Page 1

Poštnina plačana pri pošti 1385 Nova vas

Skupaj smo močnejši in

Regijsko preverjanje PP za Notranjsko

uspešnejši

2

Pojo naj ljudje!

4

Veliko srce vzgojiteljice Ivice

6

8 glasilo občine Bloke junij 2017 letnik 18 | številka 3 cena: brezplačno | 2 € | 4 €

Mogočen kip Martina Krpana ponosno in trdno stoji pri Sveti Trojici na Blokah Četudi se zdi njegov pogled mrk, kot bi se za Mokrcem bliskalo, vendarle zadovoljno in odločno zre po njemu tako ljubi Bloški planoti in domačih trojiških hribih. Marija Žgajnar

Vsem Bločankam in Bločanom želim prijetne počitniške dni, zmerne temperature, pa tudi dobro letino. Iskreno vam čestitam ob državnem prazniku dnevu državnosti. župan Jože Doles


2

naša občina

junij 2017

Skupaj smo močnejši in uspešnejši Čas neizprosno teče in že smo se znašli v sredini koledarskega leta, ko je predvidena izdaja Bloškega koraka. Ob tej priložnosti se spodobi, da na kratko pregledamo potek letošnjih projektov in drugih aktualnih dogodkov.

Občina Bloke v zimski turistični patrulji slavila kar dvakrat

Občina Bloke je v zadnjih nekaj letih naredila izjemen napredek pri razvoju turistične ponudbe in prepoznavnosti. Ta napredek so opazili tudi mediji in drugi, ki se ukvarjajo s turizmom. Nagrade in priznanja se vrstijo kot po tekočem traku. Letošnjo zimo so odmevno turistično patruljo v šestnajstih občinah v Sloveniji izvajali na časopisu Svet 24. Med sodelujočimi so bile tudi turistično zelo razvite in prepoznavne občine, na primer Dolenjske Toplice, Zreče, Koper, Moravske Toplice, Kranjska Gora in druge. Kljub izjemno močni konkurenci so v okviru te akcije Bloke slavile v obeh kategorijah. Največ točk in s tem prvo nagrado smo prejeli po izboru tujih turistov. Bloke sta en vikend v februarju obiskali dve turistki iz Anglije, ki sta bili nad majhnim

Defibrilator pred pošto v Novi vasi krajem, ki se skriva na stičišču Dolenjske in Notranjske, več kot navdušeni. Pozitivno sta bili presenečeni nad odlično kulinarično ponudbo, številnimi možnostmi za preživljanje prostega časa ter prijaznostjo strokovnega osebja in domačinov. Bloke so prvo nagrado prejele tudi za najprijaznejšo občino po izboru in glasovanju bralcev časopisa Svet 24, saj smo v tej kategoriji prejeli rekordnih 826

glasov. Poleg obeh prvih nagrad so bile Bloke v skupini sodelujočih občin ocenjene tudi kot najprimernejši in najprijetnejši kraj za pohodništvo. Nad rezultati turistične patrulje smo bili seveda navdušeni. Ta priznanja so vsekakor plod našega dobrega večletnega dela in sodelovanja s turističnimi ponudniki.

Na Blokah smo dobili prvi defibrilator

V današnjem času je javno dostopen defibrilator nepogrešljiv pripomoček ter pomemben sestavni del celovite zdravstvene oskrbe v kraju. Z njim lahko tudi povsem povprečno izobražen posameznik reši dragoceno življenje bolnika, ki ga doleti nenaden zastoj srca. V takem primeru je pomembno le, da je pomoč čim hitrejša ter da imamo javno dostopen defibrilator.

Bloke prejemajo priznanje za turistično ponudbo.

V ta namen smo priskrbeli defibrilator, ki je nameščen v posebej prirejenem prostoru vetrolova na pogodbeni pošti. Vgrajen je namreč v izložbeno okno in je potencialnim uporabnikom vedno dostopen iz zunanje strani objekta. Da bi napravo brez strahu v primeru potrebe lahko uporabilo čim večje število prebivalcev, pa nameravamo za vse zainteresirane skupine organizirati kratko predstavitev delovanja in uporabe.


naša občina

junij 2017

3

Uvodnik Stane Jakopin, urednik

N Nove parkirne površine z drevoredom pred Bloškim jezerom

Izgradnja optičnega omrežja na Blokah je v zaključni fazi

Že lani smo pisali o tem, da namerava podjetje Telekom Slovenije vsa naselja na območju naše občine opremiti s sodobnim širokopasovnim optičnim omrežjem. Z njim bo za vse uporabnike izboljšana internetna povezava, omogočen in izboljšan dostop do široke palete TV in radijskih programov, izboljšana pa bo tudi kvaliteta stacionarnega telefonskega omrežja. Trenutno poteka izgradnja optičnega omrežja v naseljih jugovzhodno od Nove vasi, v ostalih naseljih je bilo to omrežje zgrajeno že lani. S tem bodo vzpostavljeni tudi pogoji za opravljanje nekaterih strokovnih del na daljavo, kar je v svetu že zelo razširjena oblika zaposlitve. Na ta način se bodo razdalje med kraji še dodatno skrajšale. Izvedba tega projekta bi bila brez izdatne pomoči in sodelovanja Občine Bloke zelo otežena. Ob izvedbi okoljskih projektov smo namreč zgradili tudi obsežno kanalizacijsko omrežje, v katerega podjetje Telekom vgrajuje navedene optične kable. Veliko pomoči pa nudimo tudi pri izdelavi projektov ter zbiranju najrazličnejših soglasij. Dobro se namreč zavedamo, da se projekt izvaja v korist in dobrobit vseh prebivalcev naše občine.

Kratek pregled izvajanja letošnjih investicij

S proračunom občine Bloke za

leto 2017 smo definirali tudi nabor letošnjih investicij. Vse načrtovane investicije so v različnih fazah izvedbe. Veseli smo, da smo še pred začetkom turistične sezone uspeli dokončati projekt okoljske infrastrukture v naselju Volčje in projekt ureditve in razširitve parkirnih površin. Z dokončanjem tega projekta je vsem prebivalcem iz naselja Volčje omogočen priklop na kanalizacijsko omrežje za odpadne vode, obiskovalcem Bloškega jezera pa varen dostop in dovolj urejenih površin za parkiranje vozil. Pogled na okolico Bloškega jezera ob vikendih že pred začetkom turistične sezone potrjuje nujnost in pravilnost te odločitve, saj so parkirne površine v teh dneh že skoraj v celoti zasedene. Še v tem mesecu želimo nadaljevati s projektom posodobitve občinskih cest. Izvajalec za izvedbo asfalterskih del je že izbran, z njim je podpisana pogodba. Novo širšo asfaltno cesto bomo zgradili na območju Bloškega jezera in na območju obrtno-industrijske cone v Velikih Blokah. Aktivnosti zaradi izgradnje nove obvozne ceste mimo naselja Velike Bloke do obrtno-industrijske cone pa so do nadaljnjega zaustavljene. Za nameravano izgradnjo ceste namreč nismo uspeli pridobiti soglasij lastnikov sosednjih zemljišč. Ustrezna soglasja h gradnji je namreč podpisala le dobra polovica lastnikov, zato smo se odločili, da sredstva, namenjena za izgradnjo obvozne ceste mimo naselja Velike Bloke, preusmerimo na druge občinske ceste.

a zadnji dan letošnjega maja sem se po golem naključju srečal s skupino ljudi ob Bloškem jezeru. Bili so slovenski izseljenci, ki živijo v Argentini. To so bili domačin Jože Žurga, po domače Grgcov s Studenca na Blokah, s soprogo in še dvema sorodnikoma. Kar presenečen sem bil, saj me je gospa srednjih let nagovorila v brezhibni slovenščini, še bolj pa sem bil presenečen, ko mi je povedala, da je bila rojena v Argentini. Po krajšem pomenku mi je gospod povedal svojo zgodbo o prihodu v daljno Argentino. Kot zanimivost je še dodal, da ko so prispeli v to daljno deželo in si poiskali delo, seveda tisti, ki so bili zanj zmožni, so od svojega skromnega zaslužka prispevali tudi del za gradnjo Slovenskega doma in to kljub temu, da so gradili lastne domove. Ta dom so kasneje tudi zgradili in si v njem ustvarili vsaj majhen delček njim tako drage domovine, ki se takrat še ni imenovala Slovenija. Na žalost je bila to domovina, ki jim je na krut način obrnila hrbet, da so si morali za rešitev golega življenja poiskati dom v tako oddaljeni deželi. Strast do domovine in želja po ohranjanju in negovanju slovenščine ter drugih kulturnih slovenskih značilnosti je rodila Slovenski dom in prav ta je dandanes Slovencem poznan ne samo v Argentini, temveč tudi širom po svetu. V njem imajo razna družabna srečanja ter prireditve in ravno pred kratkim so tam uprizorili nam dobro poznano komedijo Frana Milčinskega z naslovom Butalci. Ko sem na poti domov razmišljal o tem srečanju, me je prešinila misel, kako bi bilo v naši deželi vse drugače in lepše, ko bi imel vsak Slovenec vsaj en delček take ljubezni do domovine Slovenije, kot jo imajo Slovenci, ki živijo po svetu. Nekako organsko, zdi se, da eksponentno, ljubezen do doma raste v času odsotnosti, to je čas spoznavanja kvalitet domovine, tudi čas nenehnega prilagajanja tujemu kulturnemu okolju. Odhajanja se tudi dandanes še vedno zdijo nujna in izseljenske zgodbe so še vedno polne nabitih emocij in žara v očeh ob vrnitvi. Kakšno domovino pa si gradimo danes? Je to dežela odhajanja ali prihajanja? No, vseeno se zdi, da komedijo Milčinskega večkrat zasledimo, a ne na gledališkem odru. Za nami so najbrž kar naporni dnevi in predvidevam, da tudi uspešni. Večino lepih dogodkov smo skrbno zabeležili v sliki in besedi na straneh Bloškega koraka, ki je pred vami. Kot bi mignil, smo vstopili v poletni čas, ki je čas zasluženih počitnic in dopustov. Želim vam prijetno, brezskrbno poletje, pa zdravi prebirajte vrstice tega Bloškega koraka. V imenu uredniškega odbora Bloškega koraka in v svojem imenu vam iskreno čestitam ob našem pomembnem državnem prazniku dnevu državnosti. Ponosno ga praznujmo! Ko se bodo dnevi prijetno ohladili in skrajšali, pa vas nova številka Bloškega koraka spet obišče na vaših domovih. Srečno!

Z vsemi razpoložljivimi možnostmi pa se pripravljamo tudi na izvedbo ostalih planiranih investicij. Za gradnjo objekta za potrebe režijskega obrata ter za obnovo stare telovadnice čakamo še na izdajo gradbenega dovoljenja. Pripravljamo se tudi na gradnjo okoljske infrastrukture v naselju Veliki Vrh. Začetek

del se predvideva v kratkem. V teku je tudi izdelava projekta za posodobitev državne ceste skozi naselje Nova vas. Upamo, da se bo z deli začelo še letos. Vsekakor je pred nami še zelo razgiban in dinamičen preostanek leta. župan Jože Doles Foto: Stane Jakopin


4

naša občina

junij 2017

XXIII. regijsko preverjanje PP za Notranjsko V Novi vasi je bilo 3. 6. 2017 regijsko preverjanje ekip prve pomoči za Notranjsko. V lepem sončnem jutru se je zbralo 12 ekip, ki so jim bili dodeljeni posamezni vodje. Ekipe so preverile svoje znanje na štirih točkah, na katerih so bile simulirane razne nesreče. Na igrišču za večnamensko dvorano je bila uprizorjena nesreča otrok s pirotehniko, kjer je bilo otrokom potrebno oskrbeti rane in umiriti zmedo ljudi. Nad stanovanjskimi bloki je bila prikazana gozdarska delovna nesreča, kjer je bilo potrebno oživljanje odrasle osebe, ki je bila ukleščena med hlodi. Pred obratom Kovinoplastike je bila uprizorjena prometna nesreča z udeležbo dveh vozil in dveh koles. Ekipe so morale ponesrečence ustrezno oskrbeti. Pred gasilnim domom pa je bil prikazan padec z lestve. Tu je bilo potrebno ponesrečencu nuditi prvo pomoč in ga transportirati do reševalnega vozila. Preverjanje ekip prve pomoči je trajalo od 8. do 15. ure, spremljala pa ga je stroga ocenjevalna komisija, sestavljena iz licenciranih predavateljev RKS pod vodstvom gospe Helene Grmek. Organizatorji regijskega preverjanja so bili: Območno združenje Rdečega križa, Območna enota

civilne zaščite Postojna in Občina Bloke. Ob 15. uri je bila slovesna razglasitev rezultatov. Zmagala je ekipa prve pomoči PGD Cerknica. Dosežene rezultate posameznih ekip si lahko ogledate v razpredelnici. Ob tej priložnosti je prav, da se za sodelovanje zahvalimo vsem udeležencem, še prav posebej organizatorjem Območnemu združenju Rdečega križa Cerknica – Loška dolina – Bloke, Območni enoti civilne zaščite Postojna, PGD Velike Bloke in Nova vas ter Občini Bloke. Naj zaključim z mislijo, ki jo je ob zaključku preverjanja izrekla Sandra Šega z območnega združenja RK: »Zmagovalci preverjanja ste vsi tukaj prisotni, saj ste pripravljeni žrtvovati večji del svojega prostega časa za reševanje človeških življenj, ne da bi za to pričakovali kakršno koli plačilo.« Stane Jakopin Foto: arhiv RK

MESTO

EKIPA

TOČKE

TOČKE VODJA

1

OBČINA CERKNICA - EKIPA PGD CERKNICA

2943

733

2

RDEČI KRIŽ OBČINE HRPELJE KOZINA

2750

680

3

RDEČI KRIŽ OBČINE SEŽANA

2677

724

4

OBČINA KOMEN - EKIPA PGD KOMEN

2658

660

5

OBČINA POSTOJNA-EKIPA PP CZ

2601

653

6

RKS - OZRK ILIRSKA BISTRICA

2534

626

7

OZRK POSTOJNA - PIVKA IN OBČINA PIVKA -1

2519

569

8

OZK POSTOJNA - PIVKA IN OBČINA PIVKA -2

2489

617

9

OZRK POSTOJNA - PIVKA IZ POSTOJNE

2399

517

10

OBČINA SEŽANA - EKIPA PGD POVIR

2252

569

11

RKS - OZRK OBČINE CERKNICA

2076

553

0

GDCK BUJE - HRVAŠKA

2769

712

Predstavniki organizatorjev preverjanja skupaj z ekipo prve pomoči PGD Cerknica, ki je osvojila prvo mesto.


junij 2017

Obisk predstavnika ruskega veleposlaništva Kot že nekaj let do sedaj nas je tudi letos pred dnevom zmage, ki ga obeležujemo 9. maja, obiskal predstavnik ruskega veleposlaništva v Sloveniji, drugi sekretar gospod Oleg Kudryavtsev. Ob tej priložnosti je v spremstvu župana občine Bloke Jožeta Dolesa na pokopališču pri Fari položil venec k spomeniku padlim borcem II. svetovne vojne, kjer sta pokopana tudi dva ruska vojaka. Tekst in foto: Stane Jakopin

Pred spomenikom pri Fari

Odlični devetošolci

Župan Jože Doles je sprejel najboljše devetošolce. To so (od leve proti desni) Lenart Ponikvar, Monika Mulc in Polona Bačnik. Polono odlikujejo odlične ocene vseh sedem let številčnega ocenjevanja pri vseh predmetih. Izrekel jim je čestitke, zaželel nadaljnje uspešno delo in podaril knjigo Zakladi Slovenije.

naša občina | oglasi

5


6

naša občina

junij 2017

Pojo naj ljudje! Območna revija odraslih pevskih zborov 2017 tudi letos na Blokah V vseslovenskem Tednu ljubiteljske kulture je Območna izpostava JSKD Cerknica organizirala tradicionalno revijo odraslih pevskih zborov. Na reviji z naslovom »Pojo naj ljudje!« so zbori iz ožje Notranjske v soboto 13. maja predstavili svoje delovanje v večnamenski dvorani Bloški smučar v Novi vasi. Letošnje leto je bila revija posvečena v Cerknici rojenemu skladatelju, pevcu, pedagogu in dirigentu Franu Gerbiču, ki je umrl pred 100 leti v Ljubljani. Zbori so v svoj nastop vključili pesmi iz njegovega skladateljskega opusa in se na ta način spomnili velikega rojaka, po katerem nosi ime tudi glasbena šola v Cerknici. Na reviji je letos nastopilo sedem zborov, kar je manj kot običajno. Kar nekaj tradicionalnih udeležencev iz različnih vzrokov nismo slišali. Nastopila sta MePZ in Vokalna skupina Diva iz KD Bloke, občino Loška dolina je zastopal MePZ Sveti Jurij, občino Cerknica pa MePZ Rak Rakek, Vokalna skupina Cluster, MoPZ Tabor in kot zadnji nastopajoči Komorni zbor Fran Gerbič. Ta zbor letos slavi 25-letnico delovanja. Celo obdobje ga uspešno vodi prof. Jože Rajk, ki je s svojim 15-letnim delom pustil pomembno sled tudi pri bloških pevcih. Zbor je na letošnjem mednarodnem tekmovanju »Venezia in musica« prejel zlato priznanje in bil zato deležen še posebne čestitke poslušalcev na reviji. Ni za zanemariti, da v tem zboru že daljši čas nastopajo tudi Bločani.

Na reviji je prvi zapel domači MePZ z Gerbičevo skladbo Klic pomladi.

Poslušalci so toplo pozdravili letošnje jubilante iz Komornega zbora Fran Gerbič.

Za strokovno spremljanje revije je bil določen prof. Tomaž Habe, ki pa se revije, žal, ni udeležil in bo napotke zborom in zborovodjem posredoval na osnovi posnetka revije. Pohvalimo še Občino Bloke, OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas, bloške kmečke gospodinje Zarja, povezovalko Marušo Mele Pavlin in seveda poslušalce, ki so kljub skromnemu oglaševanju prišli prisluhnit lepemu petju. Lojze Mazij

Na reviji se je uspešno predstavila Vokalna skupina Diva KD Bloke.

Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Bloškega koraka je ponedeljek, 4. september 2017.


naša občina

junij 2017

7

Ringaraja

Srečanje otroških folklornih skupin osrednjeslovenske regije na Blokah V dvorani Bloški smučar v Novi vasi na Blokah je bilo 12. maja srečanje otroških folklornih skupin (OFS) osrednjeslovenske regije, ki sta ga organizirala Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Cerknica, in OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas. Prišli so plesalci, glasbeniki, mentorji in strokovni spremljevalci iz Ljubljane, okolice Medvod, Dobrepolja, Račne pri Grosupljem, Šentvida pri Stični, Starega trga pri Ložu, nastopili pa sta tudi Folklorna skupina srbske narodne skupnosti v Sloveniji KUD Vidovdan v Ljubljani in seveda domači, bloški plesalci otroške folklorne skupine Malnčki – skupaj deset skupin. Plesalo je preko 200 plesalcev starih od 7 do 14 let, godlo 20 godcev, prikazali pa so kakih 35 različnih plesov, pesmi in iger. Prireditve so se udeležili tudi župani treh občin – Blok, Cerknice in Loške doline. Župan občine Bloke je vsem prisotnim izrekel dobrodošlico in zaželel vse dobro ter jim namenil nekaj misli ob Tednu ljubiteljske kulture, ki se je začel prav tiste dni. Prireditev sta spremljali dve strokovnjakinji s področja slovenskih ljudskih plesov, in sicer gospa Metka Knific Zaletelj in Majda Miklavž Sintič, ki sta po koncu prireditve mentorjem skupin podali svoja mnenja in usmeritve za nadaljnji razcvet otroškega folklornega plesa. Prvi so nastopili domačini, ki jih vodita mentorici Petja Ilejšič in Martina Ivančič. Prikazali so igriv plesni sestav z imenom Lojtrca. Sledili so gostje, člani srbskega KUD Vidovdan v Ljubljani, ki so pripravili splet plesov iz Dimitrovgrada. Njihova odrska postavitev se imenuje Pošla Trojanka na vodu in je prava poslastica, saj vsebuje vrsto plesov, ki se od naših, alpsko obarvanih, precej razlikujejo. Ko se je regijsko srečanje otroških folklornih skupin zares začelo, so led prebili člani mlajše OFS iz Dobrepolja, ki jo vodita Martina Prhaj in Mateja Hočevar. Mladi plesalci so svojo odrsko postavitev, ki vsebuje tudi plese Abraham in Marjanca, poimenovali Miklavž prihaja. Z OŠ Maksa Pečarja v Ljubljani je na Bloke prišla OFS, ki je prikazala odrsko postavitev z naslovom Preglca. To je majhna okrašena smreka, ki so jo koroški otroci zasadili v repo in jo poleg skromnega denarja kot darilo pripravili godcu, ki jim je godel ob pastirskem prazniku o sv. Martinu. Prikazali so plese zibenšrit, polko, valček in sambo, kot so se jih naučili pod vodstvom Andreje Dominc. Iz Kulturnega društva France Prešeren z Račne blizu Grosuplja je prišla OFS Rege, ki jo vodi Olga Gruden. Na veselje občinstva so

Foto: Petja Ilejšič

V dvorani Bloški smučar se je predstavilo preko 200 folkloristov. živahno plesali polko, štajeriš in kovtre šivat ter peli Bod‘ moja, bod‘ moja, t‘ bom lešnikov dal, Moje dekle je še mlado in Mi se imamo radi. Za njimi so nastopili člani starejše OFS KUD Oton Župančič iz Sore pri Medvodah pod vodstvom Urške Rožanc, ki so plesali štajeriš, pa špegutanc, ta požugano in mazurko. Prikazali so, kako so fantje dekletom izkazovali pozornost s pomočjo pri delu, na koncu pa se je mladež iz vse vasi poveselila ob plesu. Potem so bili na vrsti plesalci starejše OFS Veseli vandrovčki z OŠ heroja Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu pod vodstvom Vide Truden. V svoji odrski plesni postavitvi, ki jo je pripravila njihova mentorica, so šli na sejem v Lož in tam nakupovali, se spogledovali, si nagajali, malo použa vintali in plesali špicpolko, zibenšrit, ples z metlo in ples s klobukom, pa še štajeriš povrhu. Prišli so tudi člani OFS KD Vidovo Šentvid pri Stični, ki jih vodita Anita Kotar in Katarina Kotar. S seboj so imeli »kovače« in »konje«, ki so jih podkovali, vmes pa so zapeli kovaško pesem in plesali mazolko, kmečki valček in pokšotiš … Ko so bili konji podkovani, je s starejšo OFS prišel Zeleni Jurij z OŠ Miška Kranjca v Ljubljani. Z muzikantom so obšli hiše na vasi ter plesali Lepa Anka kolo vodi, Izrasla je kopinja in Seljančičo, zraven pa na ves glas peli Prošel je, prošel, pisani vuzem … Vsega tega jih je naučila Andriana Gaberščik, ki je zanje naredila tudi odrsko postavitev.

Nastope je zaključila starejša OFS z OŠ Dobrepolje, ki sta jo usmerjali in učili mentorici Martina Prhaj in Majda Blatnik. Prikazali so odrsko postavitev z naslovom Gari! Kej gari?!, v kateri so si malo nagajali, tekmovali in se kregali, a ko je bilo treba, stopili skupaj in si pomagali, ko je gorelo, potem pa ob poskočni muziki zaplesali rašplo, nojkatoliš in štajeriš … Na prireditvi smo pričakovali tudi OFS iz daljnega Razkrižja, ki pa, žal, ni mogla priti. Ob koncu prireditve je gospa Jožica Mlinar, vodja Območne izpostave Javnega sklada za kulturo Republike Slovenije v Cerknici, skupinam, ki so sodelovale na letošnjem srečanju OFS osrednjeslovenske regije, podelila priznanja za udeležbo, in sicer: priznanji za udeležbo na regijskem srečanju OFS osrednjeslovenske regije sta prejeli folklorni skupini Malnčki z OŠ Nova vas in OFS srbskega KUD Vidovdan iz Ljubljane, srebrna priznanja obe OFS z OŠ Dobrepolje ter OFS z OŠ Maksa Pečarja, Ljubljana, OFS Rege z OŠ Franceta Prešerna Račna, OFS KUD Oton Župančič Sora pri Medvodah, OFS z OŠ Stari trg pri Ložu, OFS KUD Vidovo Šentvid pri Stični in OFS z OŠ Miška Kranjca v Ljubljani. Dogodek je bil res lep in verjamemo, da so uživali tako občinstvo kot nastopajoči, zato gre velika zahvala organizatorjem in tudi občinam Bloke, Cerknica in Loška dolina, ki so regijsko srečanje otroških folkornih skupin podprle. Milena Ožbolt


8

znani bloški obrazi

junij 2017

Predstavljamo Ivico Žnidaršič, Kmetkovo od Fare

Veliko srce vzgojiteljice Ivice Z Ivico Šega sediva v predsobi velikega in urejenega stanovanja v hiši, kjer pod njenim krovom živijo kar tri Šegove generacije. Pod nama v razvalinah ždi nekdanja Brinarjeva domačija. Čeprav že dolgo ni več Brinarjeva, se je ime nekdanjih lastnikov te hiše še ohranilo.

Ob koncu letošnjega maja je bila Ivica po skoraj štiridesetletnem delu že skoraj mesec dni v zaslužnem pokoju. Čeprav upokojenci načeloma nimajo časa, mi je Ivica le namenila urico svojega prostega časa za pogovor. Zelo nerad, včasih tudi z zoprnimi vprašanji, brskam po spominih sogovornice in upam, da mi ni zamerila, če sem bil preveč radoveden.

Vse od rojstva pa do novembra leta 1977 se je Ivica pisala Žnidaršič. Od takrat dalje pa Šega, ko je s poroko prevzela tudi priimek moža Vinka.

Modri ljudje pravijo, da kdor se ne zanese na svoj spomin, naj bo raje tiho. Za Ivico to ne velja! Še vedno se lahko pohvali z dobrim spominom, kar vsem nam ni dano! Ljudska modrost tudi pravi, če se vreme ne bi spreminjalo, se polovica ljudi ne bi imela kaj pogovarjati. Midva sva se imela veliko, morda preveliko za ta moj skromni prispevek za Bloški korak!

Mama Ivice je bila Čičkova, Ivanka ji je bilo ime, oče Janez je bil Kmetkov po domače.

Prva šolana vzgojiteljica z Blok Ko sem bila še osnovnošolka v Novi vasi, se spominja Ivica, me je zanimalo delo v medicinski stroki, pa tudi poklic šivilje mi je bil pri srcu. Naključje pa je hotelo, da sem se na pobudo tete odločila za vzgojiteljsko šolo. Še danes mi ni za to odločitev prav nič žal. In če bi mi bilo dano še enkrat, bi se enako odločila.

Zdaj v tej veliki družinski hiši, poleg Ivice in Vinka, živi še družina sina Mitje in njegove Bojane s tremi vnuki in vnukinjo; Jakobu je 13 let, Nike 11, Filip Janu 10 in najmlajšemu Eneju 7. Hči Tanja z možem Sašom, s sinom Žigom in hčerko Urško pa živi na Rakeku.

Šolanje na vzgojiteljski šoli v Ljubljani je trajalo pet let in junija leta 1977 sem na povabilo takratnega ravnatelja OŠ Janeza Praprotnika prevzela delo vzgojiteljice in ga po skoraj štirih desetletjih zaključila pod ravnateljevanjem Milene Mišič. Le porodniška odsotnost

Kako veliko mora biti srce mame in stare mame Ivice, da ima za vsakega dovolj prostora za ljubezen in skrb, ki jo namenja svojim najbližjim! Del te ljubezni in skrbi pa namenja tudi svaku Francetu.

Ivica Šega po enomesečnem upokojenskem stažu

Nekaj časa je vrtec deloval tudi v stanovanjskem bloku.

Nekdanja Drobničeva hiša, zdaj Srebrnjakova, je v letu 1981 sprejela v varstvo kar 21 otrok.

Foto: arhiv I. Šega


znani bloški obrazi

junij 2017

9

V vseh letih dela se je v vrtcu izmenjalo veliko sodelavk. Z vsemi sem se dobro razumela in se med njimi dobro počutila, je Ivica še posebej poudarila. Jaz pa dodajam: Naj tako ostane tudi v prihodnje!

Slika Šegove družinske hiše pri Fari – pod njenim krovom je dovolj prostora za vse!

Otrokom ni treba dokazovati … Ob koncu najinega pogovora, ko z Ivico kramljava o mladosti, o letih, ki so za nama, ugotovim, da si star šele takrat, ko spoznaš, da nisi več mlad. Ivica pa takrat, ko na torti zagleda še eno svečko več, ko nitka ne najde ušesa v šivanki, ko marsikaj pozabljaš …

Foto: arhiv I. Šega

Lep spomin Ivice Šega na 21. oktober leta 1982. Odprtje težko pričakovanega novega vrtca. in eno leto dela v mali šoli v Cerknici sta me ločila od bloških nadebudnežev. Pisana in pestra je zgodovina bloških vrtcev, ki so se selili po različnih lokacijah; od garsonjere v učiteljskem bloku, Drobničeve hiše sredi vasi, preurejenih prostorov pod KS in matičnim uradom do temeljite prenove odra, kjer deluje vseh pet skupin bloških malčkov pod enim krovom. In Ivica je bila vedno z njimi in med njimi. Marsikatera neprijetnost je v Ivici tonila v pozabo, lepe spomine pa je za vedno ohranila. Približno enaka je tudi zgodovina vrtcev, ki so bili včasih pod okriljem cerkniške občine in Loške doline. Šele leta 2000 je vrtec prišel pod upravo domače OŠ z ravnateljico Mileno Mišič, ki uspešno vodi šolo in vrtec še danes. V spominu pa ji je še posebno ostalo leto 2000, ko se je bloški vrtec odcepil od cerkniškega. Takrat, pravi, sem pogrešala aktive in srečanja strokovnih sodelavk predvsem za izmenjavo mnenj o delu v skupinah. S starši pa sem skušala kar najhitreje rešiti vse težave in težavice v dobro otrok in staršev.

bolj mame kot mame. Bo že držalo! Tako je naše poslanstvo! Je res, da starši otroke vzgajajo, stari starši jih pa razvajajo? Res je, pa še kako! Na Blokah ve vsak, kako je treba vzgajati druge otroke. Pa še veliko resnice je v tem! Sosedov prag se lažje pomete kot svojega! Ste morda kdaj pomislili na delo v tujini? Nikoli! Čeprav je domači kos kruha tanjši, je pa zato slajši! Ločnica med neumnim in pametnim je po Vašem mnenju? Pametni zahteva vse od sebe, neumni pa od drugih!

Delo vzgojiteljev je … odgovorno, ustvarjalno, vredno spoštovanja … Vsak je unikat, biser s številnimi karati, zato ga je treba nenehno spremljati in v vsakem posamezniku poiskati dobre trenutke in navade, ga pri igri spodbujati in usmerjati … Vzgojitelji in njihovi sodelavci so vzor otrokom in tega se vsi dobro zavedamo. Za vzgojiteljice velja pravilo, da ste za otroke

Nekaj spominov na njeno delo

O otrocih pa, da so vredni najboljšega, ker so otroci In Ivica jim je dolga desetletja dela z našimi najmlajšimi nudila vse najboljše. Ravnateljica Milena Mišič pa je nekoč zapisala, da imajo otroci svoje dostojanstvo in vrednost preprosto zato, ker so otroci. Kajti njim ni treba dokazovati, da so nam dragi, niti jim ni treba dokazovati, da si zaslužijo našo pozornost! Pa še kako je to res! Z Ivico Šega sem se pogovarjal in za Bloški korak napisal: Tone Urbas


10

iz naše preteklosti

junij 2017

Vlečnica na Liscu leta 1975 Polihistor Valvazor je v svoji Slavi vojvodine Kranjske opisal Bloke kot zibelko smučanja. V moderno dobo smučarije pa so Bloke stopile leta 1975. V tistem letu so bili organizirani prvi Bloški smučarski teki. Zaradi pomanjkanja snega so bili že prvi teki suhi. Takrat še nismo slutili, da to kaže, kakšne bodo naše zime v naslednjih desetletjih. Istega leta je bila v organizaciji Turističnega društva Bloke, Konzorcija za izgradnjo in Zavoda za turizem Cerknica zgrajena za tiste čase moderna smučarska vlečnica na Liscu (872 m) v Velikih Blokah. Ko sem dobil to sliko, so se mi spomini kar sami zavrteli nazaj.

P

o temeljitih pripravah, ki so zajemale ustanovitev Konzorcija v takratni občini Cerknica, načrtovanje izgradnje, odkup zemljišč, golosek treh prog na Liscu in izbiro izvajalcev, se se začela

gradbena dela. Zgradili so nov električni transformator v neposredni bližini spodnje postaje vlečnice, napel-

jali telefon in po načrtu dobavitelja vlečnice firme Leitner iz Bolzana v Italiji. Gradišče iz Cerknice je opravilo gradbena dela na spodnji postaji, zgornji postaji in temeljih nosilnih stebrov. Montaža vlečnice se je pričela v začetku leta 1975. Izvajala jo je ekipa, ki je istočasno

lavec je padel s prečnega droga in drsel po snegu navzdol. Padajoči steber, ki je ob prevračanju podrl še naslednji par, je nesrečnika ujel in pomoči ni bilo. Udarec jekla po glavi je povzročil takojšnjo smrt. Ostali delavci so mi z vpitjem dopovedali, naj tečem v vas h gostilničarju Ivanu Miklavčiču s sporočilom o hudi nesreči. Prizor nesreče se mi je vtisnil v spomin za vse življenje. Ponesrečenemu fantu so po koncu izgradnje pod vrhom Lisca postavili spominsko ploščo. Igra usode je hotela, da se je tudi on pisal Ivan Miklavčič. Doma je bil iz Planine pri Rakeku. Prva fotografija kaže enega od fantov, ki so delali na vlečnici, in je fotografiran ravno pod vrhom. S seboj pelje leskove palice, ki so služile za pravočasno dviganje sider pred obračalno postajo. Levo od njega je že stala spominska plošča. Najbrž je bil slikan Stane Hrbljan – Jeršanov iz Velikih Blok, ki je prva leta delal pri vlečnici. Bloški fan-

montirala vlečnici na Kaliču, ki jih je dobavil isti proizvajalec. Bilo je pedenj snega, ko sem se v zimskem nedeljskem dopoldnevu odpravil peš na Lisec gledat, kako poteka montaža vlečnice. Delavci so v čaše že zgrajenih temeljev postavljali nosilne stebre in prečne nosilce ter nanje pritrjevali baterije nosilnih koles za vlečno vrv. Postavljali so zadnja dva stebra na vrhu hriba, ko sem počasi lezel po strmini navzgor. Eden od delavcev je brez posebnega varovanja sedel visoko na prečnem drogu in montiral kolesa. Nenadoma je udaril močan sunek vetra od Radleka, stebra s prečko sta zanihala in se podrla po strmini. De-

Tehnični podatki višina spodnje postaje: 720 m višina zgornje postaje: 860 m dolžina vlečnice: 430 m kapaciteta: 900 smučarjev na uro max. naklon: leva proga 46 %, desna proga 48 % (gledano od spodaj navzgor) obratovalni čas: od 9. do mraka


iz naše preteklosti

junij 2017

11

Viri: Jože Jakopin – Pajkov, Velike Bloke Rado Ponikvar, Nova vas Kraj: Velike Bloke Datum: 1975 Avtor: neznan Zbirka: Jani Miklavčič Skenirano: 22. 2. 2017 Oblika: 2 fotografiji

tje so opravili izpite za različna dela pri vlečnici – podajalci sider, strojniki in upravljalci žičnice. Poleg Staneta se spomnim Jožeta Jakopina, Andreja Skvarča in še nekaterih, ki so sicer delali na Gradišču in Novolitu. Nekaj časa je žičnica delala pod patronatom Konzorcija, nato SAP-a Ljubljana, potem pa jo je prevzel TVD Partizan Nova vas in jo tudi temeljito obnovil. Jasne organizacije v takratnem sistemu niso uspeli postaviti. Velika težava je bila, da je ob izgradnji vlečnice zmanjkalo denarja za teptalni stroj in so le občasno za kakšno tekmo pripeljali stroj od drugje.

jske zadnji večji poizkus dati nov zagon smučarskim tekom in alpskemu smučanju na Blokah v takratni organizaciji. Gnila zima je vse skupaj ustavila. Dobili smo novo državo in občino, vlečnica pa je zarjavela in prerasel jo je gozd. Danes nihče več ne financira smučišč pod 1500 m nadmorske višine, črpanje vode iz potokov za zasneževanje zaradi biološkega minimuma ni dovoljeno. Županov Jožko od Fare je progo levo od vlečnice vzorno očistil in danes na njej večkrat vadijo jadralni padalci, pa kakšen nadobuden motokrosist občasno para živce vaščanom.

Neutrudni organizatorji smučarije na Notranjskem so vedeli za to pomanjkljivost in se pod vodstvom Franceta Krajnca na Brestovi strojegradnji sami lotili izdelave teptalnega stroja – ratraka. K delu so pritegnili Kovinoplastiko Lož, Novolit Nova vas in Kovind Unec. Na osnovi Tamovega kamionskega motorja in kabine so izdelali teptalni stroj. Pomanjkanje znanja in izkušenj za gradnjo tako specifičnega vozila je botrovalo temu, da je bila opravljena le ena poizkusna vožnja na Lisec po progi levo od spodnje postaje žičnice. Opravil jo je Drago Lunka. Od spodaj smo z zanimanjem opazovali vožnjo. Pod vrhom se je stroj ustavil in v celem snegu ni zmogel zadnje hude strmine. Nenadoma so popustile zavore in z neznansko hitrostjo je stroj nenadzorovano drvel po hribu navzdol. Drago je prisebno upravljal stroj tudi mimo smreke sredi smučišča, stroj pa se je ustavil v globokem zametu daleč spodaj ob Bloščici. To je bil konec sanj o izdelavi teptalnih strojev na Notranjskem.

Na propadajoči hišici ob spodnji postaji vlečnice sem pred nekaj tedni na tabli le s težavo razbral pravila obnašanja na progi Lisec ter nekatere tehnične podatke vlečnice.

Leta 1989 je bil ob 300-letnici izida Slave vojvodine Kran-

Bločani in bloška občina so smučanju dali nov zagon v okviru Športnega društva Bloke in Tekaškega kluba Olimpija Bloke. Za pripravo tekaških prog sta na voljo dva teptalna stroja, ravnine in vetrove na planoti izkoriščajo številni kajtarji. Alpsko smučanje je, kot kaže, pozabljena zgodba, tako kot so pozabljeni entuziasti iz časov izgradnje bloške vlečnice in pokojni monter. Kljub vsemu so se na Liscu mnogi otroci iz širše in daljne okolice naučili smučati in tu so bili narejeni prvi koraki danes kar uspešnega zimskega turizma na Blokah. Zapisal Lojze Mazij Zapis s slikami je bil objavljen na http://cerknica.org/stare slike


12

šola

junij 2017

Medobčinska likovna kolonija Konec meseca maja sta se učenki sedmega razreda Sara Koren in Tjaša Širaj udeležili Medobčinske likovne kolonije na OŠ Jožeta Krajca na Rakeku. Na koloniji so sodelovali tudi učenci sosednjih šol. Tokrat se sodelujoči niso odpravili v naravo na občudovanje in risanje lepot pokrajine. Pričakalo jih je malo presenečenje – abstraktno ustvarjanje. Pod mikroskopi in lupami so si ogledali različne strukture: cvetove, mišice, možgane, rastlinske in živalske celice, pijače, vezalke, trakove … Vse te zanimive podobe, ki so nam s prostim očesom nevidne, so se trudili prenesti na papir. Bili so zelo ustvarjalni. Sara nam je pričarala krilo kačjega pastirja, Tjaša pa pogled na viski

Živali na obisku »Učiteljica, kdaj bomo lahko v šolo prinesli živali?« je vprašala Lena. »Živali v šoli? Kako pa naj to vključim v pouk? Ojoj!« so švigale moje misli. »Ko se bomo pogovarjali o živalih in mladičkih,« sem obljubila Leni. »To bo enkrat spomladi.« Pa je prišel ta čas. Potrebno je bilo izpolniti obljubo. Dogovorili smo se, da prinesejo živali v šolo učenci, ki imajo možnost za to. Domača naloga seveda ni bila obvezna.

skozi »oči« mikroskopa. Bilo je čarobno. Anica Sterle

Pričakovala sem kakšno mucko, morda kunca ali želvo. Pa se je izkazalo, da so v tretjem razredu najbolj priljubljeni domači ljubljenčki pernate živali. Papagaji? Kanarčki? Ne, ne! Kokoši! Različnih vrst, velikosti in barv. V šolo so prišli tudi štirje piščančki. Vsak s svojim imenom. Obiskala sta nas tudi pasji mladiček in hrček. Malo smo se pogovorili o skrbi za živali, o njihovi prehrani in negi. Predvsem pa so učenci živali božali, se z njimi igrali in jih opazovali. Bilo je zabavno, zanimivo, drugačno. Neobičajen šolski dan. Posebna izkušnja. Bilo je lepo. Učiteljica Helena Šivec

Sara in Tjaša iz 7. r.

Tekmovanje iz konstruktorstva lego kock Letošnje področno tekmovanje iz konstruiranja s poljubno konstrukcijsko zbirko je 7. aprila potekalo v Starem trgu pri Ložu. Udeležila sta se ga Jernej Anzeljc in Marcel Korenjak iz 4. razreda. Na tekmovanju sta morala sestaviti škripec. Jernej se je s svojim izdelkov uvrstil na 3. mesto, Marcelov škripec pa je najbolj prepričal žirijo in dosegel prvo mesto. S tem si je zagotovil nastop na državnem prvenstvu v znanju konstruktorstva in tehnologije obdelav. To je 13. maja potekalo na ljubljanski Pedagoški fakulteti. V 90 minutah je moral iz lego kock po navodilih sestaviti bager. Bil je zelo uspešen, saj je s svojim bagrom osvojil tretje mesto. Marcelu čestitamo in mu želimo in še veliko dobrih idej pri konstruiranju. Mentorica Ester Palinkaš

Poseben šolski dan

Marcel s svojim bagrom

Bager

Kaj se skriva v Martinovih dlaneh?


šola

junij 2017

13

Upodobitve živali v različnih likovnih tehnikah Čriček v Asemblažu Zvečer nas že razveseljuje petje čričkov: čri čri čri. Tudi zaradi njihovega čirikanja so poletja prijetnejša. Jan Z.

Učenci prvega razreda so za upodobitev čričkov uporabili različen naravni material: furnir različnih barv in debelin, lubje različnih dreves, dele storža, suhe bilke pšenice, koščke odpadnega lesa, koščke vrvice … Lepi so, čirikajo pa ne! Domen

Matevž

Larisa

Pes jazbečar v glini Ob branju zgodbic Polonce Kovač Pet kužkov išče pravega so se nam priljubili prav jazbečarji. V kipcih iz gline so se učenci trudili upodobiti njegove značilnosti: majhnost, kratke noge, dolgo in vitko telo, dolga glava, viseča ušesa. Dobro si jih oglejte, pa boste na izdelkih opazili kakšno od naštetih značilnosti. Ste jo že našli?

Lars

Nikita

Krištof

Zoja

Vid

Jan Š.

Metulji v lepljenki s kombinacijo frotaža

Metulji letajo pod nebom … pogled nanje prevzame me … V okolici igrišča smo poiskali različne hrapave površine. Presenečeni smo bili, koliko smo jih našli. Uporabili smo jih za podlage, na katere smo položili list papirja, ki smo ga z voščenko hladnih ali toplih barv prevlekli. Tej grafični tehniki rečemo frotaž. V učilnici smo izrezali metulje in jih prilepili na podlago. Kdor je imel podlago v toplih barvah, je nanjo prilepil metulje hladnih barv, in obratno.

Ažbe

Anej

Tilen

Leo

Ajda

Mentorice: Barbara Širaj, Martina Ivančič in študentka Urška Doles


14

šola

junij 2017

Eko besede

Na letošnjem razpisu haikuja tolminske osnovne šole so nastali zanimivi zapisi, kaj so eko besede. Eko besed e so prism uknjene in vedno čve smešne, kačijo o od padkih na eko besede Z emlji, zato tudi sm rdijo. Leonard Bajželj, 6. r.

lo hude. Strupene živali so ze , ih Če ne zbežiš od nj si v hudih težavah. Maliq Gashi, 8. r.

prijazna je čista in veku, a d e s e b Eko v člo po mesto in najde le o umazane. de s grde bese r. tihar, 8. Aljoša In

tmi,

Svet onesnažujemo ne samo s sme ampak tudi s kletvicami, ki ljudi užalijo.

Ko beseda se onesnaži, vložimo veto in beseda se reciklira. Jakob Šega, 8. r.

Ljubezni se ne da re ciklirati, ko je enkrat uničena . Jaka Kraševec, 8. r.

Eko krava pije vodo, voda ni eko, tudi krava ne. Anže Pakiž, 8. r.

i na zemlji, Ne maram smet i na jeziku, ne maram smet vi svoje. vsak naj pospra č, 8. r. Nuša Kocjanči

Manca Milavec, 8. r. Mentorica: Martina Kočevar

Čisti zobki – lep nasmeh Letos smo v tekmovanju za čiste zobe največ točk dosegli v drugem razredu. Tisti najbolj skrbni pri umivanju smo imeli celo leto čiste in bleščeče zobe. Za nagrado smo se skupaj z izvajalko zobozdravstvene preventive, Tjašo Samsa, odpravili v Ljubljano. V dvorani Tivoli so podelili nagrade za najčistejše zobe. Predstavila se nam je akrobatska skupina, kmalu pa smo lahko zaplesali s skupino Čuki. Odločili smo se, da si bomo še naprej redno umivali zobe. Splača se. Učiteljica Petja Ilejšič

Drugošolci v učilnici v naravi

Z lepim nasmehom v Tivoliju


šola

junij 2017

Bili smo pridni! … če verjamete v pravljice. Tako se od nas v tem šolskem letu poslavlja letošnja generacija devetarjev: Polona Bačnik, Neža Drobnič, Maša Hiti, Žiga Knavs, Katarina Marolt, Benjamin Modic, Monika Mulc, Lenart Ponikvar, Žan Rigler, Špela Zakrajšek in Maj Zidar. Res so bili pridni: dobrovoljni, iskreni, prijazni, vodljivi in zelo praktični. Skozi leta šolanja so se dokazali kot dobri, radovedni učenci, pripravljeni sprejemati nova znanja in izzive. Na dnevih dejavnosti so se izkazali kot lesarji, modelarji, dekleta pa so se z veseljem učila vesti, mesiti kruh … Radi so se smejali. Znali so uživati v šolskem vsakdanu, se zabavati pri športnih dejavnostih, pridno sodelovati na šolskih prireditvah. Tudi doma ne stojijo križem rok – spoznajo se na kmetijstvo, trak-

torje, gozdarjenje, znajo kuhati in peči, pospravljati, vrtnariti … Lepe načrte imajo za prihodnost! Izbrali so si poklice, ki jih veselijo. Prepričana sem, da se bodo potrudili, da izobraževanje uspešno zaključijo. Ob koncu šolanja na osnovni šoli jim želim, da bi se v belem svetu dobro znašli, poiskali svoje mesto pod soncem in uresničili sanje ter cilje. Zahvaljujem se jim za prijazne trenutke in spoštljiv odnos. Hvala tudi staršem za korektno sodelovanje in podporo. Srečno! Razredničarka Grozdana Gornik

15

Hotel za žuželke Koristne žuželke so tiste, ki uničijo večino škodljivih žuželk za naše rastline in tako poskrbijo za naravno ravnotežje v vrtovih. Starih dreves in grmov, ki so primerna mesta za odlaganje jajčec, v mnogih vrtovih ni več, zaradi tega so koristne žuželke ogrožene. Kdo bo obiskal naš hotel? Pikapolonice – koristne so, ker jedo listne uši. Divje čebele – pomembni opraševalci sadnih dreves. Čmrlji – letijo tudi do 18 ur dnevno, v našem hotelu se bodo lahko odpočili. Strigalice – so vsejedi, na dan pojedo tudi do 120 uši. Tenčičarice – pojedo večino insektov, ki izsesavajo zdrave rastline. Hotel je postavljen v bližini visokih gred ob šoli, kjer si ga lahko pobližje pogledate. Predlagamo, da posebej pozorno opazujete njegove obiskovalce. Mi smo v tehnični delavnici že opazili prvega priseljenca – mravljo. Najbrž smo jo s storži prinesli iz gozda. Učenci 7. razreda in mentorica Anica Zabukovec

Na zaključnem izletu v Bohinju

Kolesarski izpit v 5. razredu Sodelovanje v prometu zahteva od vsakega udeleženca veliko prometnega znanja. Nepozorni vozniki ali pešci predstavljajo na cestišču veliko nevarnost. Kolesar je zelo ranljiv udeleženec v prometu. Otrok mora poznati skoraj vsa prometna pravila, kajti vsaka napaka je lahko zanj usodna. Zelo pomemben člen v vzgoji in izobraževanju otrok za samostojno vožnjo so vzorniki. V tej otrokovi starosti so to največkrat straši in stari starši, pa tudi drugi. Poskrbimo za dober vzgled! Na kolesarski izpit so se učenci pripravljali celo šolsko leto. Najprej so opravili teoretični del izpita na računalniku, potem smo vadili na poligonu in na prometnih cestah. Praktični del izpita so opravljali pred komisijo, v kateri so bili policist in člana Združenja šoferjev. Pred izpitom so opravili zahteven tehnični pregled koles. Izpitna vožnja je potekala od šole do drugega vodnjaka in nazaj. Upoštevali

so vsa pravila v zelo zahtevnem križišču sredi Nove vasi. Vsi učenci so naredili kolesarski izpit in bili pohvaljeni za dobro vožnjo, na kar sem zelo ponosna. Učenci so zadovoljni, da jim je uspelo prvič, postali so samostojni kolesarji. V svojem imenu in imenu učencev se zahvaljujem Občini Bloke za lepe in varne čelade. Vsem učencem čestitam za opravljen teoretični in praktični del kolesarskega izpita in želim srečno vožnjo. Razredničarka Pavla Ponikvar

Matic Drobnič, Jaka Hiti, Blaž Šarc in Luka Koren. Sodelovala sta tudi Martin Kraševec in Lovro Pintar.


16

šola | študent naj bo

junij 2017

Zborovski BUM Mladinski pevski zbor naše šole je v torek, 13. 6. 2017, sodeloval na množičnem pevskem dogodku Zborovski BUM v Mariboru. Mladinski pevski zbori iz vse Slovenije so na stadionu Ljudski vrt sestavili združeni pevski zbor, ki je štel več kot 5000 pevcev. Ob spremljavi simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko priznanega dirigenta Simona Krečiča so pevci zapeli zahteven program pesmi iz opernega repertoarja. Za posebno navdušenje pevske množice sta poskrbela mlada gosta,

ki ustvarjata pod imenom Wildart. Dogodek je s svojo prisotnostjo počastil tudi predsednik Borut Pahor. Ob koncu dogodka, ko se je naš mladinski zbor postavil za spominsko sliko, je predsednik presenetil tudi nas in se slikal z nami. Množični pevski dogodek bo 25. junija predvajan na 1. programu Televizije Slovenija v popoldanskem času. Irena Cundrič Iskra

Anita Kraševec Anita je 23. maja 2016, le 19 dni po rojstvu najmlajšega sina, z uspešnim zagovorom diplomske naloge z naslovom Idejna zasnova za nov proizvod: Literarni tematski park Martin Krpan pridobila naziv diplomirana organizatorka v turizmu, smer hotelirstvo. Zasluženo diplomo pa je prejela na podelitvi letošnjega aprila. “Od kje ste pa vi?” je vprašal predsednik.

“Z Blok!”

Učenci tretjega razreda pripravljeni na vroče poletne počitnice V dnevih med veliko nočjo in prvomajskimi počitnicami so učenci 3. razreda imeli 20-urni plavalni tečaj v bazenu Zapolje pri Logatcu. Ob njih so 10-urni prilagoditveni tečaj obiskovali še najstarejši otroci iz vrtca in pa učenci 1. razreda. Cilj tečaja za otroke iz vrtca je bil prilagajanje na vodo. To so uspešno opravili, nekaj otrok je celo preplavalo nekaj metrov. Želja in cilj učencev 1. razreda pa sta bila preplavati 8 metrov in več. Tudi oni so bili uspešni in večina je ta cilj presegla. Za učence tretjega razreda pa je letvica znanja postavljena precej višje. Vsi naj bi preplavali vsaj 25 metrov. Letošnja generacija je bila zelo zavzeta za delo in vsi učenci so ta cilj močno presegli. Vsi so postali plavalci, preplavali so več kot 50 metrov, s skokom v vodo. 10 učencev je plavalo v globoki vodi neprekinjeno 10 minut in vseh teh 10 učencev plava tri plavalne tehnike (prsno, prsni kravl in hrbt-

no). Osem učencev je osvojilo srebrnega delfina (ob desetminutnem plavanju še plavanje 50 metrov kravl s skokom na glavo, hitreje od 90 sekund). Eni učenki pa je uspelo osvojiti zlatega delfina, preplavala je 150 metrov mešano (prsno, hrbtno in kravl) hitreje kot 4 minute in 10 sekund. Vsi si za prizadevnost, resno delo in uspeh zaslužijo pohvale. Z učenci so se ves čas trudili vzgojiteljici Iza Pintar in Lara Markovič, učiteljice Ksenija Brus, Ester Palinkaš, Martina Ivančič, Helena Šivec ter učitelj Nace Farkaš. Zdaj lahko učencem zaželimo lepe počitnice s toplim vremenom in veliko plavanja, da bodo svoje znanje še utrdili in postali še boljši plavalci. Plavanja se lahko naučimo le s plavanjem. Vsem skupaj želim toplo jezero in morje ter veliko plavalnih dni. Nace Farkaš

Že od malih nog je fascinirana nad poslovanjem hotelov. Zelo dobro se spominja svojega prvega dopustovanja v hotelu Bernardin leta 1992, kjer je z velikim zanimanjem opazovala ves vrvež in dogajanje v hotelu. Za študij turizma se je odločila tudi zato, ker je videla v poklicu prihodnost. Ob tej priložnosti se Anita najlepše zahvaljuje gospe ravnateljici Mileni Mišič in vsem staršem, ki so z odgovori na anketni vprašalnik, ki so ga prejeli po elektronski pošti, pomagali opraviti raziskovalni del diplomske naloge. Med študijem si je nabrala tudi številne izkušnje ter nova znanja na področju tujih jezikov, iz predmetov poslovanja nastanitvenih obratov ter poslovanja prehrambenih podjetij. Opravila je Erasmus prakso v Berlinu, delala je v mestu Leicester v Angliji in opravila šolo The English for Speakers of Other Languages. Službo si namerava poiskati v bližnjih regijah. Iskrene čestitke! Alenka P. Gornik


društvene strani

junij 2017

17

Svetovni dan voda – pohod ob potoku Kozmanjka V počastitev svetovnega dneva voda je Društvo Voda tudi letos (v soboto, 25. marca) organiziralo pohod, na katerem smo se od blizu spoznali s potokom Kozmanjka in se sprehodili do vasi Kotel. Svetovni dan voda vsako leto obeležujemo 22. marca. Tema leta 2017 so odpadne vode. Nosilna misel je namenjena ozaveščanju glede zmanjšanja odpadnih voda in njihovi ponovni uporabi. Trajnostni razvojni cilj je »do leta 2030 izboljšati kakovost vode z zmanjšanjem onesnaževanja, preprečevanjem odmetavanja odpadkov ter omejitvijo izpustov nevarnih kemikalij in drugih snovi, prepolovitvijo deleža neprečiščenih odpadnih voda ter precejšnjim povečanjem recikliranja in varne ponovne uporabe na svetovni ravni« (iz objave z naslovom »22. marec – Svetovni dan voda 2017: Ne uničujmo voda«, ki je dostopna na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http:// www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/7427/). Društvo Voda je tudi letos ob prazniku vode organiziralo pohod, kjer smo se sprehodili ob potoku Kozmanjka, se podučili, da je nekoč obstajala tudi vas Kozmanjka, in se tudi podali do skrite in idilične vasice Kotel.

Iz Brloga smo se po isti gozdni poti vrnili nazaj in pot nadaljevali po utrjeni makadamski poti, ki pripelje naravnost do vasi Kotel. V vasi Kotel nas je sprejelo pisno opozorilo, da se nahajamo na območju medveda. Vas se namreč nahaja na samotnem kraju in jo z vseh strani obdaja gozd. Zaradi tega je bila v preteklosti težko dostopna, zlasti v hudih bloških zimah. To lepo ponazarja podatek, da je v primeru nujnih zdravstvenih zadev rešilec lahko prišel le do vasi Runarsko, do tam pa so se zdravstvene pomoči potrebni morali znajti. Vas Kotel je zanimiva še zato, ker formalno spada pod občino Sodražico, pošta pa je še vedno Nova vas, pokrivajo pa jo tudi novski gasilci. Iz pre-

Kotel

Izhodišče za pohod je bila vas Mramorovo pri Lužarjih. Od tukaj smo se najprej po gozdni poti navzdol sprehodili do kraja, kjer je nekoč stala vas Kozmanjka. Ob poti do nekdanje vasi nas je spremljal potok Kozmanjka, po katerem je vas tudi dobila ime. Ob potoku, na drugi strani območja, kjer je prej stala vas Kozmanjka, sedaj stojijo tri hiše, ki spadajo pod naselje Brlog. Potok Kozmanjka izvira na vzhodnem robu Bloške planote nad zaselkom Brlog in teče po dolini do vasi Podstrmec, pri vasi Karlovica pa se steka v Veliki graben. Na območju nekdanje vasi Kozmanjka so stale tri hiše: pri »ta gornjih« so se pisali Žnidaršič in so imeli mlin, ki je z mletjem žita oskrboval bližnje vasi z Blok, pri »ta srednjih« so se pisali Perušček, pri »ta spodnjih« pa Debevc. Zadnja prebivalca te vasi sta bila Neža in France Žnidaršič. Nenavadno ime Kozmanjka naj bi izhajalo ravno iz besedne zveze »ko zmanjka«, npr. ko pri hiši zmanjka moke. Z odhodom zadnjih prebivalcev vasi je vas Kozmanjka prenehala obstajati.

Kozmanjka

teklosti se bo marsikdo tudi spomnil, da so otroci iz Kotla peš hodili v osnovno šolo v Novi vasi. Prelepa vasica Mramorovo pri Lužarjih je odlično izhodišče za kar nekaj lepih sprehodov oz. pohodov v naravo in do okoliških vasi. Gozdna pot do vasi Brlog je v določenih delih precej strma. Pot do vasi Kotel je makadamska, vendar lepo vzdrževana in v glavnem položna, kar pomeni, da je primerna tudi za družine z majhnimi otroki. A. Hostnik, Društvo Voda Foto: Arhiv Društvo voda


18

društvene strani

junij 2017

Pohod po Krpanovi poti Turistično društvo Bloke je letos že sedemnajstič organiziralo Pohod po Krpanovi poti. Že nekaj let nimamo prave sreče z vremenom, vendar se je kljub temu pohoda udeležilo več kot 500 registriranih pohodnikov. V oblačnem jutru so se pohodniki počasi zbirali pri Bloškem jezeru, kjer je bil začetek pohoda, in razglabljali o vremenskih pogojih in vremenu po Sloveniji. Navkljub rahlemu rosenju so se podali na pohod, na poti pa jih je čakalo neprijetno presenečenje, saj so vandali premaknili in prebarvali nekaj oznak in s tem kakšnih sto pohodnikov usmerili po napačni poti v Iško. Ko smo dobili informacije o premaknjenih oznakah, smo hitro intervenirali, da se pohodniki ne bi izgubili. Letošnja novost je bil kip Martina Krpana pri Sveti Trojici, ki pozdravlja pohodnike. Izdelal ga je slikar Mišo Strman. Večina pohodnikov je bila zelo zadovoljna z organizacijo. Še posebej so pohvalili okrepčevalnice, tako na Štorovem, kjer so čebelarji ponujali medenjake in tople napitke, kot pri Bočku, kjer je Milena Zakrajšek poskrbela, da pohodnikom ni zmanjkalo energije do cilja pri Bloškem jezeru. Na cilju so pohodniki dobili še malico, za katero je poskrbelo podjetje Hija d.o.o. Kljub slabemu vremenu na začetku se je popoldne vreme zjasnilo in marsikateri pohodnik je ostal na jezeru do poznih popoldanskih ur. Zapisal: Matej Pakiž Foto: Stane Jakopin

Skupina pohodnikov nad vasjo Ravnik

Telekom Slovenije d.d.

Ob nevihtah priporočamo izklop komunikacijskih naprav iz električnega omrežja V prihajajočih toplih dneh se pogosteje kot sicer pojavljajo nevihte z udari strele, zaradi katerih lahko prihaja tudi do poškodb elektronskih naprav, ki so priključene na električno napetost. Da bi se v čim večji meri izognili poškodbam komunikacijskih naprav, uporabnikom priporočamo, da ob nevihti z električnega in komunikacijskega omrežja izklopijo vse komunikacijske naprave, kot so modem, računalnik, televizija … Prav tako priporočamo, da navedene naprave z omrežja izklopijo pred odhodom na dopust. Na ta način lahko namreč preprečijo marsikatero okvaro elektronske naprave, do katere bi lahko prišlo zaradi udara strele. S tem, ko boste ob nevihti z omrežja izklo-

Obvestilo Center za socialno delo Cerknica se seli na novo lokacijo! Center za socialno delo (CSD) Cerknica se bo 16. 6. 2017 iz lokacije na Partizanski cesti 2/a preselil v prostore na Cesto 4. maja 24, v stavbo Upravne enote, poleg Okrajnega sodišča v Cerknici. Svoje prostore bo imel v drugem nadstropju stavbe. Novi prostori bodo predvsem dostopnejši in prijaznejši uporabnikom.

pili televizijo, vaših priljubljenih oddaj ne boste zamudili. Storitev Ogled nazaj do 7 dni, ki je na voljo naročnikom televizije Telekoma Slovenije, vam omogoča, da si oddaje ogledate tudi kasneje. Bernarda Boh Odnosi z javnostmi

Zaposleni na centru se bodo potrudili, da bo selitev iz starih prostorov na Partizanski cesti 2/a čim manj moteča za prebivalce občin Cerknica, Loška dolina in Bloke. Že vnaprej se vam zahvaljujejo za razumevanje. Nina Bavdek, direktorica


društvene strani

junij 2017

19

Kdor visoko leta, je pilot Na belo nedeljo sem povabila več gostov z namenom, da začnemo z obeležitvijo 250 let od rojstva prvega slovenskega balonarja, Gregorja Kraškoviča. Za začetek so nam ljudski pevci Jezerci z Dolenjega Jezera zapeli pesem, ki je nastala v moji rojstni vasi, Žerovnici. Tine Schein pa je predstavil dvatisočletno zgodovino Cerkniškega jezera. Zgodovino družinskih odnosov nam je na slikovit način podala prodorna pisateljica Milena Miklavčič, refleksoterapevtka Tamara Zrim nas je poleg hvale o lepoti Bloške planote spomnila še na našo notranjo lepoto, s katero lahko gradimo lepe sosedske odnose. K vsej tej intimi se je pridružil prof. Ivan Zupanc z igranjem na dunajske citre. Dr. Stanislav Južnič, slovensko-ameriški fizik in zgodovinar znanosti, nam je v krajšem poljudnem predavanju predstavil rojaka Gregorja Kraškoviča doma s Studenca na Blokah, ki je prvi Slovenec, ki je zapisal o letalstvu in poletel z balonom. O pomembnem sorodniku nam je spregovorila tudi Ika Bartol. Celotno predavanje bomo ponovili drugo leto, na svečnico.

Začetek spominjanja 250-letnice rojstva Gregorja Kraškoviča kar nekaj skladb, napisanih v narečju. Lani predstavljen tematski valček Frigarji je še dodatno »povedal,« da so Bloke zibelka jadralnega letalstva.

ebnih znamk in razglednic. Za to priložnost sem naročila priložnostni poštni žig, ki je bil uporabljen na dislocirani enoti pošte in še 15 dni na naši pošti.

Da na mladih svet stoji, smo se lahko prepričali, ko nam je petošolec Nik Premerl na zanimiv način predstavil zgodovino letalstva v Sloveniji in začetke na Blokah.

Življenjske resnice v pesmi in besedi nam je v narečju iz tolminskega konca natrosil Jani Kutin iz zasedbe Duo Bakalina, harmonikaš Benjamin Švab z Unca je pa naše druženje zaključil s Slakovimi vižami.

O odkritju spominske plošče, mini balonarskem festivalu, ponovitvah predavanj vas bom seznanjala na forumu Modelarji.com Jadralna šola Bloke. Vljudno vabljeni!

Trio Bloški odmev je poskrbel za ozvočenje in glasbo z bloško govorico, saj je Jože Rot avtor

V avli pod knjižnico je bila na ogled filatelistična razstava z možnostjo nakupa os-

Martina Hribar Foto: Arhiv Martina Hribar

Prvo sveto obhajilo V soboto 14. maja so otroci 2. razreda obhajali prvo sveto obhajilo. Gospod župnik Anton Marinko je otroke nagovoril z zgodbico o dveh volkovih. Prvi je bil dober, ljubezniv in prijazen, drugi pa nesramen in žaljiv. Gospod župnik je otroke vprašal, kateri volk v zgodbici zmaga. In otroci so odgovorili, da tisti, ki ga najbolj hranimo. Če hranimo nesramnega volka, bo ta še bolj rasel v sovražnega, nesramnega in hudobnega volka, ki bo delal drugim same slabe reči. Če pa hranimo dobrega, bo ta zrasel v še boljšega, prijaznega, polnega dobrote in bo tako tudi pomagal drugim. Ta zgodba naj nagovori tudi vse nas. Katerega volka bomo hranili mi? Nadja Govednik Prvoobhajanci pri Fari

Foto: Marko Burger


20

društvene strani

junij 2017

Zaključni, praznični, tudi gala imenovani ples Društva upokojencev Martin Krpan – Bloke je izzvenel 2. junija letos v gostišču Jamarski dom na Gorjuši

Še na mnoga zdrava leta, večno mladi Bločani!

Z ogledom Železne jame na Gorjuši, nedaleč od Domžal, blizu Doba, v neposredni bližini gradu Krumperk, Slovencem bolj znanega po konjerejskem središču, manj pa po herojstvu tamkajšnjega nekdanjega graščaka viteza Adama Ravbarja, zmagovalca v bitki s Turki pri Sisku davnega leta 1593, se je ob zaključku letošnje sezone kar 60 članov in članic plesne rekreacije Društva upokojencev Martin Krpan – Bloke predstavilo s svojim plesnim programom še v gostišču Jamarski dom v neposredni bližini jame. Združiti prijetno s koristnim je bilo vodilo organizatorjev tega zaključnega prazničnega plesa. To pa jim je v celoti nadvse uspelo, za kar velja še posebna zahvala vodji plesne rekreacije na Blokah Ireni Elsner in Ivanu Korelcu, ki sta družno s predsednikom DU Tonijem Perčičem in soprogo, tajnico DU, Silvo udejanjila sleherno podrobnost zaključnega prazničnega plesa na Gorjuši. Če bodo imeli organizatorji letošnjega Mihaelovega sejma na Blokah vsaj kanček sreče, bomo večno mlade Bločane in Bločanke

videli nastopati pred domačim občinstvom še v Novi vasi.

Od koračnice do … Ivan Korelc in Irena Elsner sta z otvoritvenim plesom, s koračnico, povabila k sodelovanju še ostale člane te velike druščine, katerih člani in članice so se predstavili v bogatem plesnem programu še v spoznavnem plesu, angleškem valčku, krožni polki, foxtrotu, verižnem valčku, skupinskim plesu in še v marsičem, zaključili pa s plesom

Angeli živijo.

Jenka iz Ljubljane.

Vsi nastopajoči so veliko truda vložili v pesmi in plese, dokazali svoj občutek pripadnosti svoji plesni skupini in soustvarjali ter utrjevali prijateljska druženja in vzdušje, ki je v tako veliki skupini ljudi nujno potrebno, sta še posebej poudarila Irena in Ivan, voditelja, ustvarjalca, trenerja in gonilni sili plesne rekreacije na Blokah, ki z dušo in srcem na Blokah nadaljujeta delo legendarnega plesnega mojstra gospoda

Posebni občutek spoštovanja članstva za njihovo delo pa so občutili prav vsi med častnimi gosti, z Lojzetom in Ireno Mazijevo ter Slavko Zakrajškovo na čelu. Organizatorji pa so se v sklepnem delu programa še posebej zahvalili vsem plesnim parom in sodelujočim. Na zdravje in dobro počutje večno mladim sem nazdravil, fotografiral in napisal: TONE URBAS

Za izjemno organizacijo in dobro počutje ter izredno izvedbo so se še posebej potrudili Irena Elsner, Ivan Korelc, Toni in Silva Perčič in vsi člani plesne rekreacije.

Organizatorja prazničnega plesa, neumorna Irena Elsner in Ivan Korelc, sta se dela pri organizaciji in izvedbi lotila resno. Kaj resno, profesionalno, kot se za ta dva plesna mojstra spodobi. Pozabila nista niti na zloženko, ki je s pestrim programom napovedovala zanimiv kulturni plesni program in slehernega pričakala ob pogrinjku na mizi.

Gostišče Jamarski dom na Gorjuši je vse zdrave in večno mlade Bločane in Bločanke presenetilo z izjemnim okoljem, dobro postrežbo in še boljšo pripravo okusne hrane. Za uvod v prijetno razpoloženje je poskrbel ansambel Gorenjski planšarji pod vodstvom Lojzeta Dežmana s pevko Majdo.

Jana in Janez Slavec. Pravijo, da še ni umetnik, kdor ustvari svet. Kajti le umetnik je tisti, ki ustvari stanje, v katerem je svet. In prav s tem umetniškim poslanstvom se je v lanskem decembru predstavila Jana v samostojni razstavi svojih del. Umetniki Janinega kova pa se mi zdijo kot visoka drevesa vrh Slivnice, kjer jih božajo nežne roke usode: viharji in nevihte. To sta zakonca v svojem nastopu v romantični rumbi tudi nazorno pokazala.


društvene strani

junij 2017

21

Novembra lani so bili v dvorani nad knjižnico v Novi vasi storjeni prvi koraki članov in članic medgeneracijske plesne rekreacije DU Martin Krpan. Le 17 parov je bilo na začetku. Kaj kmalu so se jim pridružili tudi mlajši in za nastop na Gorjuši jih je pripotovalo kar 60. Prvi petkov dan letošnjega junija so preživeli prijetno.

Vsak izmed nas je kapljica človeštva In vendar ni še tako majhne kapljice, da se zaradi nje ne bi povečal ocean, pišem v prispodobi o članih DU Martin Krpan, ki vsak po svojih najboljših močeh prispevajo svoj delež k bogati vsebini društva.

Bojan Jerič: “V tej družbi se zelo dobro počutim in mislim, da se tudi ostali!”

Zora Obreza: “So trenutki, ko smo srečni, so ure, ko smo zadovoljni in dnevi, ki jih pač moramo živeti … S pesmijo in plesom, lahko mi verjamete, je še veliko lepše.”

Rado Ponikvar: “Zares mi ni žal za nobeno uro, ki jo namenjam društvu, plesu in sebi.”

Viktor Jerič: “Veliko si upa, kdor upa na lepši jutrišnji dan! Jaz vedno upam, pa še pojem in plešem rad!”


22

svet in ljudje

junij 2017

Zdravje v občini Bloke v letu 2017 Prikaz Zdravje v občini 2017 je namenjen pregledu ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprecjem. Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, pomembno vpliva na njihovo zdravje. S prikazom zdravstvenega stanja želimo spodbuditi deležnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev. Podatke za vse slovenske občine, dodatne grafične prikaze in denicije kazalnikov najdete na spletni strani http://obcine.nijz.si. Več podatkov o zdravju pa lahko najdete na spletni strani https://podatki.nijz.si. Odstotek kadilcev je višji med moškimi kot ženskami, višji pa je tudi med prebivalci z nižjim socialno-ekonomskim položajem. V zadnjem obdobju se odstotek kadilcev med odraslimi ni spremenil, pomembno pa se je zmanjšalo povprečno število pokajenih cigaret na dan med rednimi kadilci. Kaditi začnejo otroci, najstniki in mladi odrasli

Nekaj dejstev o zdravju v občini

omejevanju uporabe tobaka in pov-

Zdravstveno stanje in umrljivost: • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 15,6 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,5 dni. • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen prav tako. • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 0,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,0. To je občina z najnižjo vrednostjo v Sloveniji. • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 10,9 na 1000, v Sloveniji pa 6,3. • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji* od slovenskega povprečja. • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 75 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 21.

ezanih izdelkov

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva • Telesni fitnes otrok je bil višji od slovenskega povprečja. • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportih nezgodah je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6. • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja. • Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 62,6 %, v Sloveniji pa 59,7 %. • Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 69,9 %, v Sloveniji pa 71,5 %.

Slovenija je sprejela nov zakon o

Kajenje tobaka povzroča številne vrste raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter številne druge bolezni — sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije in še številne druge. Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umreta dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja, mnoga leta pred smrtjo pa preživijo z zelo slabo kakovostjo življenja. V Sloveniji zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, vsako leto umre 3.600 prebivalcev. Številne smrti so prezgodnje, umirajo ljudje v aktivnih dobi – vsako sedmo smrt med 30—44 letom pripisujemo kajenju tobaka, med 45—59 letom pa vsako tretjo. Kajenje tobaka je povezano tudi z visokimi stroški, tako za posameznika kot družbo. Vsaka 5. smrt zaradi raka je posledica raka pljuč, ta je v skoraj 90 % posledica kajenja tobaka. Leta 2015 je zaradi raka pljuč in dihalnih poti umrlo 1195 prebivalcev Slovenije, od tega 839 moških. Med odraslimi prebivalci Slovenije kadi približno vsak četrti

V Sloveniji je približno dve tretjini prebivalcev starih 35—44 let, ki so kadarkoli kadili, prvič kadilo že pred polnoletnostjo, 95 % pri 21. letih ali manj in 99 % pri 25. letih ali manj. Med všolanimi 15-letniki je 40 % takih, ki so že kdaj kadili, vsaj enkrat na teden ali pogosteje jih kadi približno 13 %, od teh večina kadi vsak dan. Med všolanimi mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let, se je v zadnjem obdobju razširjenost kajenja pomembno zmanjšala. V veljavo stopa nov Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov Prvi ukrepi iz novega zakona, ki je bil sprejet v februarju 2017, so/bodo začeli veljati marca in maja 2017, zadnji v 2020. Cilj zakona je predvsem preprečiti začetek in nadaljevaje kajenja med otroci, najstniki in mladimi, pa tudi spodbuditi opuščanje kajenja med kadilci. Zakon predstavlja celovit program sodobnih in učinkovitih ukrepov, med katerimi so enotna embalaža, popolna prepoved oglaševanja, promocije in razstavljanja tobačnih izdelkov, dovoljenja za prodajo tobačnih izdelkov, velika slikovno-besedilna zdravstvena opozorila, prepoved značilnih arom, strožje kaznovanje kršitev in izenačitev elektronskih cigaret s tobačnimi izdelki pri oglaševanju, uporabi v prostorih, kjer je prepovedano kajenje, in pri prepovedi prodaje mladoletnim. Naše vsakodnevno okolje s tem zakonom sprem-


svet in ljudje

junij 2017 injamo iz okolja, polnega spodbud za kajenje, v okolje, ki bolj spodbuja nekajenje. To so pomembni koraki k zmanjšanju posledic kajenja, vendar bodo v prihodnosti potrebni še dodatni ukrepi za zmanjšanje cenovne dostopnosti tobačnih izdelkov in ukrepi za omejitev števila, vrst in lokacije prodajnih mest tobačnih izdelkov.

Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli starostnem obdobju

Največje koristi za zdravje posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom starosti. Okoli 70 % kadilcev navaja, da si želijo opustiti kajenje. V Sloveniji obstaja več vrst pomoči pri opuščanju kajenja, med katerimi lahko kadilec izbere tisto, ki mu najbolj ustreza. Med brezplačnim vrstami pomoči je svetovalni telefon na številki 080 27 77, kjer lahko klicalci poleg različnih informacij dobijo tudi podporo v času opuščanja kajenja in vzdrževanja abstinence. Brezplačni so tudi programi opuščanja kajenja (individualno svetovanje ali skupinski programi), ki potekajo v zdravstveno-vzgojnih centrih v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Plačljivi vrsti pomoči pri opuščanju kajenja sta nikotinsko nadomestno zdravljenje (žvečilke, obliži) in zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Občina lahko pomembno prispeva k zmanjševanju kajenja med občani, med drugim z ozaveščanjem, spodbujanem izvajanja preventivnih programov v šolskem, zdravstvenem in drugih okoljih, s spodbujanjem opuščanja kajenja in širjenjem informacij o dostopnih programih opuščanja v občini ter z ukrepi za čim boljše spoštovanje zakonodajnih ukrepov.

Alkohol in duševno zdravje Svetovna zdravstvena organizacija uvršča tvegano in škodljivo pitje alkohola med najpomembnejše dejavnike tveganja za breme bolezni in prezgodnjo umrljivost ter povezuje škodljivo rabo alkohola z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Izpostavljenost alkoholu, predvsem čezmerno pitje alkohola, predstavlja tveganje za nas-

tanek nekaterih vrst rakavih obolenj. V obdobju 2011–2015 smo imeli v Sloveniji zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov 4361 smrti, od tega 3417 moških in 944 žensk, poleg tega pa še številne primere rakavih obolenj, smrti zaradi vožnje pod vplivom alkohola, samomore in umore v povezavi z alkoholom ipd., kjer je alkohol le eden od dejavnikov tveganja za bolezen ali smrt. Škodljivo rabo alkohola strokovnjaki povezujejo z različnimi duševnimi motnjami Alkohol ima pomembno vlogo tudi pri nasilju in samomorih. Hospitalizacije zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola predstavljajo 68,3 % vseh hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov. Čeprav stopnja hospitalizacij z leti upada, to še ne pomeni, da je tovrstne problematike manj. Vse te smrti in vzroke za bolnišnična zdravljenja, ki bolj prizadenejo moške, bi lahko v celoti preprosto preprečili že samo s pitjem alkohola v mejah relativno manj tveganega pitja ali abstinenco. Alkohol ima toksičen učinek na centralni živčni sistem v vseh obdobjih našega življenja. Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko pri otroku povzroča tudi duševno manjrazvitost, pri odrasli osebi pa dolgoročno lahko vodi v demenco. Možgani otrok in mladostnikov so občutljivejši za škodo, ki nastane zaradi izpostavljenosti alkoholu v primerjavi z odraslimi, ker so v procesu razvoja in dozorevanja. Ponavljajoča škodljiva raba alkohola vodi v sindrom odvisnosti od alkohola ali zasvojenost, ta proces se pogosto začne že v otroštvu in mladostništvu. Omejevanje dostopa do alkohola zaščiti otroke in mladostnike Pritisk vrstnikov v družbi, ki je permisivna do opijanja v javnosti in ga celo spodbuja, ustvarja razmere za zgodnje prve stike z alko-

23

holom in pogostejše opijanje med mladostniki. Zgodnejše uživanje alkohola predstavlja večje tveganje za težave kasneje v življenju ali drugače povedano bolj zgoden je stik z alkoholom, večje je tveganje za zasvojenost in druge duševne težave. Omejevanje dostopa omogoča otrokom varnejše okolje in jih uči, da alkohol v otroštvu in mladostništvu ni primeren niti potreben. Kljub zakonski prepovedi prodaje in strežbe alkohola mladoletnim jim je ta prepogosto dostopen brez težav na nekaterih prodajnih mestih ali pri prijateljih in doma. Izrazito problematično je oglaševanje in prikrito oglaševanje alkoholnih pijač, ki je namenjeno prav mladim kot tarčni skupini potencialnih novih kupcev in pivcev alkoholnih pijač, še posebej npr. v bližini šol ali na dogodkih in prireditvah, ki so namenjene mladim. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča dokazano učinkovite ukrepe alkoholne politike. V sprejemanju teh Slovenija zaostaja za najnaprednejšimi državami v Evropi, medtem ko je po obsegu posledic zaradi škodljive rabe alkohola v samem evropskem vrhu. Ob tem slovenska javnost v velikem deležu podpira priporočene ukrepe. • 93 % podpira prepoved nakupa in pitja alkoholnih pijač pred 18. letom starosti, • 90 % podpira obstoječo prepoved prodaje in ponudbe alkohola mladoletnim in opitim ter prepoved ponudbe in prodaje alkohola npr. v šolah, med športnimi prireditvami in na delovnem mestu, • 80 % podpira ukrep, da mora biti v prodaji vsaj polovica brezalkoholnih pijač, ki stanejo enako ali manj kot alkoholne pijače, • 79 % podpira uvedbo licenc za prodajo alkohola, • 77 % podpira ukrep 0,0 za vse voznike, • 75 % podpira prepoved opijanja na javnih površinah, • 62 % podpira določitev minimalne cene alkohola, • 61 % podpira zvišanje cen alkohola, • 57 % podpira popolno prepoved oglaševanja alkoholnih pijač.


24

svet in ljudje

junij 2017


svet in ljudje

junij 2017

Pozdrav poletju

Športno društvo Studenec na Blokah je v soboto 10. 6. 2017 pripravilo prireditev POZDRAV POLETJU, kjer je nastopil DRAŽEN ZEČIČ & grupa BANANA ter PETKOVA PUMPA. Na igrišču na Hribu smo postavili velik šotor, kjer se je zbralo okoli 1500 obiskovalcev. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri pripravi dogodka, se zahvaljujemo za pomoč. Hvala vsem, ki ste se zabavali z nami. ŠD Studenec na Blokah - Alenka Pavčič Foto: arhiv ŠD Studenec

25


26

svet in ljudje

junij 2017

Družinsko potepanje po Južnoafriški republiki

Vedela sva, da gre za eno gospodarsko najrazvitejših afriških držav. Da tu ne bomo potovali po „klasični“ Afriki, ki jo stereotipno poznamo iz različnih dokumentarnih filmov. Vseeno pa si nisva predstavljala, da je tako evropska, da je tako prostrana, da je razvpito zgodovino apartheida se vedno močno čutiti in opažati na vsakem koraku in da so valovi Indijskega oceana tam doli na jugu tako mrzli in gostoljubni večinoma samo do srfarjev. Za razliko od preteklih potovanj je bilo to potovanje prvič v celoti načrtovano vnaprej. Ker sva želela, da skupaj sproščeno preživimo čas ter smo neodvisni od javnega transporta, sva postojanke določila in rezervirala vnaprej, najeti avto pa nam je omogočil, da sva večino prevoženih kilometrov (skupaj okoli 3500 km) prilagodila Sophie-inemu ritmu spanja. V šestih tednih smo preživeli nepozabne počitnice v Cape Townu in njegovi okolici, prevozili znamenito Pot vrtov t. i. Garden Route, ki se razteza vzhodno od Cape Towna vzdolž Indijskega oceana, spremljali življenje nojev na farmah Oudshoorna v polpuščavski notranjosti predela mali Karoo in se na koncu razvajali v vinorodnem zaledju Stellenboscha.

Še pred rojstvom Sophie sem si prisegla, da otrok ne bo ovira pri potepanjih po svetu in tega sva se držala tudi po njenem rojstvu. Ko se je partner odločil, da koristi dva meseca očetovskega dopusta, sva se takoj strinjala, da bo treba iti na pot. In ker je bilo to v času pri nas najbolj temnih in mrzlih mesecev, sva se odločila, da šest tednov zime 2015-16 zamenjamo za poletje na skrajnem jugu afriške celine, v Južnoafriški republiki.

De Hoop – Peščine vse do morja

Cape Town, pristaniško mesto pod Mizasto goro (Table Mountain), nas je s svojo barvitostjo takoj posrkalo vase. Zaznamovala sta ga tako angleška kot nizozemska kolonialna zgodovina. Zloglasni apartheid novodobne zgodovine pa je, žal, dodatno poskrbel za njegovo razdvojenost na bogate – večinoma belske rezidenčne predele, in nepregledna, revna slamovska naselja temnopoltih prebivalcev. Na delih avtoceste, ki pelje skozi revna naselja, so postavljena celo opozorila, da ni priporočljivo ustavljati zaradi možnosti kriminalnih dejanj. Po tednu mestnega vrveža smo potovanje nadaljevali v nacionalnem parku de Hoop na skrajnem jugu dežele. Obmorske peščene sipine ter grmovnata prostranstva so dom mnogovrstnih živali. Opazovali smo opice, eland antilope, zebre, noje, modre žerjave, želve itd. Park ponuja izvrstno lokacijo tudi za opazovanje kitov, za kar pa smo bili, žal, mesec dni prepozni. Priznam, da je bilo bivanje v parku zame precej stresno, saj so me opozorila o prisotnosti štirih zelo strupenih kač spravljala v stalno oprezanje za njimi, a do srečanja z njimi na srečo ni prišlo. V nadaljevanju nas je Garden Route po spokojni oazi de Hoopa predramila s svojim prometnim vrvežem, vegetacijsko raznolikostjo, turističnimi naselji in bučnim valovanjem oceana. Na njej smo preživeli božič in novo leto. Praznike smo si tako kot domačini popestrili s pravim braijem (peko na žaru), ki je v Južnoafriški republiki pravi družbeni fenomen. Ta ‚pravi’ moški priskrbijo za ogromno zalogo lesa, ki ga ljubeče nasekajo na paličice in jih z neverjetno milino ob kozarčkih pivca


svet in ljudje

junij 2017

27

Od leve proti desni: 1. Cape Town; 2. Cape Town z Mizasto goro; 3. Znameniti Chapmans drive; 4. Pingvini v Simonovem zalivu; 5. Na rtu Dobre nade; 6. Pisane kopalne hiške v Simonovem zalivu; dolge ure kurijo, da dobijo ustrezno oglje. Nemalokrat se zgodi, da je žerjavica nared šele sredi noči, ko preostali del družbe obnemore od čakanja in se lačen odpravi spat. No, sami smo ‚brai’ pripravili s kupljenim ogljem, tako da je bilo božično in novoletno kosilo pripravljeno ob času.

Kljub temu, da smo s težkim srcem krenili z obalne ceste, nas za tem notranjost dežele ni pustila ravnodušnih. Vroče, suho in hribovito podeželje področja malega Karoo tradicionalno ponuja odlične pogoje za številne nojeve farme. Mesto Oudshoorn pa velja za njihovo svetovno prestolico. Noji tu sicer niso avtohto-

na živalska vrsta, temveč so jih pred stoletji prinesli iz Avstralije. Takratno povpraševanje evropskih dvornih dam po krasnih peresih za klobuke pa je botrovalu razbohotenju njihovih farm. Dandanes je modna industrija peresa zamenjala za usnje iz nojevih kož.

De Hoop: (od leve proti desni) 1. Modri žerjav; 2. Eland antilopa; 3. Začasni dom v parku; 4. Dovjo zebri


28

svet in ljudje

junij 2017

Iz Garden Route (od leve proti desni) 1. Obala pred Wilderness; 2. Svetilnik na rtu Cape Francis; 3. Nacionalni park Tsitsikama; 4. Igra na nepreglednih peščenih plažah Bivanje v Oudshoornu smo izkoristili tudi za mini safari, kjer smo se iz razdalje nasmihali žirafam, antilopam in bivolom. Nosorog, ki naj bi živel v rezervatu, nam, žal, ni bil naklonjen. Zadnji del poti smo preživeli med vinogradi Stellenboscha, srcu južnoafriške vinarske industrije. Nepregledni vinogradi in posestva s kletmi vabijo na pokušino vin ob različnih

kulinaričnih specialitetah, kar je našemu potovanju vsekakor dodalo piko na i. Pa še to. Najina pupa se je pri svojih enajstih mesecih izkazala za neverjetno trpežno sopotnico. Na kolenih je neustrašno raziskovala okolico in bila vsekakor ključ do hitrejšega stika z domačini. Južnoafričani so izredni ljubitelji otrok. Prav zaradi tega občasno obedovanje v restavracijah ni bilo naporno, kot je

1. Vinorodna okolica Stellenboscha; 2. Piknik s kozarcema rujnega

sicer doma. Sophie se je običajno zelo hitro znašla v rokah strežnega osebja, tako da sva midva naročeno lahko v miru pojedla. Potovanje je našo družinico močno povezalo in nam dokazalo, da je tudi umirjeni, programsko nenatrpani potovalni ritem s kratkohlačniki izredno lepa izkušnja. Tekst in foto: Barbara Favento


junij 2017

svet in ljudje

29

Simona in Luka

Simona Knavs z Radleka in Luka Anzeljc s Studenca sta se poročila na prvo letošnjo majsko soboto, 6. 5. 2017. Datum poroke sta določila decembra. Maj je njun najljubši mesec in kot mesec ljubezni še posebej primeren za izmenjavo poročnih zaobljub. Ker sta oba Bločana, sta se poznala že vrsto let. Družiti sta se pričela pred tremi leti, ko sta na Studencu v okviru Bloške lige v nogometu oba, seveda vsak za svojo ekipo, igrala nogomet. Hitro sta se ujela in kmalu postala par. Luka je v Simoni našel ljubeznivo, delavno in iskreno življenjsko sopotnico, Simona pa v Luku dobrosrčnega, ljubeznivega in ustrežljivega partnerja.

Od vrha navzdol: 1. Mali Karoo; 2. Nojeva farma; 3. Dirty road “prašna pot”; 4. Žirafa; 5. Antilopa

Oba sta si želela poroke, zato odločitev za ta pomemben korak ni bila težka. Z novico sta sorodnike in prijatelje malo presenetila, saj te teme nikoli nista načenjala pred njimi, medsebojni pogovor pa je večkrat nanesel tudi na poročni obred. Poročni dan je bil prelep. Rada

se ga bosta spominjala. Pravita, da poroka zanju vsekakor ni le podpis na list papirja pred matičarjem, ampak verjameta, da nekaj mnogo večjega in večnega. Želela sta si živeti skupaj kot zakonca, ne le kot fant in punca. Civilno sta se poročila na gradu Snežnik, sledila pa je cerkvena poroka na Novi Štifti. Poročno mašo je vodil Blaž Dobravec, ki je bil Lukov sošolec v osnovni šoli, zato je predvsem Luku zelo veliko pomenilo, da je bil na ta dan, ko sta si pred Marijinim oltarjem podelila zakrament svetega zakona, z njima. Ob tej priložnosti se mu še enkrat lepo zahvaljujeta za vso prijaznost in čudovit obred. Simona in Luka sta si dom ustvarila v hiši Lukovih staršev na Studencu. Komaj pa že čakata poletja, ko bosta dobila prvega otročiča – novi vlogi v življenju, in zaživela kot družina. Iskrene čestitke mladoporočencema! Alenka P. Gornik


30

pa še to

junij 2017

Vremenska pratika za poletje Julij – mali srpan bo prijazen mesec. Nekaj težav bomo imeli okrog polne lune (9.), mlaj pa nam bo kot po navadi odnesel nekaj moči. Julij – mali srpan je dobil ime po velikem vojskovodji Juliju Cezarju. Stari Slovani so julij poimenovali tudi sedemnik, žetnjek, pšeničnik, srpan, jakobščlak, šentjakobnik, sredoleten … Napoved: Po nekaj hladnih dneh v začetku meseca se bo zjasnilo in sonce bo pokazalo svojo moč. Rahel veter pa bo blažil poletno vročino.

Tudi o malem srpanu so se med ljudmi ohranile številne modrosti

Če je drugi dan julija lepo, še 40 dni bo tako. Je tega meseca presuho, ostane grozdje prav drobno. Ako mravlje preko navade mravljišča znašajo, hudo in zgodnjo zimo oznanjajo.

vetnik, ranojesen, jesenščak, malomašnik, poberuh, pa tudi sadni mesec, miholjščak in šmihelščnik.

Ljudske o velikem srpanu

Letošnji kimovec bo že dokaj jesenski, hladen in moker. Najprej nas bo presenetil s plohami in kmalu zatem se bo ogrelo.

Če se srpana po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske dni. Če Magdalena (22.) deži, se dež še rad obdrži. Če Magdalena solzi, dolgo nam slabo vreme grozi. Sicer pa Magdalena rada joče kot otroče. Mlaj (23.) nam lahko prinese nekaj deževnih dni, vendar se bo poletje z vročino in sparjenimi dnevi vrnilo in vzdržalo do konca meseca. In kaj pravi ljudska modrost o pasjih dneh, ki trajajo od 23. julija pa vse do velikega šmarna (15. 8.)? Če pasji dnevi dež prineso, obilo sladkosti vinu vzejo. Pred Jakobom (25.) tri dni lepo, rž lepo dozorela bo.

Če na Cirila in Metoda (5.) dež pere, orehe in kostanj obere.

Če na Jakoba dežuje, hudo zimo oznanjuje.

Ščip ali polna luna (20.) v znamenju vodnarja obeta tople dni. Začetek pasjih dni bo vroč. Vmes pa nas lahko kakšen dan pred Marjeto (20.) preseneti kakšna ploha.

Če na Petrovo (30.) grmi, tisto leto lešnikov in orehov ni.

Če na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije.

prašnjek, otavnjak, medmašnik, toplan, semenec pa tudi vršenj in veliki srpan.

Avgust – veliki srpan Je zadnji poletni mesec. Ime pa je dobil po rimskem cesarju Avgustu, kar pomeni vzvišen. Osmi mesec v letu je znan tudi kot osemnik, velikomešnjak,

Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo drži. Mesecu vršnju je rosa potreba, kot človeku vsakdanjega hleba. Če se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje, če pa jo zemlja popije, lepo vreme trka na duri.

Ljudske modrosti nam povedo, da kakršen je kimavec, tak bo tudi sušec, in da kakršno bo vreme ob mlaji (6.), takšno bo vso jesen najraji. Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima o božiči.

Če je o porcijunkuli (2.) vročina, bo huda prihodnja zima.

Če je na Tilna (1.) jasno, gorko, bo štiri tedne tako.

Vreme, ki ga Lovrenc (10.) naredi, se celo jesen drži.

Tilen oblačen, meglen, deževna bo jesen.

Če je Lovrenc jasen, bo grozd sladek in viničar glasen.

Mala maša (8.) za sukno vpraša.

Lovrenc in Jernej (24.) lepa, lepa jesen se obeta. Rada po vremenu Jerneja se cela jesen nareja. Če Jernej že zrelo grozdje najde, bodo blagoslova polne brajde. Kakor Jernej in zadnji srpan vremenita, tako celo jesen naredita. Orehe piškave stori, če na Janeza glave (29.) deži. Kakor zadnji srpan vremeni, tako celo jesen naredi.

September - kimavec Po rimskem koledarju je bil to sedmi mesec v letu. Poleg imena kimovec so mu nadeli še ime de-

grda

Če je za malo mašo lepo, dva meseca potem bo tako. Če je Matevž (21.) vedren, bo prijetna jesen. Če je na Mavricija (22.) jasno nebo, vetrovi pozimi hudo brijo. Več boš za Mihaela (22.) nakosil, kot o pustu naprosil. Če je pred Mihaelom jasna noč, bo tudi zima imela veliko moč. Če na Mihelovo sever vleče, veliko zimo in sneg privleče. Če o M’hajlu sneg naletuje, dolgo zimo obljubuje. Za bloško vremensko pratiko je podatke zbral mag. Dušan Kaplan, za Bloški korak pa pripravil Tone Urbas


31

pa še to

junij 2017

Obisk nepalske delegacije na Blokah V naši rejniški družini v Novi vasi, ki je samo ena od rejniških družin na področju CSD Cerknica, smo bili 20. aprila 2017 počaščeni z obiskom nepalske delegacije, ki se je v Sloveniji mudila na tridnevnem študijskem obisku z namenom seznanitve s sistemom socialnega varstva v Sloveniji, s poudarkom na zaščiti otrok. Vzporedno pa so potekali tudi pogovori o vzpostavitvi sodelovanja na področju mednarodnih posvojitev otrok iz Nepala v Slovenijo. Tako je delegacija v času bivanja v Sloveniji obiskala Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, Fakulteto za socialno delo, Krizni center Palčica in še nekaj drugih ustanov. Sedemčlansko delegacijo, ki jo je vodil g. Manoj Kumar Kandel, odvetnik ter predsednik krovne nepalske organizacije NGO Federation”, ki skrbi za pravice otrok, so sestavljali še trije odvetniki, vodja ene od sirotišnic, dva

pa sta bila tudi predstavnika visokošolskih ustanov iz Katmanduja. Delegacijo sta ves čas spremljala in pomagala pri koordinaciji obiskov častni konzul Nepala v Sloveniji, g. Aswin Kumar Shrestha, in direktor CSD Ljubljana Center, g. Zvone Mikič. V Nepalu rejniškega sistema, ki bi ga podpirala država, ne poznajo, za okoli 16.000 otrok – sirot, ki so nameščeni v 500 sirotišnicah po državi, skrbijo nevladne organizacije. Po neuradnih ocenah še za okoli 300.000 ogroženih ali zapuščenih otrok neformalno poskrbijo sorodniki. Posvojitve otrok znotraj države potekajo po precej enostavnem sistemu. Pod bistveno zahtevnejšimi pogoji pa omogočajo tudi mednarodne posvojitve – trenutno so v Sloveniji posvojeni 4 otroci iz Nepala. Predstavniki nevladnih organizacij, ki te sirotišnice vodijo, pa otroke, posvojene v tujino, redno spremljajo in občasno tudi obiskujejo. Tako so v času bivanja v Sloveniji

obiskali tudi vse štiri otroke v Sloveniji. V okviru svojega obiska pri nas so se želeli podrobneje seznaniti z življenjem rejniške družine, obveznostmi, dolžnostmi in izobraževanjem rejnikov ter si ogledati bivalne pogoje. V strokovnem delu pogovora ob obisku v naši rejniški družini sta sodelovala tudi direktorica CSD Cerknica, ga. Nina Bavdek, in direktor CSD Ljubljana Center, g. Zvone Mikič. Gostje so imeli veliko zanimivih vprašanj, vsi skupaj pa smo jim poskušali podati konkretne in strokovne odgovore. Obisk na Notranjskem so zaključili z ogledom Cerkniškega jezera in Postojnske jame. Za vse nas, ki smo pri izvedbi obiska sodelovali, pa je bilo srečanje prijetna, častna in res posebna izkušnja. Petra Kogej

Nepalska delegacija v Sloveniji

Prvomajsko kresovanje Na predvečer prvega maja je spet zagorel kres pri Sv. Urhu. Prižgali smo ga tudi v spomin na pobudnika zdaj že tradicionalnega srečevanja na kresovanju pokojnega Boža Prezlja iz Zavrha. Druženje je bilo prijetno in zabavno ob klepetu v družbi prijateljev in znancev ter ob izvrstnih pečenih klobasah na palici. Vsi zbrani, posebej otroci, smo uživali ob prižiganju kresa in ogledu skoraj starodobnega gasilskega vozila in predstavitvi gašenja požara. Še dolgo v noč je se je od Svetega Urha slišalo petje ob spremljavi kitare in harmonike. Marija Žgajnar

Avtor fotografije je Rok Žgajnar.

Pri Svetem Urhu je bilo lepo in prijetno.


32

pa še to

junij 2017

Pisma bralcev Kaj je novega pri Sveti Trojici? Imeli smo anketo. Vprašanje je bilo, ali naj se v nedokončanem objektu, zgrajenem na prostoru nekoč farovške dvorane pri Sv. Trojici, uredi poslovilna vežica in poleg še prostor za skromno pogostitev, odmor za žalujoče in pogrebce ter srečanja s sorodniki. Za to anketo smo se dogovorili na sestanku vaškega odbora 10. januarja 2017, kjer je bilo prisotnih pet članov od skupno osmih. Torej smo bili sklepčni. Pošteno je, da o rezultatih vašega odločanja seznanimo vse trojiške farane, kajti vi ste bili vprašani. Rezultati so pa taki:

od sto gospodinjstev jih je glasovalo 80, neodgovorjenih (odsotni, umrli in podobno), torej praznih, je bilo 11 anketnih lističev, nevrnjenih iz neznanega vzroka pa devet. Če štejemo, da je pravilno glasovalo 80 % vprašanih faranov, je anketa uspela. Na teh anketnih lističih je za predlagano ureditev objekta glasovalo 75 anketirancev, proti pa trije. Na enem lističu ni bila obkrožena nobena varianta, na enem pa obe, kar je seveda neveljavno. To pomeni, da ste se, dragi farani, z veliko večino (94 %) odločili, da se v nedokončanem objektu sredi vasi uredi poslovilna vežica s prostorom za pogostitev ob pogrebih. To željo faranov sem (Mramor) začel

uresničevati na ta način, da sem navezal stik s krajinskim arhitektom Marjanom Lobodo iz Begunj, ki je obljubil pomoč in predlagal, da k sodelovanju povabimo Strmanovega Mišota, akademskega slikarja z Gradiškega, pa arhitekta M. Marinka, ki je že sodeloval pri urejanju župnišča. Manjkati ne smejo trojiški ključarji, predstavniki Vaškega odbora in še kdo. Vsekakor bo objekt zgrajen tako, da ne bo moteč za okolico, funkcionalen za primere pogrebov, sicer pa uporaben tudi za druge pietetne ali kulturne obrede. Opomnim naj še, da je v Zemljiški knjigi kot lastnik objekta vpisana Župnija Sv. Trojica, kar je pomem-

bno, saj bomo tako (pričakujem) z našo farno lastnino odločali sami. Upam, da v soglasju z župnikom, ki naj bi (po službeni dolžnosti) poskrbel vsa potrebna škofijska soglasja. Župan sicer predlaga, da naj za pogrebe koristimo poslovilno vežico pri Fari. Ampak moje in še marsikatero mnenje je, da ima vsak pravico ležati in počivati doma. Naj še to povem. Že pri akciji obnovitve fasade na župnišču ste se farani Sv. Trojice zelo izkazali in v zahvali, priobčeni v Oznanilih, žal ni bila zapisana moja ugotovitev, da z vami delati je lepo … J. Mramor

Prodam V Topolu na Blokah prodam enodružinsko hišo s centralnim ogrevanjem, vodovodom, z ločeno garažo, vrtom, travnikom in ostalimi pritiklinami. Cena po dogovoru. Inf; o31 284 159.

Obisk iz Argenitne Po dolgem času smo znova na obisku v Sloveniji, domovini svojih prednikov. Prihajamo iz daljne Argentine, kamor se je naselilo tudi veliko Slovencev po drugi svetovni vojni. V slovenskih domovih, ki so jih priseljenci takoj ustanovili, smo se napojili slovenstva. V teh društvih delujejo sobotne slovenske šole, kjer moja sestra Mari in jaz poučujeva slovenščino in druge predmeta. Tako krepimo slovensko kulturo in jo predajamo naprej v novi rod, sodelujemo v pevskih zborih, folklornih skupinah, gojimo gledališke dejavnosti itd. Na ta način ohranjamo slov-

enski duh in vrednote na tujih tleh. Ko se vračamo v Slovenijo, se v nas okrepi ljubezen do slovenstva. Kri ni voda, to občutimo na lastni koži, saj sva medve rojeni v Argentini, najina soproga pa sta rojena v Sloveniji. Naš prvi dan obiska je bil na Blokah, od kjer je doma Jože Žurga. Presenetilo nas je lepo urejeno Bloško jezero z izrazitimi skulpturami medvedov in kralja Blok – Martina Krpana. Obiskati nameravamo vso družino in znance ter si ogledati lepote Slovenije. Ana Klemen

Foto: Stane Jakopin

Na Bloškem jezeru smo bili od leve: Marjan Boltežar, Ani Klemen, Mari Klemen in Jože Žurga.


pa še to

junij 2017

33

Nasveti lastnikom gozdov za varstvo gozdov pred podlubniki

Daljša obdobja toplega in sušnega vremena v lanskem letu in prisotnost poškodovanih in oslabljenih iglavcev, ki so ostali v gozdovih po žledolomu, so dramatično povečali ogroženost notranjskih gozdov zaradi podlubnikov.

vanju dveh najpogostejših smrekovih podlubnikov, ki povzročata daleč največ poškodb v gozdovih, to sta osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) in šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus L.).

Pojav sekundarnih škod v gozdovih zaradi podlubnikov je bil po žledolomu sicer pričakovan, je pa obseg škode odvisen od vremena, obsega namnoženosti podlubnikov in od hitrosti sanacije odkritih žarišč njihovega napada. Škodo lahko namreč omejimo le s pravočasnim sanitarnim posekom napadenih iglavcev (vsaka nepospravljena lubadarka proizvede 20 novih v naslednji generaciji) in s tesnim sodelovanjem lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo.

Lastnike gozdov torej pozivamo, da pregledajo svoje iglaste gozdove. V spomladanskem in poletnem času naj bodo pregledi rednejši, vsaj enkrat mesečno.

Kot lahko vidimo iz spodnjega grafikona, je v letu 2016 večina odkazila s podlubniki napadenih iglavcev potekala v juliju, avgustu in septembru. Skupno je bilo v letu 2016 na področju ZGS KE Cerknica odkazanih 81.700 m3 s podlubniki napadenih iglavcev. Tudi v letu 2017 pričakujemo velik obseg poškodb gozdov po podlubnikih. Najbolj so ogroženi gozdovi iglavcev na prisojnih, predvsem južnih, jugozahodnih legah, na rečnih naplavinah in v nižinah, torej na sušnih rastiščih. Usmeritve za obvladovanje podlubnikov so prilagojene obvlado-

ka napadena in jo je treba čim prej posekati. Če krošnja smreke že rumeni ali lubje na deblu pod krošnjo odstopa, bodo izpod skorje kmalu izleteli prvi hrošči novega roda lubadarjev.

gozdu sami ali z najeto delovno silo. Pravočasen posek napadenih dreves je nujen tudi s stališča ohranitve vrednosti lesa in zmanjševanja materialne škode zaradi napada podlubnikov.

O morebitnem odkritju lubadark ali svežih podrtic v svojem ali sosedovem gozdu naj lastniki gozdov takoj obvestijo krajevno pristojnega revirnega gozdarja in začnejo s sečnjo v svojem

Če izvajalcev za sečnjo in spravilo ne dobijo, naj se obrnejo po pomoč na revirnega gozdarja, ki jim bo pri tem pomagal. Enako naj ravnajo tudi po prejemu odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, s katero jim je določena sanitarna sečnja, ukrepi za zatiranje podlubnikov in ureditev sečišča ter rok za izvedbo del. Tudi če lastnik odkrije lubadarke sam, mora vsa potrebna dela izvesti v s predpisi določenem roku. mag. Boštjan Jež, univ. dipl. inž. gozd. Vodja ZGS KE Cerknica

Ob pregledu naj bodo pozorni na znake napada podlubnikov ter na poškodovana drevesa iglavcev v naravnih ujmah. Eden prvih znakov napada v spomladanskem in poletnem času je črvina, podobna cimetovemu prahu, ki se na stoječem napadenem drevesu nabira za luskami skorje in na pajčevinah ter na zelenju ob koreničniku. Na ležečih deblih se črvina nabira v majhnih kupčkih okoli luknjic na skorji. Ta prah ali pa večja količina zelenih iglic pod drevesom kažeta na to, da je smre-


34

pa še to

junij 2017

Križanka

— glasilo občine Bloke

Glavni in odgovorni urednik: Stane Jakopin | Uredniški odbor: Milena Mišič, Jerneja Kovšca, Katja Lah Majkić, Tone Urbas | Lektoriranje: Jerneja Kovšca Oblikovanje in prelom: Hiša oblikovanja Korenjak | Tisk: Schwarz Ljubljana | Izdaja: Občina Bloke | Naklada: 1300 izvodov Glasilo je brezplačno za vsa gospodinjstva v občini; za naročnike v domovini je predlagan letni prostovoljni prispevek 8 €, za naročnike v tujini 16 €. Prispevek za glasilo nakažete na račun Občine Bloke: 01350-0100002737 | Naslov uredništva: Občina Bloke, Bloški korak, Nova vas 4a, 1385 Nova vas; bloski.korak@bloke.si


zahvali | pa še to

junij 2017

Pojdem, ko pride maj,

Le spomin nate

pojdem na rožne poljane,

bo živel večno.

35

kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev …

Zahvala Ob slovesu od drage mame

Marije Miklavčič – Šemetove

Zahvala ob nenadni izgubi moža, očeta, dedka, brata in strica

Franca Zbačnika

z Velikega Vrha (20. 3. 1925—27. 5. 2017)

Topol (1944—2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za maše. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali. Hvala patronažni sestri gospe Anici. Hvala Zalki in Tjaši za pomoč in srčnost. Hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi, jo spoštovali, se od nje poslovili in pospremili k večnemu počitku.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se vam za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter da ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvala cerkniškemu dekanu za pogrebni obred. Hvala pogrebnemu podjetju Komus za opravljene pogrebne storitve. Vsi njegovi

Hčere: Olga, Marija, Sonja in Lidija z družinami

Popoldanska izmena V Kovinoplastiki Lož je vodstvo pred mnogimi leti uvedlo funkcijo t. im. dežurnega. To smo bili navadno strokovni delavci iz drugega ali tretjega vodstvenega kroga, ki smo dobro poznali tovarno, njene oddelke in ljudi. V popoldanski izmeni, ko navadno ni bilo direktorjev, smo bili predstavniki vodstva in skrbeli, da je tudi popoldne delo teklo po planu in intervenirali ob morebitnih izjemnih dogodkih. Ta funkcija nas je doletela enkrat na mesec in tisti dan smo delali popoldne. Ob koncu izmene smo v dežurno knjigo napisali poročilo o svojih opažanjih, morebitnih odstopanjih od normalnega dela in navodilih, ki smo jih dali po oddelkih. Branje te dežurne knjige je bilo velikokrat zelo zanimivo. Bila je pomlad, v veliki tovarni z mnogo zaposlenimi mladi-

mi ljudmi tudi iskrice simpatij rade preskočijo. France, vesten dežurni, ki je sicer delal v službi varstva pri delu, je na koncu dneva v dežurno knjigo zapisal nekako takole: »Delo je potekalo normalno. V času malice sem pregledal oddelek Plastike, če so stroji pravilno zaustavljeni, da kje ne pušča olje in podobno. Pogledal sem tudi v priročno skladišče kartonov. Tam sem zalotil sodelavko in sodelavca pri kočljivem delu. Ker je bilo med malico in se mi zadeva ni zdela požarno nevarna, nisem nič ukrepal.« Nasmehov ni bilo ne konca ne kraja, po dolgem času je zgodbica prišla na ušesa tudi enemu od direktorjev. Hitro je strogo telefoniral tehničnemu direktorju. Ta ga je lepo pomiril z besedami:« A sedaj si pa še ti zvedel, ne sekiraj se, fantek je že od prvega obhajila!« Lojze Mazij


36

oglas | pa še to

junij 2017

Seznam dogodkov od 1. 7. do 30. 9. 2017 NAZIV DOGODKA

ORGANIZATOR

KRAJ (NASLOV)

DATUM IN URA

KONTAKT

Sprejem novomašnika

Župnija Bloke

župnijska cerkev pri Fari

1. 7. 2017 ob 19. uri

Barbara Brus; 040 569 261; brusbar@gmail.com

Nova maša - slovesnost

Župnija Bloke

župnijska cerkev pri Fari

2. 7. 2017 ob 14. uri

Barbara Brus; 040 569 261; brusbar@gmail.com

4. tekmovanje s starimi črpalkami

PGD Nova vas

Pri gasilskem domu v Novi vasi

16. 7. 2017 ob 16. uri

Miloš Kogej; 041 631 844; kogejmilos@gmail.com

Žegnanje pri Sv. Urhu in koncert ŽPZ Magdalena

Soseska Svetega Urha in Društvo Prijateljev Martin Krpan Bloke

Podružnična cerkev Svetega Urha in ob cerkvi pod lipami

Nedelja, 9. 7. 2017, ob 8.30 sv. maša, ob 9.30 koncert

Marija Žgajnar; 041 914 886; zgajnarm@gmail.com

Velika gasilska veselica z Ansamblom Saša Avsenika z bogatim spremljevalnim programom

PGD Nova vas

Pred gasilskim domom v Novi vasi

16. 7. 2017 od 17. ure dalje

Miloš Kogej; 041 631 844; kogejmilos@gmail.com

Tek po Blokah

ŠD Bloke

Bloško jezero

10. 9. 2017

Janez Milavec; 041 717 383; info@sd-bloke.si

Osrednja občinska proslava, ob občinskem prazniku

Občina Bloke

Večnamenska dvorana Bloški smučar

29. 9. 2017 ob 18. uri

Jožica Anzeljc; joza.anzeljc@bloke.si

Vljudno vabljeni! Vse organizacije, vaške skupnosti, klube, društva in posameznike prosimo, da nam posredujejo podatke o dogodkih, ki jih nameravajo izvesti na področju občine Bloke, in sicer na elektronski naslov bloski.korak@bloke.si Z napovednikom dogodkov bomo obveščeni vsi občani in širša javnost, na ogled pa bo tudi na spletni strani občine Bloke. www.bloke.si

Profile for Bloški korak

2017 3 web  

glasilo občine Bloke, junij 2017, letnik 18, številka 3

2017 3 web  

glasilo občine Bloke, junij 2017, letnik 18, številka 3

Advertisement