Page 16

16

iz naše preteklosti

junij 2016

1933 Jeršanovo – žetev Župnija Sv. Trojica na Blokah zajema 20 vasi in zaselkov, kjer danes živi okoli 250 prebivalcev. Največ, nekaj čez 1000 ljudi, je imela trojiška fara okoli leta 1900. Ena od trojiških vasi je Jeršanovo. Štiri hiše so bile od nekdaj tam: Mihovi, Stričevi, Rotovi in Tagorenji. V zadnjem času so domačini napravili tudi dve novi hiši, tako da jih je danes šest.

Dekleta na Jeršanovem so bila v prvi polovici prejšnjega stoletja, tako kot drugje, rada pred fotografom. Zanimivo je, da so si za slikanje izbrala njivo zrelega žita in pokazala, kako jim gre od rok eno najvažnejših kmečkih opravil – žetev. V času žetve zemlja poplača kmetov trud, kakor pravi stari rek: “Kakor boš sejal, tako boš žel.” Pomembnost tega opravila opiše tudi pravo slovensko ime meseca avgusta, veliki srpan. V tem mesecu morata biti pospravljena seno za živino in žito, ki je bilo najvažnejša prehrana ljudi. Žetev je bila vedno nekako praznično opravilo. Žanjice so se zato boljše oblekle, si nadele sveže predpasnike in naglavne rute, postreglo se je tudi z boljšo hrano. S tem se je izkazalo spoštovanje do žita in kruha, dekleta pa so se s tem pokazala pred fanti, ki so sodelovali pri žetvi. Žetev se je pri nas na Blokah navadno pričela po 25. juliju in praznikih sv. Jakoba in sv. Ane, ko mora zaradi vročine žito “ali dozoreti ali zgoreti”. Najprej se je vedno žel ječmen, nato rž, pšenica in oves, pozna ajda in proso pa sta že pred mnogimi leti izginila z naših polj. V Velikih Blokah so šle gospodinje najprej požet kakšno ‘fliko’ v Strmih njivah, kjer je žito na plitvejši zemlji in sončni legi najprej dozorelo. Tako je bil za žegnanje 15. avgusta že lahko pečen kruh iz nove moke. Žetev je bila trdo delo, v vročini so se žanjice sklanjale, saj je bilo treba žeti čimbolj pri tleh, pobrati vse klasje in ob tem paziti, da oster srp ni zarezal v prste ali dlan druge roke. Kot fantič sem se pri teti Mici na Runarskem kar dobro izuril v vezanju snopov in sem zato lahko sodeloval pri žetvi.

Povezane snope se je zdevalo v kozolce, kje se je žito sušilo dva do tri tedne. Potem se je začela mlatev. Pred pojavom strojev so v skednjih na podu peli cepci. En sam mlatič je mlatil počasi in se je slišalo: pok, pok … Dva mlatiča sta pesem že izboljšala in pospešila: pik, pok, pik, pok … Najlepše in najhitreje je odmevalo, če so se v krog postavili štirje izurjeni mlatiči: pika pok, pika pok … in snopje je kar odletvalo od poda. Pri moškem pevskem zboru DPD Svoboda v Starem trgu nas je pevovodja Viktor Žnidaršič – Bajček iz Cerknice vsako leto ponovno naučil pesem “Mlatiči”, ki je bila nekako razpoznavni znak zbora.

Profile for Bloški korak

Bloški korak 2016 -3  

glasilo občine Bloke, JUNIJ 2016,letnik 17, številka 3

Bloški korak 2016 -3  

glasilo občine Bloke, JUNIJ 2016,letnik 17, številka 3

Advertisement