a product message image
{' '} {' '}
Limited time offer
SAVE % on your upgrade

Page 1

Poštnina plačana pri pošti 1385 Nova vas

Proslava ob 20-letnici delovanja občine Bloke

Odprtje novih prostorov knjižnice in dvorane

2

8

Tradicionalni enajsti Mihaelov sejem

Investicijsko razgibano leto 2018

10

12 glasilo občine Bloke oktober 2018 letnik 19 | številka 4 cena: brezplačno | 2 € | 4 €

Ob 20-letnici delovanja občine Bloke in praznovanju občinskega praznika vsem Bločankam in Bločanom iskreno čestitam in želim vse, kar vas osrečuje in bogati! Jože Doles župan


2

naša občina

oktober 2018

Proslava ob 20-letnici delovanja občine Bloke Letošnje praznovanje občinskega praznika občine Bloke, ki ga praznujemo na dan svetega Mihaela, 29. septembra, je bilo še posebej slovesno, saj občina Bloke praznuje 20 let svojega delovanja. Na predvečer sv. Mihaela je bila občinska proslava z bogatim kulturnim programom. Mešani pevski zbor Kulturnega društva Bloke je proslavo začel s slovensko himno in po krajšem nagovoru voditeljice Maruše Mele nadaljeval s svojim nastopom.

MePZ Bloke je proslavo začel s slovensko himno. Osrednji slavnostni govornik na proslavi je bil župan Jože Doles, ki je v svojem nagovoru občankam in občanom predstavil dosežke občine v minulih dvajsetih letih. Še posebej je poudaril, da smo ena redkih občin v državi, ki preko režijskega obrata sama upravlja javno infrastrukturo in na ta način svojim občanom zagotavlja nižjo ceno komunalnih storitev. Zahvalil se je tudi vsem, ki so sodelovali pri projektih, ki jih je občina v preteklih dvajsetih letih uspešno izvedla.

Slavnostni govornik župan Jože Doles - Zdravko Modic za 90-kratno darovanje krvi. Aleksandra Šega se je v nagovoru zahvalila vsem krvodajalcem prostovoljcem, pripadnikom Rdečega križa Cerknica in Občini Bloke, saj brez njih ne bi izpeljali toliko akcij in z darovano krvjo rešili marsikatero življenje.

Občinski nagrajenci občine Bloke Kot vsako leto je občinski praznik priložnost za podelitev občinskih priznanj zaslužnim društvom, podjetjem in posameznikom za njihov prispevek k boljši kvaliteti življenja na Blokah in širjenju prepoznavnosti občine

Po nagovoru sta vsak s svojo glasbeno točko nastopila Jan Zgonc in Neža Milavec, učenca OŠ Toneta Šraja Aljoše.

Podelitev priznanj Rdečega križa Območno združenje Rdečega križa je pod pokroviteljstvom Jožeta Dolesa skupaj s predsednico območnega združenja Aleksandro Šega podelilo priznanja zvestim krvodajalkam in krvodajalcem iz občine Bloke, ki so kri darovali več kot petdesetkrat. Priznanja so prejeli: - Majda Lah, Mira Ponikvar, Ana Pakiž in Alojzij Škrabec, za 50-kratno darovanje krvi; - Marko Ponikvar in Anton Žnidaršič za 60-kratno darovanje krvi; - Alojz Ponikvar za 70-kratno darovanje krvi; - Tomislav Beroš za 80-kratno darovanje krvi;

Območno združenje Rdečega križa se je s priznanji zahvalilo krvodajalcem za več kot petdesetkratno darovanje krvi.


naša občina

oktober 2018

3

Letošnji prejemniki občinskih priznanj Bloke. Letos je občina Bloke podelila tri občinska priznanja, in sicer Društvu upokojencev Martin Krpan Bloke, Športnemu društvu Studenec ter podjetju Hija d. o. o.

Sloveniji, medgeneracijski družabni ples ter še veliko ostalih dejavnosti, pri katerih se njihovi člani družijo in si tako izboljšajo kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju.

Društvo upokojencev Martin Krpan Bloke je najštevilnejše društvo v občini, za svoje člane in tudi ostale prebivalce Blok organizira ogromno aktivnosti na različnih področjih. Na področju športa in rekreacije organizirajo balinanje, vsakotedenske pohode in medgeneracijsko telovadbo. Za svoje člane pripravijo tudi letovanja v Izoli. Na kulturnem področju pripravijo oglede gledaliških predstav po

Športno društvo Studenec, katerega predsednik je Luka Anzeljc, je pred nekaj leti s skupnimi močmi uredilo igrišče za mali nogomet. Kmalu so ugotovili, da za organizacijo prireditev in druženje potrebujejo tudi brunarico. Ob odprtju nogometnega igrišča in brunarice so organizirali zabavno prireditev z ansamblom Rok ’n’ bend. To je bil začetek vsakoletnih glasbenih prireditev na Studen-

Jan Zgonc s svojo ‘frajtonarico’ cu, ki na Bloke privabijo veliko obiskovalcev, predvsem zaradi odlične organizacije in poznanih glasbenih skupin, kot so Mambo kings, Kingston, Učiteljice in drugi. Organizirajo tudi celoletno nogometno ligo, v kateri nastopajo ekipe iz občine Bloke in sosednjih občin ter s tem mladim omogočajo zdrav način življenja ter aktivno sprostitev po napornem delu. Podjetje Hija d. o. o. je v letu 2007 na razpisu občine Bloke v najem dobilo parcelo ob Bloškem jezeru. Najprej so postavili brunarico in začeli s prodajo hrane in pijače, v naslednjih letih pa ponudbo stalno nadgrajevali. Kupili so parcelo, ki se nahaja ob jezeru, in v nekaj letih vzpostavili enega prvih glampingov v Sloveniji. Turistično ponudbo na Bloškem jezeru vsako leto nadgrajujejo in s tem privabljajo vse večje število obiskovalcev. Z njihovo pomočjo je Bloško jezero postalo ena najbolj poznanih turističnih destinacij v Sloveniji. Vsako leto dobijo kakšno priznanje; za najbolje urejen oziroma najlepši izletniški kraj v Sloveniji, prvo mesto v akciji Moja dežela lepa in gostoljubna. Po koncu uradnega dela so nastopili Prifarski muzikanti in s svojimi uspešnicami navdušili obiskovalce.

Nastop Prifarskih muzikantov

Po zaključku koncerta je občina Bloke pripravila pogostitev za vse obiskovalce prireditve, ki so se lahko ob dobri hrani in pijači še nekaj časa zadržali ob prijetnem druženju. Zapisal: Matej Pakiž Foto: Stane Jakopin


4

naša občina

oktober 2018

Dvajset let občine Bloke Letos mineva že 20 let od takrat, ko smo Bločani dobili možnost, da sami poskrbimo za boljšo prihodnost. Zgrabili smo ponujeno priložnost in nalogo uspešno opravili. V nadaljevanju bom poskušal strniti spomine na prehojeno pot ter na kratko predstaviti vsaj najpomembnejše izvedene projekte iz tega obdobja.

Izgradnja prometne, okoljske,

telekomunikacijske in druge infrastrukture

Ni slučajno, da sem to področje postavil na prvo mesto. Primanjkljaj v primerjavi z drugimi okolji je bil na tem področju zelo velik. Dobro pa smo se zavedali, da je prav ustrezno razvita infrastruktura osnovni pogoj za hitrejši razvoj gospodarstva, turizma in drugih gospodarskih panog. V obdobju delovanja občine Bloke smo tako uspeli posodobiti in asfaltirati praktično vse lokalne in javne ceste v dolžini 80 kilometrov. Vsa naselja na Blokah smo opremili z javnim vodovodnim sistemom, ki se oskrbuje s kvalitetno pitno vodo iz dveh novih vrtin. Vsa naselja, ki po okoljskih merilih spadajo v aglomeracije, katerih gostota prebivalstva presega 50 oseb/ ha, so opremljena s kanalizacijskim sistemom za odpadne komunalne vode, ki se prečistijo v treh čistilnih napravah. Še več, kanalizacijski sistem smo zgradili še v štirih naseljih, kjer po

Dvorana Bloški smučar

omenjenih merilih gradnja ni bila obvezna. Zelo smo ponosni, da smo vsem gospodinjstvom na območju naše občine omogočili tudi priklop na sodobno širokopasovno optično omrežje. V številnih naseljih pa je bila zgrajena tudi javna razsvetljava. Smo ena redkih občin v Sloveniji, mogoče celo edina, ki je vsem svojim prebivalcem zagotovila sodobne cestne povezave, dostop do kvalitetne pitne vode ter dostop do sodobnih telekomunikacijskih povezav. Vsa večja naselja pa imajo zgrajene tudi ustrezne kanalizacijske sisteme za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. S tem pa smo ustvarili tudi pogoje, da so vsa naselja na Blokah ostala naseljena. V 20-letnem obdobju je bilo na Blokah zgrajenih oziroma temeljito obnovljenih 88 stanovanjskih hiš in to praktično v vseh naseljih Bloške planote.

Izgradnja objektov za delovanje javnih zavodov in drugih javnih potreb

Zgradili oziroma obnovili smo vse objekte, ki jih na Blokah potrebujemo za nemoteno delovanje javnih zavodov in drugih javnih potreb. Verjetno se še spomnite časov, ko je bila zgrajena poslovilna vežica pri Fari, zgrajeni novi prostori za delovanje javne knjižnice in prostori za delovanje vrtca. V prvih letih delovanja smo obnovili tudi prostore, v katerih deluje zdravstvena postaja v Novi vasi. Vrsto let potekajo tudi razna obnovitvena in posodobitvena dela v prostorih osnovne šole Toneta Šraja Aljoše v Novi vasi. Temeljite prenove so bili deležni tudi prostori, v katerih trenutno posluje pogodbena pošta in zavarovalnica Adriatic. V tem trenutku pa mineva pet

let od takrat, ko smo zaključili našo do sedaj največjo investicijo. Svojemu namenu je bila takrat v uporabo predana nova večnamenska dvorana Bloški smučar, v kateri je svoje mesto dobil tudi muzej Bloškega smučarja. Po končani izgradnji nove dvorane smo veliko energije in sredstev vlagali tudi v preureditev stare telovadnice »TVD Partizan«. V teh prostorih smo pridobili nove, sodobno urejene prostore za potrebe razširitve vrtca, nove prostore za potrebe javne knjižnice ter nove prostore za delovanje podružnične lekarne Ljubljana. Še pred izdajo tega glasila pa smo v uporabo predali tudi lepo urejene, sodobno opremljene prostore za potrebe društev in medgeneracijskega druženja. Potrebno je še omeniti, da je bil s sodelovanjem občine Bloke zgrajen tudi nov gasilni dom v Novi vasi ter novi prostori, v katerih je vrsto let poslovala enota Nove Ljubljanske banke. Iz tega pregleda je vsekakor razvidno, da smo na občini Bloke imeli načrtno razvojno politiko z jasnimi cilji in nameni ter na ta način zaposlenim in ostalim uporabnikom zagotovili kar se da ugodne pogoje za delo in druženje.

Izgradnja infrastrukture za potrebe gospodarstva in turizma

Ves čas smo si zelo prizadevali, da bi ustvarili tudi ugodne pogoje za razvoj industrije, obrti in turizma. Že v prvem delu tega prispevka smo ugotovili, da je predpogoj za razvoj naštetih dejavnosti predvsem razvita prometna, okoljska in telekomunikacijska infrastruktura. Prav naštete pogoje je občini Bloke uspelo realizirati v celoti in pravočasno. Zgradili smo tudi povsem namensko infrastrukturo. Ena prvih tovrstnih investicij je bila na območju Bloškega jezera. Očistili smo jezero in njegovo okolico, zgradili nov zadrževalni jez ter novo, široko asfaltno cesto in zadostno število parkirnih mest. Na tem območju je bila zgrajena tudi nova okoljska infrastruktura ter javna razsvetljava. Vse naštete posodobitve in bogata gostinska ponudba zasebnega podjetnika so pripomogli, da je Bloško jezero postala ena izmed najprepoznavnejših turističnih destinacij v tem delu Slovenije. Posledično se je povečal tudi obisk turistov in število nočitev. Na podlagi pravih odločitev in dobrega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem je turizem na Blokah postal pomembna gospodarska panoga. Pomembno vlogo je občina Bloke odigrala tudi pri ustvarjanju pogojev za nadaljnjo rast in razvoj industrije in obrti. V ta namen smo že Nadaljevanje na 4. strani


naša občina

oktober 2018

Uvodnik

Spoštovani Bločani, po toplem poletju se nam nakazuje tudi topla jesen, ki se kaže tudi na političnem parketu, kjer smo dobili novo vlado in nove – stare ministre. Ti so, kot pravi znani rek, kot ptiči po poku prileteli nazaj na drevo, vsak pa se je usedel na drugo vejo. Pa naj se na začetku ustavim ob letošnjem Mihaelovem sejmu na Blokah, ki se tradicionalno že več kot desetletje odvija na Blokah. Vesela in hvaležna sem za lep in topel sprejem na Blokah. Vreme je bilo naklonjeno in taka topla jesen je resnično privabila ljudi od blizu in daleč. Vsako leto je dogajanje na sejmu živahno, v kulturni program je vključenih več skupin, ki ohranjajo izročilo kraja s plesom, pesmijo in domačo besedo. Stojnic ter ponudbe z domačimi pridelki in izdelki je bilo letos veliko, prepričana pa sem, da če bi bila zakonodaja bolj prilagojena manjšim lokalnim pridelovalcem in društvom, bi bilo še več prisotnih razstavljavcev in proizvajalcev z Blok in okolice. Na neprijazne napovedi vlade, ki praktično še ni začela delati, pa že rožlja z besedami o novih in višjih obdavčitvah za obrtnike, podjetnike in gospodarstvo, je opozorila tudi predsednica Obrtno-podjetniške zbornice ga. Andreja Strle Podobnik. Dejala je, da obrtniški kruh ni lahek, saj ni veliko prostega časa in vikendov ter mirnega življenja, ob vsem tem pa je tu še država, ki s svojimi ukrepi otežuje že tako težke in nekonkurenčne razmere v Sloveniji. To povzroča vedno težje in nepredvidljivo okolje za poslovanje, obrt in podjetništvo. V podporo gospodarstvu, obrtnikom in podjetnikom smo na pomoč priskočili tudi v NSi in ob napovedanih grožnjah z vsemi višjimi davčnimi bremeni v parlamentarno proceduro vložili štiri zakone za boljše poslovno okolje v Sloveniji. Koalicija se mora sedaj odločiti, ali bo podprla naše ukrepe in s tem gospodarstvo ali pa bo temu še otežila delovanje in dosegla selitev podjetij v tujino. Vsem je danes popolnoma jasno, da država živi od davkov ter da vsak posameznik, obrtnik, podjetnik, kmet, gospodarstvenik tudi prispeva svoj delež v skupno blagajno. Iz te blagajne se potem financira šole, zdravstvo, ceste, infrastrukturo, vendar mora tudi tu obstajati pravičnost. V NSi se ves čas zavzemamo in opozarjamo na to, da morajo biti davki pravični in pošteni. Pogoji življenja in poslovanja kot tudi obdavčevanja morajo biti primerljivi s sosednjimi državami, zato nasprotujemo nepravičnim davkom. Zagotovo je eden izmed njih katastrski dohodek, ki se bo do leta 2019 skupno dvignil za 260 %. Morda se to danes še ne občuti, ker se vsako leto postopoma dviguje za nekaj odstotkov, a kruto dejstvo nas čaka prihodnje leto. Takim načinom obdavčitve sama odločno nasprotujem, še posebno, ker je naravna katastrofa naše gozdove premočno prizadela in država na tem področju ni opravila svoje naloge. Tik pred poletjem sem ob vaši podpori dobila nov mandat. HVALA! Še vedno bom aktivna na področjih, ki so za naše kraje pomembni: kmetijstvo, delo, družina, sociala, invalidi, gospodarstvo in seveda zdravstvo. Hvala vsem za podporo in zaupanje. Vaša podpora mi vliva pogum in moč, da se trudim in zavzemam za stvari in vrednote, ki so prave, spoštujejo posameznika in omogočajo dostojno življenje. Dragi Bločani, jesen je čas, ko pobiramo in shranjujemo svoje pridelke. Naj bodo vaše shrambe polne sadov dela vaših rok in naj vaša srca grejejo dobra dejanja in ljubezen do domačega kraja in ljudi. Veselim se srečanj z vami na raznih prireditvah in dogodkih. Lepo pa ste vabljeni tudi na pogovor ali kavico v poslansko pisarno na Blokah. Želim vam vse dobro. Iva Dimic, poslanka DZ RS

5

Stane Jakopin, urednik

P

o dolgem vročem poletju se je pošteno ohladilo, dnevi so vse krajši, narava pa se je odela v lepe jesenske barve. Tudi šolarji že lep čas pridno gulijo šolske klopi. To pa je čas, da se spet tiho prikrademo v vaše domove v obliki nove izdaje Bloškega koraka. Prepričan sem, da boste iz glasila, ki je pred vami, željno posrkali zanimiva poročanja in novice iz bloške občine. Najbrž vam bo ta izvod še toliko bolj zanimiv, ker je za nami mesec september in z njim praznovanje občinskega praznika, o katerem obširno poročamo. Ja, čas hitro beži. Občina Bloke deluje že dvajset let. Lahko rečemo, da je to za Bloke dvajset uspešnih let, saj se nam je s skupnimi močmi in preudarnim vodenjem uspelo prebiti v družbo bolj razvitih občin v Sloveniji. In temu primerno je bilo tudi letošnje praznovanje občinskega praznika, ki smo ga obeležili s številnimi prireditvami in ga zaključili s slovesno, dobro obiskano proslavo. Na tej proslavi smo se ob odličnem programu najzaslužnejšim oddolžili za njihovo požrtvovalno delo z občinskimi priznanji. Vsem iskrene čestitke! Ob zaključku pa so nam »Prifarci« še pobožali naše duše s svojimi žametnimi zvoki. Pred nami pa so že nove priložnosti in izzivi. Prav v tem času se pripravljamo na lokalne volitve, na katerih bomo izvolili najvišje predstavnike občine, ki bodo naslednja štiri leta odločali, kakšen bo nadaljnji razvoj naše občine. Spoštovani Bločani, prav je, da se vsi zavedamo, da so volitve na lokalni ravni mogoče za nas še bolj pomembne kot tiste na državni ravni. Izkoristimo to pravico, ki je tudi naša dolžnost, opravimo jo odgovorno in se v največjem možnem številu udeležimo volitev. Naša morebitna neudeležba na volitvah pripomore k izvolitvi ravno tistega kandidata, ki si ga najmanj želimo. Potrudimo se in izberimo take voditelje občine, ki so v svojem življenju že kaj ustvarili, bodisi na delovnem mestu ali v domačem okolju, znajo biti konstruktivni in so pozitivno usmerjeni. Cenjenim bralcem Bloškega koraka sporočam, da se je g. Tone Urbas odpovedal delovanju v uredniškem odboru našega glasila iz zdravstvenih razlogov. Tone je bil kot dopisnik in kot član uredniškega odbora soustvarjalec Bloškega koraka praktično od vsega začetka, to je skoraj dvajset let. S svojimi bogatimi novinarskimi izkušnjami je za Bloški korak skozi vsa ta leta pripravil številne reportaže, prispevke in intervjuje ter jih vedno opremil z zanimivimi fotografijami. V uredniškem odboru pa nas je znal na svoj način usmerjati, da smo skupaj soustvarjali zanimivo občinsko glasilo. Za vse to mu v imenu občine Bloke, v imenu ekipe ustvarjalcev Bloškega koraka in v svojem imenu izrekam en velik hvala. Po sklepu Občinskega sveta občine Bloke, ki je bil sprejet na zadnji seji, bo namesto Toneta Urbasa član uredniškega odbora Bloškega koraka Matej Pakiž. Spoštovane Bločanke in Bločani! Kot smo že uvodoma ugotovili, občina Bloke praznuje dvajset let svojega obstoja. V veliko čast mi je, da vam lahko iskreno čestitam ob tem lepem prazniku, občini Bloke pa želim še naprej uspešno razvojno pot. Nasvidenje!


6

naša občina

oktober 2018 ja. Velike koristi od tega ima občina, pa tudi njeni prebivalci. Pozitiven učinek se odraža na položnicah, ki jih prebivalci plačujemo za porabljeno pitno vodo, za storitve čiščenja in odvajanja odpadnih komunalnih voda in za storitve v zvezi z ravnanjem s komunalnimi odpadki. Vse navedene komunalne storitve so na Blokah kvalitetne, pa kljub temu bistveno cenejše kot v drugih, nam primerljivih okoljih.

Zelo aktivni smo tudi drugje

Turisti se radi vračajo v urejeno okolje. Nadaljevanje z 2. strani

pred enajstimi leti od Ministrstva za obrambo odkupili prostor bivše vojašnice v Velikih Blokah, in sicer za potrebe obrtno-industrijske cone. Večina zemljišč v tej coni je trenutno v lasti domačih podjetnikov in obrtnikov. Občina Bloke je v sodelovanju z njimi poskrbela za ureditev in izgradnjo okoljske in ostale infrastrukture. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je OIC Velike Bloke ustrezno opremljena in pripravljena za začetek poslovanja novih gospodarskih subjektov.

Upravljanje in vzdrževanje občinske infrastrukture je v dobrih rokah

Občina Bloke je ena redkih občin v državi, ki je upravljanje in vzdrževanje vse občinske infrastrukture prevzela v svoje roke. Omenjene naloge namreč opravlja režijski obrat občine Bloke, ki je v organizacijskem smislu sestavni del občinske uprave. Upravljanje infrastrukture na tak način opravljamo zelo kvalitetno in pregledno, pa tudi bistveno cenejše, kot ga v drugih občinah različna javna podjet-

Nova Ljubljanska banka je dobila nove, lepo urejene prostore. Občina je takrat odigrala pomembno vlogo pri pridobivanju ustrezne lokacije ter pri odločitvi, da je banka sploh izvedla to investicijo. Žal je v času krize prišlo do zaprtja poslovalnice na Blokah, še vedno pa sem prepričan, da povsem po nepotrebnem, kar pa na občini nismo mogli preprečiti. Nakup zemljišč in objektov bivše vojašnice Velike Bloke – občina Bloke je uveljavila predkupno pravico ter s tem preprečila, da bi navedene nepremičnine prešle v roke nepremičninskih špekulantov. S to potezo so priložnost za nakup teh nepremičnin dobila domača podjetja in obrtniki. Razrešitev spora med KGZ Cerknica in KZ Bloke – občina Bloke je odigrala pomembno vlogo pri iskanju rešitve za izvensodno po-

Razvojna vizija za naslednje štiriletno obdobje Prepričan sem, da smo v dosedanjem obdobju delali dobro, in sicer v korist prebivalcev občine Bloke, pa tudi v korist širše družbene skupnosti. S takim načinom dela bomo nadaljevali tudi v naslednjem mandatnem obdobju. V nadaljevanju tega prispevka bom na kratko predstavil svojo vizijo razvoja občine Bloke za naslednje štiriletno obdobje: Izdelava novega prostorskega plana (OPN-ja) – v izdelavi je nov prostorski načrt za območje občine Bloke. OPN je v fazi pridobivanja prvih mnenj na pripravljen osnutek nosilcev urejanja prostora. Po pridobitvi teh mnenj bo izdelan predlog, ki bo javno razgrnjen. Gre za pomemben prostorski akt, s katerim bomo na novo definirali razvojne možnosti in prioritete v prostoru. Olajšali bomo tudi postopke za združevanje kmetijskih

zemljišč ter povečali možnosti za gradnjo kmetijskih objektov tudi izven zazidljivih območij. Posodobitev državne ceste skozi naselje Nova vas - še naprej bomo izboljševali prometno infrastrukturo na območju občine Bloke ter prometne povezave občine z drugimi območji. Še letos bomo skupaj z Direkcijo RS za ceste začeli s prenovo državne ceste skozi naselje Nova vas, in sicer od križišča z lokalno cesto za Velike Bloke do križišča z lokalno cesto za Veliki Vrh. Projekt za to posodobitev je pripravljen, izvajalec del je že izbran. Izgradnja kolesarske povezave - v pripravi je projekt za izvedbo kolesarske povezave na relaciji Nova vas - Velike Bloke - Radlek – Grahovo - Cerknica. Vzporedno z izgradnjo te povezave nameravamo razširiti cesto od Nove vasi do Velikih Blok, zgraditi obvozno cesto za OIC Velike Bloke ter posodobiti cesto med naseljema

Radlek in Grahovo. Pri tej izgradnji računamo tudi na razumevanje in sodelovanje sosednje občine Cerknica, ki je tudi sicer nosilka tega projekta. Projekt bo sofinanciran z evropskimi sredstvi, in sicer iz programa, namenjenega za razvoj regij. Dogovor med Primorsko-notranjsko regijo in Ministrstvom za gospodarstvi razvoj in tehnologijo, v katerega je vključen tudi ta projekt, je že

podpisan. Izgradnja kanalizacijskega omrežja – še naprej bomo širili javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda, in sicer v večjih naseljih, ki jih bo možno priključiti na obstoječe čistilne naprave. V manjših naseljih bomo spodbujali postavitev malih čistilnih naprav. Občina Bloke bo pri tem zasebne

Del okoljske in elektro infrastrukture z asfaltirano cesto v coni v Velikih Blokah je bil zgrajen že v lanskem letu.


naša občina

oktober 2018

7

ravnavo med obema zadrugama. KZ Bloke je na tej podlagi pridobila denarno nadomestilo in večje zemljišče v Novi vasi. Prejeta sredstva so bila kasneje razdeljena med člane zadruge, ki so na tej podlagi dobro unovčili svoje lastniške deleže v KZ Bloke. Če do te poravnave ne bi prišlo, bi tudi to premoženje končalo v stečajnem postopku KGZ Cerknica. Stanovanjski objekt v naselju Velike Bloke – ustrezne državne organe smo uspeli prepričati, da se lastništvo opuščenega stanovanjskega objekta brezplačno prenese na občino Bloke. V tem objektu bo občina zgradila štiri nova stanovanja za neprofitni najem. Bloke so dobile novo lekarno – več let smo si prizadevali za realizacijo te ideje, pred štirimi leti pa smo le uspeli. Lekarno Ljubljana smo namreč prepričali, da postavi podružnično lekarno na Blokah ter s tem lekarniške storitve približa tudi našim občanom. Občina je prevzela tudi opravljanje poštnih storitev – pošta v državni lasti je pred leti začela s sistematičnim krčenjem svojih storitev na podeželju. Do tega je prišlo tudi na Blokah. Na občini Bloke smo zato zadevo prevzeli v svoje roke. Organizirali smo pogodbeno pošto, ki od takrat v novourejenih prostorih uspešno opravlja poštne, bančne in zavarovalniške storitve ter vrši prodajo ožjega izbora blaga in vstopnic za ogled muze-

investitorje finančno podprla. Obnova vodovodnega omrežja v naseljih, kjer so vodovodne cevi že zastarele in iztrošene, bomo posodabljali vodovodno omrežje. Okrepitev režijskega obrata kadrovsko in organizacijsko bomo krepili režijski obrat z namenom, da bomo zagotovili dolgoročno stabilno ter kvalitetno upravljanje občinske infrastrukture. Na ta način bomo lahko tudi v bodoče ohranili ugodne cene komunalnih storitev za prebivalce naše občine. Gradnja novih stanovanj za mlade družine - zagotovili bomo nova stanovanja za potrebe neprofitnega najema mladim družinam. V ta namen bomo obnovili stanovanjski blok v Velikih Blokah, kjer bodo na razpolago štiri nova stanovanja. Projekt za obnovo tega objekta je že pripravljen. Izgradnja zbirnega centra za kosovne in nevarne odpadke – poleg čistilne naprave Hudi Vrh bomo zgradili omenjeni zbirni

Bločani smo veseli lekarne v domačem kraju. ja Bloškega smučarja. Na Bloke smo pripeljali novega trgovca z živili – že pred stečajem KGZ Cerknica in takoj po njegovi razglasitvi smo se vključili v iskanje novega trgovca, in sicer z namenom, da bi čim prej normalizirali prodajo živil v Novi vasi. Uspeli smo zainteresirati KZ Velike Lašče, ki je v najkrajšem možnem času poskrbela za ponovno odprtje trgovine. Še bi lahko naštevali uspešno realizirane

center. Za ta projekt imamo že izdelano ustrezno projektno dokumentacijo in pridobljeno gradbeno dovoljenje. S to izgradnjo bo našim občanom omogočeno, da bodo kosovne in nevarne odpadke oddajali v domačem kraju. Upravljanje zbirnega centra bomo zaupali režijskemu obratu občine Bloke. Izgradnja infrastrukture v obrtno-industrijski coni Velike Bloke - Dokončali bomo okoljsko infrastrukturo v obrtno-industrijski coni Velike Bloke do stopnje, da bodo vsa zemljišča dobila ustrezne priključke za priključitev na javni vodovod, kanalizacijo in širokopasovno telekomunikacijsko omrežje. Poskrbeli bomo tudi za realizacijo dogovora z Elektro Ljubljana, da se v OIC Velike Bloke postavi nova trafopostaja. Izgradnja turistične infrastrukture - Izboljševali in širili bomo infrastrukturo, ki je potrebna za nadaljnji razvoj turistične ponudbe na Blokah z željo, da bi privabljali še več turistov v vseh letnih časih.

projekte, vendar bi branje tega prispevka verjetno postalo že malo utrujajoče. Za uspešno izvedenimi projekti pa stoji ustrezno usposobljena in za delo motivirana ekipa ljudi. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem članom in članicam vseh dosedanjih občinskih svetov in članom občinske uprave za korektno delo. Zahvaliti se želim tudi vsem ostalim posameznikom, ki so kakorkoli sodelovali pri razvoju naše občine. Brez njihovega prispevka takega napredka zanesljivo ne bi bilo. Župan Jože Doles

Ureditev občinskega središča v Novi vasi - prizadevali si bomo za prevzem določenih zemljišč in nepremičnin v naselju Nova vas od KGZ Cerknica v stečaju. Prevzem je nujen zaradi potrebe po ureditvi občinskega središča. Ureditev prostorov za potrebe novih podjetnikov - zagotovili bomo ustrezne prostore, ki jih mladi podjetniki potrebujejo za lažji začetek poslovanja. V ta namen bomo prevzeli prostore Nove Ljubljanske banke v Novi vasi, seveda če bo to potrebno. Izgradnja doma za starejše Prizadevali si bomo za postavitev doma za starejše občane. Občina ima za ta namen že ustrezno komunalno urejeno zemljišče. Za realizacijo tega projekta bo potrebno pridobiti še koncesijo od države ter poiskati ustreznega soinvestitorja. Izgradnja poslovilne vežice pri Sv. Trojici - zgradili bomo poslovilno vežico pri Sveti Trojici. Projektna dokumentacija je že izdelana, trenutno čakamo

na izdajo gradbenega dovoljevanja. Tudi v naslednjem štiriletnem obdobju bomo ohranili dobre odnose in sodelovanje z javnimi zavodi, vaškimi odbori in vsemi društvi. Še naprej bomo vzdrževali dobre pogoje za delovanje šole in vrtca, pa tudi za potrebe kulture, športa, delovanja društev, medgeneracijskega druženja itd. Večino naštetih projektov in še množico manjših bo možno izvesti že v naslednjem mandatnem obdobju. Imamo znanje in izkušnje, trdno voljo in še mnogo energije, pa tudi za to dobro usposobljeno ekipo. Za realizacijo pa bom potreboval še vaše zaupanje in podporo, ki jo boste lahko izrazili na prihajajočih lokalnih volitvah. Verjamem, da Bločani dobro vemo, kaj je najboljše za naš uspešen nadaljnji razvoj in da se bomo znali prav odločiti. Župan Jože Doles


8

naša občina

oktober 2018

Odprtje novih prostorov knjižnice in dvorane medgeneracijskega druženja v večnamenski zgradbi v Novi vasi Dan pred godom svetega Mihaela se je bloška knjižnica preselila v nove prostore v pritličju objekta, med vrtcem in lekarno, ki jih je iz stare telovadnice preuredila občina Bloke. Uredili so tudi dvorano, ki bo namenjena društvom in medgeneracijskemu druženju. Na odprtju so nastopili učenci glasbene šole Frana Gerbiča, voditeljica Martina Zakrajšek pa je povedala nekaj misli o Ivanu Čampi ter prebrala nekaj njegovih pesmi. Prebrala je tudi odlomek iz njegove knjige, ki je opisoval zgodovino Mihaelovega sejma. Direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča Marija Hribar je opisala zgodovino knjižničarstva na Blokah, od začetkov do danes, ko ima knjižnica nove ustrezne prostore, in povabila vse prisotne, naj jo čim večkrat obiščejo. Župan Jože Doles pa je predstavil potek gradnje novih prostorov in poudaril, da je celoten objekt stare telovadnice obnovljen ter da imajo knjižnica in ostale javne službe v občini Bloke sedaj optimalne pogoje za delovanje. Zapisal: Matej Pakiž Foto: Stane Jakopin

Direktorica knjižnice Marija Hribar, župan Jože Doles in predsednica Društva upokojencev Silva Perčič so skupaj prerezali trak ter s tem odprli knjižnico in dvorano za obiskovalce.

Odprtja novih prostorov knjižnice in dvorane medgeneracijskega druženja se je udeležila množica ljudi.

Voditeljica je vse prisotne povabila na ogled prenovljenih prostorov in na nastop plesne skupine DU Martin Krpan Bloke, ki je ob spremljavi ansambla Bloški odmev zaplesala venček sodobnih plesov.

Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Bloškega koraka je ponedeljek, 3. december 2018.


naša občina

oktober 2018

9

Praznovanje ob dnevu državnosti Letošnje praznovanje ob dnevu državnosti je potekalo v dvorani Bloški smučar. Organizatorji prireditve so bili Občina Bloke, Osnovna šola Toneta Šraja Aljoše in Kulturno društvo Bloke. Voditeljica Zora Obreza je na začetku vse lepo pozdravila in napovedala MPZ Bloke, ki je zapel dve pesmi. Župan Jože Doles je v nagovoru obiskovalcem poudaril, da smo ponosni na svojo domovino, saj smo Slovenci velik narod, čeprav maloštevilen. Dotaknil se je tudi bližajoče 20-letnice občine Bloke, ki dobro deluje predvsem zato, ker smo enotni in ni ozkih političnih interesov. Zahvalil se je vsem nastopajočim in obiskovalcem ter svoj nagovor končal z besedami »Srečno, domovina Slovenija«. Učenci OŠ Toneta Šraja Aljoše so pripravili dve točki, v katerih so poudarili pomen domovine in slovenstva. Lovski pevski zbor je zapel tri pesmi, vokalna skupina Diva pa se je po uspešnih nastopih na tekmovanjih predstavila s tremi pesmimi. Praznovanje je zaključila Folklorna skupina Kulturnega društva Bloke z venčkom plesov z naslovom Iz Goričkega v Piran. Učenci OŠ Toneta Šraja Aljoše so imeli lep in zanimiv program.

Zapisal: Matej Pakiž Foto: Stane Jakopin

Pohod na Blošček 2018

V soboto 22. 9. je potekal že tradicionalni pohod na Blošček. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo kar nekaj pohodnikov. Za nazaj smo na vrhu gozda, pri križu, že tradicionalno pekli klobase in se malo podružili. Tekst in foto: Erika Car


10

naša občina

oktober 2018

Investicijsko razgibano leto 2018 V občini Bloke že celih dvajset let neprekinjeno obnavljamo in na novo gradimo infrastrukturne in javne objekte. Tako je bilo tudi v letu 2018, saj smo izvajali investicijsko vzdrževalna dela na osnovni šoli, v predelu stare telovadnice, na vodovodnem omrežju, razširili smo kanalizacijsko omrežje tudi v naselje Veliki Vrh. Na prometnem omrežju pa smo, kot vsako leto, izvedli posodobitve na nekaterih najbolj dotrajanih cestnih odsekih, ki so dobili novo asfaltno prevleko.

Posodobitev vodovoda Veliki Vrh – Studenec – Runarsko Ko smo v občini Bloke prevzeli v upravljanje vaški vodovod Veliki Vrh, smo ugotovili, da obstoječi vodohran nad Velikim Vrhom ne zagotavlja oskrbe s pitno vodo z zadostnim tlakom za zgornji del tega naselja. Zato smo že v letu 2017 na podlagi predhodnih študij pristopili k izgradnji manjšega vodohrana na višje ležeči lokaciji. Za potrebe oskrbe s pitno vodo tega manjšega vodohrana smo pri obstoječem vodohranu zgradili še ustrezno črpališče, da potiska vodo v novi vodohran, ki sedaj oskrbuje gornji del naselja Veliki Vrh s pitno vodo z ustreznim tlakom. Obstoječi vodohran, ki je sedaj služil samo za potrebe vaškega vodovoda Veliki Vrh, pa smo povezali s centralnim vodovodom, s tem pa smo zagotovili še zanesljivejšo oskrbo z vodo za naselji Studenec in Runarsko.

Zaradi navedenega smo obnovili omenjeni povezovalni cevovod za Godičevo, ki je bil predan v uporabo v letošnjem marcu.

Kanalizacija Veliki Vrh Vzporedno s prenovo vodovoda Veliki Vrh smo v tem naselju zgradili tudi kanalizacijski sistem za odvajanje komunalnih odpadnih voda. Sistem je zgrajen iz kvalitetnih PVC cevi ustreznega preseka, ki bodo od vsakega gospodinjstva gravitacvijsko prevajale odpadne vode do črpališča, zgrajenega na najnižjem predelu pod Velikim Vrhom. Vzporedno z vgradnjo vodovodnih in kanalizacijskih cevi smo v izkopane kanale vgradili tudi ustrezne cevi za potrebe izgradnje sodobnega optičnega omrežja za to naselje. Te cevi je dobavil Telekom Slovenije. Seveda pa je bilo potrebno novozgrajeni kanalizacijski sistem Veliki Vrh priključiti na delujočo čistilno napravo. Kot rečeno, smo v najnižjem predelu pod Velikim Vrhom zgradili ustrezno črpališče za odpadne komunalne vode in ga s tlačnim vodom povezali s čistilno napravo Hudi Vrh, ki je bila že projektirana tako, da lahko sprejme tudi odpadne vode iz Velikega Vrha. Prav te dni poteka vgradnja črpalk v to črpališče, v kratkem pa bo izveden tudi zagon črpališča. Z zaključkom tega projekta je tudi Veliki Vrh opremljen z novo sodobno okoljsko infrastrukturo.

Posodobitve prometnega omrežja v letu 2018 Druga naša največja skrb je sodobno, varno in zgledno urejeno prometno omrežje. Občina Bloke ima na svojem ozemlju približno 80 km lokalnih cest in javnih poti, ki so skoraj vse asfaltirane, razen nekaj krajših, prometno manj obremenjenih odsekov. Novo asfaltno prevleko so v letošnjem letu dobili naslednji cestni odseki: del ceste Lovranovo–Ravnik, del ceste v zgornjem delu naselja Fara, cesta na Jeršanovo, cesta Nova vas– Veliki Vrh, del ceste na Sleme, cesta Velike Bloke–čistilna in cesta Lovranovo–Sveta Trojica. Skupna dolžina novoasfaltiranih cest znaša dobrih 3.600 m.

Nove asfaltne prevleke občinskih cest na področju Jeršanovega, Lovranovega in Svete Trojice

Obnovitvena dela v objektu Osnovna šola Toneta Šraja Aljoše Vsako leto med poletnimi počitnicami posodabljamo tudi objekt osnovne šole v Novi vasi. V letošnjem letu smo namestili nove jeklene vratne okvirje in zamenjali notranja vrata, saj so bila le-ta že močno dotrajana.

Vgradnja vodovodnih, kanalizacijskih in telekomunikacijskih cevi v naselju Veliki Vrh

Vodovod Godičevo Naselje Godičevo je bilo do sedaj opremljeno s povezovalnim cevovodom, ki je oskrboval naselje s pitno vodo iz vodohrana na Strmci. Ta povezovalni cevovod je bil zgrajen iz vodovodnih cevi premajhnega preseka, ki ga je bilo potrebno vse pogosteje sanirati zaradi dotrajanih cevi. Na tem območju smo tudi beležili vse večje vodne izgube.

Na vsa okna smo namestili zunanja senčila, s čimer smo preprečili prekomerno pregrevanje notranjih prostorov in omogočili možnost zatemnitve učilnic za lažje spremljanje video predstavitev pri pouku. Črpališče odpadnih komunalnih voda pod Velikim Vrhom

Temeljito smo prenovili tudi upravni del šole z zbornico in sanitarijami za učitelje. V prizidku nad šolsko kuhinjo smo zgradili nove


naša občina

oktober 2018

11

Pri gradnji vodovoda, kanalizacije in telekomunikacijske kanalizacije je bilo v letu 2018 skupno vgrajenih: • 2.800 m vodovodnih cevi, • 2.300 m kanalizacijskih gravitacijskih in tlačnih cevi, • 1.800 m telekomunikacijskih cevi. Pri posodobitvi prometnega omrežja v letu 2018 je dobilo novo asfaltno prevleko 4 km občinskih cest. Pri obnovi javnega objekta in šole v letu 2018 je bilo prenovljenih dobrih 600 m2 uporabnih površin, v katerih deluje knjižnica, glasbena šola, dvorana medgeneracijskega druženja, šolska zbornica in tajništvo šole s spremljajočimi prostori. V šolskih prostorih je bilo vgrajenih preko 40 novih notranjih vrat. V javni objekt je bilo vgrajenih dobrih 700 m2 zunanjih okenskih žaluzij. Nova je tudi streha nad šolsko kuhinjo in kotlovnico v površini dobrih 200 m2. Za investicije v letu 2018 bomo odšteli približno 800.000 EUR. Končna vrednost letošnjih investicij bo znana do konca leta, ko bodo opravljeni vsi obračuni posameznih del. pisarniške prostore za šolsko tajništvo in računovodstvo.

V nadstropju je tudi učilnica za podružnično glasbeno šolo Frana Gerbiča iz Cerknice.

Med počitnicami smo z novo streho prekrili skupno kurilnico in šolsko kuhinjo.

Izgradnja infrastrukture v obrtni coni v Velikih Blokah

Zelo smo se potrudili tudi na kulturnem področju. Skladno s sprejetim proračunom za leto 2018 smo prenovili preostali osrednji del stare telovadnice. Tako smo v tem predelu objekta v pritličju zgradili kvalitetne prostore, ki smo jih namenili za krajevno knjižnico, ki je s tem pridobila tudi sobo za čitalnico. Ta čitalnica bo lahko namenjena tudi za izvajanje pouka glasbene šole. V pritličju so zgrajeni tudi sanitarni prostori za potrebe zaposlenih in obiskovalcev tega dela objekta. V nadstropju pa je nastala lepa dvorana, ki bo namenjena raznim manjšim prireditvam in delovanju društev ter medgeneracijskemu druženju.

Iz navedenega je razvidno, da je že sedaj podjetnikom in obrtnikom v OIC Velike Bloke omogočen razvoj in realizacija njihovih idej.

obrata

Krajevna knjižnica že deluje v novih prostorih.

Prostori knjižnice in glasbene šole

jekt. Po tem dogovoru bo Elektro Ljubljana izvedel in financiral vsa elektromontažna dela in elektromaterial, skupaj z novo TP, skladno s prej omenjeno projektno dokumentacijo, in pridobil uporabno dovoljenje. Po tem dogovoru Občina Bloke v imenu lastnikov cone nastopa kot soinvestitor.

Posodabljanje opreme režijskega

Ponosni smo, da smo z navedenimi sanacijskimi posegi v šolskem kompleksu tudi letos pomembno izboljšali delovne pogoje zaposlenih v osnovni šoli in, kar je še pomembnejše, izboljšali smo pogoje bloškim otrokom za spremljanje pouka.

Vesna pravi, da je vesela nove pisarne šolske uprave.

Izgradnja elektroomrežja v coni Velike Bloke

Tudi na gospodarstvo nismo pozabili. V obrtno-industrijski coni v Velikih Blokah (v nadaljevanju OIC Velike Bloke) smo v spodnjem delu cone dokončali izgradnjo padavinske in odpadne kanalizacije ter izgradnjo vodovodnega omrežja. Odpadna kanalizacija je že priključena na čistilno napravo Velike Bloke, padavinska kanalizacije pa je tudi že priključena na kanal za padavinsko kanalizacijo, ki smo ga zgradili že pred leti. V coni je delno že zgrajeno elektroomrežje, ki so ga v soinvestitorstvu skupaj zgradili lastniki cone in Elektro Ljubljana. Za izgradnjo elektroomrežja in nove TP postaje v coni je že izdelana ustrezna projektna dokumentacija, v fazi pridobivanja je tudi gradbeno dovoljenje. Lahko povemo, da smo pri izgradnji elektroomrežja v OIC Velike Bloke na Občini Bloke imeli pomembno vlogo, saj smo aktivno sodelovali pri dogovorih s pristojnimi na Elektro Ljubljana. Dogovorili smo se, da bodo lastniki cone prevzeli strošek gradbenega dela izgradnje elektroomrežja v coni in stroške izdelave projektne dokumentacije za ta pro-

Pri izvajanju obveznih in neobveznih gospodarskih javnih služb v občini Bloke ima posebej pomembno vlogo občinski režijski obrat, preko katerega občina Bloke upravlja vso gospodarsko javno infrastrukturo. Za tako upravljanje pa je poleg dobro usposobljenih delavcev potrebna tudi določena oprema. V lanskem letu je bila za to zgrajena primerna delavnica. Sedaj pa smo to delavnico opremili še s primerno opremo, brez katere upravljanje omenjene infrastrukture ni možno. Zavedamo se, da bo to opremo potrebno še dopolnjevati.

Opremljena delavnica občinskega režijskega obrata Iz pričujočega prispevka je razvidno, da imamo tudi letos zelo aktivno leto na področju nizkih in visokih gradenj. Tekst in Foto: Stane Jakopin


12

naša občina

Tradicionalni enajsti Mihaelov sejem Po petih letih smo organizatorji Mihaelovega sejma vendarle imeli srečo z vremenom. Na sončno nedeljo 16. septembra so se sejmarji začeli zbirati že zgodaj zjutraj. Začetek sejma je bil, ko je povorka, v kateri so sodelovali konjeniki, bloški smučar, župani, slavnostna govornica in folkloristi, ob koračnici godbe Kovinoplastike Lož prišla na prizorišče odprtja sejma pred osnovno šolo. Na začetku je godba zaigrala slovensko himno, pevski zbor Martin Krpan Bloke pa je zapel pesem Danes je na Blokah sm'n. Osnovnošolska folklorna skupina Malenčki je zaplesala pred govorom župana občine Bloke. Po nagovoru župana je folklorna skupina kulturnega društva Bloke odplesala tri plese. Po govoru slavnostne govornice Andreje Sterle Podobnik je šegavi bloški mešetar povedal nekaj zanimivih misli in anekdot. Sejma se je udeležilo več kot 60 prodajalcev, ki so na stojnicah ponujali skoraj vse, kar človek potrebuje za življenje, od ekološko pridelane hrane, peciva iz kolerabe, unikatnih lesenih izdelkov do oblačil, obutve, igrač in ostale kramarije. Jure Ponikvar je v maneži Ranča Bloke organiziral državno prvenstvo quater konjev, ki je bilo dobro obiskano. Na prireditvenem prostoru pred občino pa je PGD Nova vas organiziralo veselico z zabavnim programom z ansamblom Peklenski muzikantje. Skuhali so tudi tradicionalno bloško kolerado, nad katero so bili obiskovalci zelo navdušeni. Veliko število obiskovalcev sejma se je na prireditvi zadržalo do večera in domov so odšli z dobrimi vtisi. Zapisal Matej Pakiž Foto: Stane Jakopin

oktober 2018


oktober 2018

naĹĄa obÄ?ina

13


14

gospodarstvo

oktober 2018

Mladi podjetnik Ervin Kraševec Ervin Kraševec je podjetje Mizarstvo Kraševec prevzel od svojega očeta Franceta, z novimi idejami je v nekaj letih posodobil proizvodnjo in povečal poslovanje. Kupil je tudi objekt v nekdanjih vojašnicah v Velikih Blokah, ki je bil v lasti Kovinoplastike Lož, kamor namerava preseliti proizvodnjo. V vaši družini imate podjetništvo v krvi, saj so bili oče in njegovi bratje uspešni obrtniki in podjetniki. Njihova podjetja še vedno dobro poslujejo. Kaj je vas spodbudilo, da ste od svojega očeta prevzeli podjetje Mizarstvo Kraševec? Že od mladih nog sem veliko časa preživel v delavnici svojega očeta, ki je bil mizar, in tudi ko sem se odločal za izbiro poklica, je bilo povsem samoumevno, da sem se odločil za lesarstvo. Po končani srednji šoli sem se vpisal na fakulteto in pridobil naziv diplomirani inženir lesarstva. Po diplomi sem nekaj časa delal v očetovem podjetju, ko pa je oče izpolnil pogoje za upokojitev, mi je predal podjetje. Kdaj pa je bilo podjetje ustanovljeno? Podjetje je moj oče ustanovil leta 1977. Najprej je delovalo v najetih prostorih, v začetku 80. let pa je zgradil družinsko hišo in ob njej delavnico, v kateri sedaj delujemo. Kmalu po preselitvi je hudo neurje odneslo streho z novozgrajenega objekta. Takrat nam je na pomoč priskočilo veliko število Bločanov, ki so nam pomagali hitro popraviti streho, za kar smo jim še vedno hvaležni. Kdaj ste prevzeli podjetje? Podjetje Mizarstvo Kraševec sem prevzel konec leta 2010, ko je na trgu vladala recesi-

Sodobna kuhinja ja. V podjetju sva bila dva zaposlena, kar je zadoščalo za takratni obseg proizvodnje. Podjetje ni bilo zadolženo, kar je pomagalo, da smo lahko prebrodili recesijo. Na začetku mi je z nasveti pomagal tudi oče, ki je imel dolgoletne izkušnje, sčasoma pa sem zaradi povečanja proizvodnje moral zaposliti dodatne delavce, tako da so sedaj v podjetju

poleg mene zaposleni še trije. Kmalu pa ste proizvodnjo posodobili. Podjetje se mora razvijati in prilagajati razmeram na trgu, zato sem proizvodnjo posodobil z nakupom računalniško vodenih strojev, ki so dandanes v naši branži nujno potrebni. Poleg tega je delavnica, v kateri je proizvodnja, postala pretesna za tolikšno število strojev in delavcev, zato sem pred leti začel razmišljati o povečanju ali selitvi proizvodnje na drugo lokacijo. Ko je Kovinoplastika Lož prodajala zemljišče z objektom v nekdanjih vojašnicah v Velikih Blokah, sem videl priložnost za rešitev prostorske stiske podjetja in odločil sem se za nakup. Ko bo v nekdanjih vojašnicah zgrajena vsa infrastruktura, bom verjetno proizvodnjo preselil v nove, večje prostore. Včasih je bilo Mizarstvo Kraševec znano po izdelavi stavbnega pohištva. Kaj je vaš glavni izdelek sedaj? Predvsem se ukvarjamo z izdelavo ploskovnega pohištva, to pomeni, da opremljamo različne poslovne in stanovanjske prostore s pohištvom, izdelanim po meri. Strankam tudi izmerimo prostore in jim izrišemo pohištvo po njihovih željah. Kdo pa so vaše glavne stranke in kako reklamirate svoje izdelke?


gospodarstvo

oktober 2018

Naše stranke so v večini privatni kupci, sodelujemo tudi z različnimi arhitekti, ki svojim strankam pri opremljanju stanovanj in poslovnih prostorov priporočajo naše pohištvo. Večino svoje proizvodnje prodamo v Sloveniji, v zadnjem času pa smo zaradi dobrih referenc pridobili tudi stranke v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.

Sprostitev v hribih

Reklamiranje naših proizvodov poteka predvsem od ust do ust, imamo tudi spletno stran, ki pa služi predvsem temu, da si kupci, s katerimi se že dogovarjamo, lahko ogledajo naše izdelke. Kot sem že povedal, izdelujemo unikatno pohištvo po meri, zato se redko zgodi, da bi za različne stranke izdelali enako pohištvo. Povpraševanje po

15

naših proizvodih je čedalje večje, imamo veliko naročil, tako da bom kmalu moral zaposliti še kakšnega delavca. Glede na to, da se vam proizvodnja povečuje, me zanima, ali ste se prijavili na kakšen razpis za pridobitev nepovratnih sredstev. Zaenkrat se na takšne razpise nismo prijavljali, skupaj s partnerji pa smo se prijavili na razpis LAS Notranjska, kjer smo bili uspešni s projektom Les in Design. V projektu smo štirje partnerji, poleg mene še Jan Petrič, Mizarstvo Peter Godeša in Naturan d.o.o. Cilj projekta je izdelava produktov z višjo dodano vrednostjo in prodor na skandinavske trge, kjer so takšni produkti cenjeni in dosegajo višjo ceno. Ste tudi navdušen hribolazec. Res je, zelo rad hodim v hribe, s prijatelji in ženo, to mi pomeni sprostitev in odklop od vsakdanjega dela. Na žalost pa nimam veliko prostega časa za hribolazenje, saj mi delo v podjetju vzame preveč časa. Zaradi pomanjkanja časa se največkrat odpravim na kakšne krajše ture v slovenske gore. V preteklosti sem osvojil že kar nekaj znanih vrhov, kot je na primer 3343 metrov visoka Marmolada v italijanskih Dolomitih, 2995 metrov visok Dachstein v Avstriji, preplezal sem tudi zelo zahtevno ferrato Konigsjodler v bertchesgadenskih Alpah. Zahvaljujem se vam za pogovor in želim uspešno poslovanje vašemu podjetju. Za Bloški korak se je pogovarjal Matej Pakiž


16

iz naše preteklosti

V

oktober 2018

Ježa škofa Jegliča k Sv. Vidu leta 1926 idovski župnik Janez Pucelj je leta 1926, na dan sv. Ignacija, poslal svojemu znancu Nacetu Ogrinu na Vrhniko lepo godovno čestitko s sliko. Na sliki župnik Pucelj spremlja ljubljanskega škofa Antona Bonaventuro Jegliča in cerkniškega dekana Josipa Juvanca na birmovanje k Sv. Vidu. Poti do Sv. Vida so bile slabe, škofa bi na kakšnem zapravljivčku ali vozu utegnilo hudo tresti in tako je škof Jeglič v vsej svoji opravi z vijoličnim cingulumom zajahal Pucljevega konja Zorkota. Nič ne vemo, kako sta jo na pot iz doline mahnila dekan Juvanc in župnik Pucelj v svojih dolgih talarjih. Po resnih izrazih sodeč sta krepko premišljevala, kako se bo iztekla birma in vizitacija strogega škofa.

Janez Pucelj (1890–1964) se je rodil v Gorenji vasi pri Ribnici. Njegovi starši 12 let po poroki še niso imeli otrok. Zaobljubili so se, da bodo, če jim Bog nameni sina, poskrbeli, da bo postal božji služabnik. In ravno tako se je zgodilo. Sin edinec je leta 1915 pel novo mašo. Kaplanoval je v Šmarjeti pri Novem mestu, Cerknici, štiri leta na Blokah, nato pa je postal župnik pri Sv. Vidu nad Cerknico. Farna cerkev pri Sv. Vidu je bila takrat potrebna temeljite obnove. Po petih letih službovanja v vidovskih hribih je po pisanju takratnih kronistov župnik Pucelj zapustil lepo urejeno faro s prenovljeno cerkvijo sv. Vida. K temu je veliko prispeval Vrhničan, slikar Simon Ogrin (1851–1930), ki je bil Pucljev prijatelj. Poslikava cerkve pri Sv. Vidu je bila eno njegovih zadnjih del. Od leve župnik Janez Pucelj, škof Anton Bonaventura Jeglič na konju in cerkniški dekan Josip Juvanc v Štrukljevi vasi

Župnik Pucelj je bil od Sv. Vida prestavljen na Ježico pri Ljubljani. To premestitev je pri Jegličevem nasledniku Rožmanu izposloval duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar. Pucelj je bil znan po pisanju v verske časopise, pisal je vzgojna besedila za otroke, pa tudi navodila za duhovnike, bil je tudi znan prevajalec iz nemščine. Na Ježici je bil Finžgarju, ki je župnikoval v ljubljanskem Trnovem, bolj pri roki za sodelovanje pri vseh takratnih verskih listih. Pucelj je ostal župnik na Ježici do svoje smrti. V zrelih letih je starše svaril, naj ne delajo zaobljub v imenu svojih otrok. Je najbrž že vedel, zakaj.


17

iz naše preteklosti

oktober 2018

Slovarček: cingulum: pas, ki ga nosijo škofje in dekani

Viri: France Škrabec, Nova vas Wikipedija Kraj: Sv. Vid nad Cerknico Datum: 1926 Avtor: I. Ljubič Zbirka: Franc Škrabec Skenirano: 5. 1. 2017 Oblika: fotografija

Ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič (1850–1937) iz Begunj na Gorenjskem je bil trdna gorenjska grča. Bil je zelo razgledan dušni pastir, študiral je od Ljubljane do Dunaja, na nemških in italijanskih univerzah, bil je profesor bogoslovja, dolga leta je služboval tudi v Sarajevu. Ljubljanski škof je postal leta 1898. Kot beremo, je njegovo delovanje moč gledati z mnogih strani. Bil je podpornik prve slovenske majniške deklaracije ob koncu prve svetovne vojne, odločilna avtoriteta predvojne politike predvsem SLS in kmečkega zadružništva, ustanovitelj prve popolne slovenske gimnazije v Šentvidu in še bi lahko pisali. Obenem pa je bil hud nasprotnik liberalnih mišljenj in brezboštva in že prvo leto po umestitvi za škofa je odkupil vseh 700 izvodov Cankarjeve Erotike in jih dal sežgati. Letos, ko se spominjamo sto let Cankarjeve smrti, se je o tem že prelivalo črnilo. Ježe k Sv. Vidu se pri 76 letih, kljub pohlevnemu Zorkotu, ni najbolj veselil, kar se vidi že po njegovem izrazu.

Dekan Juvanc (1869–1933) je bil znan kot vnet pevec in dirigent, dober gospodar in duhovnik ter pobudnik ustanovitve samostojne župnije Rakek. Kot kaže, se je tudi on poti k Sv. Vidu lotil z resnim izrazom. Kot rečeno, je vidovski župnik Pucelj godovno čestitko s sliko poslal na Vrhniko Nacetu Ogrinu, sorodniku slikarja Ogrina. Nace je bil istočasno tudi svak Franceta Škrabca – Obloškega Tončka iz Nove vasi. Nace je imel za ženo sestro naše dolgoletne učiteljice Ivice Škrabec. Ivica je bila doma iz Šmarjete pri Novem mestu, kjer je Pucelj kaplanoval, in tako je slika po zavitih poteh pristala v zbirki pri Škrabčevih v Novi vasi, pa jo je France potegnil ven ob najinem klepetu v letošnjih novoletnih praznikih. Zapis s slikami je bil objavljen na https://stareslike. cerknica.org/ Zapisal: Lojze Mazij


18

šola

oktober 2018

Naši letošnji prvošolci

Letos je šolski prag prestopilo sedemnajst nadobudnih prvošolcev. Kdo so, lahko razberete s fotografije.

Imena bodo krasila predalčke otrok.

Fotoutrinki prvega šolskega dne

Nasmehi na obrazih staršev povedo, da se jih je vsebina zgodbe dotaknila.

Tudi Neli prejema darilo, Urban pa radovedno opazuje in se sprašuje, ali je njeno darilo enako njegovemu.

Gospa ravnateljica je pozdravila vse prisotne, posebej prvošolce. Vsak je prejel darilo.

Otroke je pozdravil in jim zaželel učnih uspehov tudi gospod župan Jože Doles. Vsakemu je podaril darilo Občine Bloke.


šola

oktober 2018

19

Upravni odbor Šolskega sklada OŠ Toneta Šraja Aljoše z enoto Vrtec Nova vas

se zahvaljuje naslednjim donatorjem za denarne prispevke v letu 2017 in 2018: Ooo, kaj vse smo danes že dobili!

Sanja ponosno kaže svoj prvi šolski izdelek.

Rdeči križ Slovenije Občina Bloke Kopija – Nova družba za trgovino in storitve d. o. o Fragmat d. o. o. Zamet d. o. o. MTZ agent d. o. o. Klančar Vojko s. p. Mulc Jožef s. p. Širaj Miran s. p. Migo Milena Zakrajšek s. p. Dušan Rot s. p. Okna Tim d. o. o. Frizerski salon Jožica Mihelič s. p. Danpol konstrukcije s. p. Avtoprevozništvo Matej Zakrajšek s. p. Starši otrok Tudi v letošnjem šolskem letu se obračamo na vas s prošnjo za donatorska sredstva. Veseli bomo vsakršnega vašega prispevka; naj bo to v obliki denarja, starega papirja, kartuš … Star papir zbiramo v šoli, lahko ga oddate v času pouka pri hišniku. Prispevke lahko nakažete na podračun OŠ Toneta Šraja Aljoše: 0135- 6030644332, sklic na številko 760219 – 115 šolski sklad. Vse podatke o delovanju šolskega sklada najdete na naši spletni strani http://ostsaljose.splet.arnes.si. Hvala za vaše prispevke!

Kolesarski izpit Prvi šolski dan je prav poseben dan – tudi zaradi torte.

Mmm, torta je res okusna! Učiteljica Barbara Širaj in vzgojiteljica Martina Ivančič

Učenci 5. razreda so sredi junija postali samostojni vozniki v prometu. Vsi so opravili kolesarski izpit. Hvala predstavnikom iz društva Združenje šoferjev, ki so skrbeli za varnost na cesti. Iskrena hvala tudi predstavnikom naše občine, ki skrbijo za varovanje otroških glav. Novopečenim kolesarjem čestitam! Pavla Ponikvar, mentorica


20

šola

oktober 2018

Dnevnik z Debelega rtiča Prvi dan

V dežju smo od vas se poslovili, razočarani nad vremenom tudi kako solzo potočili. Na Kozini nasmeh na obraze smo dobili, saj proti soncu smo se mi vozili. Na Rtiču nas je lepo vreme pričakalo, obleč kopalke nas poslalo. Hitro v bazen smo poskakali, svoje plavalno znanje pokazali. Po kosilu smo v notranji bazen zavili in plavalnih tehnik se učili. Še v morje smo poskakali, plavalno vzdržljivost pokazali. Po plavanju nogometno tekmo odigrali in veliko golov dali. Da kalorije od večerje bi porabili, peš smo v Italijo zavili. Ob desetih pa smo vsi že spali, da novih smo moči nabrali.

Tretji dan

To noč pa vsi smo dobro spali, saj zjutraj skoraj smo zaspali. A časa za dremuckanje ni bilo, ob osmih se je že plavalo. Tudi največji zaspanci so se do konca prebudili, brž ko v vodo so skočili. Danes nismo le se treninga lotili, ampak smo prva plavalna priznanja že lovili. Trening in lov po dveh urah smo končali, z reševanjem delovnih zvezkov nadaljevali. Pred kosilom smo še na morskih sivih celicah tekmovali, po kosilu pa s plavanjem nadaljevali, delfinčke spet smo mi lovili in jih veliko ulovili. Vesla v roke smo potem dobili in se s kajaki vozili. Po uri vožnje smo malo v morje še skočili, nato pa pridno barvali in računat se učili. Po večerji bomo še plesali, da bomo potlej slajše spali.

V Piranu

S kajaki po morju

Drugi dan

Ob pol sedmih vse še mirno tiho je bilo, a vstat je treba blo. Hitro smo malo se umili, rjuhe na postelji zložili in si zajtrk privoščili. Ob osmih smo se že močili in močno se trudili, da pravilne tehnike plavanja bi se naučili. Dve uri hitro sta minili in že o sredozemskih rastlinah smo se učili. Po kosilu počitka ni bilo, saj kmalu po eni spet se je plavat šlo. Ob treh smo na barko se naložili in v Koper zavili. Malo mesto smo opazovali, dalj časa pri luki se zadržali. V pristanišču je taka križarka bila, da na njej bi lahko vozila se cela naša občina. Po povratku smo še kamne zbrali in po večerji jih umetniško preoblikovali. V tem času nas je sonce zapustilo in v morje potonilo. Mi smo še v kino se podali in prav kmalu bomo sladko spali.

Kako je še toplo morje!

Odlična morska šola

Četrti dan

Prišel je dan, ko smo začeli razmišljati, da kmalu vrnemo se k vam. Vseeno smo zgodaj vstali in ob osmih po vodi že mahali. Pravi lov smo uprizorili, saj delfine smo lovili. Moram reči, da uspešni smo bili, spet se vse srebri, zlati. Ob desetih pa plavutke in maske smo si nataknili in v morje vsi skočili. Raziskovali morsko dno, ki prav zanimivo je bilo. Nekaj školjk smo še nabrali in k pouku se podali. Po kosilu spet plavali smo vsi in zadovoljni s svojim plavalnim znanjem bili. Potem rtiški smo zaklad iskali in kmalu tudi gusarskega poiskali. Za zadnjo večerjo smo čevapčiče dobili, da lažje se na rtiških talentih bomo se potili.

Peti dan

Zjutraj postelj nismo več poslali, rjuhe smo na kup zmetali. Po zajtrku stvari iz omar spet v kovčke dali in potem se kviz igrali. Še zadnjič smo plavat se podali in v duatlonu tekmovali. Potem je malo porosilo, kot da nebo naše slovo bi razžalostilo. Še zadnje kosilo smo si privoščili, zaslužena priznanja dobili in že kovčke v avtobus nosili. Malo še v Piran zavili, spominke nakupili, se po mestu sprehodili in sladoled si privoščili. Morski svet smo v akvariju dobro spoznali in že proti Blokam se peljali. Čeprav smo dosti se naučili in lepo se imeli, povratka domov smo vsi veseli. Dnevnik pisal: Nace Farkaš


šola

oktober 2018

Obeležitev 25 let Slovenske mreže zdravih šol

Eko dan – narava razvaja naša čutila in telo »Glej, kaj je naredil pajek!« Naša šola je že nekaj let včlanjena v projekt Slovenska mreža zdravih šol. Glede na to, da je rdeča nit projekta duševno zdravje, prehrana, gibanje, smo na naši šoli v petek, 21. 9. 2018, organizirali dan, v katerem smo združili vse tri vidike rdeče niti. Tako smo na prav poseben način obeležili Zdravo šolo. Na čudovit sončen dan smo se posvetili duševnemu zdravju, saj smo raziskovali naravo, se v njej družili in krepili našo povezanost

Za piknik potrebujemo drva.

ter se tudi dobro razgibali. Raziskovali smo zdravilne rastline, izdelovali ognjičevo kremo in ostale pripomočke, s katerimi na naraven način krepimo in izboljšamo naše zdravje. Spoznali smo tudi pomen zdrave hrane, uživali v okusnih domačih jabolkih ter doma pripravljenih sokovih. Kuhali smo marmelado iz sliv, pripravljali domačo vegeto. Celo »ajmoht« smo skuhali iz domačih povrtnin in bil je odličen. V naravnem okolju obsijanem s toplim jesen-

Telovadnica v naravi

skim soncem smo tudi telovadili. Učenci so izvedli kitajsko energijsko vadbo Qi gong, ki temelji na počasnih gibih, ravnovesju telesa in duha. Dan smo zaključili z druženjem na igrišču, kjer smo imeli tekmovanje v spretnosti premagovanja ovir. Nagrajenci so se posladkali z domačimi jabolki namesto s čokolado. Dan je bil tako res v celoti posvečen zdravju in gibanju. Veliko različnih dejavnosti je zapolnilo naš dan in imeli smo se res lepo. Vodja dneva Alma Kandare

Osmarji po opravljenem delu

Pekli smo hrenovke.

21


22

šola | svet in ljudje

oktober 2018

In postali smo drugarji takoj, ko …

Naravoslovni – EKO dan v 5. razredu

Medvedki v drugem razredu … smo po dolgih počitnicah veseli prestopili prag učilnice drugega razreda. Tam nas je pričakala učiteljica Petja in medvedek s polnim naročjem cvetja. Zaupal nam je svojo zgodbo. Pripovedoval nam je o sebi in o tem, kako se je počutil, ko je tudi sam vstopil v drugi razred. Pozorno smo ga poslušali in ugotovili, da imamo tudi mi podobne občutke. Odleglo nam je, ko nam je zaupal svoja pričakovanja in strahove, ki jih je imel, ko je bil še majhen. Tudi nas je kdaj strah in tudi mi kdaj potrebujemo tolažbo. Strinjali smo se z njim, da smo vsak nekaj prav posebnega in se zato nimamo česa bati. Torej bomo radi vstopali v drugi razred, poln veselih medvedkov. Drugarji: Matej, Rebeka, Zala, Žiga, Adam, Jakob, Ema, Ana Kaja, Tija, Enej, Anže, Samo, Žan, Ana, Lana, Živa in učiteljica Petja

V 5. razredu smo naravoslovni dan namenili spoznavanju zdravilnih rastlin. Povabili smo poznavalko in nabiralko gospo Ivico Šega. Predstavila nam je nabiranje, sušenje, shranjevanje in zdravilnost rastlin. Pripravila nam je dober čaj, vsi smo ga z veseljem popili. Presenetila nas je tudi z darilcem – oljem za lajšanje tegob ob padcih in pikih. Hvala gospe Ivici. Čeprav gre sezona za nabiranje zdravilnih rastlin h koncu, smo se po jutranji rosi odpravili v naravo. V košarice smo nabirali glog, šipek, češmin, njivsko preslico, srčno moč, rman in grenke drnulje. Prijeten sončen dan smo zaključili smo z mislijo znanega zeliščarja: Zdravnik zdravi, narava ozdravi. Pavla Ponikvar, razredničarka 5. razreda

Devetdesetletnik

Lojze Bartol s Studenca 12. septembra je visoki življenjski jubilej praznoval Lojze Bartol, po domače Županov s Studenca. Družina je bila številna, bilo je osem bratov in sester. Povedal je, da so doma imeli kmetijo in gostilno, kjer so se ustavljali furmani, ki so vozili les na Rakek. Na domačem kegljišču je postavljal keglje kegljačem in s tem zaslužil kakšen dinar. »Oče,« se spominja Lojze, »je med vojno šel k partizanom, sam pa leta 1944 za njim.« Po vojni je služboval na okraju Postojna. Izučil se je za avtomehanika in njegova velika želja je bila, da bi imel svoj kamion. Žal mu je poškodba preprečila uresničitev te želje. Pohvali pa se, da je vozniški izpit opravil že daljnega leta 1947. Kasneje, leta 1953, je odšel v Kočevsko Reko, kjer je deloval pri podjetju Snežnik. Leta 1958 so ga na podjetju poslali na šolanje na ekonomsko šolo v Maribor, kjer je spoznal svojo bodočo ženo. Po poroki sta skupaj odšla v Kočevsko Reko. Kmalu sta se jima

rodili dve hčeri, Vita in Ika. Lojze je v podjetju postal šef komerciale in v Snežniku delal vse do leta 1978. V tistem času je zgradil hišo v Šmarju Sapu in se preselil tja. Doma je imel zastopništvo za Primorje Export vse do upokojitve leta 1987. Zmeraj se je rad vračal na rodni Studenec. Popravil je domačo hišo, ki je bila že v precej slabem stanju. Po upokojitvi sta se z ženo preselila na Bloke. V tem času se je vpisal k bloškim lovcem. Kot vesten član lovske družine je bil v devetdesetih letih en mandat njen starešina. Rojstni dan je Lojzetu prijetno minil v pomenkovanju s sorodniki in vaščani, obiskat pa so ga prišli tudi prijatelji lovci. Pri slavljencu smo se oglasili tudi z Bloškega koraka, Marica Zgonc mu je v imenu območnega Rdečega križa izročila darilo, vsi skupaj pa mu želimo še veliko zdravja in dobrega počutja. Matej Pakiž


šola | študent naj bo

oktober 2018

Mladi bloški glasbeniki V šolskem letu 2017-2018 so imeli učenci na OŠ Toneta Šraja Aljoše možnost, da se glasbeno udejstvujejo v otroškem ali mladinskem pevskem zboru, pri instrumentalni skupini ansambel Ksilobend ali pri interesni dejavnosti kljunastih flavt. Sedemnajst učencev je obiskovalo pouk instrumenta v Glasbeni šoli Cerknica in nekaj otrok druge zasebne glasbene šole. Enega od šolskih Vrtiljakov, redno mesečno srečanje vseh učencev in učiteljev na OŠ, smo namenili glasbenikom. Otroci so nam zaigrali na prečno flavto, violino, klavir, kitaro, klavirsko in diatonično harmoniko in tolkala. Da je glasba na osnovni šoli vseskozi prisotna, zavzeto skrbimo glasbenica in razredničarke I. in II. triade. Glasbeni prispevki otrok bogatijo nastope za starše skozi celo šolsko leto. Glasbeniki instrumentalisti posvečajo igranju na svoja glasbila ves svoj prosti čas, veselje in energijo. V lanskem šolskem letu so se trije mladi glasbeniki preizkusili tudi na različnih glasbenih tekmovanjih in dosegli izjemne uspehe. Med njimi je najmlajša udeleženka tekmovanja mlada pianistka Neža Milavec. V svoji kategoriji je na 8. mednarodnem Koroškem klavirskem tekmovanju v Radljah ob Dravi maja 2018 dosegla srebrno priznanje. Violinistka Gaja Čelebič je na regijskem tekmovanju TEMSIG februarja 2018 napredovala na državni nivo in na državnem tekmovanju TEMSIG v marcu dosegla bronasto priznanje. Na mednarodnem tekmovanju mladih violinistov in pianistov Tartini v Piranu je junija 2018 osvojila še zlato priznanje in 1. nagrado. Harmonikar Jan Zgonc je z diatonično harmoniko na letošnjem državnem prvenstvu za pokal Cirila Demiana, ki ga prireja Zveza diatonične harmonike Slovenije, v Podčetrtku dosegel srebrno priznanje. Na tekmovanju za zlato harmoniko Ljubečne 2018 je prav tako osvojil srebrno priznanje. Udeležil se je tudi mednarodnega tekmovanja harmonikarjev za nagrado Avsenik 2018, kjer je v svoji kategoriji dosegel zlato priznan-

je in 3. mesto. Jan se je udeležil še številnih drugih tekmovanj po različnih krajih Slovenije; v Sodražici, kjer so mu podelili naziv absolutnega suhorobarskega prvaka, v Hinjah, v Postojni, v Straži pri Novem mestu (3. mesto), v Sobračah (2. mesto), v zamejstvu v Jamljah pri Doberdobu in na avstrijskem Koroškem. Izvrstnim mladim glasbenikom iskreno čestitamo! Šolska pevska zbora sta se v

marcu predstavila na reviji šolskih pevskih zborov v Starem trgu. Strokovni spremljevalec Tomaž Pirnat je poleg petja in programa pohvalil celostno dramsko-gibalno predstavitev ljudskih pesmi. Otroški pevski zbor je zapel Lejsarjev maln in Dober večer hišna mati, obe pesmi z Blok, mladinski pevski zbor pa notranjski ljudski Bom zapregu štir‘ konj‘čke (Hudi Vrh, Bloke) in Hribčki, ponižajte se (Viševek, Stari trg pri Ložu). Strokovni spremljevalec je naš otroški pevski zbor uvrstil na regijski nivo. Bogato in izjemno pomembno je tudi glasbeno udejstvovanje predšolskih otrok v vrtcu. Vzgojiteljice otrokom skrbno pripravljajo glasbene aktivnosti, z otroki redno obiskujejo različne glasbene prireditve, med drugim že vrsto let pomladno predstavitev glasbil Glasbene šole Cerknica v Kulturnem domu Cerknica. Otroci enkrat tedensko obiščejo glasbeno učilnico na OŠ, kjer prepevajo v predšolskem zboru Murenčki. Tovrstna, v kurikulum vrtca umeščena, organizirana in strokovno vodena glasbena dejavnost, je v slovenskem prostoru (žal) še vedno redkost.

Otroški nastop, ki ga tradicionalno pripravljamo zgodaj spomladi, je iz leta v leto bolj obiskan. Novost in hkrati vrhunec preteklega šolskega leta je za glasbene dejavnosti pomenil koncert šolskih zborov z naslovom Kjer sem doma, ki je bil 18. maja v dvorani Bloški smučar v Novi vasi. Razgiban pevski program sta pod mojim vodstvom in ob klavirski spremljavi pianista Tadeja Zalarja predstavila domači mladinski in otroški pevski zbor. V goste smo povabili še mladinski pevski zbor OŠ dr. Antona Debeljaka iz Loškega Potoka pod vodstvom ge. Marije Montanič in ob klavirski spremljavi pianistke Alenke Bojc. Na koncertu smo slišali tudi šolski ansambel Ksilobend, violinistko Gajo Čelebič, flavtistko Petro Zabukovec ter harmonikarja Patrika Korenjaka in Jana Zgonca. Svojstven pečat sta koncertu vtisnila voditelja Eva Ambrožič Deleja in Jaka Hiti. Že pri snovanju koncerta in tudi pri pripravah nanj so se učenci izkazali z izdelavo unikatnih plakatov in vabil. Pevce so na koncertu spremljali Nadja Zakrajšek, Zarja Kovačič ter Meta Drobnič na kitarah in Matic Drobnič na tolkalih. Lahko potrdim, da so mi bili pri mojem mentorstvu in celo pri vodenju pevskih vaj otroci resnično v oporo in pomoč. S svojo prisotnostjo so koncertu dali posebno slovesen pomen tudi ravnateljica ga. Milena Mišič, ravnatelj osnovne šole iz Loškega Potoka g. Andrej Starc in župan občine Bloke g. Jože Doles. Koncert je izzvenel s skupno pesmijo vseh treh zborov Tam, kjer sem doma, ki ji je pritegnilo tudi številno občinstvo. Spoštovanim staršem sem hvaležna za podporo in celoletne vzpodbude. Vedno znova me razveseli, da so nastopi otrok obiskani v tako polnem številu. To mi pomeni veliko zadovoljstvo po opravljenem delu in mi vliva moči za nove izzive. Irena Cundrič Iskra

23

Diplomant Jan Ponikvar Jan Ponikvar je 22. avgusta letos z diplomsko nalogo z naslovom Avtomatizacija določanja tehničnih parametrov tlačne posode za izdelavo ponudbe uspešno zaključil univerzitetni študijski program 1. bolonjske stopnje Strojništvo – Razvojnoraziskovalni program na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani.

Za študij strojništva se je odločil, ker je že po naravi bolj ˝tehnični tip˝, vidi pa tudi veliko možnosti za zaposlitev na tem področju, tudi zaradi širine poklica, ki ga pridobiš. Jan pravi, da je bilo med študijem veliko sprotnega dela, večino predmetov je naredil že s kolokviji in tako med izpitnim obdobjem ni bil preveč obremenjen. Všeč so mu bile tudi številne laboratorijske vaje, ki so bile zelo zanimive, manj ljubi pa so mu bili bolj teoretično naravnani predmeti, ki v osnovi niso bili tako strojniški ali pa je bilo zahtevano samo naučeno znanje in ni bilo poudarka na razumevanju. Oktobra bo Jan nadaljeval s študijem na 2. bolonjski stopnji. Vpisal je magistrski študijski program – smer Proizvodno strojništvo. Kasneje si želi zaposlitve v bližnji okolici. Čestitamo! Alenka P. Gornik


24

šport

oktober 2018

Na Studenem novi stari prvaki Nogometaši Dolenje vasi pri Cerknici so na Studenem ponovno osvojili naslov najboljših v malem nogometu. Vzdušje in organizacija sta bila na pričakovano visokem nivoju. Da je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, je moč začutiti tudi ob turnirjih na Studenem. Športno tekmovalno vzdušje od prve tekme do finala v soju žarometov. Bučno navijanje in prijetno druženje obiskovalcev ob gostoljubnosti prirediteljev. Vse to in še kaj skozi leta tekmovanj in tudi letos na Studenem nič kaj drugače. Tokrat je nastopilo osem ekip. Gledalci so že v skupinskem delu turnirja videli zanimive malonogometne predstave. Akterji so prikazali domiselne nogometne akcije in poteze ter veliko željo po uspehu, kot bi se mnogi želeli zgledovati po velemojstrih nogometa, zbranih na svetovnem prvenstvu v istem času. Štiri četrtfinalne tekme so odločile polfinalna para. V prvem polfinalu so bili žogobrcarji Dimnikarstva Okič malce boljši od ekipe GP Dulič. V drugem polfinalu pa je moštvo Dolenje vasi ekipo Iga vas poslalo v mali finale, sebi pa zagotovilo nastop za prvo meto. Nogometašem Iga vasi je v tolažbo, da so dobili dvoboj za tretje mesto proti GP Dulič. In sledila je najzanimivejša tekma, obračun za prvaka. Nasproti sta si stali postavi Dimnikarstva Okič iz Sodražice in Dolenja vas. Šlo je za srečanje tekmecev iz za mnoge nepozabnega finala izpred nekaj let. Tedaj so gledalci po neodločenem izidu rednega dela videli pravi maraton strelov z bele točke. Okiči so

Na Studenem je vedno tako, kot je treba. imeli sedaj proti Dolenjevaščanom priložnost oddolžiti se za takratni minimalni poraz. Oboji so z veliko vnemo krenili v tekmo in v prvem polčasu dodobra ogreli rokavice obeh čuvajev mreže. V nogometu odločajo goli, Primož Bečaj je ekipo Dolenje vasi v začetku drugega polčasa popeljal v vodstvo. Sledila je enakovredna igra, proti koncu pa v želji po vsaj izenačenju popoln napad Okičev. Žoga

je po strelih moštva v zaostanku nekajkrat za malo zgrešila cilj. Dolenja vas je uspela ohraniti mrežo nedotaknjeno in s tem s končnih 1 : 0 zasluženo ponovno osvojila turnir in tudi glavno nagrado. Kot vedno je sledila še razglasitev rezultatov. Najboljše ekipe so prejele praktične nagrade in pokale, ki bodo krasili njihove vitrine. Prav tako so bili nagrajeni najboljši posamezniki. Za najboljšega vratarja je bil izbran Aljaž Kužnik (Dolenja vas). Suvad Okič iz ekipe podprvakov je prejel kipec za najboljšega strelca. Najboljši posameznik je bil igralec Iga vasi Nik Sterle. Za Nika velja, da si je priznanje prislužil na »domači« zelenici, saj izhaja s Studenega. Poleg najboljših štirih ekip so nastopali še RC Studeno, Zakrajški, Dimnikarstvo Okič Smajil in Bloški asi. Pri bloški ekipi Zakrajški velja omeniti, da je poleg ekipe prirediteljev še edina, ki se lahko pohvali z udeležbo na vseh turnirjih na Studenem, letos pa je nastopala z zajetno minutažo svojega podmladka. Organizatorji so ponovno pritegnili številno publiko na športni center nad vasjo, ki poleg nogometa obiskovalcem nudi tudi mnoge druge vrste športnega udejstvovanja. Vsega tega, tako odmevnih turnirjev kot pestrosti ponudbe, ne bi bilo brez zagnanega prostovoljnega dela domačinov. Po vsem tem je Studeno znano preko meja lokalne skupnosti. Za RC Studeno Jože Avsec ml. Foto: Boštjan Borc


šport

oktober 2018

25

10. Tek po Blokah 1000 m Dekleta 1. KOVAČIČ EVA, OŠ GRAHOVO 2. MILAVEC ANJA, OŠ NOVA VAS 3. GLAVAČ IVANA, OŠ POSTOJNA Fantje 1. FATUR TANEJ, OŠ RIBNICA 2. ZABUKOVEC TINE, OŠ STARI TRG 3. STERLE VAL, OŠ CERKNICA 1600 m Dekleta 1. LEVEC ZOJA, OŠ CERKNICA 2. BEBAR EMA, OŠ STARI TRG 3. LENARČIČ NEŽA, OŠ PIVKA Fantje 1. MLAKAR MIHA, OŠ STARI TRG 2. MLAKAR JURE, OŠ STARI TRG 3. KORENJAK PATRIK, OŠ NOVA VAS Vse rezultate in več fotografij najdete na spletni strani: www.sd-bloke.si. Vroč tekaški dan ob jezeru Na Blokah je v nedeljo, 9. septembra 2018, potekala tekma Notranjskega tekaškega pokala ebm-papst 2018. Jubilejna deseta izvedba prireditve je potekala na lep in za september kar vroč dan, ki je ob Bloško jezero privabil več kot 200 tekačev in številne navijače ter naključne gledalce. Na najdaljši 7,1 km dolgi progi se je pomerilo 35 tekačic in 69 tekačev. Absolutni zmagovalec je po letu 2015 ponovno postal Matej Jakša, po rodu Vintarjev iz Metulj, ki je bil pred leti tudi že zmagovalec Bloških tekov. Drugi je bil lanski zmagovalec Jaka Grže, tretji pa Davor Krašovec. Pri dekletih je slavila Mateja Ožanič pred Kristino Bele in Nino Prevec. Treh tekov v otroških kategorijah se je udeležilo 69 osnovnošolcev, od tega skoraj polovica domačinov, ki so si priborili tudi štiri medalje. Najbolj se je izkazala Neža Milavec, ki je na 600 m osvojila prvo mesto. Na prireditvi so se prvi pomerili najmlajši tekači s CICI tekom, ki se ga je udeležilo 30 predšolskih otrok. V cilju so vsi prejeli medalje.

Rezultati osnovnošolskih tekov: 600 m Dekleta 1. MILAVEC NEŽA, OŠ NOVA VAS 2. PREMERL EMA, OŠ NOVA VAS 3. GLAVAČ PAVLINA, OŠ POSTOJNA Fantje 1. ČEČEK AMBROŽ, OŠ CERKNICA 2. KOMIDAR FILIP, OŠ BEGUNJE 3. SPREITZER LEON

Prireditev sta organizirala Športno društvo Bloke in OŠ Nova vas. Za hrano je poskrbela okrepčevalnica Brunarica ob Bloškem jezeru, denarno in s praktičnimi nagradami pa so tek podprli Občina Bloke in lokalna podjetja ter posamezniki. Pri organizaciji prireditve je sodelovalo veliko prostovoljcev, ki se jim iskreno zahvaljujemo. Mojca Milavec, ŠD Bloke Foto: Nace Farkaš


26

šport

oktober 2018

Kolesarjenje po Blokah

Nogometni turnir na mivki

Igra slip ‚n‘ slide se je igrala tako, da se je prvi v ekipi podričal po progi, ko je prišel na drugo stran, je spil kozarček rujnega in se podričal nazaj do naslednjega tekmovalca, ki je nadaljeval igro. V ekipi so bili po trije tekmovalci. V nedeljo 9. 9. je po Teku po Blokah potekalo še kolesarjenje po Blokah. Žal je bila letos udeležba kljub lepemu vremenu skromna. V moški kategoriji je zmaga pripadla Dragu Bregarju, v ženski kategoriji pa Damjani Avsec. Najmlajši udeleženec kolesarjenja je bil Ožbej Setničar (na sliki). Erika Car

V soboto, 11. avgusta, je ŠD Studenec na Blokah organiziralo nogometni turnir na mivki in za popestritev popoldneva še vodne igre slip‘n‘slide. Nogomet na mivki se je igral 3 na 3. Prijavilo se je osem ekip. Rezultati nogometa na mivki: 1. Stoke City 2. Bianconeri 3. Radlek

Rezultati igre slip‘n‘slide: 1. FC Škufče 2. Radlek 3. Kava bar Tanja Za najboljšega igralca je bil razglašen Mark Praznik (Stoke City), za najboljšo igralko pa Saša Lekšan (SD Studenec). Alenka Pavčič Foto: Blaž Rot

Nogometna tekma stari – mladi 2018

Na prijeten petkov večer 15. junija se nas je na nogometni tekmi STARI : MLADI zbralo preko dvajset. Kot je že tradicija, smo se po kriteriju let razdelili v dve ekipi in po kratkem ogrevanju začeli s tekmo. Tokrat so mladi pokazali vse svoje znanje in hitrost ter visoko povedli že ob polčasu. Šele ko smo se starejši okrepili z dvema dodatnima igralcema v polju, smo uspeli izid znižati na sprejemljivih končnih 8 : 7 za ekipo mladih. Po tekmi smo se okrepčali še z okusnimi picami in pa seveda tudi mrzlim pivom. Čestitke vsem nogometašem in nasvidenje naslednje leto. Janez Milavec


šport

oktober 2018

27

Prijateljska tekma s Cajnarji

Praznovanje rojstnega dne

V aprilu smo se člani ŠD BLOKE v športni dvorani Bloški smučar pomerili v prijateljski tekmi v nogometu z nogometaši iz Cajnarjev. Tekma je bila do zadnjega napeta in neodločena, a na koncu je zmagala ekipa z Blok. Po koncu srečanja je sledilo druženje.

V juliju je okroglo obletnico praznoval naš zvesti član in gonilna sila ŠD BLOKE ter Bloških tekov Jože Marolt. Na igrišču smo najprej odigrali nogometno tekmo, ki je bila neodločena. Ko pa je bilo tekme konec, smo se pod kozolcem, kjer nas je Jože pogostil s pijačo in jedačo, še malo poveselili in mu zaželeli še na mnoga leta. Ob tej priložnosti se mu za vse lepo zahvaljujemo.

Erika Car

Erika Car

Ekipa Metulum najštevilnejša na turnirju na Studencu

V soboto 15. 9. se je ekipa iz Metulj udeležila turnirja v nogometu na Studencu. Že davno je tega, ko sta Udin in Južit v Metuljah ob žganjekuhi pri Pircu nagovarjala Dubca in Tgurajnovga, da bi se udeležili nogometnega turnirja na Mihaelovem sejmu. Jurjov je moral potem z Lajnčkam na »cimpr«, Žnidar in Joškov sta »umankala«, Mišč je šel v Žužemberk za volmi, Južit pa je v Topolu igral harmoniko za Matčovknega in Šenčkovga, ki sta praznovala. Pa tudi Andrejčkov ni priskrbel copat za Vintarja. Potemtakem udeležbe takratne ekipe Metulum na turnirju ni bilo. Minila so leta, ko je končno prišla

objava o organizaciji turnirja, Memoriala Lada Lužarja – Ladita na Studencu. Toni Lavrič, bolj znan kot Lovričov Tončk, se je takoj domislil stare ideje takratnih vaških veljakov iz Pircave delavnice o Metuljcih na turnirju. Takoj je sklical vse Metuljce, tudi tiste, ki so se s trebuhom za kruhom ali zaradi drugačnih življenjskih poti že odselili iz vasi, vendar so še vedno tesno povezani z Metuljami. Zbrali smo se in tudi nastopili. Rezultat za prvič ni bil sila pozitiven, smo pa bili nadvse pozitivni vsi Metuljci, ki smo se turnirja udeležili ter obljubili

ponovno snidenje na prihodnjih turnirjih. Tonček pa ni pozabil tudi na pokrovitelje, ki so v veliki meri dobrodušno pripomogli: DANPOL Konstrukcije d.o.o., HIJA d.o.o. , ARCTOS s.p. Okrepčevalnica LOVEC.

Iskrena hvala in spoštovanje vsem pokroviteljem za izkazano podporo ter pohvale ŠD Studenec za dobro organizacijo. V imenu ekipe METULUM in vseh Metuljcev: Lajnčkov Jan

Ekipa je bila številna, saj se je turnirja udeležila skoraj vsa vas, za kar je najbolj zaslužen Toni Lavrič, ki je bil glavni organizator ekipe.


28

društvene strani

oktober 2018

Nova tekaška proga – nadaljevanje in zaključek V drugi letošnji številki Bloškega koraka smo poročali o ideji in začetku del pri izvedbi obnove stare poljske poti in razširitvi njene namembnosti v progo za smučarske teke in sprehode. Z veseljem sporočamo, da je ta projekt v celoti zaključen v obsegu, kot je bil načrtovan. Še vreme nam je šlo na roke, tako da smo lahko takoj spomladi nadaljevali z zemeljskimi deli in razširili traso proge, kjer je bilo preozko, poravnali zaključni humusni sloj, uredili zgornjo in spodnjo brežino, pobrali veje in kamenje na in pod progo, pobranali celotno površino in zase-

jali travo ter po osušitvi terena vse skupaj tudi povaljali. Sedaj pa je na potezi narava, da ustvari zeleno preprogo in da čim prej zaceli rane in ozeleni brežine. Poudariti velja, da je bil način izvedbe, ki je vključeval strojna dela s kvalitetno mehanizacijo in nujna ročna dela po udarniškem principu, najboljša izbira. Opravljeni sta bili 102 uri strojnih del in 215 ur ročnega – prostovoljnega dela, od tega 108 ur z motorno žago. Pri delu so sodelovali skoraj vsi člani Smučarsko tekaškega društva Olimpija Bloke, nekaj članov Športnega društva Bloke

Pogled na celotno progo z nasprotnega hriba

in smučarski tekači iz sosednjih krajev. Ob tej priložnosti se vsem iskreno zahvaljujemo za njihovo sodelovanje. Seveda gre zahvala tudi Občini Bloke za tehnično, organizacijsko in finančno podporo, brez katere tega projekta ne bi bilo. Izpostaviti je treba tudi korekten odnos mejašev sosednjih parcel, ki lahko služi za vzgled pri naslednjih podobnih projektih. Od vseh uporabnikov poti pričakujemo razumen odnos do tega, kar smo skupaj naredili. Pot je namenjena za gospodarsko dejavnost le lastnikom

Travnata pot od blizu

Mini balonarski festival Za zaključek praznovanja 250-letnice rojstva Gregorja Kraškoviča sem na Bloke povabila prave balonarje, organizirala balonsko pošto, pripravila filatelistično razstavo, ki sem jo obogatila z izdajo dveh osebnih poštnih znamk in razglednic. Prijazen in Blokam naklonjen Grega Trček iz Balonarskega centra Barje se je vabilu z veseljem odzval. S svojo ekipo sta prišla tudi pilota toplozračnih balonov Branko Ambrožič s Ptuja in Goran Grgič iz Maribora.

Tako so bile za gasilskim domom Nova vas predzadnjo aprilsko nedeljo kar tri ekipe s toplozračnimi baloni pripravljene na dvig balonov. Žal jim je premočan veter to preprečil. Ob razstavljeni košari balona so nam izkušeni piloti veliko povedali o pripravah za varen polet in odgovarjali na naša zvedava vprašanja. Vsem se za pomoč iskreno zahvaljujem s povabilom za drugo leto. V soboto, 13. aprila 2019, vljudno vabljeni v rojstno vas tega pomembnega Bločana. Martina Hribar

zgornjih gozdnih parcel. Prosimo in pričakujemo, da se bo na poti uporabljala gozdarska mehanizacija v času brez snega in v suhem vremenu, da se preprečijo poškodbe travne ruše. Pričakujemo tudi, da bo vsak uporabnik poti po opravljenih gozdarskih delih pot počistil in popravil morebitne poškodbe ter vzpostavil prvotno stanje. Prosimo tudi, da poti ne uporabljajo vozniki drugih motornih vozil, ker želimo, da to postane sprehajalna pot, namenjena športu in rekreaciji. Tekst in foto: Rado Ponikvar


društvene strani

oktober 2018

29

Letovanje Rdečega križa območnega združenja Cerknica - Loška Dolina – Bloke za otroke bno je znanje prve pomoči, smo tudi letos veliko pozornosti namenili ozaveščanju o pomenu tega znanja. Z otroki smo se naučili vse o številki 112, naučili smo se postopek oživljanja, pokazali smo jim položaj za nezavestnega, kako uporabljamo AED (otroke smo seznanili, da je AED nameščen pred Kulturnim domom in Policijsko postajo v Cerknici), pogledali smo, kaj vse je v škatli za prvo pomoč, kako si pomagamo ob piku insektov in krvavitvi iz nosu in seveda vse o ježkih.

V organizaciji Rdečega križa Slovenije Območnega združenja Cerknica-Loška dolina-Bloke smo letos že 26. leto zapored organizirali desetdnevno zdravstveno letovanje. Zdravstveno letovanje je potekalo na otoku Krk, kjer je 75 otrok iz občin Cerknica, Loška dolina in Bloke od 21. julija do 31. julija 2018 preživelo aktivne počitnice v družbi svojih

vrstnikov. Letovanje za otroke, ki imajo pogoste zdravstvene težave, je tudi letos sofinanciral ZZZS in donatorji Ebm-papst Slovenija d. o. o., Mineralka d. o. o. ter občina Bloke, ki je prispevala razliko za svoje socialno ogrožene. Posebej bi se zahvalili občini Cerknica, ki je financirala strošek letovanja, ki ga ne pokrije ZZZS. Vsem sofinancer-

jem se v imenu otrok in njihovih staršev iskreno zahvaljujemo. Letos smo poleg vsakodnevnega kopanja izvedli veliko ustvarjalnih delavnic, športnih, družabnih in poučnih iger. Otroci so bili najbolj veseli vožnje s čolnom z banano, večerne vožnje v Malinsko, kjer smo si ogledali mesto, ter vožnje s kanuji. Ker se zavedamo, kako pomem-

V Rdečem križu Cerknica si na različne načine prizadevamo lajšati socialne in materialne stiske družin in posameznikov. Socialno in materialno ogroženim nudimo pomoč v obliki hrane in higienskih izdelkov. Poleg omenjene pomoči smo letos 25 otrokom in 4 starostnikom omogočili brezplačno letovanje na morju v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Vodja letovanja: Gregor Pokleka

Priznanje bloškim krvodajalcem Vsi vemo, da je kri nenadomestljiva, zato imamo tudi v občini Bloke krvodajalke in krvodajalce, ki že vrsto let darujejo kri, da bi pomagali reševati življenja. Z rednimi obiski krvodajalskih akcij so si zaslužili tudi PRIZNANJE za določeno število darovanja krvi. Priznanja so prejeli ob občinskem prazniku občine Bloke, 28. 9. 2018. ZAHVALJUJEMO se naslednjim darovalcem krvi: Za 10-krat darovano kri: Simon Korenjak Lucija Lah Miha Oražem Peter Klučar Darja Turk Andreja Modic Ciril Širaj Romana Knavs Marija Zalar

Za 20-krat darovano kri: Nataša Mramor Sandro Vesel Meta Hribar Blaž Kraševec Ana Ponikvar Dejan Matko

Za 40-krat darovano kri: Zdravko Tekavec Bojan Lah Marta Ožbolt Franc Turk Kranjc Janez Korošec Jože

Za 30-krat darovano kri: Janez Košir Franc Hrbljan Andrej Tratnik

Za 50-krat darovano kri: Majda Lah Mira Ponikvar Ana Pakiž Alojzij Škrabec

Za 60-krat darovano kri: Anton Žnidaršič Marko Ponikvar Za 70-krat darovano kri: Alojzij Ponikvar Za 80-krat darovano kri: Tomislav Beroš Za 90-krat darovano kri: Zdravko Modic Sekretarka Nina Jerič


30

društvene strani

oktober 2018

Spomladansko-poletne aktivnosti bloških upokojencev Tedenske pohode ob sredah ne zmoti slabo vreme niti ne poletna vročina. Daljših pohodov, pohoda po Krpanovi poti in pohoda na Slivnico se je v letošnjem letu udeležilo veliko več upokojencev kot v preteklih letih. Sekcija za družabne plese je bila pred počitnicami zelo aktivna. Srečevali so se dvakrat tedensko, saj so se pripravljali za nastop na predstavitvi društva konec maja v hotelu Delfin v Izoli. Plesalci sekcije so na predstavitvi zelo lepo izvedli plese in s tem pokazali, da so se plesnih korakov zelo dobro naučili. Sekcija je svoje aktivnosti zaključila v začetku junija z gala plesom v Jamarskem domu v Gorjuši pri Domžalah, nadaljevala pa jih bo v začetku oktobra.

se ustavili v Mojstrani, kjer smo si ogledali Planinski muzej, nato pa smo se odpeljali do spodnje postaje gondole za Višarje. Z njo smo se povzpeli na Višarje in se po ogledu romarske cerkve in znamenitostih vrnili nazaj v dolino. Pot smo nadaljevali do Trbiža, kjer smo opravili enourni postanek, nato pa smo se odpeljali nazaj v Slovenijo in se ustavili v Planici, kjer smo si ogledali Nordijski center in muzej. Na poti domov smo se ustavili še na poznem kosilu v Spodnjem Brniku. Drugo soboto v septembru smo se odpravili na izlet v Avstrijo – na Železno cesto Eisenberga in v Gradec. Ženska in moška balinarska ekipa sta takoj, ko je vreme dopuščalo, začeli s tedenskimi treningi.

ja in raziskuje kulturno dediščino Slovenije. Izdeluje večbarvne unikatne rože iz krep papirja. Z njo se nekateri dobro poznamo, saj je v šoli v Novi vasi nekoč učila matematiko, letos pa nas je učila izdelave rož. Po njenih nasvetih so naše upokojenke izdelale rože, ki so jih razstavljale v knjižnici v Novi vasi, Starem trgu, na Rakeku in v Cerknici. Svoje izdelke so predstavile tudi na Mihaelovem sejmu. Skupaj z Občino Bloke in Rdečim križem smo konec junija organizirali srečanje jubilantov celotne občine, in sicer tistih, ki v letošnjem letu praznujejo sedemdeseti, osemdeseti oziroma devetdeseti rojstni dan. Srečanja se je udeležilo več kot dve tretjini vabljenih jubilantov, ki jih je uvo-

dat muzikal Mama Mia in nato še predstavo Lepo je biti muzikant. V soboto 18. avgusta smo prvič izvedli piknik za članice in člane društva, in sicer na športnem igrišču Studenec na Blokah. Glede na to, da do sedaj nismo imeli nobenih izkušenj z organiziranjem piknikov, smo bili v začetku kar malo skeptični, kako ga bomo čimbolj uspešno izvedli. Naše dvome pa je najprej odgnalo prijavljeno število udeležencev, saj se je piknika udeležilo 120 članic in članov, kot tudi zelo okusno pripravljen bograč in pripravljene specialitete z žara ter ustrezno ohlajena pijača in seveda postrežba. Za vse to pa se moram zahvaliti vsem tistim članicam in članom, ki so sodelovali pri kuhanju, pečenju, delitvi obrokov,

Piknik na Studencu V začetku aprila je 25 udeležencev letovalo in se kopalo v hotelu Delfin v Izoli, v drugi polovici oktobra pa se bomo še enkrat odpravili na petdnevno letovanje. Enodnevnih kopanj v bazenih in morju ob hotelu Delfin junija, julija, avgusta in septembra se je udeleževalo več kot 55 udeležencev, tako da smo zaradi povsem zasedenega avtobusa tiste, ki so se zelo pozno prijavili, morali pustiti doma. Prvo soboto v juniju smo se kar z dvema avtobusoma odpravili na enodnevni izlet v Trbiž, na Višarje in v Planico. Najprej smo

Sodelovali sta na turnirju ob občinskem prazniku občine Logatec, društvo pa je v sklopu prireditev ob prazniku občine Bloke organiziralo turnir v balinanju štirih ženskih in štirih moških ekip, na katerem so poleg domačih ekip sodelovale ekipe iz Društev upokojencev Rakek, Cerknica in Loška dolina. Ljubiteljice ročnih del se že od začetka leta dalje vsak zadnji torek v mesecu zbirajo v dvorani nad knjižnico v Novi vasi in bodo s tem nadaljevale tudi v jeseni. V aprilu jih je obiskala rokodelka Mira Sapač iz Maribora, ki ohran-

doma pozdravil in nagovoril tudi župan g. Jože Doles. V aprilu smo imeli zanimivo predavanje z naslovom Moder človek se ne stara - moder človek zori ter predavanje o postopkih nudenja prve pomoč in uporabi defibrilatorja. Poskrbeli smo tudi za kulturo. V gledališču Siti teater v Ljubljani smo si ogledali gledališko predstavo Čakalnica, v poletnem gledališču na Muljavi pa gledališko predstavo Sosedov sin. Poletno gledališče Studenec pri Domžalah smo obiskali celo dvakrat. Najprej smo si šli ogle-

delitvi in strežbi pijače, pripravi in pospravljanju ter čiščenju. Seveda pa vas ne bom navedel poimensko, saj sami dobro veste, kdo ste največ prispevali za zelo dobro organiziran in izveden piknik. Že na pikniku smo se odločili, da se bomo naslednje leto zopet srečali prvo soboto po 15. avgustu na istem kraju. V sredini septembra smo se odpravili na trgatev v Brje nad Dobravljami na Vipavskem. Vabimo vas, da se nam pridružite, ker se pri nas upokojencih vedno kaj dogaja. Anton Perčič


društvene strani

oktober 2018

31

Društvo upokojencev Martin Krpan se je predstavilo v hotelu Delfin

Četrtki v hotelu Delfin so že tradicionalno namenjeni predstavitvam in prikazu aktivnosti številnih društev upokojencev, ki po Sloveniji zelo aktivno delujejo. Za izvedbo kulturno-predstavitvenega večera smo se odločili tudi v Društvu upokojencev Martin Krpan Bloke in 31. maja 2018 izvedli eno uro in pol trajajočo prireditev. Naše društvo deluje na območju občine Bloke oz. Bloške planote. Imamo 270 članov, ki se v velikem številu udejstvujejo na mnogih področjih. Program smo pričeli s priredbo znane pesmi Ko boš prišla na Bled, ki jo je zapela Irena Elsner. Zora Obreza je v nadaljevanju predstavila zgodovino in najpomembnejše znamenitosti, ki močno zaznamujejo Bloke in Bločane; zibelko smučanja in bloškega smučarja, Martina Krpana, bloškega vola, mešetarja (prekupčevalca) in seveda tudi bloški krompir. Predsednik društva, Anton Perčič, je uvodoma naštel in opisal vse aktivnosti društva. Naj tudi tukaj omenim, da imamo zelo aktivno sekcijo za pohodništvo, krajše izlete s pohodi v nižje hribe, medgeneracijsko telovadbo, družabne plese, balinanje, ročna dela. Tudi petdnevno letovanje v hotelu Delfin organiziramo 2-krat letno, pa enodnevna kopanja v polet-

nih mesecih, vsaj dva izleta na leto, obiske gledaliških predstav, udeležujemo se trgatve in martinovanja. Ob vsem naštetem pa skupaj z Občino in OE Rdečega križa izvedemo tudi vsakoletno srečanje vseh občanov, ki v tekočem letu praznujejo okroglo obletnico. Za vse starejše člane poskrbimo tudi v okviru projekta »Starejši za starejše«. Vsako leto zaključimo s prednovoletnim srečanjem članov DU. V nadaljevanju programa so se predstavili še recitator Anton Intihar s hudomušno pesmico Frana Milčinskega – Ježka: Darvin ni imel prav. Kot sem že omenila, se na Blokah ponašamo z več eminentnimi osebnostmi in liki. Na prireditev v hotel Delfin smo želeli pripeljati bloškega smučarja, pa smo ugotovili, da v tem času morje in vročina nista ravno primerna zanj. Njegova cesarost in minister Gregor z Dunaja sta bila utrujena po napornih potovanjih, Martinu Krpanu pa je kobilica nekaj obolela. Zato pa je naše povabilo z veseljem sprejel bloški mešetar. Saj veste … zagrabiti je potrebno za vsako poslovno priložnost … V smeh nas je v vlogi hudomušnega mešetarja spravil Leopold Mišič. »Po ljudsko« je nekaj pesmi zapela skupina članov DU, ki se zaradi svojih ne ravno pogostih nastop-

ov imenuje kar »Skupina vsake kvatre«. Eno po domače pa sta nam s »frajtonarico« zapela tudi naša člana Dušan in Ivan. Vse naštete točke so se skozi celotno prireditev prepletale z nastopi plesalcev najštevilčnejše in tudi najbolj aktivne skupine v našem DU, in sicer sekcije družabni plesi. Videli smo več skupinskih plesov, linijskih plesov, plesov posameznih parov. Zaključili so z verižnim valčkom na pesem Vse manj je dobrih gos-

tiln. In tako smo povedali tudi v zaključni besedi: »Vse manj je dobrih gostiln in redki so tako dobri hoteli z dobrim vodstvom in prijaznim osebjem, kot je naš gostitelj hotel Delfin«. Večer nam je minil hitro, sodelujoči in snovalci prireditve smo se potrudili, da bi bili čim bolj kratkočasni in zabavni. Glede na odzive gledalcev nam je to tudi uspelo. Zapisala: Zora Obreza, DU Martin Krpan Bloke

V spomin na Janeza Kranjca Letos mineva 10 let od smrti vsestranskega zborovodja in skladatelja Janeza Kranjca ter 160 let od izida Levstikove povesti Martin Krpan. Ti okrogli obletnici sta me motivirali, da sem pomislila na ponovitev Janezove pesnitve o Martinu Krpanu iz leta 2004, izvedene na Blokah. Tako smo na belo nedeljo v krajši kulturni prireditvi s to ponovitvijo in besedo ga. Slave Petrič iz Velikih Lašč o Franu Levstiku obeležili ti obletnici. V oktobru bo aktivna spletna stran Zavoda Vrabec Bloke, kjer bo na voljo celoten zapis prireditve. Vsem nastopajočim se iskreno zahvaljujem. Martina Hribar


32

društvene strani

oktober 2018

Poletne aktivnosti v PGD Nova vas Kot že vrsto let do sedaj je poletni čas za člane PGD Nova vas zelo aktiven. Letos nam je sicer ves čas po malem štrene mešalo vreme. Kljub temu je bil osrednji dogodek, tokrat že petič, tekmovanje s starimi brizgalnami in veselica. Na tekmovanju sta letos poleg stalnih ekip sodelovali še ekipi iz PGD Pijava Gorica in PGD Studeno pri Postojni. Največji aplavz je požela srčna ekipa pionirjev iz domačega društva, ki so jo sestavljali naši najmlajši člani in dokazali, da se nam za podmladek ni treba bati. Med člani so letos presenetljivo slavili novinci iz PGD Sinja Gorica, ki so tako prekinili niz neporaženosti članov iz PGD Bezuljak. Med ženskimi ekipami pa so bile tudi letos nepremagljive članice iz PGD Postojna. Naši članska in ženska ekipa sta s svojim nastopom uspešno zastopali naše društvo. Tekmovanju je sledila veselica, ki jo je pričela ženska zasedba »Skrivnost«, nato pa so temperaturo cel večer dvigali člani Ansambla Saša Avsenika, ki so tudi letos navdušili in poskrbeli za nepozaben nedeljski večer.

Foto: Zvonko Govednik

V TEŠ Prav vsak od obiskovalcev je zagotovo našel kakšno melodijo za svojo dušo. V nadaljevanju poletja so potekala pripravljalna dela za gradnjo pomožnih objektov ob gasilnem domu. Prvo soboto v mesecu septembru pa smo tudi letos vse aktivne člane društva povabili na strokovno ekskurzijo kot zahvalo za njihov prispevek k uspešnemu delovanju društva in pomoči pri iz-

vedbi vseh društvenih aktivnosti. Letos smo si ogledali Termoelektrarno Šoštanj, rudnik in muzej v Velenju ter Reševalno postajo rudnika Velenje. Kljub slabemu vremenu sta nas cel dan spremljala dobra volja in pozitivizem. Skupaj smo preživeli nepozaben dan in ga prijetno zaključili z druženjem ob odlični večerji na Ločici pri Vranskem. Na tradicionalni prireditvi na Blokah, na kateri aktivno sode-

Foto: Petra Kogej

Tekmovanje s starimi črpalkami

lujemo tudi člani PGD Nova vas – Mihaelovem sejmu, smo poskrbeli, da Bločani in obiskovalci od blizu in daleč niso bili žejni in lačni. Tudi v jesenskih mesecih bomo nadaljevali s pripravljalnimi gradbenimi deli, sam obseg izvedenih del pa je odvisen predvsem od vremena, saj nam volje in zagnanosti nikoli ne zmanjka. Za PGD Nova vas, Petra Kogej

Foto: Petra Kogej

Ansambel Saša Avsenika


društvene strani | svet in ljudje

oktober 2018

33

Člani PGD Velike Bloke na enodnevnem oddihu v Strunjanu

Tudi letošnje poletje smo si člani PGD Velike Bloke vzeli en prosti dan za oddih in kopanje v našem morju. Seveda je imela prednost pri tem ekipa mladincev, saj gredo tudi letošnje leto na državno tekmovanje. Za popolnjene sedeže v avtobusu, ki ga je upravljal Vojko Klančar,

so poskrbeli ostali člani našega društva, za potne stroške Občina Bloke, za prigrizek in eno steklenico osvežilne pijače pa društvo samo. Avgusta, bil je deveti dan, smo se dobili ob sedmih zjutraj, posedli smo se v Vojkov avtobus in

se odpeljali proti slovenski obali. Imeli smo zelo lep in sončen dan, plaža je bila polna, kot da bi bil zadnji dan za skok v morje. Ampak Bločani se znajdejo, tako da ni noben ostal na suhem. Tudi lokali so bili polni gostov, vendar ni noben ostal žejen.

Lada Lužarja

Težki so trenutki, ko smo se poslovili od človeka, ki smo ga imeli radi, od prijatelja, ki smo ga poznali, ki nas je imel rad. Prehitro je prišel ta čas, brez opozorila, brez besed. Ladi, zapustil si nas brez slovesa. Nisi razmišljal o bogastvu in velikih stvareh, tvoja ljubezen je bila iskrena. Tvoja dobrota, sreča in veselje, ki si nam jih prinašal, so bili neizmerni. Težko se bo spominjati

vseh skupnih druženj. Težko bo pomisliti, da te ni več med nami. Neskončni mladostni dnevi studenških fantov so bili preživeti prav s tabo. Poslušal si nas, nas nasmejal in nam stal ob strani ob mladostnih doživetjih. Ko se je pred dobrimi desetimi leti porodila ideja o ustanovitvi Športnega društva Studenec, si bil z nami od vsega začetka. Bil si nam kot sovrstnik. Leta si skrival, saj te druženje z mladino ni motilo, vsi pa smo se neizmerno razumeli. Podpiral si noro idejo, da bo na hribu nogometno igrišče. S svojimi rokami si veliko pripomogel k temu, da imamo danes, kar nam lahko vsak zavida.

NA POMOČ! Matjaž Modic Foto: Majda Škrabec

lahko zanesemo, vedno smo se lahko zanesli na tvojo pomoč. Ob tvojem odhodu nam ostajata velika praznina in bolečina.

V spomin na sovaščana in aktivnega člana Športnega društva Studenec na Blokah

V torek, 28. avgusta, je odjeknila novica, da nas je nenadoma zapustil naš sovaščan in aktivni član Športnega društva Studenec na Blokah Lado Lužar.

Še enkrat se zahvaljujem Občini Bloke in Vojku za prevoz. Udeleženci se vidimo naslednje leto.

Kdo nam bo to zimo, ki prihaja, in vse naslednje, kuril v brunarici na hribu? Ko smo samo namignili, da bi se zvečer malo dobili, si nam zakuril peč v brunarici ali pa v svoji kuhinji. Nemalo noči smo na toplem presedeli skupaj v prijetnih pomenkih. Ni bilo veliko dni, ko se ne bi videli. Vsakodnevno smo se srečevali s tabo, pa čeprav včasih le na poti do gmajne. Komu bomo zdaj pomagali gnati živino na pašo? Zmeraj smo vedeli, da se nate

Ladi, vsi, ki smo te poznali, vemo, da si bil dober in plemenit. Ne samo, da nisi nikoli znal reči ne, naj se je kaj delalo ali obnavljalo. Pozabljal si nase, resnično si se razdajal za dobro vaščanov – prijateljev na Studencu. V tvoji bližini smo se res dobro počutili, z nami si delil svoje veselje in skrbi. Ob tej priložnosti se člani športnega društva Studenec na Blokah zahvaljujemo vsem, ki ste namesto cvetja darovali denarna sredstva, ki so jih svojci namenili za potrebe Športnega društva Studenec na Blokah. Člani športnega društva Studenec na Blokah


34

svet in ljudje

oktober 2018

Bomo na Blokah ustavili širjenje severnoameriških rastlin? Pozno poleti slišimo vse več opozoril glede škodljivosti invazivne tujerodne rastline pelinolistne ambrozije. Ta severnoameriška rastlina se je v Slovenijo razširila po drugi svetovni vojni. Dokler je bila razmeroma redka, ni povzročala posebnih skrbi. Njeni škodljivi vplivi so se pokazali šele, ko se je močno razširila po vsej državi. Pozno poleti se iz moških cvetov ambrozije sproščajo velike količine pelodnih zrn, ki se po zraku širijo z vetrom. Pelod pri občutljivih ljudeh povzroča alergijske simptome – kihanje, solzenje, pordele oči, izcedek iz nosu. Večja kot je koncentracija peloda v zraku, bolj izrazite so težave. Čeprav Notranjska ni najbolj obremenjen del Slovenije, se ambrozija pojavlja tudi pri nas. Širi se predvsem vzdolž cest, kjer so za utrjevanje bankin očitno uporabljali pesek, v katerem so bila semena ambrozije. V vzhodni Sloveniji se vse pogosteje pojavlja tudi na kmetijskih površinah in kot trdovraten plevel močno zmanjšuje pridelek. Zaradi škodljivih vplivov na zdravje ljudi in kmetijstvo je pelinolistna ambrozija že od leta 2010 opredeljena kot škodljiva rastlina, ki so jo lastniki oziroma najemniki zemljišč dolžni zatirati. Najučinkoviteje jo odstranimo s puljenjem pred cvetenjem, a je tudi ta ukrep potrebno ponavljati več let. Ambrozija pa še zdaleč ni edina

Odstranjevanje zlate rozge invazivna tujerodna rastlina pri nas. Ocenjujemo, da se jih v Sloveniji pojavlja že okoli 70 vrst. Tem se pridružujejo nove tujerodne vrste, za katere prav tako obstaja verjetnost, da se bodo brez hitrega ukrepanja razširile. Med invazivne rastline uvrščamo tudi dve vrsti zlate rozge – kanadsko in orjaško zlato rozgo. Navadna zlata rozga je pri nas domorodna vrsta in uspeva v presvetljenih gozdovih in ob poteh. Tujerodni zlati rozgi izvirata iz Severne Amerike in sta bili v Ev-

ropo prineseni kot okrasni rastlini. Ker se njihova semena učinkovito širijo po zraku, so se kmalu začele širiti zunaj vrtov. V naravi kanadska in orjaška zlata rozga oblikujeta goste sestoje, iz katerih izrinjata domorodne rastline. V zadnjih 50 letih sta se obe tujerodni zlati rozgi v Sloveniji močno razširili. V krajinskem parku Ljubljansko barje sta na primer prerasli že več kot 10 odstotkov površine prvega varstvenega območja, torej tistega, ki je z vidika ohranjanja narave najvrednejši.

Na Blokah zlata rozga še ni pogosta, a smo v zadnjih letih opazili, da se ponekod že pojavljajo prvi sestoji. Pri invazivnih rastlinah je zelo pomembno, da rastline začnemo zatirati čimprej, saj se sicer še močneje ukoreninijo in odvržejo tudi semena, ki so kaljiva še več let. Letos smo pri pregledu nizkega barja pri Ulaki opazili, da se na robu pojavljajo trije večji sestoji zlate rozge. Širjenje tujerodnih rastlin na območje barja bi lahko ogrozilo številne redke domorodne vrste, zato smo se odločili, da


svet in ljudje

oktober 2018 zlate rozge odstranimo. Pri zlati rozgi košnja ni primeren ukrep, saj iz korenin hitro ponovno odženejo in ponovno zacvetijo, zato smo rastline izkopali z lopato. Koreninske dele in socvetja smo odrezali in jih bomo sežgali. Stebla, s katerimi se rastline ne morejo razširjati, smo pustil na robu in se bodo postopoma razkrojila. Zelo verjetno je, da so v prsti ostali še majhni deli korenin, zato bo treba območja spremljati tudi v prihodnjih letih in po potrebi akcijo ponoviti. Obveznost zatiranja tujerodnih rastlin je vključena tudi v ukrepe navzkrižne skladnosti, ki jih morajo izvajati kmetje, ki so vključeni v sistem kmetijsko-okoljskih plačil. Kmetje so dolžni izvajati ukrepe za omejitev širjenja petih invazivnih tujerodnih rastlin – poleg obeh tujerodnih zlatih rozg tudi za ambrozijo, enoletno suholetnico in deljenolistno rudbekijo. Prvi korak je, da vrste prepoznamo, zato si dobro oglejte fotografije in bodite pozorni na njihov pojav na svojih zemljiščih. Zlata rozga se še vedno uporablja kot okrasna rastlina na vrtovih, a jo je smiselno zamenjati s kakšno drugo neinvazivno okrasno rastlino, saj širjenja semen zunaj vrtov ne moremo učinkovito preprečiti. Več informacij o tujerodnih rastlinah najdete na spletni strani www.tujerodnevrste.info. Zahvaljujem se Občini Bloke in zasebnim lastnikom zemljišč z Ulake, ki so dovolili odstranitev tujerodnih rastlin na svojih parcelah. Jana Kus Veenvliet

35

Po toku Savinje navzgor in nazaj

Foto: M. Mah

Pogled na Savinjo in Voglajno s Celjskega gradu Na drugo sončno soboto v mesecu septembru smo se članice in člani društva Voda odpravili na strokovno ekskurzijo. Tokrat smo jo mahnili na savinjski konec. Najprej smo s Celjskega gradu užili pogled na reko Savinjo in njeno sotočje z Voglajno. Obe reki sta bili v preteklosti že večkrat urejeni z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti Celja in okoliških naselij. Poplavna problematika pa je aktualna tudi še danes, saj so v tem koncu predvideni tudi dodatni potrebni ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti. V preteklosti je bil z enakim namenom na tem koncu zgrajen tudi visokovodni zadrževalnik Šmartinsko jezero, ki smo si ga prav tako ogledali, in se preko plavajočega mostu, ki prečka jezero, tudi sprehodili.

Foto: M. Mah

Most čez Šmartinsko jezero

Danes Šmartinsko jezero ni le visokovodni zadrževalnik, temveč tudi pomembna turistična in rekreacijska točka na savinjskem koncu, ki privablja številne obiskovalce. Od tu smo se v popoldanskem delu dneva odpravili ob reki Savinji navzgor in se ustavili v Ljubnem ob Savinji, kjer smo si ogledali muharski ribnik ter privoščili ribje kosilo. Prijazni ribiči so naše najmlajše člane povabili tudi na muharjenje, vsi skupaj pa smo prisluhnili tudi tamkajšnjemu ribiškemu čuvaju, ki nam je podrobneje opisal ribogojstvo in ribolov v ribiški družini Ljubno ob Savinji. Da je potočna postrv kraljica v tem koncu, po njegovi predstavitvi ni dvomil nihče. Navdušeni nad prijaznostjo ribiške družine in polni novih informacij smo se nato po-

dali nazaj navzdol ob reki Savinji, kjer smo si v Grušovljah ogledali še velik jez. Prav jezovi so značilni za Savinjo, saj so bili zgrajeni tako za umirjanje reke kakor tudi za odvzeme vode, ki napajajo številne mlinščice na tem koncu. Na Grušoveljskem jezu je bila pred kratkim zgrajena tudi tako imenovana ribja steza – to je pot, ki omogoča, da ribe lahko potujejo po toku navzgor, tako da jim jez ne predstavlja neprehodne ovire. Ker se je dan že prevešal v večer, je bil tudi čas za odhod nazaj proti Novi vasi. Izlet v prijetni vodarski družbi je vedno prava popestritev, tako da nič čudnega, da so se na poti proti domu že iskrile nove izletniške ideje za prihodnje leto. Za društvo Voda Petra Repnik Mah

Foto: M. Mah

Muharski ribnik v Ljubnem ob Savinji

Foto: M. Mah

Grušoveljski jez na Savinji


36

svet in ljudje

oktober 2018

Ivan Korelc – učenec mojstra Jenka Plesni učitelj Adolf Jenko je bil svoje čase popularna in znana osebnost, ki se ga starejša generacija Slovencev še vedno spominja. Kako pa so se križale vajine plesne poti? Diplomirani plesni mojster Adolf Jenko je naučil plesati štiri generacije Slovencev in izobrazil kakšnih sto plesnih učiteljev. Znan je bil tudi po tem, da ni samo učil, ljudi je tudi vzgajal v plesnem bontonu in v odnosih do nasprotnega spola. Skratka, v lepih manirah, bi rekli po domače. Tako kot je v Londonu postavljen spomenik Chaplinu, stoji v Ljubljani pred stavbo Kazine, kjer je Jenko imel do druge svetovne vojne plesno šolo, spomenik v njegovo čast. To je edini spomenik plesnemu mojstru v Evropi. Doprsni kip, ki je bil odkrit 25. 8. 2012, je delo akademske kiparke Mete Kastelic. Pobudnik za postavitev spomenika nestorju družabnega in športnega plesa v Sloveniji je v imenu Jenkovih učencev g. Mihael Verbič, predsednik in soustanovitelj Ljubljanskega plesnega kluba, katerega dolgoletni član sem bil tudi sam. Na plesnega mojstra Adolfa Jenka me vežejo najlepši spomini, saj sem kot srednješolec večino svojega prostega časa preživljal na parketu njegove plesne šole na Petkovškovem nabrežju v Ljubljani. Kot plesni učitelj je bil strog, zahteval je disciplino, bil je zagovornik zdravega načina življenja, velik nasprotnik nikotina in alkohola. Pa vseeno se je pod njegovo na videz trdo skorjo skrivalo mehko srce, saj nas je vse imel rad, še posebno tiste najbolj zagnane, ki jim je dovolil brezplačne tečaje višjih stopenj v zameno, da smo pomagali v nižjih tečajih, kadar je primanjkovalo fantov. Živo pa se spominjam svojih plesnih začetkov, kjer se je par sošolcev vpisalo v začetni tečaj plesa z namenom, da bomo tam spoznali »luštne« punce. Fantov je bilo v tem tečaju kar nekaj več kot deklet, jaz pa sem bil plah in nesamozavesten, pa še prepričan, da imam dve levi nogi, zato sem večinoma sedel in žalostno opazoval, medtem ko so drugi plesali. Posebnost njegovih tečajev je bila, da smo se nenehno menjavali in vsake toliko časa je mojster Jenko napovedal: dame volijo. Večina fantov je na to napoved komaj čakala, saj so na ta način preverjali, ali so tudi oni všeč istim dekletom kot one njim. Jaz pa sem se teh napovedi najbolj bal, ker sem večinoma skrušeno obsedel, kar me je še bolj potrlo. Seveda nisem osvojil ne kaj prida znanja ne nobenega dekleta, vendar nisem kar odnehal, ampak sem ponavljal začetni tečaj, pa še enega in še enega, dokler nisem pridobil toliko na samozavesti in znanju, da sem se upal plesati tudi z boljšimi plesalkami. Moja vztrajnost ni ostala skrita očem mojstra Jenka,

Postati dober plesalec je zorenje, ki terja čas, učenje in denar. ki me je začel spodbujati in vlivati samozavest. Pravzaprav me je znal navdušiti in vcepiti ljubezen do plesa do te mere, da je ples postal pomemben del mojega življenja. Z veliko nostalgije se tudi spominjam rednih tedenskih plesov pod vodstvom mojstra Jenka v Festivalni dvorani, ki je ena najlepših v Sloveniji. Z nestrpnostjo smo mladi pričakovali konec tedna, ko smo se lepo uredili in odpravili na ples. Spominjam se, da je bil Jenko glede zunanjosti zelo zahteven. Plesalke krila, plesalci zlikane hlače na rob, svetla srajca, bog ne daj karirasta, kravata, to je bilo kot samo po sebi umevno. No, zgodilo se je kdaj, da je kdo prišel v supergah in kavbojkah. Čeprav so bile kavbojke tisti čas med mladimi silno »frajerske«, saj so jih imeli le redki, superge pa tako rekoč statusni simbol, take garderobe Jenko ni trpel. Brez oklevanja je takšne odslovil vpričo vseh iz dvorane in nihče ni upal ugovarjati. Pa točni smo tudi morali biti. Vrhunec vsakega plesnega večera pa je bila četvorka. Že vnaprej smo se dogovarjali, kdo bo s kom plesal četvorko, pri kateri sta vedno sodelovala po dva para. Po četvorki je bil krajši odmor za klepet in spoznavanje med seboj. No, še nekaj kar mi je močno ostalo v spominu poleg glamurja, lepe glasbe in prijetne atmosfere, ki je vladala na teh Jenkovih plesnih večerih v Festivalni dvorani – noben-

ega hrupa ni bilo. Ne hrupnega govorjenja ali krohota, ne preglasne glasbe. Vse je potekalo umirjeno, nekako svečano bi rekel. Dandanes tega miru ni več, kajti vsepovsod je polno hrupa; na cestah, nebu, lokalih, kot da se vsi bojimo tišine, edino na podeželju je še mir. Na kakšen način se učenec prelevi v učitelja plesa? Postati dober plesalec je zorenje, ki terja čas, učenje in denar, kajti če sam ne znaš veliko, tudi drugim nimaš česa ponuditi. Poglobljeno tehnično znanje plesnega gibanja sem pridobil med šestletnim bivanjem v Nemčiji v Tanzklub Liedke Remscheid na treningih športnega plesa. Po vrnitvi iz Nemčije pa sem se v družabnem plesu izpopolnjeval v plesnem klubu Tine Rožanc, Kazini, Plesnem centru Fredi ter drugih priložnostnih delavnicah. Na ples sem vedno gledal kot prostočasno dejavnost, ki mi osmišlja življenje, saj v njem ni nobenih omejitev in lahko se nenehno izpopolnjuješ. Od leta 1993 sem bil član Ljubljanskega plesnega kluba (LPK), ki je med prvimi v Sloveniji uvedel organizirano plesno rekreacijo pod strokovnim vodstvom za srednjo in starejšo generacijo. Ustanovitelji in člani LPK-ja so bili nekdanji Jenkovi učenci, trenerji in plesni tekmovalci, delovanje tega kluba pa je bilo na vi-


svet in ljudje

oktober 2018 soki strokovni in kulturni ravni. Negovali smo tudi tradicijo plesanja četvorke, ki jo je Jenku v čast g. Mihael Verbič že leta 1995 poimenoval Jenkova četvorka. Po njegovi zaslugi se je ohranila v takšni obliki, kot jo je učil mojster Jenko vse do današnjih dni. Ko sem se upokojil, sem bil s sedanjo partnerko Ireno Elsner pobudnik in soustanovitelj dveh plesnih skupin pod okriljem društev upokojencev v Ljubljani, na katere sva prenašala dobro prakso in pozitivne izkušnje iz LPK-ja, kjer se je izkazalo, da za ples v življenju ni nikoli prepozno. Na Blokah ste prevzeli vlogo promotorja plesa in uspelo vam je oblikovati sekcijo za družabni ples v okviru Društva upokojencev Martin Krpan. Kaj vas je vzpodbudilo k tej aktivnosti? Temu dogodku je botrovalo naključje. Neka Irenina znanka nama je omenila, da pogrešajo ples, saj odkar je razpadla plesna skupina zaradi smrti plesnega učitelja g. Staneta Kiklja, čutijo praznino v družabnem življenju. Ta informacija naju je vzpodbudila, da sva se napovedala pri predsedniku društva upokojencev Martin Krpan g. Perčiču in mu predstavila svoje izkušnje in koncept družabnega plesa za seniorje. Po predstavitvi koncepta in soglasju vodstva društva smo organizirali mesec odprtih vrat. Društvo je obvestilo svoje člane o novi prostočasni dejavnosti, rezerviralo dvorano nad knjižnico in tako smo začeli s tedenskimi vajami. Odziv je bil tolikšen, da smo organizirali dve skupini, saj so se želeli vključiti tudi otroci posameznih članov društva. V prvi skupini so bili zgolj seniorji, torej člani društva, drugo skupino pa so sestavljali seniorji in mlajši pari po vzoru medgeneracijskega sožitja. V mešani skupini je pozneje prišlo do osipa mlajših parov, saj nekateri zaradi delovnih obveznosti niso mogli biti redno prisotni, nekaterim pa se v skupino ni uspelo vživeti. Po poteku meseca odprtih vrat je društvo ocenilo, da je ta dejavnost koristna za dobrobit starejših občanov kakor tudi poživitev družabnega življenja krajanov. Za redne tedenske plesne vaje nam je društvo od občine pridobilo dvorano za brezplačno uporabo in nas v vseh pogledih moralno podprlo. Začenja se tretja sezona plesne vadbe, za katero pravite, da to ni tečaj plesa, ampak je več kot to. Lahko obrazložite to trditev? Poslanstvo našega družabnega plesa je vseživljenjsko učenje in negovanje socialnih stikov starejše generacije, kjer smo združili prijetno s koristnim. Prijetno plat naše aktivnosti nudita ples in druženje ob glasbi, koristno pa nenehno izpopolnjevanje v plesnem gibanju in učenju novih plesov. Poleg plesov v paru se učimo tudi privlačnih skupinskih plesov, saj ustvarjajo sproščeno vzdušje, tkejo med člani nevidne, vendar čvrste prijateljske vezi in dajejo občutek pripadnosti skupini. Velik poudarek je na plesnem bontonu in ne-

37

dove zrelosti, brez kulture narod ne more preživeti. Pravijo tudi, da je kultura nekaj, kar človeku vzbuja veselje do življenja. Žal družbena klima dandanes ni ravno naklonjena kulturi, čeprav je ravno kultura pomemben socialni vidik družbe. Zato vlada čedalje večja odtujenost med ljudmi. Menim pa, da občina Bloke posveča dovolj veliko skrb za kulturno in družabno življenje občanov, zato bo večnamenska dvorana resnično pomembna pridobitev ne samo za »bloške plesalce«, temveč kulturna obogatitev za vse občane, saj bo v njej možno prirejati različne družabne in kulturne dogodke. Ivan Korelc, član Ljubljanskega plesnega kluba govanju dobrih medsebojnih odnosov, kar dosegamo z menjavo partnerjev, tako da vsakdo pleše z vsakim. Naša plesna sezona traja od jeseni do poletja in nismo časovno omejeni kot na plesnih tečajih, v katerih je vnaprej določeno število vaj in količina plesne snovi, ki naj bi se je tečajniki učili. Iz tega razloga dajemo prednost kvaliteti pred kvantiteto, zato je naš moto: raje preproste slike odlično kot komplicirane povprečno. Poleg plesa dopuščamo prostor še drugim vsebinam in dogodkom, kot so: pustovanje, Prešernov dan, valentinovo, dan žena … Vse to naše druženje bogati in povezuje. Ohranjamo tudi tradicijo družabnih plesov, katerih pobudnik je bil plesni mojster Adolf Jenko, nestor družabnega plesa na Slovenskem. V ta namen dvakrat letno priredimo gala plese v izbranem lokalu s poudarkom na kultiviranem druženju in plesu ob izbrani glasbi slovenskih in tujih plesnih uspešnic. Gala ples vsakokrat popestrimo z raznovrstnim programom, npr.: recitacije, razni zanimivi sestavki in plesni nastopi, ki jih pripravijo sami udeleženci plesa. Vse to nas resnično razlikuje od plesnih tečajev v plesnih šolah. Kako pa ocenjujete dosedanje delo z bloškimi »plesalci«? Odlično. Z navdušenjem lahko zatrdim, da so bloški plesalci nekaj posebnega. Ta posebnost se odraža v veliki motivaciji za ples, predvsem pa v veliki povezanosti in prijateljstvu med člani. Večina članov sekcije za družabni ples pleše tudi v folklorni skupini in jim ples predstavlja možnost za kvalitetno preživljanje prostega časa, učenje plesa pa imajo kar nekako v krvi. Zaradi teh lastnosti članov je v skupini vedno sproščeno, pa kljub temu izredno delovno vzdušje in v veliko zadoščenje mi je sodelovanje s tako pozitivnimi ljudmi. Smo pred odprtjem nove večnamenske dvorane, ki jo gradi občina Bloke. Bo to koristna pridobitev tudi za plesno dejavnost? Vsekakor. Zelo velika pridobitev, ki nam jo lahko zavida marsikatero društvo. Pogosto slišimo trditev: skrb za kulturo je merilo naro-

Nova dvorana bo zelo primerna za organiziranje rednih mesečnih plesnih večerov tako za seniorje kot tudi za mlajšo in srednjo generacijo, saj za ta način zabave in preživljanja prostega časa do sedaj ni bilo pogojev. Lahko namenite nekaj besed tudi programu dela v novi plesni sezoni in kdaj se le-ta prične? Učenje novih plesov poteka z razlago, demonstracijo in nato utrjevanjem. Ravnamo se po smernicah svetovnega plesnega programa, ki natančno določa način plesanja posameznih plesov in lastnosti glasbe. Naše učenje obsega le tiste plese, ki se jih je moč pravilno naučiti tudi v zrelih letih in ki so v svetu najbolj razširjeni: foxtrot, angleški valček, polka, ča-ča-ča, disco hustle … V novi plesni sezoni bomo razširili nabor plesnih slik obstoječim plesom in poglobili tehniko gibanja. Dodali bomo nove plese, kot so tango, rumba, mambo, dunajski valček, ki smo jih kar malo zanemarili, saj smo se do sedaj precej posvečali skupinskim plesom. Poudarek bo na izboljšanju plesne drže, tehniki vodenja plesalcev in sledenja plesalk, ritmu ter obvladovanju prostora. Skupek teh elementov ne izboljšuje le plesnega znanja in skladnosti para, ampak tudi sposobnost za vživljanje v druge, kar pripomore k izboljšanju partnerskih odnosov v vsakdanjem življenju kakor tudi odnosov z drugimi ljudmi. Ples je najboljše sredstvo za dosego tega cilja. Plesali bomo na skrbno izbrano glasbo, ki človeka duhovno bogati, učenje novih korakov pa ohranja telesno in umsko vitalnost. Ker želimo ohranjati Jenkovo tradicijo družabnih plesov s slavnostno četvorko, imamo v načrtu tudi učenje Jenkove četvorke. Temu bomo namenili dodatne ure, za učenje pa bomo angažirali Saša Krasnova, člana angleškega kraljevega združenja plesnih učiteljev iz Londona. Je plesalec, koreograf in plesni učitelj, ki je skupaj z Mihaelom Verbičem in pevcem Stanetom Mancinijem zaslužen za spojitev Jenkove tradicije četvorke s sodobnim plesnim stilom. Z g. Korelcem se je pogovarjal Rado Ponikvar


38

svet in ljudje

oktober 2018

Nataša in Tadej V študentskem naselju v Rožni dolini v Ljubljani sta se decembra 2013 spoznala Nataša Šijanec z Jamne v občini Sveti Jurij ob Ščavnici in Tadej Dobravec iz Velikih Blok. Ta mesec je za vedno spremenil njuni življenji, saj sta drug v drugem našla iskreno, dobrosrčno osebo s smislom za humor. Postala sta nerazdružljiva. Lanskega julija sta se odločila, da bosta svojo medsebojno ljubezen in naklonjenost potrdila še s poroko. Tadej je svojo nevesto Natašo pred oltar popeljal zadnjo aprilsko soboto v letošnjem letu. Poročila sta se 28. 4. 2018 v čudoviti baročni cerkvi Svetega Duha na Stari Gori, ki se ponaša z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Čestitke in vse dobro na skupni poti. Alenka P. Gornik Foto: Aljaž Hafner

Oratorij 2018 Minilo je več mesecev priprav, ko smo animatorji avgusta pri Sveti Trojici končno pričakali 34 mlajših in starejših radovednih otrok. Vsako jutro smo skupaj spremljali zaigrano zgodbo o mladeniču, ki je šel študirat za duhovnika, nato pa smo se skupaj z njim preselili v Severno Ameriko, kjer je deloval med Indijankami in Indijanci kot misijonar. To je bil Friderik Baraga iz nam bližnjih krajev (z Dolenjske), ki se je odločil, da bo svoje življenje daroval za preprosto, a neuko ljudstvo Otavanov. Hitro se je naučil njihovega jezika in jim pomagal v raznih težavah. Tako jih je tudi svaril pred ognjeno vodo – kakor so Indijanci imenovali žganje, ki je povzročalo precej škode plemenu – in jih opozarjal pred nerazsodnimi ravnanji. Njegovo geslo je bilo »Le eno je potrebno – voditi ljudi k Bogu«. Tudi mi smo si želeli biti bolj podobni Baragi, zato smo vsak dan govorili o eni vrednoti, ki ga je zaznamovala: odločitev, nenavezanost, kultura in gorečnost. Otroci so se preizkušali v raznih delavnicah, kot je lov na bivola z lokom, izdelovanje indijanskega nakita in dišečih blazinic, ples, friziranje, lahko pa so bili še v skavtski, pritrkovalski in kuharski delavnici. Vsak dan je bilo nekaj novih iger, pesmi, plesov in bansov. V petek smo imeli ‚slovite‘ vodne igre, v soboto pa smo se z avtobusom odpravili na izlet v Rakitno. Že zjutraj je začelo deževati, ven-

S Friderikom Barago smo se preselili med Indijanke in Indijance. dar nas to ni zmotilo, saj se je tudi Friderik večkrat podal na pot v slabem vremenu in v snegu, da je krščeval in pomagal in to peš! V nedeljo smo končali naše druženje z zaključno mašo pri sv. Trojici in se tako zahvalili ‚Velikemu duhu‘, kakor Indijanci imenujejo Boga. Čeprav smo se s tem poslovili od naše osrednje zgodbe, nas bo Friderikov zgled spremljal v še naprej. Otroci in starši so za konec prinesli veliko okusnega peciva, da smo praznovali, se pogovarjali in bili dobre volje prav do (prezgodnjega) konca. Upamo, da se prihodnje leto z otroki zopet podamo na novo oratorijsko pustolovščino!

Oratorij pa ne bi potekal tako gladko, če ne bi dobili veliko podpore in pomoči, zato bi se radi zahvalili vsem, ki ste nas materialno in duhovno podprli. To ste: farni župnik Anton Marinko, župnik Stane Gradišek (Sv. Vid), g. Treven (župnik v Rakitni), Občina Bloke, Občina Cerknica, Transport Grže, Helena Primožič, Franci Miklavčič, Irena Kraševec, Martina Ivančič, Okrepčevalnica Lovec, Foto Žnidaršič, ga. Seljak (Sv. Trojica), PGD Cajnarje, Trgovina 107 in vsi drugi, ki ste kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi oratorija. Posebej hvala animatorjem in staršem vseh sodelujočih!


svet in ljudje

oktober 2018

39

Gremo v naravo

Doživetja v slikoviti jeseni abite na igro z jesenskim listjem. Naberite nekaj listja, ga vrzite v zrak in opazujte, kako pada proti tlom. Ali listi nekaterih dreves padajo hitreje od drugih? Če želite igro popestriti, lahko nekaj listov pobarvate z barvo v razpršilu in naj otroci tekmujejo, kdo jih bo prej ujel.

Slike iz jesenskega listja Suhe jesenske dni lahko izkoristite za sprehode, na poti pa naberite nekaj jesensko obarvanih listov. Doma jih za nekaj dni položite med liste časopisnega papirja in obtežite s knjigo. Ne sušite jih na radiatorju, ker bodo postali krhki. Posušene liste lahko nalepite na trši karton in izdelate slike, kjer motive omejuje le vaša in otroška domišljija. Če imate pri roki luknjače z različnimi motivi, lahko izrežete oblike kar iz listov ali pa na slikah liste dopolnite z risbo.

Čajanka za gozdne vile Ste vedeli, da se jesensko listje v resnici sploh ne obarva, temveč razbarva? Pomladi in poleti so listi obarvani zeleno, saj je v njih obilica klorofila – zelenega pigmenta, s katerim rastline v procesu fotosinteze energijo sonca pretvorijo v sladkorje. V listih pa so poleg zelenih pigmentov tudi pigmenti oranžne in rumene barve, vendar so vse do jeseni zaradi obilice klorofila skriti. V jeseni se pod vplivom krajših dni in nižjih temperatur klorofil začne razgrajevati. Ko izgine zelena barva, se na jesenskem listju razkrijejo rumeni in oranžni pigmenti. Barvito jesensko listje nas kar vabi na plano in lahko postane naša najljubša igrača ali ustvarjalni pripomoček. Čeprav je počitnic konec, so

Zlate jesenske barve

dnevi še dovolj dolgi, da lahko popoldneve izkoristimo za igro v naravi.

Skakanje v kopico … listja V tej igri lahko združite prijetno s koristnim. Če želite pred zimo z zelenice okoli hiše pospraviti odpadno listje, prosite otroke za pomoč. Listje naj pograbijo na kopico, preden pa ga odpeljete na kompost, pa lahko priredite skoke v kopico listja. Otroci bodo uživali, še posebej zato, ker listje pika precej manj kot seno …

Listje v zraku

Na Blokah sicer hrasti niso zelo pogosti, a če se podate na sprehod, boste tu in tam našli kakšno drevo. Pod njimi boste našli želode, ki jih lahko uporabite za ustvarjanje najrazličnejših izdelkov. Iz njih lahko izdelamo celo skodelice in na gozdni jasi priredimo čajanko za gozdne vile. S seboj vzemite trši plastelin. V gozdu naberite kapice želodov in iz plastelina izdelajte ročaje čajnih skodelic ter čajnik. Za pogrinjek uporabite barvite jesenske liste. Piškote pa na skrivaj prinesite od doma. Povabite še gozdne vile in čajanka se lahko začne. Ko boste končali, odstranite plastelin, saj se v naravi ne razgradi.

Brez večjih priprav lahko otroke hitro pov-

Narava nas vabi na plano.

Jana Kus Veenvliet Foto: Paul Veenvliet in Jana Kus Veenvliet


40

svet in ljudje

oktober 2018

Mont Blanc 4807 m

Tu višje ne gre Ko se pomlad prevesi v poletje, počasi že začnemo spremljati vremenske razmere v italijanskih Dolomitih. Mesec julij se je izkazal kot nekako najbolj optimalen mesec za obisk le-teh, saj so odprti vsi kampi in vse koče, gondole in žičnice obratujejo po poletnem režimu, hkrati pa večina Italijanov še ne začne svojih počitnic, imenovanih ferragosto. Tako smo letos načrtovali, da bi za podaljšan vikend skočili v Cortino d‘Ampezzo, ki se nahaja v središču italijanskih Dolomitov.

Sončni zahod iz šotora V začetku julija ugotovimo, da vremenske napovedi za Cortino d‘Ampezzo kažejo skoraj vsak dan dež in to tja do konca meseca julija. Vreme je težko napovedovati za en mesec naprej, vendar če se oblaki prikradejo nad Italijo vsaka dva dneva, bo iz njih verjetno tudi kaj pricurljalo, česar pa si v gorah ne želimo. Če želimo sestaviti 5-dnevni dopust, potrebujmo vsaj štiri dni sončnega vremena. V nemočnem opazovanju vremenskih napovedi nad Italijo ugotovimo, da kaže nekaj dni lepega vremena v švicarskih Alpah. Plane hitro prilagodimo za v Švico, toda glej ga zlomka, tudi tu kaže vse bolj kislo vreme. Od vse ekipe, ki smo jo povabili poleg, sva ostala samo še midva z Mihom. Ko si v ponedeljek zvečer pri meni doma ogledujeva vse možne vremenske satelite in po internetu ogledujeva možne lokacije, nama pade na pamet tudi Chamonix in Mont Blanc. Tu nama kaže od srede do sobote lepo vreme. V sredo 11. julija se ob enih zjutraj odpraviva proti Chamonixu Miha Modic s Studenega in jaz.

Nid d‘Aigle na višini 2372 m. Zobata železnica je praktično navzven navaden starodobni tramvaj, ki pa ima zaradi vožnje navkreber med tračnicami vgrajeno še eno nazobčano tračnico, po kateri elektromotor vleče tramvaj. Tramway du Mont-Blanc je speljan po slikovitem terenu in omogoča čudovite razglede tako navzgor kot tudi navzdol. V uporabi so trije takšni tramvaji z imeni: Maria, Anne, Jeanne – vsak v svoji barvi. Ko prispeva na končno postajo zgornje postaje Nid d‘Aigle, si oprtava nahrbtnika in se podava navzgor po lažjem kamnitem svetu do koče Tete Rousse, ki stoji na višini 3167 m in se nahaja ob ledeniku. Ledenik je ledena gmota, ki nastane tam,

Miha proti koči Tete Rousse Chamonix je ena od glavnih francoskih turističnih destinacij, saj ima v zimskem času veliko smučarjev, v poletnem pa ogromno sprehajalcev, alpinistov ter ostalih pohodnikov, ki si želijo, če ne drugega, vsaj z gondolo pobližje ogledati katerega od v nebo segajočih vršacev. V jutranjih urah še vsa neprespana od vožnje prispeva v Chamonix. Trgovine in bari se šele dobro odpirajo. Ob jutranji kavi in topli čokoladi se uspeva dogovoriti, da pa bi vendarle šla na Mont Blanc. Dve leti nazaj nas je ekipa štirih Bločanov poizkušala osvojiti vrh, vendar nam je veter to preprečil. Glede na to, da nisva imela nikakršne aklimatizacije (pripravljenosti na višino nad 3000 m), ki jo dosežeš le s postopnim dviganjem na določeno nadmorsko višino ali spanjem na višji nadmorski višini, ki je nujno potrebna za vzpon na vrh, sva se odločila da greva gor po normalni poti. Z avtom se odpeljeva v 20 km oddaljeno vas Le Fayet, od koder pelje zobata železnica proti Mont Blancu. Tramway du Mont-Blanc ima začetno postajo v Le Fayet na nadmorski višini 570 m, končno pa pri koči

kjer so temperature prenizke, da bi sneg skopnel, tako se preobrazi v čisti led. V zelo navpičnih stenah ledenikov ponavadi ni, ker tam sneg sproti odnaša. Ledeniki se začnejo tam nekje na nadmorski višini 3000 m, sami jeziki ledenika pa prilezejo tudi čisto v dolino. Ledeniki zaradi svoje teže počasi lezejo navdol. Ker se led na dnu kot tudi pri strani premika počasneje kot na površju ali sredini, se lomi in nastajajo ledeniške razpoke. Ledeniške razpoke pa so lahko zelo nevarne, če pademo vanje, saj se lahko poškodujemo pri padcu ali pa zmrznemo. Globina ledeniške razpoke je lahko tudi 100 m in več, temperatura v ledu pa je tudi precej nizka. Tu, na ledeniku ob koči, se utaboriva in postaviva šotor. Vsak nahrbtnik, ki sva ga prinesla do tu, je bil težak več kot 20 kg, saj sva imela s seboj šotor, spalne vreče, armaflekse … Za kampiranje na ledeniku sva se odločila, ker je nemogoče rezervirati kočo nekaj dni naprej. Spomnim se, da smo jo leta 2000 rezervirali že šest mesecev vnaprej. Ko postaviva šotor, nekaj pojeva, se malce


svet in ljudje

oktober 2018

41

Pogled iznad koče Gouter na vrh pobočja Dome du Gouter 4300 m

Miha pred bivakom Vallot 4362 m

Tu višje ne gre, Mont Blanc 4807 m.

razgledava ter pripraviva opremo za naslednji dan. Plan je skočiti na Mont Blanc ter se še isti dan vrniti do šotora ali morda celo direktno v dolino.

tudi že deloma prilagojena na višino, tako odrineva po strmem skalnatem pobočju direktno navzgor proti koči Refuge du Gouter 3815 m. Tu prispeva do stare koče, ki je sedaj opuščena, kakih 150 m stran je postavljena nova. Naveževa se na vrv zaradi ledeniških razpok, malo se še oblečeva, namaževa s sončno kremo, natakneva dereze in greva dalje.

slikca, dve, pa nazaj v dolino, saj sva na vrhu šele na pol poti.

Sprva hodiva čisto po obrobju nad dolino, od koder sva prilezla navzgor, kaj kmalu pa zakorakava direktno v klanec. Pred seboj imava kakšnih 500 m vzpona, pa tudi razdalja bi lahko rekli, da je kot ena Slivnica, vendar dihanje na tej višini precej otežuje hiter vzpon. Ko prispeva na pobočje na višino cca 4300 m, že zagledava vrh Mont Blanca, pred nama je cca 50 višinskih metrov spusta, potem pa še cca 100 dviga v razdalji cca en km do bivaka. Po cca eni uri prispeva do bivaka Vallot na višini 4362 m. Bivaki so ponavadi manjše koče brez osebja, ki imajo v notranjosti nekaj postelj in mizo, namenjeni pa so v glavnem pobegom pred slabim vremenom. Miha, zadaj desno pa nova koča Gouter 3815 m Uro nastaviva za ob enih zjutraj. Ko se zbudiva po vsega štirih urah spanja, meni v glavi močno razbija, malo se čuti višino, malo pa prejšnja neprespana noč zaradi vožnje. Miha tudi malo čuti glavo, vendar misli, da je to zgolj trenuten občutek. Takoj se odločiva, da je nesmiselno kamorkoli iti, če je glava težka že na 3200 m. Odločiva se spati do jutra.

Od bivaka naprej pa se začne pot strmo vzpenjati. Palice zamenjava za cepine in se vzpenjava po grebenu. Na nekaterih predelih imava zračen prostor tako na levo kot na desno. Tu se močno zavedava, da bi v primeru dobre aklimatizacije lahko zdrvela proti vrhu.

Ko se zjutraj zbudiva, sva vsaj naspana in

Končno le prispeva na vrh. Po 18 letih zopet stojim na vrhu Monta Blanca na višini 4807 m. Tu višje ne gre. Vrh se nahaja na meji med Francijo in Italijo. Na jugovzhodni in vzhodni strani razgledov ni več, saj so vmes že gosti oblaki. Kaj veliko opravka si tu človek ne da,

Vršni greben Mont Blanca

Ledeniške razpoke

Navzdol napredujeva precej hitreje. Zelo hitro sva nazaj pri bivaku Vallot. Frutabela in požirek pijače, pa naprej. V popoldanskem času so na nekaterih mestih sedaj že vidne razpoke tudi na poti, kjer sva hodila navzgor, pa jih tedaj nisva videla, saj je sonce otoplilo vrhnji del prekritih razpok. Prispeva do koče Refuge du Gouter, kjer snameva dereze, pospraviva cepine, si slečeva plast obleke ter zdirjava navzdol. Ob pol desetih zvečer prispeva nazaj do najinega šotora ob koči Tete Rousse. Pri šotoru na hitro nekaj pojeva, vidiva še sončni zahod, saj je tu dan daljši skoraj eno uro in greva spat. V šotoru je temperatura ponoči 1°C, v spalni vreči pa sem jo s z lastnim telesom segrel do 21°C. Naslednje jutro se odpraviva navzdol proti zgornji postaji zobate železnice. Imava srečo, da prispeva 15 min, preden pride tramvaj, ki naju odpelje v dolino. Ko stopicava oblečena v gore-tex hlače po Le Fayetu proti avtomobilu, ki je bil parkiran ulico stran, iz naju kar puhti vročina. Domačini so takšnih pogledov tu že navajeni, kak turist pa naju zamišljeno opazuje. Tu je gorski turizem v polnem razcvetu, vsakodnevno se na Mont Blanc povzpne po 200 ljudi in več. V popoldanskih urah se odpraviva nazaj proti Sloveniji. Petkovi zastoji okoli Milana nama poberejo kar precej časa in tako prispeva domov v soboto ob dveh zjutraj. Tekst in foto: Erik Samida

Šotorišče pri koči Tete Rousse 3162 m, zadaj 600-metrska stena proti koči Gouter 3815 m


42

svet in ljudje

Svet Mihael! Pa smo dočakali! Jesen, šolo, nove obveznosti, še eno leto, ki nam prinaša novosti! In prav je tako. Pa smo tega res veseli? Otroci se izogibajo šole, učenja, nalog … joj, kako to ni všeč odraslim. Starši se dostikrat izogibajo odgovornosti poslanstva, ki jim je zaupano … Joj, pa ta kratko potegnejo otroci. Čas teče, zima se približuje, vsak od nas pa se iz dneva v dan stara in kar je gotovo, se bližamo rezultatu, ki bo resnično pravično pokazal, koliko smo zares živeli svojo poklicanost. Da bi se ne trudili sami in neuspešno, se spomnimo, da je Jezus rekel: »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.« /Jn 15, 5/ Tudi sv. Frančišek, čeprav zelo blizu Bogu, se je zavedal, da potrebuje pomoč in je nekoč napisal takole: ’O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje, popolno ljubezen. Daj mi, Gospod, pravo razumnost in spoznanje, da bom izpolnil tvoje sveto in resnično poslanstvo. Amen.’ Bog je vsakemu namenil svoje mesto in odgovornost ter bdi nad tem, koliko upoštevamo to Božjo voljo. Tudi nate pazi. Tega se zavedaj in vsako dejanje stori tako, kakor bi ti bilo naročeno naravnost od Boga, pa naj bo to karkoli v tvojem življenju. (po Theophan Einsiedler Youcat, Molitvenik za mlade) Anton Marinko, župnik

oktober 2018

Zmerno toplo ali vroče poletje? Kakšen bralec Bloškega koraka si je gotovo že zastavil vprašanje, kako toplo ali izstopajoče je bilo letošnje meteorološko poletje (junij, julij, avgust) glede na pretekla ali običajna poletja njegove mladosti. Na takšna vprašanja odgovarja klimatologija ali podnebjeslovje, ki jo lahko štejemo za del meteorologije/vremenoslovja. Če se prognoza oziroma napovedovanje vremena ukvarja s tem, kakšno vreme nas čaka danes ali jutri, se klimatologija osredotoča na daljša obdobja vremena oziroma podnebje, podnebne razmere in druge statistične vidike vremena. Šele ko vrsto let, običajno celo desetletij, spremljamo vreme v nekem kraju, lahko povemo, kakšno je tam običajno, kakšno pa neobičajno hladno, vroče, deževno vreme. Lahko recimo odgovorimo na vprašanja o pogostosti vročih dni, povprečni količini dežja poleti, verjetnosti za slano septembra in podobno. Trenutne ali nedavne vremenske razmere lahko primerjamo z dolgoletnimi meritvami. Oglejmo si to na primeru letošnjega poletja na Blokah. Glavno merilo za temperaturno sliko meseca ali letnega časa je običajno povprečna temperatura zraka, ki jo dobimo iz meritev v vremenski hišici. Pred desetletji je bila navada, da so opazovalci trikrat dnevno odčitali termometer in zabeležili temperaturo zraka ob 7., 14. in 21. uri (po sončnem času, ki pri nas skorajda ustreza zimskemu času), pri večerni meritvi pa so pokukali še na dva posebna termometra, ki kažeta najvišjo in najnižjo temperaturo zadnjih 24 ur. Povprečno temperaturo iz omenjenih treh meritev računamo po enačbi, ki izvira iz 18. stoletja!, a je hkrati preprosta in presenetljivo točna (to še posebej velja za mesečne in letne vrednosti). Vzamemo četrtino jutranje, četrtino popoldanske in polovico večerne vrednosti in jih seštejemo. Danes je možno povprečno temperaturo računati tudi drugače. V zadnjih 25 letih je Hidrometeorološki zavod, kasneje ARSO, postopno gradil mrežo samodejnih meteoroloških postaj, ki stalno merijo temperaturo zraka in jo sporočajo v podatkovne baze na ARSO. Iz teh meritev lahko povsem točno izračunamo urno ali dnevno povprečje temperature, a sprememba načina merjenja lahko povzroča težave s primerljivostjo s prejšnjimi, ročnimi meritvami. Količina in sprotna dostopnost podatkov sta se z uvedbo samodejnih postaj sicer močno povečali, kar je nedvomno koristno, ko nas zanima trenutno vreme, ni pa tako pomembno z vidika klimatologije. Pri obdelavi dolgoletnih meritev pogosto največjo težavo predstavljajo manjkajoči podatki v časovnem nizu (npr., da opazovalec zaradi

bolezni dva tedna ni meril ali da se je samodejna postaja izklopila ravno ob močni nevihti z izjemnim nalivom) in vsakršne večje spremembe na postaji ali v okolici (sprememba lokacije postaje, pozidava okolice, sprememba merilnih naprav, časa meritev itn.). Tako priprava končnih, verodostojnih podatkov lahko vzame zelo veliko časa in truda. Kogar to podrobneje zanima, naj obišče spletno stran meteo.si, zavihek Podnebne spremembe (http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/ change/). Temelj analiz podnebja je običajno tridesetletno obdobje meritev, po možnosti mednarodno usklajeno (dolgo časa je bilo referenčno obdobje 1961–1990, zadnja leta pa večinoma uporabljamo obdobje 1981–2010). Trideset let je sicer dovolj za dokaj točno oceno povprečnih razmer, a še vedno premalo za dobro oceno sto in večletnih izjemnih vremenskih dogodkov. Z daljšanjem obdobja meritev pa je običajno vse teže zagotoviti stalnost meritev in okolice postaje, ki lahko pomembno vplivata na izmerjene vrednosti. Preidimo s teorije na oceno letošnjega meteorološkega poletja na Blokah. Na samodejni vremenski postaji v Novi vasi je bila povprečna temperatura junija, julija in avgusta na podlagi vseh meritev naslednja: 16,3 °C / 17,9 °C / 18,1 °C. Če bi računali s tremi meritvami dnevno (kar je bil edini način v preteklosti), dobimo vrednosti 16,5 °C, 17,9 °C in 17,8 °C. Samodejna postaja od konca leta 2015 deluje vzporedno s klasično na drugem koncu vasi, tako da imamo na voljo že toliko meritev, da lahko ocenimo razlike. Te so pomembne, letos junija in julija je bilo na klasični postaji 0,6 °C topleje. Povprečna temperatura poletja 2018 je bila na klasični postaji 18,0 °C, kar je 0,1 °C več od povprečja zadnjih 10 let, 1,5 °C od obdobja 1981–2010 in kar 2,6 °C od obdobja 1961–1990. Lansko izredno vroče poletje je bilo za kar 1,4 °C toplejše od letošnjega. Pri primerjavah s starejšimi podatki pa je potrebno opozoriti na spreminjanje okolice merilnega mesta, ki je mnogo bolj pozidana kot kakih 40 in več let nazaj (pozidava se pozna, grobo ocenjeno, v do pol stopinje Celzija višjih temperaturah). Omenjene številke nam povedo, da je odgovor na vprašanje v naslovu odvisen od konteksta – primerjalnega obdobja. Starejši z dobrim spominom bodo lahko potrdili, da bi bilo letošnje poletje v času njihove mladosti nenavadno vroče (čeravno letos posebne vročine ni bilo), zdajšnjim mladostnikom pa se verjetno ni zdelo posebno toplo ali hladno. Gregor Vertačnik


pa še to

oktober 2018

43

Hlače na leasing in prodaja svetlobe – kaj lahko krožno gospodarstvo ponudi podjetnikom? Pivka, 6. 9. 2019 – V Krpanovem domu v Pivki so na RRA Zeleni kras, Center za inovativnost in razvoj organizirali delavnico z naslovom »Iskanje priložnosti krožnega gospodarstva za podjetnike«, ki jo je vodila Marjana Dermelj iz Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Reciklaža, ponovna uporaba, redistribucija, povratna logistika. Vse to so termini, s katerimi operiramo, ko govorimo o krožnem gospodarstvu. O tem sicer veliko slišimo, a pogosto ne vemo natančno, za kaj sploh gre. Prav zato so se na RRA Zeleni kras, Centru za inovativnost in razvoj odločili, da bodo za podjetnike, pa tudi druge zainteresirane v regiji, organizirali delavnico, kjer bi lahko dobili dokončne odgovore na ta vprašanja. Pri tem jih ni vodila zgolj želja po ohranjanju naravnega okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja v regijskem gospodarstvu, pač pa so manko tovrstnega znanja zaznali pri vsakodnevnih srečanjih s podjetniki, ki se na RRA Zeleni kras oglasijo z željo po poslovnem svetovanju in podpori. »Vse več je tistih, ki zaznavajo, da je vlaganje v t. i. zeleni razvoj postalo konkurenčna prednost, vendar je hkrati veliko podjetnikov v dilemi, kako k temu sploh pristopiti,« razlagajo svetovalke na RRA ter dodajajo: »Čeprav smo trenutno v slovenskem okolju še relativno šibki kar se tiče spodbud za zeleno gospodarstvo, pa zagotovo lahko pričakujemo veliko več tovrstnih mehanizmov v prihodnje.« Zato na RRA Zeleni kras razmišljajo o možnosti svetovanja tudi za t. i. zeleno podjetništvo. Slednje potrjuje tudi ga. Marjana Dermelj, ki je na četrtkovi delavnici pojasnila koncept krožnega gospodarstva: »Krožno gospodarstvo je relativno nova paradigma, ki izhaja iz spoznanja, da je linearni gospodarski model preživet in da na planetu s končnimi zalogami virov neskončna raba surovin ni mogoča. Bistvo novega modela je, da izdelki, komponente in surovine skozi čas ohranjajo svojo uporabno in snovno vrednost. Prehod v krožno gospodarstvo lahko v prihodnosti ustvari številna delovna mesta, hkrati pa ohranja vedno redkejše surovine, vire, zmanjšuje vpliv njihove rabe na okolje ter odrabljenim proizvodom ohranja snovno vrednost. Gre za enega od pomembnejših modelov, ki zahteva vso našo pozornost.« To je tudi ideja, ki jo na Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko skušajo spodbujati v okviru mednarodnega programa Interreg Europe oz. projekta RETRACE, v katerem skušajo poiskati optimalne sistemske rešitve na ravni nacionalnih politik, da bi krožno gospodarstvo ustrezno spodbudili in s tem omogočili, da bo zaživelo tudi v nacionalnem in nenazadnje

Občinstvo na delavnici o krožnem gospodarstvu regijskih gospodarstvih. Udeleženci na delavnici o priložnostih krožnega gospodarstva so spoznali različne oblike pristopov, ki omogočajo delovanje po principih krožnega gospodarstva, ter se pogovarjali o spremembi obstoječih oziroma o drugačnih poslovnih modelih, ki so potrebni, da se le-to uresniči. Pogovarjali so se o dobrih praksah, ki so se kljub svoji nenavadnosti izkazale kot učinkovite in hkrati dobičkonosne za podjetnike, ki so se v tem smislu upali biti drugačni: prodaja jeans hlač na leasing, prodaja svetlobe namesto sijalk, razpršeni hotel, najemnina števila pranj v pralnem stroju, turistične dejavnosti z nič odpadki in še in še. Kar nekaj uspešnih primerov imamo tudi v Sloveniji, pa tudi v regijskem okolju se že najdejo: npr. destilator balerinke, izdela-

ne iz odrabljenih oblačil. Priložnosti torej so, a je treba podjetnikom ponuditi še več podpore, da bodo te priložnosti sploh prepoznali in v nadaljevanju v svojem poslovanju uvedli potrebne spremembe. Tega se zavedajo tudi na RRA Zeleni kras, Centru za inovativnost in razvoj, v okviru katerega skupaj s partnerji iz Avstrije in BIH raziskujejo ustrezne modele, ki bi takšno podporo zagotavljali. Tako te dejavnosti kot tudi delavnico samo so tako omogočili v okviru projekta INNO GREEN, ki ga sofinancira Evropska komisija s programom Horizon 2020. O tem in o storitvah, ki jih nudijo, lahko uporabniki preberejo na spletni strani www.cir.si oz. se oglasijo pri svetovalkah na RRA Zeleni kras. RRA Zeleni kras Foto: Arhiv RRA Zeleni kras

Predavateljica Marjana Dermelj o krožnem gospodarstvu


44

zahvale | pa še to

oktober 2018

Srce je omagalo,

Srce je omagalo,

tvoj dih je zastal,

tvoj dih je zastal,

a nate spomin

a nate spomin

bo večno ostal.

bo večno ostal.

Zahvala Poslovil se je naš

Zahvala Zapustila nas je

Jožef Mazij

Ivana Žnidaršič

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in spremljanje na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, gasilcem in pevcem za lepo opravljen obred. Posebna zahvala gre govorniku Lojzetu Maziju za posebej topel poslovilni govor.

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in maše.

1920–2018

s Strmce (1929–2018)

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.

Vsi njeni

Vsi njegovi

Bloške historije

Gospe in gospodje Po osamosvojitvi Slovenije se je veliko spremenilo v vsakdanjem življenju, pa tudi v poslovnem svetu. Kar nekako samoumevno brez velikega pompa se je izgubilo 45 let uporabljeno naslavljanje tovarišica in tovariš za vse ljudi – od delavca in direktorja do profesorja ali ministra. Neopazno smo vsi postali gospe in gospodje. V prejšnjem sistemu smo tako naslavljali le duhovnike, največkrat pa tudi zdravnice in zdravnike – doktorje. No, pa je prišla sprememba. Najprej v večjih mestih in državnih ustanovah, hitro pa tudi na podeželju. Moj sodelavec v Ložu, komercialist Jože, je v tistem času prejel telefonski klic iz Ljubljane. Klicali so gospoda Jožeta. »Tega pa ni tukaj!« je gladko odvrnil Jože in odložil slušalko. Čez nekaj časa je spet pozvonilo. »Gospoda Jožeta prosimo!« Jože je nejevoljen po-

jasnil: »Tukaj tovariš Jože, gospoda ni tukaj.« Ljubljančan se je razveselil: »Jože, saj prav vas iščemo.« Jože se je malo presedel in lepo razložil klicatelju. »Ja, res je, sem bil v lemenatu tri leta, lahko bi bil gospod, pa se je tako zgodilo, da sem se poročil, pustil bogoslovje in sedaj sem tukaj.« Ljubljančan je začudenemu Jožetu končno pojasnil, da smo se sedaj tudi brez bogoslovja ali medicine vsi pogospodili. »Nu, če je toku, pa tud prou,« je zaključil Jože. Danes ni nič več smešno, če gospod gnoj kidajo, kot so ga na Studenem, pa tudi hudomušni poštar Viktor danes ne bi šel po gospoda župnika Makovca, ko mu je gospa Ivanka naročila, naj gre po gospoda (njenega soproga Aleksandra). Lojze Mazij


zahvale | pa še to

oktober 2018

Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu …

O, vedel sem, da vse nekoč bo prah, da luč le kratke ure bo gorela in moja pot še bolj bo osamela in bolj kot prej me bo samote strah. Ko mi ugasne zadnja sveča, svit in sonca luč in meseca in zvezd, šum vod utihne in dreves šelest in v rjuhe črne teme bom zavit. (izbrane misli Alojza Gradnika)

(Tone Pavček)

Zahvala Zapustil nas je naš ata

Franc Milavec

iz Nove vasi (4. 11. 1929–10. 7. 2018). Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob izgubi ata pomagali, izrekli sožalne besede in ga pospremili na zadnji poti.

žena Julka, hčerka Erna in sin France z družinama

Bloške smuči potujejo v Švico Na pobudo veleposlaništva republike Slovenije v Švici, ki ga vodi veleposlanica ga. Marta Kos, je Miran Širaj iz Nove vasi izdelal model bloških smuči. Te bodo podarili švicarskemu podjetju Stöckli, ki izdeluje smuči, na katerih je tekmovala tudi Tina Maze.

Zahvala Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi

Lado Lužar

31. 10. 1957–26. 8. 2018 po domače Pikcov Ladi s Studenca na Blokah. Ob nenadni izgubi brata iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem, Športnemu društvu Studenec na Blokah, sodelavcem PC Okovje in Kovinoplastike iz Loža, sorodnikom, znancem, ki so se od Lada poslovili, darovali dar namesto cvetja in sveč v korist Športnega društva Studenec, ki mu je pripadal z dušo in telesom. Hvala za darovane maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala gre družinam Marolt, Hribar in Anzeljc iz domače vasi, ki so nam v težkih trenutkih tako nesebično pomagale in nas podpirale. Hvala bratu Luki za pogrebno sveto mašo, pogrebnemu podjetju Komus iz Postojne, pevcem iz Košane, ki so pospremili Lada v prerani grob s čutno zapeto slovensko pesmijo. Še posebna hvala prijateljem, sosedom in sodelavcem, s katerimi je Lado preživel veliko lepih in prijetnih let. Brat Franci, sestre Draga, Dani in Nada z družinami

Zahvala

Na sliki je g. Rajko, zaposlen na veleposlaništvu, ki je smuči odnesel v Švico. Erika Car

45

Prisrčna hvala vsem, ki ste se udeležili mojega praznovanja 80-letnice, mi izročili darila in zaželeli lepo prihodnost. Zahvaljujem se gospodu Andreju in njegovi družini za pomoč pri organizaciji in lepi glasbi. Posebna zahvala triu »Bloški odmev« za celodnevno poskočno glasbo s petjem. Hvala vsem, ki ste se spomnili name. Lep pozdrav! F. Ravljen, Vojnik, 2. 9. 2018


46

pa še to

oktober 2018

Križanka BLOŠKI KORAK

DOM, BIVALIŠČE (POGOV.)

LADJA ZA VLEKO, VLAČILEC

MOČNO, ANG. SLADNO PIVO

DRŽAVA V JUGOVZHODNI AFRIKI

ČEŠKI ZGODOVINAR (ALBERT)

VELIKA, ČRNA, DIVJA MAČKA

AMER. PEVKA GRANDE

PREDMET ZA OBTEŽITEV

ČRNA, POŽIVILNA PIJAČA

ROČNO ORODJE ZA KOPANJE MEHKONEBNI GLAS HRVAŠKA NAMIZNOTENIŠKA IGRALKA FAZLIĆ ČRKA GRŠKE ABECEDE

ALJOŠA ŽORGA ZBIRANJE MNENJ

ZELO RAZŠIRJENA RASTLINA PASJA HIŠICA

AVTOR: MARKO DREŠČEK

V PONVI OBILJE PEČENA MATERIALMOČNATA NIH JED DOBRIN

ŽUPAN POD FRANCOZI

POLJEDELSKA VAS V BANATU

JANEZ NOVAK

PRISLOV, KI IZRAŽA ZANIKANJE

NAŠE OBMORSKO MESTO

DIKTAT FANT, POBA

OZEMLJE VZDOLŽ DRŽAVNE MEJE

KRMILNA RASTLINA PESNICA MUSER

PRVI ZOBJE V MLADOSTI PREBIVALCI KOBLARJEV ČEŠ. KOLESAR

AMER. ROCKER (STAN) PERGAM. KRALJ SLOV. BALONAR (SLAVKO)

EDVARD GRIEG

NAŠ HUMORIST (TADEJ) VULKANSKA GORA NA OTOKU KJUŠU BLOŠKI KORAK PLESNI ALI JAZZOVSKI ORKESTER

KRAJ PRI POREČU MANJŠI ČOP

ODPRTINA V ZIDU PRETIRANA PORABA

NAŠ NOVINAR (SREČKO) MLADA RASTLINA

ZNESEK NA BANKOVCU ŠKOTSKA PEVKA (SHEENA)

EDEN OD STARŠEV ČENČE (POGOV.) VZDEVEK PEVCA BONČINE

EMIL NOLDE

PREVOD BIBLIJE V LATIN. OSKAR KOGOJ

DELAVKA ZA STATVAMI FEVDALNA POSEST

IT. PEVEC (ENRICO) KOMIK VODOPIVEC

FR. NOGOMETAŠ (PATRICE) REKA V FRANCIJI

ČEBULA (NAREČ.) ŽELODČNI ULKUS LAHKOŽIVEC VACLAV HAVEL

PRIMORSKI SVALJKI

ODPRTJE PRIREDITVE

PODOČNIK PRI PRAŠIČU

NEMŠKI PISATELJ (FELIX)

TEX AVERY ELIPSAST KROŽNIK

TILEN ARTAČ TINE OREL

OKRASNA RASTLINA V VAZI

— glasilo občine Bloke

Glavni in odgovorni urednik: Stane Jakopin | Uredniški odbor: Milena Mišič, Jerneja Kovšca, Katja Lah Majkić, Matej Pakiž | Lektoriranje: Jerneja Kovšca Oblikovanje in prelom: Hiša oblikovanja Korenjak | Tisk: Schwarz Ljubljana | Izdaja: Občina Bloke | Naklada: 1300 izvodov Glasilo je brezplačno za vsa gospodinjstva v občini; za naročnike v domovini je predlagan letni prostovoljni prispevek 8 €, za naročnike v tujini 16 €. Prispevek za glasilo nakažete na račun Občine Bloke: 01350-0100002737 | Naslov uredništva: Občina Bloke, Bloški korak, Nova vas 4a, 1385 Nova vas; bloski.korak@bloke.si


pa še to

oktober 2018

47

Seznam dogodkov od 1. 10. do 31. 12. 2018 NAZIV DOGODKA

ORGANIZATOR

KRAJ (NASLOV)

DATUM IN URA

KONTAKT

MEDGENERACIJSKI DRUŽABNI PLES – starejša skupina

DU MARTIN Krpan Bloke

Dvorana nad knjižnico

Začetek 2. 10. 2018 ob 19.00

Rado Ponikvar rado.ponikvar@siol.net tel: 051 394 419

MEDGENERACIJSKI DRUŽABNI PLES – mlajša skupina Cel mesec OKTOBER je namenjen včlanjevanju novih parov. »Mesec odprtih vrat« tudi za mlajše.

DU MARTIN Krpan Bloke

Dvorana nad knjižnico

Začetek 3. 10. 2018 ob 19.00

Rado Ponikvar rado.ponikvar@siol.net tel: 051 394 419

TELOVADBA pod vodstvom fizioterapevtke ga. A. Brlan

DU MARTIN Krpan Bloke

Dvorana v gasilnem domu

Začetek 4. 10. 2018 od 18.00 do 19.00

Sonja Drobnič TEL: 040 129 215, drobnics@gmail.com

5-dnevno LETOVANJE v hotelu Delfin v Izoli

DU MARTIN Krpan Bloke

Hotel Delfin Izola

20. do 25. 10. 2018 (od sobote do četrtka)

SILVA PERČIČ, TEL. 051 62 86 22, silvapercic@gmail.com

Ročna dela Izdelava novoletnih voščilnic – uporaba naravnega materiala (prešano cvetje) in spontano ustvarjanje

DU MARTIN Krpan Bloke

Dvorana nad knjižnico

30. 10. 2018 ob 16.00

IVICA ŠEGA, TEL. 031 877 413 ivica.sega57@gmail.com

PREDAVANJE Naslov še izbiramo z anketo med člani DU

DU MARTIN Krpan Bloke

Dvorana nad knjižnico

6. 11. 2018 ob 16.30

SILVA PERČIČ, TEL. 051 62 86 22, silvapercic@gmail.com

MARTINOVANJE

DU MARTIN Krpan Bloke

Lokacijo bomo izbrali kasneje

10. 11. 2018 (sobota)

SILVA PERČIČ, TEL. 051 62 86 22, silvapercic@gmail.com

Ročna dela Priprava na advent – adventni venčki in novoletni aranžmaji

DU MARTIN Krpan Bloke

Dvorana nad knjižnico

27. 11. 2018 ob 16.30

IVICA ŠEGA, TEL. 031 877 413 ivica.sega57@gmail.com

PREDNOVOLETNO SREČANJE

DU MARTIN Krpan Bloke

Gostilna Miklavčič

15. 12. 2018 ob 13.00

SILVA PERČIČ, TEL. 051 62 86 22, silvapercic@gmail.com

Ročna dela Kvačkanje: drobni okraski za dekoracijo ali darilca …

DU MARTIN Krpan Bloke

Dvorana nad knjižnico

18. 12. 2018 ob 16.30

IVICA ŠEGA, TEL. 031 877 413 ivica.sega57@gmail.com

Vljudno vabljeni! Vse organizacije, vaške skupnosti, klube, društva in posameznike prosimo, da nam posredujejo podatke o dogodkih, ki jih nameravajo izvesti na področju občine Bloke, in sicer na elektronski naslov bloski.korak@bloke.si Z napovednikom dogodkov bomo obveščeni vsi občani in širša javnost, na ogled pa bo tudi na spletni strani občine Bloke. www.bloke.si


48

oglasi

oktober 2018

• Opravljamo storitve sečnje, spravila in odkupa lesa. z vami od leta 1992

• Zagotavljamo korektne cene, izmere in zanesljivo plačilo. • Smo zanesljivi, odzivni in učinkoviti. Preizkusite nas! Vaš klic pričakuje odkupovalec Ernest Kržič, dipl. ing. gozd. (un) 051 635 905, ernest@branal.si

Oglas_Bloski korak_2.indd 1

9. 05. 2018 05:18:44

Profile for Bloški korak

Bloški korak  

glasilo občine Bloke, oktober 2018, letnik 19, številka 4

Bloški korak  

glasilo občine Bloke, oktober 2018, letnik 19, številka 4

Advertisement