učitelj za šolo prava dragocenost. Ilonki in Vaši šoli še naprej želim tako uspešno delo! Mateja Praprotnik Lesjak

77


78


Učenci o nas Sem Živa Celarc in flavto igram že četrto leto. Ko me je učiteljica na začetku lanskega šolskega leta vprašala, ali bi šla na tekmovanje, sem potrebovala nekaj časa, da sem se odločila in na koncu sprejela izziv. Priprave na tekmovanje sem imela v šoli skoraj vedno trikrat na teden, včasih tudi ob sobotah. Udeležila sem se treh tekmovanj: regijskega ter državnega tekmovanja mladih glasbenikov republike Slovenije in mednarodnega tekmovanja SVIREL. Na vseh treh sem dobila zlato priznanje. Še posebej se spomnim tekmovanja SVIREL, ki je potekalo v Goriških Brdih. Tekmovali

Živa in učiteljica Tanja Repe, 2016. so solisti in komorne skupine. Na tekmovanju je bila 3-članska komisija in pred nastopom sem imela veliko tremo. Ko sem pogledala komisijo, se mi je eden od sodnikov nasmejal in takoj sem imela boljši občutek. Z nastopom sem bila na koncu zelo zadovoljna. Po tekmovanju smo se slikali na dvorišču pred gradom, kjer je bil čudovit razgled. Na poti domov sem razmišljala, kako sem delala manjše napake na nekaterih delih v skladbah. Že čez eno uro pa me je poklicala učiteljica in mi povedala, da sem dosegla 100 točk od 100. Zahvaliti se moram učiteljici in korepetitorki, ker sta bili z mano zelo potrpežljivi takrat, ko mi ni šlo vse tako dobro, kot bi moralo iti in sem imela slab dan. Živa Celarc, flavta

79


Od tekmovanj se mi je najbolj vtisnilo v spomin zadnje mednarodno tekmovanje Svirel. Tekmovanje je bilo na gradu Dobrovo. Igrali smo v sobi, v kateri je zelo odmevalo. Spomnim se, kako sem čakala na stopnicah pred vrati, ki so vodile v dvorano. Napočil je čas. Iz sobe je prišla druga tekmovalka. Z nasmeškom sem odšla na oder. Spremljala me je korepetitorka. Zagledala sem 3 sodnike. Sedeli so čisto za publiko in me gledali. Vsi so bili tujci. Spomnim se le tega, da je eden izmed njih prihajal iz Nizozemske. Klavir je začel igrati, nato pa sem začela igrati še jaz. Ko sem med skladbo pogledala proti sodnikom, je eden izmed njih zelo užival. Odigrala sem 3 skladbe, nato pa z velikim nasmehom odšla iz odra. Na tekmovanju sem osvojila srebrno priznanje. Ema Mrzelj, flavta Lansko leto sem se odločila, da se bom preizkusila na kakšnem bolj pomembnem nastopu. Zato sem se udeležila kar treh tekmovanj. Na začetku se mi je zdelo zelo težko in bilo me je na smrt strah. Dlje kot sem vadila in preigravala skladbe, manj me je bilo strah. Skladbe niso bile težke in sem se jih lahko naučila. Kljub vsemu je bilo potrebno veliko vaje, da sem skladbe dobro obvladala. Po mesecih vaj in trdega dela je prišlo tekmovanje. Bilo me je zelo strah, vendar sem se med nastopom malo sprostila. Ko so bili objavljeni rezultati, sem bila zelo vesela, saj sem dobila zlato priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje. Na državnem tekmovanju sem zamočila nekaj delov, zato sem dobila srebrno priznanje, a sem bila vseeno vesela. Tudi na mednarodnem tekmovanju Svirel sem bila kar uspešna. Moji vtisi so zelo dobri in bi se kljub napornim vajam še kdaj udeležila tekmovanja. Všeč mi je bilo, ker je na najbolj intenzivne vaje med vikendi Živa vedno prinesla kaj sladkega, da smo lažje zdržale cel dopoldan, po tekmovanju pa nas je naša učiteljica peljala na tortico. Vsem, ki so pripravljeni vložiti veliko truda v vadenje, priporočam, da bi se udeležili vsaj kakšnega tekmovanja, saj lahko tako preveriš, koliko znaš in si zmožen. Elena Zakrajšek Janevski, flavta K orkestru rada hodim zaradi družbe, zanimivih skladb, gostovanj … (Petja, 14 let) Pri komornih mi je všeč zato, ker vseh 5 skupaj igramo skladbe, ki so zelo lepe. (Stela, 10 let) Komorno igro imam rada zato, ker se pri njej združimo in igramo skladbo z več glasovi. (Vita, 10 let) Komorna igra mi je všeč, ker imamo dobro učiteljico, dobro mi je, ker se pri komorni igri združimo in igramo zelo hecne in zabavne pesmice. Rada hodim tudi, ker se hecamo in smejimo. (Pika, 11 let)

80


Projekt: Maček Muri Z našim godalnim orkestrom, pod vodstvom Nastje Cajhen Rode, smo se dolgo časa pripravljali na nastop s pesmimi iz Mačka Murija. Sklop pesmi iz Mačka Murija vključuje 11 pesmi. To so: Maček Muri, Sprehod, Jedilnik, Veselica, Preštevanka, Mačja knjiga, Muca Maca, Ure, Maček falot, Gangster Čombe in Uspavanka. Pri nekaterih pesmih nas je spremljal pevski zbor, pri nekaterih celotna zasedba baleta od 2. pripravnice pa vse do 4. razreda, pri nekaterih pa kar oboje. Baletke so zelo popestrile celoten nastop, saj so imele čudovite kostume in še bolj čudovito znanje baleta. Pevski zbor je imel med nastopom dobro ogrete glasilke in zato jih je bilo prijetno poslušati. Člani godalnega orkestra pa smo čez leto veliko vadili. Ko pa smo bili že meseca maja, se je nastop že hitro bližal. Nekaj dni pred prvim nastopom smo bili vsi člani godalnega orkestra povabljeni na intenzivne vaje v Piran. Na intenzivnih vajah smo bili skupaj z Glasbeno šolo Rakovnik. Z njimi smo sodelovali. Bivali smo v osnovni šoli v Piranu. Obe glasbeni šoli skupaj sta imeli dve sobi. Ena za GŠ Vrhnika, druga pa za GŠ Rakovnik. Z njihovo in našo zasedbo je nastal en velik orkester, ki je igral veliko glasneje in vse skupaj se je bolje slišalo. V Piranu smo bili tri dni. Imeli smo sončno vreme, zato nam je ostalo tudi malo časa za sprehod po mestu. Na tem sprehodu smo se lahko ohladili s sladoledom ali pa si kupili kakšen spominek. Med našimi tremi dnevi nas je obiskala baletna zasedba, s katero smo vse dobro zvadili. V Piranu smo se poleg vadbe tudi zabavali. Na enega od večerov smo si priredili zabavo za konec naših intenzivnih vaj. Ko pa je napočil dan nastopa, smo prišli v Cankarjev dom, kjer so nam narisali brčice na obraz, da smo bili videti kot velik trop muc in muckov. Nato smo vso tremo pregnali stran in super odigrali obe predstavi. Po predstavi pa smo se pogostili s pico. Ker je predstava tako navdušila občinstvo, se nam zdaj obeta še polno nastopov. Eden od teh je tudi snemanje na RTV-ju za Miklavžev koncert. Maruša Jesenovec V glasbeni šoli preživim veliko svojega prostega časa. Poleg rednega pouka violončela igram oz. sodelujem tudi v različnih zasedbah: v malem godalnem orkestru, v simfoničnem orkestru ter v godalnem kvartetu Quartissimo. Čeprav mi to vzame veliko časa, v tem zelo uživam. Ne gre le za igranje, temveč tudi za urjenje različnih glasbenih spretnosti, kot so posluh, ubrano igranje, načini lokovanja ipd. Predvsem pa mi veliko pomeni druženje. Z malim godalnim orkestrom smo preživeli čudovite intenzivne vaje v Piranu, kjer smo se člani orkestra še tesneje povezali, zato je Maček Muri na svoji premieri lahko požel tako velik uspeh. Na svoji glasbeni poti sem se udeležila tudi več tekmovanj tako doma kot v tujini, kar je bila zame posebna izkušnja, ko se stresni trenutki prepletejo z občutkom zmagoslavja ob podeljeni nagradi. Eva Mivšek

81


82


Klepet ob kavi Rade se vračajo Končno je bil petek, v zbornici je dišalo po kavi in s krožnika so se svetili piškoti. Samo še naši upokojenki smo čakali. Ko sta končno vstopili, se je začutila njuna dobra volja in vedele smo, da se bomo pošteno nasmejale. Najprej je pogovor nanesel na izpite klavirja, ki so bili eno leto v veliki dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. Vzdušje je bilo res grozljivo. Velika prazna dvorana, ogromen klavir in tri stroge članice komisije. Polona pravi, da je morala nekaj odnesti v dvorano in da jo je spreletel srh in groza in ubogi otroci, kako grozno so se morali počutiti šele oni. In takoj so se odločili, da izpitov tam nikoli več ne bo. Svojevrstni so bili tudi izpiti iz nauka o glasbi, pove Majda. Da so tiste učence, ki niso bili pripravljeni, učili kar na samem izpitu. In da so izpiti trajali in trajali in še kar jih ni bilo konec. Pa kako je bilo možno, da se je še ne tako dolgo nazaj kadilo ne samo v zbornici in pisarni, ampak tudi po učilnicah in kako smo sploh lahko tako živeli. Včasih bi rabil škarje, da bi v res majhni zbornici videl svojega sogovornika, ki si je za trenutek ali dva prišel oddahnit. Danes, se vsi strinjamo, si tega sploh ne predstavljamo. Potem jih povprašamo po bivših učiteljih, ker smo same premlade in jih nikoli nismo srečale. In skoraj pri vsakem vzklikneta, da on je bil pa res legenda in da ima sedaj težave s srcem, pa da je čistilka pri svojih 85 letih še vedno legenda in da jo imajo otroci še vedno radi in da nekdo drug je pa čisto v alternativo šel … in spet da jih oni ima že 80 in da res dobro zgleda. Nato se obrneta k meni in vprašata, če delam zapiske za zbornik in da je to vse neuradno, in da naj vendar tega ne zapisujem. Ko jima razložim, da bo zbornik bolj sproščene narave in bolj zanimiv za branje pa mi hitita povedat, da so prvi zbornik oblikovali v enem samem dnevu in da je izpadel res dobro za tiste čase. No, tega nam verjetno ne bo uspelo, si mislim sama pri sebi. In časi so se spremenili in danes ni več tako kot tedaj. Bilo je bolj sproščeno in manj komplicirano. Oni dve pa uživata v pokoju in ob pripombi, če bi prišli še malo nazaj v službo, v en glas rečeta, da to pa ne! In takole bi človek lahko klepetal še celo popoldan, se smejal in užival v prijetni družbi in ob prijetnih zgodbah. Klepetale smo Majda, Polona, Dominika, Zdenka in Nina

83


Spomini Pred devetnajstimi leti sem se poslovila od Glasbene šole Vrhnika, ker sem se upokojila. Tu sem poučevala več kot dvajset let. Rada sem prihajala na Vrhniko zaradi glasbe, otrok, sodelavcev in Vrhničanov. Ivan Cankar je o glasbi zapisal (Podobe iz sanj, Veselejša pesem): »Med vsemi oblikami umetnosti mi je glasba najbolj ljuba. Vse teorije so mi zaklenjene in zapečatene; še not ne znam brati. To popolno sramotno neznanje pa se čisto prijazno druži s prav posebno, skoraj bolno občutljivostjo za zvok, ubranost in neubranost. Vsaka melodija je bitje zase, ima svoj telesen obraz, svoj živ pogled, svojo besedo in kretnjo. Vsaka odpre vrata na stežaj mislim – spominom brez števila; in vsaka je doživljaj, ki ostane v duši neizbrisljiv.« Glasbena šola so predvsem učenci. Rada sem jih imela in z veseljem sem »odklepala« »zaklenjene – zapečatene teorije«. Bila sem učiteljica nauka o glasbi in klavirja. Učenci so me nagrajevali s svojo radovednostjo, neposrednostjo in uspešnostjo. Na primer: učenec nauka o glasbi se je tako navdušil za intervale, da je doma svojo mamo, odvetnico, naučil velike, male, čiste, zvečane in zmanjšane intervale. Ali pa: učenec, ki je zamudil na pouk klavirja in sem ga oštela, mi je odgovoril: »Ni mi všeč, da se jezite name.« Zdaj je poklicni glasbenik. Součitelji in ostali sodelavci so bili čudoviti ljudje. Medsebojno smo si pomagali, veselili smo se skupnih uspehov – uspehov posameznikov, znali smo se smejati. Spomin na čas, ko je šola nastala in se uspešno razvijala, so lepi. Vesela sem vseh mladih, ki so postali poklicni glasbeniki ali pa samo ljubitelji glasbe. Ob štiridesetletnici sem nad uspehi šole presenečena. Čestitam! Marija Kosi, učiteljica NOG in klavirja v pokoju

84


Naši upokojenci ob 40. obletnici GŠ Vrhnika, dvorana Antona Martina Slomška na Vrhniki, 31. 5. 2016 Majda Smrke – NOG, Anton Pucihar – harmonika, Viljem Ošlaj – harmonika, Aleksander Muller – kljunasta flavta, saksofon, Matevž Mercina – klarinet, Marija Kosi – NOG, klavir, Joško Jerina – trobenta, big band, Polona Gruden – tajnica.

85


86


“Takle mamo” … da bo vsaj v Filharmoniji lahko igral Učitelj Matevž potarna mami od učenca Gašperja, da mu ne gre dobro pri klarinetu, v bistvu mu gre zelo slabo. Da premalo vadi in da ne razume snovi, ki mu jo da za igrat. Da v četrtem razredu klarineta ne zna odigrat četrtinke s piko, da to je res slabo. Mama zatrdi učitelju, da bo fanta trdo prijela in da bo od sedaj bolje delal. Čez nekaj mesecev Gašper še vedno ne dela dovolj in še vedno ne zna četrtinke s piko. Ko učitelj sreča mamo na hodniku glasbene šole, ga mama ustavi in potarna: »Veste, Gašperju gre v osnovni šoli res slabo. Ima same dvojke, pri matematiki se pa za dvojko še borimo. A bi vi lahko nekaj za njega naredil?« »Ja, kaj pa?« vpraša učitelj. »Veste, Gašper res ni za v šolo. S takimi ocenami ne bo sprejet na nobeno srednjo šolo. Ali bi ga lahko vi za sprejemne na srednjo glasbeno šolo pripravili, da bo vsaj v Filharmoniji lahko igral?« Učitelj Matevž »!?!?!?«

Obisk koncerta v Ljubljani Otroci godalnega oddelka se zbirajo na avtobusu, med tem pa eden od staršev ugotovi, da učiteljice Nastje, ki uči njegovo Mijo, ni v spremstvu in da otroka ne bo zaupal nekomu, ki ga ne pozna. Po pogovoru z učiteljicama Urško in Olgo le privoli in spusti Mijo na avtobus. »Halo, Nina, tvoje Nuše ni na avtobus. Mi moramo odpeljati, sicer bomo zamudili koncert v Ljubljani« »Kako, da je ni?! Jo pokličem.« Telefon zvoni, a nihče ga ne dvigne. Pokličem nazaj na avtobus in rečem, da lahko grejo brez Nuše. Bus se odpelje do Brezovice, kjer bi morali pobrati Lano. Vendar Lane ni. Res se že mudi in brez Lane nadaljujejo pot v Ljubljano. Med potjo kliče Lana, da je šla avtomatično na Vrhničana, ker se z njim vsak dan vozi v šolo in da se je zmotila. Počakala jih bo pred Cankarjevim domom v Ljubljani. Med tem se tudi Nuša javi in pove, da je pozabila na koncert. Prihiti do glasbene šole, usedemo se v avto in z veliko mero tiste odgovornosti, ko voziš tujega otroka, se odpeljemo v Ljubljano. Pred vhodom v dvorano ugotovimo, da imamo premalo kart, ker so Pijini starši mislili, da je šola tudi za njih kupila karte. Gremo do blagajne in kupimo dodatne karte.

87


Prvi del koncerta bi moral biti za učenec res zanimiv, saj smo poslušali Bruchov koncert za violino. Žal se je izkazalo, da je koncertni bonton popolnoma odpovedal, kajti klepetanje se kar ni poleglo. Med pavzo so šli prav vsi na stranišče, kar je trajajo tako dolgo, da so nas že klicali nazaj v dvorano. Ko sem že prepričana, da so vsi na svojih mestih in da je vse pod kontrolo, se začne glasno govorjenje, da je Tanja polila sok. Obrnem se dve vrsti nazaj in zagledam polito torbico, v kateri je bil tudi na pol pojeden sendvič. Jezno naročim starejši učenki, da je ona zdaj »glavna« in peljem Tanjo do stranišča, kjer se poskušava urediti. Končno se prične drugi del koncerta in vse je kazalo, da bo šlo dobro skozi. Vendar med tretjim stavkom simfonije za seboj zaslišim jokanje. Poskušam ugotoviti kaj je narobe, vendar čez tri vrste žal ni šlo. Vstanem, se delam neslišno in nevidno, pomigam Barbari, deklici, ki je jokala, da greva iz dvorane. V solzah mi pove, da pogreša mamico. Ker je bilo do konca koncerta še slabih 10 minut, ostaneva zunaj in počakava na konec. V mislih nenehno odhajam v dvorano k ostalim učencem in upam, da je vse v redu. Ko je učiteljica Nastja ugotovila, da je nekaj narobe z njeno Barbaro, je hotela iz dvorane, vendar ji hostesa ne dovoli. Skrbi jo in pošlje sms. Sporočila ne vidim. Nastja v skrbeh komaj dočaka konec koncerta, ko jo s potolaženo Barbaro pričakava pred dvorano. Kljub drugačnim pričakovanjem je bila pot nazaj na Vrhniko brez zapletov .

Pri teoriji v drugem razredu Učiteljica Majda: »Danes se bomo pogovarjali o celih in pol tonih. Napišimo C-dur lestvico. Nato bomo med posameznimi toni določili cele in pol tone …« in tako naprej razlaga učiteljica Majda. Čez čas Sanja dvigne roko. Učiteljica Majda noče prekiniti svoje razlage in mirno nadaljuje. Čez nekaj minut Sanja še bolj vztrajno drži roko v zraku in vse je kazalo, da ne bo odnehala. Učiteljica uvidi njeno vztrajnost in vpraša: »Prosim, Sanja. Kaj želiš vprašati?« Sanja globoko vdihne in zajame sapo: »Prejšnji teden, ko sem šla iz glasbene šole, sem na pločniku videla povoženo žabo!«

Priklon Učiteljica Urša z učencem Žanom vadi poklon v dvorani: »Prideš na oder, se postaviš ob klavir in se pokloniš.« Žan kima, da je razumel in ponovi navodila: »In ko greš z odra, naredi enako,« nadaljuje učiteljica in doda, da bo potem lahko šel nastop poslušat v dvorano. Poklon povadita še enkrat in se dogovorita, kdaj mora priti v šolo na dan nastopa. Nastop teče in bliža se Žanova točka: »Si pripravljen?« Žan prikima gre na oder, stopi ob klavir, se pokloni in gre sedet med publiko. Učiteljici pa ne preostane drugega, kot da ga gre iskat med publiko in mu reče, da mora skladbo še zaigrati.

88


Pri pouku NOG Na tabli je napisana naslednja pesmica:

Moje navodilo učencem: »V mislih si zapoj pesmico po notah in ugotovi naslov pesmice.« Otroci napeto gledajo na tablo, nato pa mali 6-letnik izstreli kot iz topa: »Kuža laja, pes prdi!«

Iz učilnice 7A Učenec ob pričetku pouka dvigne roko. Učiteljica Kristina: »Prosim?« Učenec: »Učitel'ca, tvoja smrt je v terci.« Učiteljica: »Kako prosim?« Učenec: »Ja, tvoja smrt je v terci!« Učiteljica malo počaka, premisli in nato previdno vpraša: »Ne razumem, kje je moja smrt.« Učenec, vidno razočaran zaradi njenega nerazumevanja, zapoje: Tvo - jo smrt o - zna - nja - mo, go - spod... »Tvojo smrt oznanjamo, gospod...« Učiteljica si končno oddahne in pohvali učenca – pri nedeljski maši je ponovil znanje intervalov!

Tvo

-

jo

smrt

o - zna - nja - mo,

go

- spod...

Opomba: Vsa imena učencev v anekdotah so izmišljena.

89


90


Zaposleni

Prva vrsta: Zala Kejžar, Dejan Mesec, Nina Demšar, Dominika Naveršnik, Marija Vukoja Plavčak, Nadica Grozdanova Panič, Kaja Stražar, Urška Trček Lenarčič. Druga vrsta: Urša Kržič, Aljoša Pavlinc, Nastja Cajhen Rode, Tone Črnugelj, Olga Zalokar, Miloš Jovanić, Kristina Smrke, Nataša Puconja, Barbara Prhavc, Tanja Repe, Katarina Lotrič, Jasmina Šubic, Zdenka Bizjak, Milica Šoba, Jelena Markovič, Urša Vlašič, Marko Rode. Tretja vrsta: Matjaž Kajzer, Miha Plavčak, Jaka Jerina, Amel Ramić, Aleksander Jovetić, Neža Filipič, Martin Lavrič, Nastja Jerman, Nika Tkalec, Ilonka Pucihar, Metka Pupis.

91


Statistika Nagrajenci 1982 Edvard Popit, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj II. nagrada, Republiško tekmovanje, Ljubljana, Slovenija

1988 Tadej Kenig, kljunasta flavta, mentor: Aleksander Müller I. nagrada, Republiško tekmovanje, Novo mesto, Slovenija II. nagrada, Zvezno tekmovanje, Ljubljana, Slovenija

1983

Jaka Bežan, flavta, mentorica: Helena Dobrovoljc II. nagrada, Republiško tekmovanje, Novo mesto, Slovenija

Judita Caserman, violina, mentorica: Darinka Fabiani III. nagrada, Radijsko Tekmovanje godalcev, Ljubljana, Slovenija

Tadej Miklič, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj II. nagrada, Republiško tekmovanje, Novo mesto, Slovenija

Jure Mesec, kljunasta flavta, mentor: Aleksander Müller II. nagrada, Republiško tekmovanje, Kranj, Slovenija

Primož Malavašič, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj I. nagrada, Republiško tekmovanje, Novo mesto, Slovenija II. nagrada, Zvezno tekmovanje, Ljubljana, Slovenija

Vilma Zalaznik, violina, mentorica: Darinka Fabiani II. nagrada, Radijsko tekmovanje godalcev, Ljubljana, Slovenija

1985 Mateja Brelih, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj III. nagrada, Republiško tekmovanje, Ljubljana, Slovenija Tanja Plut, klavir, mentor: Hinko Haas, III. nagrada, Republiško tekmovanje, Ljubljana, Slovenija

Uroš Svete, harmonika, mentor: Dejan Mesec II. nagrada, Republiško tekmovanje, Novo mesto, Slovenija

1989 Eva Hren, kitara, mentorica: Vesna Soban II. nagrada, Republiško tekmovanje, Nova Gorica, Slovenija I. nagrada, Zvezno tekmovanje, Sarajevo, Bosna in Hercegovina

1986

Barbara Zalaznik, violina, mentorica: Darinka Fabiani III. nagrada, Republiško tekmovanje, Nova Gorica, Slovenija

Alenka Naveršnik, violončelo, mentor: Viktor Zadnik II. nagrada, Republiško tekmovanje, Koper, Slovenija

Maja Naveršnik, violina, mentorica: Darinka Fabiani III. nagrada, Republiško tekmovanje, Nova Gorica, Slovenija

Vilma Zalaznik, violina, mentorica: Darinka Fabiani II. nagrada, Republiško tekmovanje, Koper, Slovenija

Blaž Pucihar, klavir, mentorica: Renata Bauer II. nagrada, Republiško tekmovanje, Nova Gorica, Slovenija

1987 Duet harmonik

Tadej Miklič, harmonika, mentor: Viljem OšlajI. nagrada, Mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Pula, Hrvaška

Marko Domazet in Franc Tomšič, mentor: Viljem Ošlaj II. nagrada, Republiško tekmovanje, Velenje, Slovenija

Primož Malavašič, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj II. nagrada, Mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Pula, Hrvaška

Tanja Plut, klavir, mentor: Hinko Haas, II. nagrada, Zvezno tekmovanje, Dubrovnik, Hrvaška

1991

Primož Malavašič, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj II. nagrada, Mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Pula, Hrvaška

92

Tadej Kenig, klarinet, mentor: Slavko Goričar I. nagrada, Republiško tekmovanje, Vrhnika, Slovenija I. nagrada, Zvezno tekmovanje, Herceg Novi, Črna Gora


Špela Janša, kljunasta flavta, mentor: Aleksander Müller II. nagrada, Republiško tekmovanje, Vrhnika, Slovenija

I. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija

Tomaž Kenig, harmonika, mentor: Dejan Mesec III. nagrada, Republiško tekmovanje, Vrhnika, Slovenija

Florjan Sedej in Franc Malavašič, mentor: Viljem Ošlaj II. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija

Uroš Svete, harmonika, mentor: Dejan Mesec III. nagrada, Republiško tekmovanje, Vrhnika, Slovenija

Kvartet harmonik

Florjan Sedej, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj III. nagrada, Republiško tekmovanje, Vrhnika, Slovenija III. nagrada, Mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Pula, Hrvaška Tadej Miklič, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj II. nagrada, Republiško tekmovanje, Vrhnika, Slovenija II. nagrada, Mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Pula, Hrvaška

1992 Katarina Molk, klavir, mentorica: Renata Bauer I. nagrada, Republiško tekmovanje, Celje, Slovenija Eva Slabe, klavir, mentorica: Renata Bauer I. nagrada, Republiško tekmovanje, Celje, Slovenija Tadej Leb, klavir, mentorica: Renata Bauer II. nagrada, Republiško tekmovanje, Celje, Slovenija

1993 Matej Drašler, harmonika, mentor: Dejan Mesec III. nagrada, I. državno tekmovanje, Ljubljana, Slovenija Florjan Sedej, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj II. nagrada, I. državno tekmovanje, Ljubljana Slovenija Franc Malavašič, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj III. nagrada, I. državno tekmovanje, Slovenija Tadej Kenig, klarinet, mentor: Slavko GoričarI. nagrada, I. državno tekmovanje, Velenje, Slovenija

1994 Špela Janša, klavir, mentorica: Renata Bauer III. nagrada, II. državno tekmovanje, Koper, Slovenija Tjaša Rus, klavir, mentorica: Renata Bauer III. nagrada, II. državno tekmovanje, Koper, Slovenija Matej Drašler, harmonika, mentor: Dejan Mesec I. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija Franc Malavašič, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj I. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija Aleš Ogrin, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj

Duet harmonik

Florjan Sedej, Franc Malavašič, Aleš Ogrin in Andrej Švigelj, mentor: Viljem Ošlaj I. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija

1995 Andrej Pekarovič, kitara, mentorica: Vesna Soban III. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija Andreja Mulej, violina, mentorica: Darinka Fabiani II. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija Špela Janša, violina, mentorica: Darinka Fabiani III. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija Ana Gruden, violončelo, mentor: Viktor Zadnik II. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija Matej Drašler, harmonika, mentor: Dejan Mesec III. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija III. nagrada, Mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Pula, Hrvaška Gašper Kržmanc, harmonika, mentor: Dejan Mesec III. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija Florjan Sedej, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj I. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija III. nagrada, Mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Pula, Hrvaška Franc Malavašič, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj I. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija II. nagrada, Mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Pula, hrvaška Aleš Ogrin, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj I. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija II. nagrada, Mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Pula, Hrvaška Duet harmonik Florjan Sedej in Franc Malavašič, mentor: Viljem Ošlaj I. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija Mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Pula¸Hrvaška Kvartet harmonik Florjan Sedej, Franc Malavašič, Aleš Ogrin in Andrej Švigelj, mentor: Viljem Ošlaj II. nagrada, Tekmovanje Primorske, Slovenija Mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Pula, Hrvaška

93


Trio

2001

Melita Šinkovec – violina, Dora Mrše – flavta, Uroš Svete – harmonika, mentor: Dejan Mesec I. nagrada, Mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Pula, Hrvaška

Marta Treven, klavir, mentorica: Marta Kržič srebrno priznanje, IV. regionalno tekmovanje, Slovenija

1996 Andreja Mulej, violina, mentorica: Darinka Fabiani srebrno priznanje, Državno tekmovanje, Ljubljana Špela Janša, violina, mentorica: Darinka Fabiani srebrno priznanje, Državno tekmovanje, Ljubljana, Slovenija Maruša Ogrin, kitara, mentorica: Vesna Soban bronasto priznanje, Državno tekmovanje, Ljubljana, Slovenija

1998 Ana Rus, klavir, mentorica: Urša Vlašič srebrno priznanje, I. regionalno tekmovanje, Ljubljana, Slovenija Marta Treven, klavir, mentorica: Marta Kržič srebrno priznanje I. regionalno tekmovanje, Ljubljana, Slovenija Gašper Pintar, klarinet, mentor: Matevž Mercina zlato priznanje, I. regionalno tekmovanje, Slovenija bronasta plaketa, Državno tekmovanje, Slovenija Miha Petkovšek, fagot, mentor: Milan Švagan zlato priznanje, I. regionalno tekmovanje, Slovenija zlata plaketa, Državno tekmovanje, Slovenija

1999 Blaž Kovač, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj zlato priznanje, II. regionalno tekmovanje, Slovenija srebrna plaketa, Državno tekmovanje, Slovenija Vid Zadnik, bariton, mentor: Marjan Stropnik zlato priznanje, II. regionalno tekmovanje, Slovenija II. nagrada, Državno tekmovanje, Slovenija Jernej Geroni, trobenta, mentor: Joško Jerina srebrno priznanje, II. regionalno tekmovanje, Slovenija

2000 Klemen Šiberl, petje, mentorica: Nadica Grozdanove Panič zlato priznanje, III. regionalno tekmovanje, Slovenija bronasta plaketa, Državno tekmovanje, Slovenija Katja Šporar, violina, mentorica: Darinka Fabiani zlato priznanje, III. regionalno tekmovanje, Slovenija bronasta plaketa, Državno tekmovanje, Slovenija Polona Gaber, violina, mentorica: Maja Naveršnik srebrno priznanje, III. regionalno tekmovanje, Slovenija

94

Jasmina Šubic, flavta, mentorica: Nataša Puconja zlato priznanje, IV. regionalno tekmovanje, Slovenija zlata plaketa, Državno tekmovanje, Ljubljana, Slovenija Teja Oblak, flavta, mentorica: Nataša Puconja zlato priznanje, IV. regionalno tekmovanje, Slovenija bronasta plaketa, Državno tekmovanje, Ljubljana, Slovenija Ana Kovač, flavta, mentor: Andreja Černigojzlato priznanje, IV. regionalno tekmovanje, Slovenija srebrna plaketa, Državno tekmovanje, Ljubljana, Slovenija Gašper Čepon, klarinet, mentor: Matevž Mercina zlato priznanje, IV. regionalno tekmovanje, Slovenija srebrna plaketa, Državno tekmovanje, Ljubljana, Slovenija Trio trobent: Jan Jelovšek, Jernej Geroni in Rok Dolinar, mentor: Joško Jerina zlato priznanje, IV. Regionalno tekmovanje, Slovenija bronasta plaketa, Državno tekmovanje, Ljubljana, Slovenija Blaž Kovač, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj zlato priznanje, Tekmovanje Primorske, Slovenija Duet harmonik: Tadej Rot in Jernej Palčič, mentor: Dejan Mesec srebrno priznanje, Tekmovanje Primorske, Slovenija Trio harmonik: Janez Ceme, Andrej Malavašič in Sandi Gregorka, mentor: Dejan Mesec, srebrno priznanje, Tekmovanje Primorske, Slovenija

2002 Jernej Geroni, trobenta, mentor: Joško Jerina zlato priznanje, V. regionalno tekmovanje, Slovenija Vid Zadnik, pozavna, mentor: Marjan Stropnik zlato priznanje, V. regionalno tekmovanje, Slovenija srebrna plaketa, II. nagrada, Državno tekmovanje, Slovenija Žiga Tomše, tuba, mentor: Marjan Stropnikzlato priznanje, V. regionalno tekmovanje, Slovenija bronasta plaketa, Državno tekmovanje, Slovenija Blaž Kovač, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj srebrno priznanje, V. regionalno tekmovanje, Slovenija Urban Mesec, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj srebrno priznanje, V. regionalno tekmovanje, Slovenija


Klemen Šiberl, petje, mentorica: Nadica Grozdanove Panič, zlato priznanje, V. regionalno tekmovanje, Slovenija zlata plaketa in I. nagrada, Državno tekmovanje, Slovenija

zlato priznanje, VII. regionalno tekmovanje, Slovenija zlata plaketa, Državno tekmovanje, Slovenija

Rebeka Hren, petje, mentorica: Nadica Grozdanove Panič srebrno priznanje, V. regionalno tekmovanje, Slovenija

Tina Čelič, flavta, mentorica: Nataša Puconja zlato priznanje, VII. regionalno tekmovanje, Slovenija zlata plaketa, Državno tekmovanje, Slovenija

Urša Pavlovčič, solfeggio, mentor Patricija Pečar Kumar priznanje, Državno tekmovanje, Maribor, Slovenija

Taja Levstik, solfeggio, mentorica: Patricija Pečar Kumar zlata plaketa, Državno tekmovanje, Maribor, Slovenija

Kitarski duo:

2005

Nika Čelešnik in Miha Čelešnik, mentorica: Vesna Soban srebrno priznanje, V. regionalno tekmovanje, Slovenija

Marjetka Švigelj, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj zlato priznanje, VIII. regionalno tekmovanje, Slovenija bronasta plaketa, Državno tekmovanje, Slovenija

2003 Urša Pavlovčič, violončelo, mentor: Viktor Zadnik zlato priznanje, VI. regionalno tekmovanje, Slovenija srebrna plaketa, Državno tekmovanje, Slovenija III. nagrada, mednarodno tekmovanje v Genovi, Italija I. nagrada, mednarodno tekmovanje v Beogradu, Srbija II. nagrada, mednarodno tekmovanje v San Gimignanu, Italija Kvartet klarinetov: Gregor Čepon, Špela Pečar, Simona Turk in Metka Furlan, mentor: Matevž Mercine zlato priznanje, VI. Regionalno tekmovanje, Slovenija bronasta plaketa, državno tekmovanje, Slovenija

Eva Arh, flavta, mentorica: Vesna Jelovšek I. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Beogradu, Srbija

2006 Ana Suhadolnik, solfeggio, mentorica: Patricija Pečar Kumar Priznanje, 35. državno tekmovanje, Slovenija Tina Debevec, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panič Priznanje, 35. državno tekmovanje, Slovenija Marija Terpin, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panič srebrna plaketa, 35. državno tekmovanje, Slovenija

Blaž Kovač, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj III. nagrada, Mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Pula, Hrvaška

Barbara Strajnar, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panič bronasta plaketa, 35. državno tekmovanje, Slovenija

Marjetka Švigelj, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj III. nagrada, Mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Pula, Hrvaška

Vid Sajovic, violina, mentor: Đorđe Berak zlato priznanje, IX. regijsko tekmovanje, Slovenija bronasta plaketa, 35. državno tekmovanje, Slovenija 7. mesto, Mednarodno tekmovanje Petar Toškov v Beogradu, Srbija 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija

Urban Mesec, harmonika, mentor: Dejan Mesec II. nagrada, Mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Pula, Hrvaška

2004 Sebastjan Podbregar, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panič zlato priznanje, VII. regionalno tekmovanje, Slovenija zlata plaketa, Državno tekmovanje, Slovenija Marija Terpin, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panič zlato priznanje, VII. regionalno tekmovanje bronasta plaketa, Državno tekmovanje Špela Leben, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panič zlato priznanje, VII. regionalno tekmovanje, Slovenija bronasta plaketa, Državno tekmovanje, Slovenija Klemen Šiberl, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panič zlato priznanje, VII. regionalno tekmovanje, Slovenija zlata plaketa, Državno tekmovanje, Slovenija Arh Eva, flavta, mentorica: Vesna Jelovšek

Timotej Rok, violina, mentor: Đorđe Berak zlato priznanje, IX. regijsko tekmovanje, Slovenija srebrna plaketa, 35. državno tekmovanje, Slovenija Eva Grmek, violina, mentor: Đorđe Berak zlato priznanje, IX. regijsko tekmovanje, Slovenija Priznanje, 35. državno tekmovanje, Slovenija Manca Rupnik, violina, mentor: Đorđe Berak Zlato priznanje, IX. regijsko tekmovanje, Slovenija bronasta plaketa, 35. državno tekmovanje, Slovenija 5. mesto, Mednarodno tekmovanje Petar Toškov v Beogradu, Srbija 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija Eva Arh, flavta, mentorica: Vesna Jelovšek 1. nagrada, 11. mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov, Srbija 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Povolettu, Italija

95


Tea Svalina, flavta, mentorica: Nataša Puconja 3. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija

vanje, Slovenija srebrna plaketa, 36. državno tekmovanje, Slovenija 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Povolettu, Italija

Neja Zajc, flavta, mentorica: Nataša Puconja 3. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija

Milena Keser, klarinet, mentor: Gašper Troha zlato priznanje, X. regijsko tekmovanje, Slovenija zlata plaketa, 36. državno tekmovanje, Slovenija

Nadja Rus, klavir, mentorica: Ilonka Pucihar 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija

2007 Vid Sajovic, violina, mentor: Đorđe Berak 8. mesto, Mednarodno tekmovanje v Zagrebu 1. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Genovi, Italija priznanje, 1. mednarodno tekmovanje ITHAKA v Ljubljani, Slovenija Manca Rupnik, violina, mentor: Đorđe Berak, 7. mesto, Mednarodno tekmovanje v Zagrebu 1. nagrada in maksimalno št. točk v kategoriji, Mednarodno tekmovanje v Genovi, Italija 2. nagrada, 1. mednarodno tekmovanje ITHAKA v Ljubljani, Slovenija 4. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu Timotej Rok, violina, mentor: Đorđe Berak 1. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Genovi, Italija priznanje, 1. Mednarodno tekmovanje ITHAKA v Ljubljani, Slovenija Eva Grmek, violina, mentor: Đorđe Berak 1. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Genovi, Italija 3. nagrada, 1. Mednarodno tekmovanje ITHAKA v Ljubljani, Slovenija Klara Jelovšek, violina, mentor: Đorđe Berak 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Genovi, Italija 2. nagrada, 1. Mednarodno tekmovanje ITHAKA v Ljubljani, Slovenija 4. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu Rebeka Kotar, violina, mentor: Đorđe Berak 3. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija Petra Herič, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode 4. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija Lea Grom, oboa, mentor: Miran Bolha zlato priznanje, X. regijsko tekmovanje, Slovenija zlata plaketa in 1. nagrada, 36. državno tekmovanje, Slovenija Neja Zajc, flavta, mentorica: Nataša Puconja zlato priznanje, X. regijsko tekmovanje, Slovenija srebrna plaketa, 36. državno tekmovanje, Slovenija 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje Stevan Mokranjac v Beogradu, Srbija 1. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija Teja Svalina, flavta, mentorica: Nataša Puconja zlato priznanje, X. regijsko tekmovanje, Slovenija zlata plaketa, 36. državno tekmovanje, Slovenija 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje Stevan Mokranjac v Beogradu, Srbija Larisa Marolt, flavta, mentorica: Vesna Jelovšek zlato priznanje, X. regijsko tekmo-

96

Matevž Sluga, harmonika, mentor: Dejan Mesec 1. nagrada, Tekmovanje Primorskih glasbenih šol, Slovenija Vid Vidic, harmonika, mentor: Dejan Mesec 2. nagrada, Tekmovanje Primorskih glasbenih šol, Slovenija Lovro Grom, harmonika, mentor D. Meseca, 2. nagrada Tekmovanje Primorskih glasbenih šol, Slovenija Nadja Rus, klavir, mentor: Ilonka Pucihar zlato priznanje, X. Regijsko tekmovanje, Slovenija srebrna plaketa, 36. Državno tekmovanje, Slovenija 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija Anže Rupnik, klavir, mentorica: Kaja Stražarsrebrno priznanje, X. regijsko tekmovanje, Slovenija 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija Monika Čvorak, klavir, mentorica: Urša Vlašič 4. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija Anja Končan, klavir, mentorica: Ilonka Pucihar 4. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija

2008 Manca Rupnik, violina, mentor: Đorđe Berak posebna nagrada, Mednarodno tekmovanje v Dubrovniku, hrvaška 4. mesto, Mednarodno tekmovanje Petar Toškov v Beogradu, Srbija 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija Petra Herič, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode priznanje za udeležbo, Mednarodno tekmovanje v Dubrovniku, Hrvaška 5. mesto, Mednarodno tekmovanje Petar Toškov v Beogradu, Srbija 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu Iza Obal, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode 3. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija Rebeka Kotar, violina, mentor: Đorđe Berak 3. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija Eva Grmek, violina, mentor: Đorđe Berak 4. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija Kvartet harmonik: Lovro Grom, Matevž Sluga, Vid Vidic, Anže Jesenek, Luka Mesec, mentor: Dejan Mesec , 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje komornih skupin v Radencih, Slovenija Patricia Koprivec, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj zlato priznanje, 11. regijsko tekmovanje, Slovenija srebrna plaketa, 37. državno tekmovanje, Slovenija


Marjetka Švigelj, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj srebrno priznanje, 11. regijsko tekmovanje, Slovenija Lovro Grom, harmonika, mentor: Dejan Mesec zlato priznanje, 11. regijsko tekmovanje, Slovenija srebrna plaketa, 37. državno tekmovanje, Slovenija Matevž Sluga, harmonika, mentor: Dejan Mesec zlato priznanje, 11. regijsko tekmovanje, Slovenija srebrna plaketa, 37. državno tekmovanje, Slovenija Vid Vidic, harmonika, mentor: Dejan Mesec zlato priznanje, 11. regijsko tekmovanje, Slovenija bronasta plaketa, 37. državno tekmovanje, Slovenija Neja Zajc, flavta, mentorica: Nataša Puconja 4. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija

Rebeka Kotar, violina, mentor: Đorđe Berak zlato priznanje, XII. regijsko tekmovanje, Slovenija srebrna plaketa, 38. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija Klara Jelovšek, violina, mentor: Đorđe Berak zlato priznanje, XII. regijsko tekmovanje, Slovenija bronasta plaketa, 38. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija Manca Rupnik, violina, mentor: Đorđe Berak zlato priznanje, XII. regijsko tekmovanje, Slovenija zlata plaketa, 38. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija Eva Grmek, violina, mentor: Đorđe Berak zlato priznanje, XII. regijsko tekmovanje, Slovenija srebrna plaketa, 38. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija

Larisa Marolt, flavta, mentorica: Vesna Jelovšek 3. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Povolettu, Italija

Jaka Mihelač, kitara, mentor. Anton Črnugelj zlato priznanje, XII. regijsko tekmovanje, Slovenija srebrna plaketa, 38. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija zlato priznanje, Murski festival kitare v Murski Soboti, Slovenija

Nika Novak, flavta, mentorica: Vesna Jelovšek 3. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Povolettu, Italija

Milena Keser, klarinet, mentorica: Metka Pupis 1. nagrada, Mednarodno tekmovanje Davorin Jenko v Beogradu, Srbija

Marko Rus, trobenta, mentor: Joško Jerina zlato priznanje in nagrada za doseženih 100 točk, nagrada za najbolj obetavnega tekmovalca v najnižji kategoriji, 11. regijsko tekmovanje, Slovenija srebrna plaketa, 37. državno tekmovanje, Slovenija

2010

Klavirski duo:

Petra Herič, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode 1. nagrada, Tekmovanje Leona Pfeiferja v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija Priznanje za "Posebno opaženo tekmovalko", Mednarodno tekmovanje v Dubrovniku, Hrvaška Mednarodno tekmovanje v Gorici, Slovenija

Martina Jan in Rok Keglevič, mentorici: Dominika Naveršnik in Kaja Stražar srebrno priznanje, 11. regijsko tekmovanje, Slovenija Anže Rupnik, klavir, mentorica: Kaja Stražar 1. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Trstu, Italija Vid Zadnik, petje, mentorica: Nadica Grozdanove Panič bronasto priznanje, 11. regijsko tekmovanje, Slovenija Zala Hodnik, petje, mentorica: Nadica Grozdanove Panič srebrna plaketa, 37. državno tekmovanje, Slovenija Tina Debevec, petje, mentorica: Nadica Grozdanove Panič Srebrna plaketa, 37. državno tekmovanje, Slovenija Milena Keser, klarinet, mentorica: Metka Pupuis 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje v Novem Sadu, Srbija 2009 Anže Rupnik, klavir, mentorica: Kaja Stražar 2. nagrada, 8. mednarodno tekmovanje pianistov Davorin Jenko v Beogradu, Srbija Petra Herič, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode zlato priznanje, XII. regijsko tekmovanje, Slovenija zlata plaketa, 38. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija

Iza Obal, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje Paolo Spincich v Trstu, Italija Mednarodno tekmovanje v Dubrovniku, Hrvaška

Nejc Rupnik, violončelo, mentorica: Almira Hamidullina 3. nagrada, Mednarodno tekmovanje Paolo Spincich v Trstu, Italija Anže Rupnik, klavir, mentorica: Kaja Stražar 1. nagrada in drugo mesto, Mednarodno tekmovanje Paolo Spincich v Trstu Italija Milena Keser, klarinet, mentorica: Metka Pupis zlato priznanje, 99 točk, Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija zlata plaketa, 1. nagrada in "Nagrada najbolj obetavnemu tekmovalcu nižje kategorije klarinet", 39. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija Patricia Koprivec, solfeggio, mentorica: Kristina Smrke srebrno priznanje, 39. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija Marko Rus, solfeggio, mentorica: Kristina Smrke zlato priznanje in 1. nagrada, 39. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija Zala Gvardjančič, flavta, mentorica: Ana

97


Marinkovič zlato priznanje, Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija zlata plaketa, 39. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija Nastja Možina, flavta, mentorica: Nataša Puconja zlato priznanje, Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija zlata plaketa in 3. nagrada, 39. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija

2011 Marko Rus, trobenta, mentor: Joško Jerina zlato priznanje, 14. regijsko tekmovanju okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija zlata plaketa – 3. Nagrado, 40. državnem tekmovanju TEMSIG , Slovenija Nejc Kocijančič, tolkala, mentorica: Nastja Jerman zlato priznanje, 14. regijsko tekmovanju okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija bronasta plaketa, 40. državnem tekmovanju TEMSIG , Slovenija Nejc Rupnik, violončelo, mentorica: Almira Hamidullina 2. nagrada, Mednarodnem tekmovanju Ars nova v Trstu, Italija Anže Rupnik, klavir, mentorica: Kaja Lojevec 1. nagrada, 1. Koroško klavirsko tekmovanje, Ravne na Koroškem, Slovenija Patricija Žižek, klavir, mentorica: Kaja Lojevec srebrna nagrada, 1. Koroško klavirsko tekmovanje, Ravne na Koroškem, Slovenija Urban Gostiša klavir, mentorica: Kaja Lojevec 1. nagrada, Pianističnem tekmovanju J. Slavenski v Novem sadu, Srbija Jan Bešlagič, harmonika, mentor: Dejan Mesec bronasta plaketa, 40. državno tekmovanje TEMSIG, Slovenija Matevž Sluga, harmonika, mentor: Dejan Mesec zlato priznanje, 14. regijsko tekmovanju okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija srebrna plaketa 40. državno tekmovanje TEMSIG, Slovenija Matic Rot, harmonika, mentor: Dejan Mesec zlato priznanje, 14. regijsko tekmovanju okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija bronasta plaketa, 40. državno tekmovanje TEMSIG, Slovenija duet harmonik Marjetka Švigelj in Patricija Koprivec, mentor: Viljem Ošlaj 2. nagrada, 7. mednarodno srečanje harmonikarjev v Beltincih; Slovenija Trio Rupnik (Manca Rupnik – violina, Nejc Rupnik – violončelo, Anže Rupnik – klavir), mentorica: Kaja Stražar 100 točk, zlata plaketa, Ars nova v Trstu, Italija

2012 Filip Čepon, harmonika, mentor: Anton

98

Pucihar bronasto priznanje, 86,67 točk, Mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik, Slovenija Aljaž Nagode, harmonika, mentor: Anton Pucihar Srebrno priznanje, 91,33 točk, Mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik, Slovenija Urša Gutnik, violina, mentorica: Nina Demšar bronasto priznanje, 15. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija Nejc Rupnik, violončelo, mentorica: Almira Hamidullina zlato priznanje, regijsko tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija zlata plaketa, 3. Nagrada, 97,67 točk, 41. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija 1. nagrada, 100 točk, lavreat v kategorijah viol, violončel in kontrabasov, Godalni festival »Strinfest«v Sremski Mitrovici, Srbija Anže Rupnik, klavir, mentorja: Kaja Stražar, Vladimir Mlinarič Polfinalist na klavirskem memorialu Isidor Bajić v Novem Sadu, Srbija 3. nagrada, Mednarodno tekmovanje pianistov »Citta di Gorizia«, Italija 2. nagrada, Mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov »Insula 2012« v Izoli, Slovenija Oto Gvardjančič, klavir, mentorica: Dominika Naveršnik bronasto priznanje, 15. regijsko tekmovanje mladih pianistov Primorske, Slovenija Urban Gostiša, klavir, mentorica: Kaja Stražar srebrno priznanje, 15. regijsko tekmovanje mladih pianistov Primorske, Slovenija kvartet harmonik Patricia Koprivec, Alja Primožič, Ana Gabrovšek, Miha Smrtnik, mentor: Viljem Ošlaj bronasto priznanje, Festival komornih skupin »Helikon«, Madžarska 2. nagrada, 88,75 točk, Mednarodno srečanje harmonikarjev v Beltincih, Slovenija Teja Nagode, Petra Nagode, duo - flavta, klavir, mentorici Nataša Puconja, Ilonka Pucihar srebrno priznanje, Festival komornih skupin »Helikon«, Madžarska Trio Rupnik Manca, violina, Nejc, violončelo, Anže, klavir, mentorica: Kaja Stražar zlato priznanje, Festival komornih skupin »Helikon«, Madžarska 1. nagrada, 100 točk, Godalni festival »Strinfest«v Sremski Mitrovici, Srbija Matevž Sluga, harmonika, mentor: Dejan Mesec 2. nagrada, 89, 20 točk, Mednarodno srečanje harmonikarjev v Beltincih, Slovenija Tinkara Zupan, harmonika, mentor: Dejan Mesec 2. nagrada, 88 točk, Mednarodno srečanje harmonikarjev v Beltincih, Slovenija Matic Rot, Peter Urh, harmonika, mentor: Dejan Mesec 2. nagrada, 87,25 točk, Mednarodno srečanje harmonikarjev v Beltincih, Slovenija


2013 Klavdija Zalokar, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode srebrno priznanje, 11. mednarodno tekmovanje godalcev "Stringfest 2013"; Sremska Mitrovica, Srbija 3. nagrada, Tekmovanje Ars Nova International Music Competition, Trst, Italija november 2013 2. nagrada, 1. mednarodno tekmovanje violinistov Tartini, Piran, Slovenija december 2013 Ema Brlan, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode zlato priznanje, Srebrno priznanje, 11. mednarodno tekmovanje godalcev "Stringfest 2013"; Sremska Mitrovica, Srbija 1. nagrada, Mednarodno glasbeno tekmovanje v Bečeju, Srbija 2. nagrada, 3. mesto, Tekmovanje Ars Nova International Music Competition, Trst, Italija november 2013 2. nagrada, 1. mednarodno tekmovanje violinistov Tartini, Piran, December 2013, Slovenija Urška Gutnik, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode zlato priznanje, Srebrno priznanje, 11. mednarodno tekmovanje godalcev "Stringfest 2013"; sremska Mitrovica, Srbija 1. nagrada, 1.mesto, 100 točk, Mednarodno glasbeno tekmovanje v Bečeju, Srbija 2. nagrada, Tekmovanje Ars Nova International Music Competition, Trst, Italija november 2013 Jan Nagode in Erik Tominec, klavirski duo, mentorica: Ilonka Pucihar srebrno priznanje, Koroško klavirsko tekmovanje 2013; Radlje ob Dravi, Slovenija Tim Ravnik, harmonika, mentor: Anton Pucihar 2. nagrada, 9. mednarodno tekmovanje harmonikarjev 2013; Beltinci, Slovenija Duo Matic&Peter Matic Rot, Peter Urh, harmonikarski duo, mentor: Dejan Mesec 2. nagrada, 9. mednarodno tekmovanje harmonikarjev 2013; Beltinci zlato priznanje, Regijsko tekmovanje mladih harmonikarjev primorske 2013; Koper, Slovenija Patricija Koprivec, Marjetka Švigelj, Ana Gabrovšek, Alja Primožič, kvartet harmonik, mentor: Viljem Ošlaj 3. nagrada, 9. mednarodno tekmovanje harmonikarjev 2013; Beltinci zlato priznanje, Regijsko tekmovanje mladih harmonikarjev primorske 2013; Koper, Slovenija Tinkara Zupan, harmonika, mentor: Dejan Mesec zlato priznanje, Regijsko tekmovanje mladih harmonikarjev primorske 2013; Koper, Slovenija zlato priznanje, 1. nagrada, 10. mednarodno tekmovanje harmonikarjev v Beltincih, Slovenija

Eva Torkar, harmonika, mentor: Dejan Mesec zlato priznanje, Regijsko tekmovanje mladih harmonikarjev primorske 2013; Koper, Slovenija Jan Bešlagič, harmonika, mentor: Dejan Mesec srebrno priznanje, 10. mednarodno tekmovanje harmonikarjev v Beltincih, Slovenija Simfonični orkester, dirigent: Jaka Jerina 1. mesto, Mednarodni festival "Helikon", Hengelo, Nizozemska Trio Rupnik, Manca-violina, Nejc-violončelo, Anže-klavir, mentorica: Urša Kržič zlato priznanje, Mednarodno tekmovanje SVIREL 2013; Štanjel, Slovenija Zala Gvardjančič, flavta, mentorica: Tanja Repe zlato priznanje, priznanje za najbolje izvedeno obvezno skladbo, 16. Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja; Slovenija zlata plaketa, 2. nagrada, 42. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS; Slovenija Ajda Kuntarič, saksofon, mentorica: Zala Kejžar srebrno priznanje, 16. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja; Slovenija Ana Leben, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panić bronasto priznanje, 16. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja; Vrhnika, Cerknica, Trbovlje Urban Gostiša, klavir, mentorica: Tatjana Šporar Bratuž zlato priznanje, 16. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja; Slovenija Anže Rupnik, klavir, mentor: Vladimir Mlinarić zlato priznanje, 16. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja; Slovenija srebrna plaketa, 42. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija Tjaša Rus, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panić Priznanje za udeležbo, 42. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS; Brežice, Novo Mesto Jana Ravnikar, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panić Priznanje za udeležbo, 42. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija Rahela Rus, flavta, mentorica: Nataša Puconja 3. nagrada, 6. mednarodno tekmovanje Anton Eberst, Novi sad, Srbija

2014 Gregor Kržmanc, klavir, mentorica: Nika Tkalec srebrna nagrada, 4. mednarodno koroško klavirsko tekmovanje, Radlje ob Dravi, Slovenija

99


Urban Gostiša, klavir, mentorica: Kaja Stražar bronasta nagrada, 4. koroško klavirsko tekmovanje Radlje ob Dravi, Slovenija

Martin Novak, diatonična harmonika, mentor: Dejan Kušer III. nagrada, 11. mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Beltinci 2015, Slovenija

Štefan Čepon, evfonij, mentor: Simon Tomažič zlato priznanje, 17. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija zlata plaketa, 3. nagrada, 43. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija

Lucija Novak, diatonična harmonika, mentor: Dejan Kušer II. nagrada, 11. mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Beltinci 2015, Slovenija

Tinkara Zupan, harmonika, mentor: Dejan Mesec zlato priznanje, 17. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija srebrno priznanje, 43. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija Pia Demšar, harmonika, mentor: Miha Plavčak zlato priznanje, 17. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija srebrna plaketa, 43. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija Mark Ravnik, trobenta, mentor: Joško Jerina srebrno priznanje, 17. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija Inti Pucihar, tolkala, mentorica: Nastja Jerman zlato priznanje, 17. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija zlata plaketa, 43. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS, Slovenija Ema Brlan, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode 1. nagrada, Mednarodno glasbeno tekmovanje “Fantast 2014“, Bečej, Srbija zlato priznanje, 18. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja

Tim Ravnik, diatonična harmonika, mentor: Dejan Kušer II. nagrada, 11. mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Beltinci 2015, Slovenija Ajda Gutnik, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode, I. nagrada, 3. mesto, Mednarodno tekmovanje “Stringfest” 2015, Sremska Mitrovica, Srbija Klavdija Zalokar, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode, I. nagrada, 2. mesto, Mednarodno tekmovanje “Stringfest” 2015, Sremska Mitrovica, Srbija zlato priznanje, 18. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija zlato priznanje, 44. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija Ema Brlan, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode, I. nagrada, 1. mesto, 100 točk, Mednarodno tekmovanje “Stringfest” 2015, Sremska Mitrovica, Srbija zlato priznanje, 18. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija zlato priznanje, 44. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija Sara Mivšek, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode, I. nagrada, 5. mesto, Mednarodno tekmovanje “Stringfest” 2015, Sremska Mitrovica, Republika Srbska

Urška Gutnik, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode 1. nagrada, 1. mesto, 100 točk, Mednarodno glasbeno tekmovanje “Fantast 2014“ Bečej, Srbija zlato priznanje, 18. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija

Urška Gutnik, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode, I. nagrada, 3. mesto, Mednarodno tekmovanje “Stringfest” 2015, Sremska Mitrovica, Srbija srebrno priznanje, 44. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija

Tinkara Zupan, harmonika, mentor: Dejan Mesec zlato priznanje, 10. mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Beltinci, Slovenija

Eva Mivšek, violončelo, mentorica: Urša Kržič I. nagrada, 1. mesto, Mednarodno tekmovanje “Stringfest” 2015, Sremska Mitrovica, Srbija zlato priznanje, 18. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija zlato priznanje, 44. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija

Jan Bešlagič, harmonika, mentor: Dejan Mesec srebrno priznanje, 10. mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Beltinci, Slovenija

2015 Pia Nahtigal, klavir, mentorica: Nika Tkalec srebrna nagrada, 5. koroško klavirsko tekmovanje maj 2015, Radlje ob Dravi, Slovenija Saša Trček, klavir, mentorica: Nika Tkalec bronasta nagrada, 5. koroško klavirsko tekmovanje maj 2015, Radlje ob Dravi, Slovenija Tinkara Zupan, harmonika, mentor: Dejan Mesec III. nagrada, 11. mednarodno tekmovanje harmonikarjev, Beltinci 2015, Slovenija

100

Ajda Jelovšek, violončelo, mentorica: Urša Kržič II. nagrada, Mednarodno tekmovanje “Stringfest” 2015, Sremska Mitrovica, Srbija Miha Trček, harmonika, mentor: Miha Plavčak srebrno priznanje, 40. mednarodno tekmovanje harmonikarjev 2015, Pula, Hrvaška Jana Stanišić, klavir, mentorica: Kaja Stražar 2. nagrada, zlato priznanje, Primorsko tekmovanje mladih pianistov 2015, Slovenija Veronika Smrtnik, klavir, mentorica: Kaja


Stražar zlato priznanje, Primorsko tekmovanje mladih pianistov 2015, Slovenija Liza Hladnik, klavir, mentorica: Kaja Stražar srebrno priznanje, Primorsko tekmovanje mladih pianistov 2015, Slovenija Tinkara Zupan, harmonika, mentor: Dejan Mesec zlato priznanje, 7. mednarodno glasbeno tekmovanje SVIREL, Slovenija Erazem Jazbinšek, kitara, mentor: Amel Ramić srebrno priznanje, 7. mednarodno glasbeno tekmovanje SVIREL, Slovenija Tia Klemen, saksofon, mentorica: Zala Kejžar zlato priznanje, 7. mednarodno glasbeno tekmovanje SVIREL, Slovenija Anže Trček, trobenta, mentor: Matjaž Kajzer srebrno priznanje, 7. mednarodno glasbeno tekmovanje SVIREL, Slovenija Luka Švigelj, solfeggio, mentorica: Patricija Pečar Kumar bronasto priznanje, 44. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija Ivan Šraj, kitara, mentorica: Vesna Soban zlato priznanje, 18. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija bronasto priznanje, 44. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija Erazem Jazbinšek, kitara, mentor: Amel Ramić zlato priznanje, 18. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija bronasto priznanje, 44. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija Ivana Rus, klarinet, mentorica: Metka Pupis 1. mesto, 1. nagrada, 99 točk, Mednarodno tekmovanje Davorin Jenko, Beograd, Srbija Petar Domić, solfeggio, mentorica: Patricija Pečar Kumar srebrno priznanje, 18. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija Tim Ravnik, diatonična harmonika, mentor: Dejan Kušer srebrno priznanje, 9. mednarodno tekmovanje za nagrado Avsenik, Begunje na Gorenjskem, Slovenija

2016 Jana Stanišić, klavir, mentorica: Kaja Stražar I. mesto, zlato priznanje, 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija bronasta plaketa, 45. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija Lian Pucihar, klavir, mentorica: Kaja Stražar I. mesto, zlato priznanje, 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija srebrna plaketa, 45. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija

Gregor Gajič, klavir, mentorica: Kaja Stražar 2. mesto, zlato priznanje, 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija bronasta plaketa, 45. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija Liza Hladnik, klavir, mentorica: Kaja Stražar 2. mesto, srebrno priznanje, 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija bronasta plaketa, 45. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija Veronika Smrtnik, klavir, mentorica: Kaja Stražar bronasto priznanje, 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija Gregor Kržmanc, klavir, mentorica: Nika Tkalec srebrno priznanje, 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija Mirjam Koprivec, klavir, mentorica: Olga Zalokar srebrno priznanje, 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija Vita Zupančič, klavir, mentorica: Olga Zalokar bronasto priznanje, 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija Tia Klemen, mentor: Luka Loštrek, 1. mesto , zlato priznanje, Posebno priznanje za najbolj obetavno tekmovalko v najnižji kategoriji tekmovanja, 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija 1. nagrada, zlata plaketa, 45. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija Ivana Rus, klarinet, mentorica: Metka Pupis 1. mesto, zlato priznanje, 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija zlata plaketa, 3. nagrada, 45. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija Ema Oblak, flavta, mentorica: Jasmina Šubic zlato priznanje, 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija srebrna plaketa, 45. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija Živa Celarc, flavta, mentorica: Tanja Repe 2. mesto, zlato priznanje, 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija zlata plaketa, 45. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija zlato priznanje, 8. mednarodno tekmovanje SVIREL Ema Mrzelj, flavta, mentorica: Tanja Repe 1. mesto, zlato priznanje, 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija bronasta plaketa, 45. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija

101


srebrno priznanje, 8. mednarodno tekmovanje SVIREL Elena Zakrajšek Janevski, flavta, mentorica: Tanja Repe 2. mesto, zlato priznanje, 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, Slovenija srebrna plaketa, 45. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije, Slovenija srebrno priznanje, 8. mednarodno tekmovanje SVIREL Eva Mivšek, violončelo, mentorica: Urša Kržič zlata priznanje, 8. mednarodno tekmovanje SVIREL Talita Demšar, violončelo, mentorica: Urša Kržič srebrno priznanje, 8. mednarodno tekmovanje SVIREL Ajda Jelovšek, violončelo, mentorica: Urša Kržič zlato priznanje, 8. mednarodno tekmovanje SVIREL Stela Muha, flavta, mentorica: Nataša Puconja srebrno priznanje, 8. mednarodno tekmovanje SVIREL Vita Škof, flavta, mentorica: Nataša Puconja srebrno priznanje, 8. mednarodno tekmovanje SVIREL Petra Kogovšek, flavta, mentorica: Nataša Puconja srebrno priznanje, 8. mednarodno tekmovanje SVIREL Ana Suhadolnik, orgle, mentorica: Patricija Pečar Kumar priznanje za udeležbo, 8. mednarodno tekmovanje SVIREL Magdalena Grdadolnik, harmonika, mentorica: Marija Vukoja Plavčak zlato priznanje, Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Primorske 2016 I. nagrada, 41. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Pulju, Hrvaška Job Jerala, harmonika, mentorica: Marija Vukoja Plavčak zlato priznanje, Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Primorske 2016 II. nagrada, 41. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Pulju, Hrvaška Aljaž Malavašič, harmonika, mentor: Miha Plavčak zlato priznanje, Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Primorske 2016 II. nagrada, 41. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Pulju, Hrvaška Blaž Malovrh, harmonika, mentor: Miha Plavčak zlato priznanje, Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Primorske 2016 Domen Mulej, harmonika, mentor: Dejan Mesec zlato priznanje, Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Primorske 2016 Miha Trček, harmonika, mentor: Miha Plavčak zlato priznanje, Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Primorske 2016 II. nagrada, 41. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Pulju, Hrvaška Tinkara Zupan, harmonika, mentor: Dejan Mesec zlato priznanje, Regijsko tekmovanje

102

mladih glasbenikov Primorske 2016 II. nagrada, mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Beltincih II. nagrada, 41. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Pulju, Hrvaška Pia Demšar, harmonika, mentorica: Marija Vukoja Plavčak zlato priznanje, Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Primorske 2016 II. nagrada, mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Beltincih III. nagrada, 41. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Pulju, Hrvaška Tim Gorenc, harmonika, mentor: Dejan Mesec zlato priznanje, Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Primorske 2016 Tim Ravnik, diatonična harmonika, mentor: Miha Plavčak II. nagrada, Mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Beltincih 2016 Martin Novak, diatonična harmonika, mentor: Miha Plavčak III. nagrada, Mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Beltincih 2016 Ajda Gutnik, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode I. nagrada, 5. glasbeno tekmovanje Fantast v Bečeju, Srbija Klavdija Zalokar, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode I. nagrada, 5. glasbeno tekmovanje Fantast v Bečeju, Srbija Hana Novak, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode I. nagrada, 5. glasbeno tekmovanje Fantast v Bečeju, Srbija Ema Brlan, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode I. nagrada, 5. glasbeno tekmovanje Fantast v Bečeju, Srbija Sara Mivšek, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode I. nagrada, 5. glasbeno tekmovanje Fantast v Bečeju, Srbija Pablo Kovač Takahashi, klavir, mentorica: Kaja Stražar zlata nagrada, 6. mednarodno koroško klavirsko tekmovanje Mirjam Koprivec in Vita Zupančič, klavirski duo, mentorica: Olga Zalokar zlata nagrada, 6. mednarodno koroško klavirsko tekmovanje


Učenci, ki so uspešno opravili sprejemni preizkus na srednjo ali višjo stopnjo 1983 Uroš Pompe, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj Edvard Popit, harmonika, mentor: Viljem Ošlaja

1985 Helena Zalaznik, violina, mentorica: Darinka Fabiani

1986 Marta Kržič, klavir, mentorica: Leonida Lebar Edvard Popit, klavir, mentorica: Renata Bauer

1987 Vilma Zalaznik, violina, mentorica: Darinka Fabiani Helena Kržmanc, teoretski oddelek, mentorica: Marija Kosi Helena Kržmanc, klavir, mentorica: Renata Bauer Jure Mesec, teoretski oddelek, mentorica: Marija Kosi

Živa Kermel, violina, mentorica:Darinka Fabiani Tadej Miklič, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj Eva Slabe, klavir, mentorica: Renata Bauer

1994 Tadej Kenig, klarinet, mentor: Slavko Goričar Dominika Naveršnik, klavir, mentorica: Renata Bauer

1995 Katarina Molk, klavir, mentorica: Renata Bauer

1996 Špela Kermelj, violončelo, mentor: Viktor Zadnik Marko Mulej, trobenta, mentor: Joško Jerina Urška Batič, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panič

1997 Franc Malavašič, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj Andrej Pekarovič, kitara, mentorica: Vesna Soban

1998 Dora Mrše, flavta, mentorica: Vesna Jelovšek Špela Molek, flavta, mentorica: Vesna Jelovšek Aleš Ogrin, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj Tjaša Rus, klavir, mentorica: Renata Bauer

1988

1999

Jure Mesec, fagot, mentor: Miran Švagan Damjana Dodič, klavir, mentorica: Renata Bauer

Špela Janša, violina, mentorica: Darinka Fabiani Miha Petkovšek, fagot, mentor: Miran Švagan Primož Zalaznik, violončelo, metorica: Helena Naveršnik

1989 Eva Hren, kitara, mentorica: Vesna Soban Helena Naveršnik, violončelo, mentor: Viktor Zadnik Marija Naveršnik, violina, mentorica: Darinka Fabiani Tanja Plut, klavir, mentor: Hinko Haas

1990 Primož Malavašič, harmonika, mentor: Viljem Ošlaj Jaka Pucihar, teoretski oddelek, mentorica: Renata Bauer

1991 Blaž Pucihar, klavir, mentorica: Renata Bauer Uroš Svete, harmonika, mentor: Dejan Mesec Barbara Zalaznik, violina, mentorica: Darinka Fabiani

1993 Milena Alašević, violina, mentorica: Darinka Fabiani

2000 Neža Cankar, violini, mentorica: Darinka Fabiani Andreja Vita Mulej, violina, mentorica: Darinka Fabiani Ana Rus, klavir, mentorica: Urša Vlašič Ana Dolinar, klavir, mentorica: Marta Kržič

2001 Teja Oblak, flavta, mentorica: Nataša Puconja Živa Kobal, klavir,mentorica: Ilonka Pucihar

2002 Vid Zadnik, pozavna, menor: Marjan Stropnik

2003 Jaka Jerina, glasbeni stavek, Marta Kržič Jasmina Šubic, flavta, mentorica: Nataša Puconja

103


Marta Treven, klavir, mentorica: Marta Kržič Natalija Rus, klavir, mentorica: Ilonka Pucihar

2004 Gregor Čepon, klarinet, mentor: Matevž Mercina Urša Pavlovčič, violončelo, mentor: Viktor Zadnik

2005 Tina Čelič, flavta, mentorica: Nataša Puconja Taja Levstik, glasbeni stavek, mentorica: Patricija Pečar Kumar Akademija za glasbo v Zagrebu Sebastjan Podbregar, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panič Klemen Šiberl, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panič

2006 Blaž Snoj, flavta, mentorica: Vesna Jelovšek Eva Arh, flavta, mentorica: Vesna Jelovšek Simona Skvarča, violina, mentorica: Nina Demšar

2007 Gregor Čepon, trobenta, mentor: Joško Jerina Blaž Kovač, trobenta, mentor: Joško Jerina Teodora Svalina, flavta, mentorica: Nataša Puconja Vid Sajovic, violina, mentor: Đorđe Berak Simona Turk, saksofon

2008 Larisa Marolt, flavta, mentorica: Vesna Jelovšek Nadja Rus, klavir, mentorica: Ilonka Pucihar Timotej Rok, violina, mentor: Đorđe Berak

2011 Marko Rus, trobenta, mentor: Joško Jerina Akademija v Ljubljani Tina Debevec, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panič Zala Hodnik, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panič

2012 Petra Nagode, klavir, mentorica: Ilonka Pucihar Slavko Rupar, pozavna, mentor: Simon Tomažič Beti Kovač, saksofon, mentorica: Zala Kejžar Marina Bilić, saksofon, mentorica: Zala Kejžar Ana Šemrov, saksofon, mentorica: Zala Kejžar Peter Kuntarič, tolkala, mentorica: Nastja Jerman Marko Rus, trobenta, mentor: Joško Jerina Dominik Rus, trobenta, mentor Joško Jerina

2013 Anže Rupnik, klavir, mentorja: Kaja Stražar in Vladimir Mlinarić Matic Kovač, pozavna, mentor: Simon Tomažič Zala Gvardjančič, flavta, mentorica: Tanja Repe Ana Šemrov, saksofon, mentorica: Zala Kejžar Ajda Stržinar, balet, mentorici: Barbara Hribar in Ksenija Kovač

2014 Maruša Nartnik, saksofon, mentorica: Zala Kejžar Domen Šraj, kitara, mentor: Anton Črnugelj

2009

2015

Neja Zajc, flavta, mentorica: Nataša Puconja Ana Suhadolnik, klavir, mentorica: Patricija Pečar Kumar Jure Grimšič, pozavna, mentor: Simon Tomažič Jaka Mihelač, kitara, mentor: Anton Črnugelj Eva Grmek, violina, mentor: Đorđe Berak

Oto Gvardjančič, jazz klavir, mentorica: Dominika Naveršnik Urška Gutnik, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode Klara Lavriša, saksofon, mentorica: Zala Kejžar

2010 Petra Herič, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode Milena Keser, klarinet, mentorica: Metka Pupis Akademija za glasbo v Zagrebu Zala Hodnik, petje, mentorica: Nadica Grozdanova Panič

104

2016 Sara Mivšek, violina, mentorica: Nastja Cajhen Rode Jan Nagode, glasbeni stavek, mentorica: Ilonka Pucihar Erik Tominec, glasbeni stavek, mentorica: Ilonka Pucihar Akademija za glasbo v Ljubljani Valentina Buh, glasbena pedagogika, mentorica: Renata Bauer


Zaposleni Priimek in ime, predmet, zaposlen na GŠ Vrhnika od–do

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58

Alašević Milena: violina, 1996-2003 Arh Eva, flavta, kljunasta flavta, 2008-2009 Avsenak Špela, NOG, 2015-2015 Bauer Renata, klavir, orgle, 1984-1997, 2007-še traja Berak Đorđe, violina, viola, 2003-2009 Bničanin Zoran, violončelo, 2016-še traja Bizjak Zdenka, tajnica, 2008-še traja Bolha Miran, oboa, 995-še traja Božič Lucija, saksofon, 2011-2011 Bralič Gregor, pozavna, pihalna godba, 2004-2007 Bratuž Šporar Tatjana, klavir, 2012-2013 Brcar Darja, klavir, 2013-2013 Brkovič Milena, čistilka, 2008-2015 Cajhen Rode Nastja, violina, godalni orkester, 2006–še traja Čepon Gregor, klarinet, 2008-2009 Černigoj Andreja, flavta, 1994-2005 Črnugelj Anton, kitara, 2004-še traja Debeljak Matjaž, flavta, 1995-2001 Demšar Nina, violina, godalni orkester, 2000-še traja Dolamič Vesna, klavir, 1984-1985 Dolinar Nastja, violina, 2010-2011 Đafić Romina, klavir, 2008-2009 Đurđev Mirjana, klavir, 2008-2009 Fabiani Božidara, violina, viola, komorna igra, godalni orkester, 1979-2000 Fabiani Marko, godalni in simfonični orkester, 1985-2000 Felicjan Rok, klarinet, 2011-2012 Filipič Neža, violina, 2009-še traja Galičič Janja, klavir, 1979-1981 Gorenjšek Jasna, klavir, 1987-1988 Goričar Slavko, klarinet, 1990-1994 Grbac Helena, NOG, 2000-še traja Grintal Tomaž, Big band, 1999-2002 Grmek Eva, violina, 2014-2015 Grozdanova Panić Nadica, petje, 2000-še traja Gruden Apolonija, tajništvo, računovodstvo, 1977-2008 Hamidulina Almira, violončelo, 2006-2012 Hamidullin Arslan, violončelo, 2009-2011 Hass Hinko, klavir, 1982-1987 Herman Alenka, balet, 2012-2013 Horvat Petra, saksofon, 2009-2009 Hren Eva, kitara, 1998-2000 Hren Zdenka, čistilka, 2009-2015 Hribar Barbara, balet, 2011-2013 Ivanuš Uršula, violončelo, 2005-2006 Jelič Zorana, čistilka, 2013-2013 Jelovšek Vesna, flavta, 1982-2010 Jerina Jaka, NOG, simfonični in pihalni orkester, 2008-še traja Jerina Joško, trobenta, rog, big band, 1987-2014 Jerman Nastja, tolkala, 2009-še traja Jovanić Miloš, kontrabas, 2015-še traja Jovetić Aleksander, violina, 2015-še traja Jud Peter, violina, 2014-2015 Kajzer Matjaž, trobenta, big band, 2014-še traja Kaminska Viktorija, klavir, 2007-2009 Katern Marija, čistilka, 2010-2011 Kejžar Zala, saksofon, 2011-še traja Kenig Tadej, klarinet, 2011-2016 Kermelj Špela, violončelo, 2001-2003

105


59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122

Klanjšek Helana, flavta, 1983-1994 Kongo Ibolja, NOG, 1985-1986 Konjič Ajša, čistilka, 1976-1985 Kopač Vida, NOG, 1983-1986 Kosi Marija, klavir, NOG, 1977-1997 Kovač Ksenja, balet, 2012-2013 Kovačič Barbara, klavir, 2005-2006 Kožuh Anja, kljunasta flavta, 2014-2015 Kržič Marta, klavir, 1995-2003 Kržič Urša, violončelo, komorna igra, 2012-še traja Kukovič Tomaž, pihalni in simfonični orkester, klj. flavta, 2008-2012 Kušer Dejan, harmonika, 2014-2015 Kužel Matej, saksofon, 2015-še traja Lavrič Martin, knjižnica, 2016-2017 Leban Nevenk, klavir, 1988-1992 Lečić Aljoša, klavir, 2000-2001 Levstik Taja, NOG, 2008-2009 Loštrek Luka, saksofon, 2007-2010, 2014-2015 Lotrič Katarina, klavir, 2016-še traja Malahodky Hass Lidija, klavir, 1981-1984 Marinković Ana, flavta, 2005-2010 Marinović Ivan, klavir, 2005-2007 Markovič Jelena, računovodstvo, 2004-še traja Mercina Matevž, klarinet, 1980-2016 Mesec Dejan, harmonika, 1982-še traja Mesec Jure, fagot, 2010-2016 Mlinar Sanja, klavir, 2000-2001 Mlinarić Vladimir, klavir, 2012-2013 Mrak Matjaž, klarinet, 2002-2008 Muller Aleksander, kljunasta flavta, saksofon, klavir, 1977-2014 Naveršnik Dominika, klavir, 2001-še traja ravnateljica (2011-še traja) Naveršnik Helena, violončelo, 1995-2002 Naveršnik Marija, violina, 1997-2003 Nikolić Milan, fagot, 2016-še traja Ošlaj Viljam, harmonika, 1980-2013 Ožbalt Andrej, godalni in simfonični orkester, 2006-2010 Pajk Dijana, flavta, 2001-2002 Pavlinc Aljoša, klarinet, 2016-še traja Pečar Kumar Patricija, NOG, klavir, orgle, 1998–še traja Pekarovič Andrej, kitara, 2000-2004 Pintar Gorazd, klavir, 2015-2015 Plavčak Miha, harmonika, 2013-še traja Plut Thereza, klavir, 2008-2010 Plut Tanja, klavir, 1996-1997 Popit Edvard, klavir, 1995-1998 Prhavc Barbara, balet, 2013-še traja Pucihar Anton, harmonika, 1986-2014 Pucihar Blaž, klavir, 2000-2002 Pucihar Ilonka, klavir, 1996-še traja Pucihar Jaka, NOG, 1995-2009 Puconja Nataša, flavta, 1997-še traja Pupis Metka, klarinet, 2007-še traja Ramić Amel, kitara, 2011-še traja Rasiewicz Damir, kontrabas, 2013-2015 Rebrek Stanislav, kontrabas, bas kitara, 2004-2007 Remic Blaž, klavir, 2011-2013 Repar Lomovšek Špela, balet, 2011-2013 Repe Tanja, flavta, 2010-še traja Rode Marko, hišnik, 1993-še traja Rode Tomaž, balet, 2009-2011 Rot Helena, klavir, 1996-2002 Rotar Jože, violina, 1976-1985 Rus Ana, klavir, 2000-2001 Rus Natalija, NOG, 2009-2010

106


123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164 165

Sajovic Vid, violina, 2008-2009 Sedej Nada, klavir, NOG, 1977-1983 Sekula Tina, violina, 2012-2014 Skvarča Simona, violina, 2013-2013 Smej Nina, violina, 2012-2013 Smrke Marie Christine, NOG, 2001- še traja Smrke Kos Majda, NOG, 1986-2011 Soban Vesna, kitara, komorna igra, 1981-še traja Strajnar Jaka, tolkala, 2005-2009 Stražar Kaja, klavir, 2006-še traja Strlič Mirjam, klavir, 2002-2004 Stropnik Marjan, pozavna, pihalna godba, 1996-2002 Šindič Zdenka, klavir, 1976-1993 Šmid Irena, saksofon, 2005-2007 Šoba Milica, čistilka, 2007-še traja Šubic Jasmina, flavta, 2009-še traja Šurbek Boris, tolkala, 2013-2014 Švagan Milan, fagot, 1988-1999 Švigelj Stanislava, čistilka, 2005-2005 Tkalec Nika, klavir, 2011-še traja Tomažič Simon, pozavna, nizka trobila, 2008–še traja Tominec Katarina, klavir, 2003-2004 Tomšič Mija, flavta, 2004-2005 Trček Lenarčič Urška, violina, 2012-še traja Troha Gašper, klarinet, 2003-2007 Tršan Nevenka, flavta, 2001-2002 Turk Simona, saksofon, 2010-2011 Vardjan Mihajlo, klarinet, 1988-1989 Velkavrh Alojz, pihala, ravnatelj 1977-1980 Velkavrh Janja, klavir, 1987-1988 Vesel Aleš, klavir, 1983-1984 Vlašič Urša, klavir, 1989-še traja Volk Liza, balet, 2015-še traja Vrzelak Anton, pozavna, pihalna godba, 2002-2004 Vukoja Plavčak Marija, harmonika, 2015-še traja Zadnik Viktor, harmonika, violončelo, 1978-2012 NOG, ravnatelj (1980-2011) Zalaznik Barbara, violina, 2000-2001 Zalokar Olga, klavir, 2004-še traja Zeljić Brnčič Mirjana, klavir, 2002-2003 Zevnik Tomaž, klarinet, 2016-še traja Zlobko Tomaž, klarinet, 1999-2001 Žele Tadeja, violončelo, 2013-2014 Žeželič Linda, klavir, 1988-1988

107


KRIŽANKA MESTO V JUŽNI AVSTRALIJI

40

Pomoc: AFARI, AKSA, ATIK, IKTIN, KEDIV, PEAN, RŽADA

108

1.


NAGRADNA KRIŽANKA Nagradno misel (rešitev) pošljite na dopisnici na naslov: Glasbena šola Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3, 1360 Vrhnika. Ne pozabite dodati svojih podatkov: ime, priimek, naslov in telefonsko številko. Nagrada sta dve vstopnici za izbrani koncert Zlatega abonmaja v sezoni 2016/17 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Žrebanje in podelitev nagrade bo potekalo na Javnem nastopu učencev Glasbene šole Vrhnika, ki bo v sredo, 25. januarja 2017, ob 19. uri v dvorani glasbene šole. Pogoj za prejem nagrade je prisotnost na žrebanju.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Opisi vodoravno: 1. glasbeni inštrument, trobilo, 2. ime glavnega lika stripa iz zbornika, 3. znak za tišino, 4. ljudsko glasbilo, 5. glasbeni inštrument, pihalo, 6. visok ženski glas, 7. interval (4), 8. prireditev s predvajanjem glasbenih del, 9. vodja orkestra. Rešitev najdete na obarvanih poljih navpično.

109


Naslov: RAZIGRANI Podnaslov: ob 40. obletnici Avtorji: Avtorja besedila stripa: Nina Demšar, Martin Lavrič Ilustrator stripa: Jernej Žumer Urednici: Nina Demšar, Dominika Naveršnik Grafična obdelava: Bojan Senjur, Barbara Železnik Fotografija: Fotostudio TIM, arhiv GŠV 1. natis Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika Leto izdaje: 2016 Naklada: 1000 izvodov


www.gsv.si/razigrani


4OT LE

Gsv zbornik 2016