34
svet in ljudje
oktober 2018
Bomo na Blokah ustavili širjenje severnoameriških rastlin? Pozno poleti slišimo vse več opozoril glede škodljivosti invazivne tujerodne rastline pelinolistne ambrozije. Ta severnoameriška rastlina se je v Slovenijo razširila po drugi svetovni vojni. Dokler je bila razmeroma redka, ni povzročala posebnih skrbi. Njeni škodljivi vplivi so se pokazali šele, ko se je močno razširila po vsej državi. Pozno poleti se iz moških cvetov ambrozije sproščajo velike količine pelodnih zrn, ki se po zraku širijo z vetrom. Pelod pri občutljivih ljudeh povzroča alergijske simptome – kihanje, solzenje, pordele oči, izcedek iz nosu. Večja kot je koncentracija peloda v zraku, bolj izrazite so težave. Čeprav Notranjska ni najbolj obremenjen del Slovenije, se ambrozija pojavlja tudi pri nas. Širi se predvsem vzdolž cest, kjer so za utrjevanje bankin očitno uporabljali pesek, v katerem so bila semena ambrozije. V vzhodni Sloveniji se vse pogosteje pojavlja tudi na kmetijskih površinah in kot trdovraten plevel močno zmanjšuje pridelek. Zaradi škodljivih vplivov na zdravje ljudi in kmetijstvo je pelinolistna ambrozija že od leta 2010 opredeljena kot škodljiva rastlina, ki so jo lastniki oziroma najemniki zemljišč dolžni zatirati. Najučinkoviteje jo odstranimo s puljenjem pred cvetenjem, a je tudi ta ukrep potrebno ponavljati več let. Ambrozija pa še zdaleč ni edina
Odstranjevanje zlate rozge invazivna tujerodna rastlina pri nas. Ocenjujemo, da se jih v Sloveniji pojavlja že okoli 70 vrst. Tem se pridružujejo nove tujerodne vrste, za katere prav tako obstaja verjetnost, da se bodo brez hitrega ukrepanja razširile. Med invazivne rastline uvrščamo tudi dve vrsti zlate rozge – kanadsko in orjaško zlato rozgo. Navadna zlata rozga je pri nas domorodna vrsta in uspeva v presvetljenih gozdovih in ob poteh. Tujerodni zlati rozgi izvirata iz Severne Amerike in sta bili v Ev-
ropo prineseni kot okrasni rastlini. Ker se njihova semena učinkovito širijo po zraku, so se kmalu začele širiti zunaj vrtov. V naravi kanadska in orjaška zlata rozga oblikujeta goste sestoje, iz katerih izrinjata domorodne rastline. V zadnjih 50 letih sta se obe tujerodni zlati rozgi v Sloveniji močno razširili. V krajinskem parku Ljubljansko barje sta na primer prerasli že več kot 10 odstotkov površine prvega varstvenega območja, torej tistega, ki je z vidika ohranjanja narave najvrednejši.
Na Blokah zlata rozga še ni pogosta, a smo v zadnjih letih opazili, da se ponekod že pojavljajo prvi sestoji. Pri invazivnih rastlinah je zelo pomembno, da rastline začnemo zatirati čimprej, saj se sicer še močneje ukoreninijo in odvržejo tudi semena, ki so kaljiva še več let. Letos smo pri pregledu nizkega barja pri Ulaki opazili, da se na robu pojavljajo trije večji sestoji zlate rozge. Širjenje tujerodnih rastlin na območje barja bi lahko ogrozilo številne redke domorodne vrste, zato smo se odločili, da