Page 1

Poštnina plačana pri pošti 1385 Nova vas

Sodobno zasnovan vrtec

Vse najboljše, Slovenija

za sto otrok

10

12

Šestdeset let podnebnih meritev v Novi vasi

Na svetu si, da gledaš sonce …

34

14

glasilo občine Bloke junij 2016 letnik 17 | številka 3 cena: brezplačno | 2 € | 4 €

Spoštovane Bločanke in Bločani! Pred nekaj dnevi smo praznovali že 25. obletnico dneva državnosti. Čeprav je praznovanje že za nami, vsem Bločankam in Bločanom ter ostalim bralcem Bloškega koraka ob tej priložnosti iskreno čestitam. Vsem želim tudi zmerne poletne dni in prijeten dopust. župan Jože Doles


2

naša občina

junij 2016

Občina Bloke bo še letos postala polnoletna Letos mineva že 18 let od takrat, ko smo Bločani dobili samostojno občino. Podoba Blok se je v tem obdobju zelo spremenila. Razvoj je opazen na vseh področjih našega delovanja. Ta napredek pa veliko bolj kot domačini opazijo tisti, ki se na Blokah zadržujejo le občasno. Tudi letos smo uspešno izpeljali številne projekte in dogovore, s katerimi smo pomembno

Bločanom in Bloške planote. V nadalje-

izboljšali življenjske pogoje obiskovalcem

vanju bom poskušal na kratko predstaviti letošnje pridobitve.

Izgradnja in razširitev prostorov vrtca

V prejšnjih izdajah Bloškega koraka smo že večkrat poročali o poteku in pomembnosti te investicije. Projekt je v celoti zaključen, občina Bloke je zanj 21. aprila letos pridobila uporabno dovoljenje. Za izvedbo smo porabili 400 tisoč EUR. Investicija je bila v celoti financirana iz proračuna naše občine brez dodatnih sredstev iz državnih in evropskih razpisov, saj žal trenutno tovrstnih razpisov ni na voljo. Z novimi prostori smo za daljše obdobje zagotovili ustrezne prostorske pogoje za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Sodobno zgrajen in opremljen vrtec lahko

Foto: Stane Jakopin

V začetku letošnjega leta smo postavili usmerjevalne table v Novi vasi. sprejme preko 100 otrok. V tem trenutku je vrtec zaseden približno 80-odstotno. Prenovljen in razširjen je bil uradno predan v uporabo na dan državnosti, ko smo ga skupaj z uporabnikom teh prostorov – osnovno šolo Toneta Šraja Aljoše in vrtcem, slavnost-

no odprli. Kaj več o tem dogodku si lahko preberete v prispevku na naslednjih straneh.

Izboljšanje pogojev za obiskovalce Bloške planote Verjetno ste že opazili, da smo postavili tudi nove usmerjevalne table v naselju Nova vas, in sicer na vseh treh glavnih državnih cestah, ki vodijo v občinsko središče. S tem smo predvsem obiskovalcem naših krajev olajšali dostop do želenih destinacij.

Foto: Stane Jakopin

Veseli predšolski otroci v novih igralnicah

Že več let velike napore vlagamo tudi v razvoj infrastrukture na območju Bloškega jezera. Trenutno zaključujemo projekt okoljske infrastrukture na tem območju. Vsem prebivalcem iz naselja Volčje in širše okolice bo omogočen priklop na kanalizacijsko omrežje. Zgrajeno bo tudi novo vodovodno in telekomunikacijsko omrežje ter vgrajeni najsodobnejši optični kabli. V sklopu tega projekta pa smo se odločili razširiti tudi dostopno cesto od cerkve v naselju Volčje do parkirnega prostora pri Bloškem jezeru. Ta razširitev nam bo služila za kasnejšo razširitev ceste ter za zagotovitev dodatnih parkirnih površin. Prisluhnili smo namreč pobudam krajanov, ki nas opozarjajo na pereč problem parkiranja v času turistične sezone na tem območju.


naša občina

junij 2016

3

Uvodnik Stane Jakopin, urednik

Z

a nami je slovesnost državnega praznika dneva državnosti, ki smo ga praznovali 25. junija. Letos smo praznovali 25-letnico neodvisne in samostojne države Slovenije. Tega ne tako davnega 25. junija 1991 je bila Slovenija tudi uradno razglašena kot samostojna in neodvisna država, saj sta bili na ta dan sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Slovenija je hkrati s tem izstopila iz pravnega reda nekdanje SFRJ. Z obeleževanjem obletnice ponavadi proslavljamo, a se tudi ozremo v preteklost in mislimo o prehojeni poti. Ne samo proslaviti, potrebno je tudi kritično pristopiti in se vprašati o prihodnosti.

Večstanovanjski objekti v naselju Velike Bloke ne bodo več propadali Leto 2016 si bomo zapomnili tudi po začetku reševanja propadajočih vojaških objektov v naselju Velike Bloke. V začetku tega leta smo po več kot desetletnem prizadevanju končno na občino Bloke prepisali lastništvo enega večstanovanjskega objekta, ki leži ob lokalni cesti Velike Bloke – Velike Lašče. Takoj po pridobitvi te nepremičnine smo poskrbeli za čiščenje objekta. Trenutno se še odločamo, kaj storiti v nadaljevanju. Če se bo izkazalo za upravičeno, bomo rekonstruirali objekt, s čimer bi občina Bloke pridobila dodatna štiri stanovanja, ki bi bila namenjena reševanju stanovanjskih težav mladih družin. Trenutno si prizadevamo še za prenos lastništva objekta v središču naselja na občino Bloke. Upamo, da bo tudi ta prenos opravljen še letos.

Druge investicije v teku V skladu s sprejetim proračunom Občine Bloke za leto 2016 občina trenutno izvaja še druge pomembne investicije. Poleg izgradnje okoljske infrastrukture v naselju Volčje poteka tudi gradnja in posodobitev okoljske in druge infrastrukture v naselju Radlek, v vseh naseljih občine bo zgrajeno novo optično omrežje za potrebe telekomunikacij, pripravljamo se tudi na posodobitve cestnega omrežja. O vseh drugih investicijah pa so v tem glasilu že objavljeni ločeni prispevki, ki so jih pripravili moji sodelavci. Iz tega in vseh ostalih prispevkov pa lahko nedvomno zaključimo, da je investicijsko dogajanje na občini Bloke kljub nespodbudnim pogojem na področju financiranja lokalne samouprave še vedno zelo obsežno in razgibano. Župan Jože Doles

Slovenci smo dolga leta lahko le sanjali o lastni državi in te sanje so bile skoraj neuresničljive vse do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat smo strnili vrste in skupaj nam je uspelo ustanoviti lastno državo Republiko Slovenijo. Ubraniti smo jo morali tudi z orožjem in nekateri so v tej obrambi žrtvovali tudi svoja življenja. Z velikimi pričakovanji smo zrli v prihodnost z vedenjem, da si bomo odslej sami krojili usodo. Bili smo prepričani, da bomo odslej veliko bolje živeli v lastni državi. Ko pa pogledamo našo petindvajsetletno prehojeno pot Slovenije, se zdi, kot da je Slovenija po tem dosežku zaspala. Nekdaj mogočna podjetja, ki so bila paradni konji našega gospodarstva, so drug za drugim propadala, klonila so pod surovimi kapitalističnimi pogoji, medtem ko so na drugi strani do neslutenih razsežnosti bogateli posamezniki, ki smo jih poimenovali tajkuni, ti pa so prav tako klavrno propadli. Mnogi izmed njih zdaj premišljujejo svoja velikokrat nezakonita početja v zaporih. Kot vedno pa je račun za ta početja izstavljen davkoplačevalcem. Ta manko plačujemo davkoplačevalci v obliki večjih davkov, dokapitalizacije bank, nizkih plač in pokojnin, izpraznjene pa so tudi davčne, zdravstvene in pokojninske državne blagajne. S pridom ustvarjeni slovenski kapital pa je medtem izpuhtel neznano kam. Vendar pa tu zgodbe še ni konec. Takrat »enakopravni« socializem je zamenjal surovi kapitalizem, kjer je vrednota profit daleč pred človekovim dostojanstvom. To se odraža na vseh področjih našega življenja, zlasti je boleče na primer v zdravstvu, kjer se čakalne dobe merijo v letih, razen za tiste, ki imajo denar in si zdravstvene storitve lahko naročijo samoplačniško, ti so na vrsti lahko že naslednji dan. Številni mladi z diplomo v žepu pogosto zaman pričakujejo, da bodo pričeli svojo poklicno pot na področju, za katerega so se izšolali. Država se do malega človeka obnaša zelo mačehovsko, to občutimo predvsem na podeželju. Ker je, kot rečeno, edina vrednota profit, se seveda na vasi ne splača imeti pošte, banke, lekarne, nekateri bi celo ukinili manjše občine, ker se jih tako ne splača imeti, čeprav podatki kažejo, da so ravno manjše občine v veliki meri uspešnejše od velikih ter edini branik obstoja podeželja. Na tak način smo predvsem na podeželju, tako imenovani periferiji, obsojeni na umiranje na obroke, naš obstoj pa je odvisen od močnih centrov, velikih mestnih občin. Prepričan sem, da si take Slovenije pred petindvajsetimi leti nismo želeli. Drage bralke in bralci, spoštovani Slovenci, upam, da smo se iz tega kratkega obdobja obstoja Slovenije nekaj naučili, da se bomo prenehali neprestano razdeljevati. Poenotimo se kot pred petindvajsetimi leti in pričnimo ustvarjati moderno in sodobno državo, za kar smo vsi odgovorni. Na prvo mesto postavimo človeka in njegovo dostojanstvo, iskanje krivcev pa naj zamenja uspešen medgeneracijski dialog. Znani slovenski politik je nekoč dejal: »Povezovanju sledi zmaga, razdeljevanju propad« in to nedvomno drži. Načelu povezovanja skušamo slediti tudi v ekipi, ki ustvarja Bloški korak. Kot vsakokrat vas tudi tokrat obveščamo o na našem kulturnem, športnem, občinskem in splošnem dogajanju na Blokah. Še s posebnim zadovoljstvom vam poročamo o izvajanju pomembnih občinskih projektov in o kulturnih prireditvah, posvečenih v čast dneva državnosti. Ob državnem prazniku dnevu državnosti vam iskreno čestitam v želji, da bi skupaj zgradili vsem prijazno Slovenijo. Želim vam tudi prijetne, brezskrbne počitnice in dopustniške dni!


4

naša občina

junij 2016

Občina Bloke gradi okoljsko infrastrukturo v naseljih Volčje in Radlek Skladno z načrtom razvojnih programov občine Bloke in sprejetim proračunom za leto 2016 smo začeli z izvedbo dveh projektov, in sicer Okoljske infrastrukture Volčje in Okoljske infrastrukture Radlek.

Okoljska infrastruktura Volčje Ni slučajno, da smo se lotili izgradnje okoljske infrastrukture ravno v naselju Volčje, saj je to najpomembnejša turistična destinacija na Blokah, hkrati pa je naša želja ohraniti čisto in neokrnjeno naravno okolje in čistost jezera ter njegovega zamočvirjenega predela. Za ta projekt je bila izdelana ustrezna projektna dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Predvidena je novogradnja odpadne kanalizacije, obnova vodovoda in hkrati vgradnja ustreznih cevi za potrebe telekomunikacijskih vodov. Kanalizacijski sistem za prevajanje odpadne komunalne vode

od posameznih gospodinjstev je zasnovan tako, da se odpadne vode stekajo preko ustreznih gravitacijskih kanalov do dveh črpališč, od tu dalje pa se preko tlačnih vodov transportirajo v kanalizacijski sistem v Novo vas in naprej na čistilno napravo pri Fari. Vzporedno z izgradnjo kanalizacijskega sistema za odvajanje komunalnih odpadnih voda pa poteka obnova glavnega vodovodnega cevovoda, ki poteka od vodohrana na Gradiškem do Nove vasi, in sicer na odseku Volčje – Nova vas. Ta vod predstavlja povezavo med vodohranom in osrednjim delom občine. Zgrajen je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja iz »rehau« cevi, ki z leti postajajo neprožne in rade pokajo. Ta cevovod je bil vgrajen nestrokovno, zasut brez

Izgradnja vodovoda in kanalizacije na Volčjem

Dolžine zgrajenih in obnovljenih cevovodov od Volčjega do Nove vasi Dobrih 2.600 m znaša dolžina zgrajenega kanalizacijskega sistema za odvajanje odpadnih komunalnih voda, od tega preko 890 m gravitacijskega in preko 1.700 m tlačnega voda. Obnovljenega javnega vodovoda je preko 2.000 m. Vgrajenih cevi za potrebe telekomunikacijskega omrežja je preko 2.000 m.

ustrezne peščene posteljice, kar pomeni, da so večji ostri kamniti kosi pritiskali direktno na cevi. Na teh mestih je sčasoma cev popustila in največkrat spiralno vzdolžno počila v dolžini 6 m. Vzdrževanje takega cevovoda je povezano z velikimi stroški in ogromnimi vodnimi izgubami, poleg tega pa je motena tudi oskrba s pitno vodo. Zato smo se odločili, da hkrati z izgradnjo kanalizacije od Volčjega do Nove vasi obnovimo tudi omenjeni vodovodni cevovod. Pri obnovi vodovoda uporabljamo sodobne in trajne litoželezne cevi. Pri izgradnji vsake okoljske infrastrukture je na Blokah že navada, da ponudimo izkopani kanal še ostalim distributerjem, da vgradijo, ali pa jih za njih vgradimo sami, ustrezne cevi, bodisi za elektro- ali telekomunikaci-

dela ne izvajajo. Za izvedbo del pri tem projektu je bil preko javnega razpisa izbran najugodnejši ponudnik Komunalne gradnje Grosuplje d.o.o. Z deli so pričeli zgodaj spomladi, trenutno so v zaključni fazi in po pridobitvi ustreznega uporabnega dovoljenja bomo kanalizacijo predali v uporabo. Zgraditi bo potrebno še krajše odseke kanalizacije do posameznih skupin hiš, ki so bolj oddaljene od glavnega kanala. O pričetku delovanja kanalizacije bodo vsi uporabniki na tem območju pisno obveščeni, obveščeni pa bodo tudi, da so si dolžni pridobiti soglasje za priklop in svoje objekte tudi fizično priklopiti na novo zgrajeno kanalizacijo v roku šestih mesecev, kot je določeno v občinskem Odloku o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih

Začetek projekta Okoljska infrastruktura Volčje je v Novi vasi jske potrebe. Tako smo tudi na Volčjem povabili k sodelovanju Elektro in Telekom. Telekom se je odzval naši ponudbi in tako bo od Volčjega do Nove vasi zgrajen cevovod, po katerem bo lahko potekala sodobna optična povezava za potrebe telekomunikacij. Za zemeljsko vgradnjo nizkonapetostnega elektro omrežja za naselje Volčje Elektro Ljubljana ni izkazal interesa, zato se ta

in padavinskih voda na območju Občine Bloke (Uradni list Republike Slovenije, št. 16/2008). V sklopu teh del bodo razširjene parkirne površine, ki so nujno potrebne v poletni sezoni, načrtujemo pa tudi razširitev in posodobitev lokalne ceste od cerkve mimo jezera do križišča za Kramplje, ko bodo nasipi na izkopanih delih dovolj utrdjeni.


naša občina

junij 2016 Radlek do novega vodovoda Radlek – Studeno.

Tudi gospod Jožef Maček z Radleka je bil prisoten pri gradnji vodovoda za naselje Radlek v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja

Poleg tega je na Radleku že dalj časa zorela ideja za izgradnjo javne razsvetljave. Prizadevni predstavnik vaškega odbora Marko Kovačič je zbral vsa potrebna soglasja za postavitev svetilk in prispevke vaščanov za izgradnjo razsvetljave. Na občini Bloke smo pripravili ustrezno projektno dokumentacijo in na Elektru Ljubljana uredili vse podrobnosti za priklop. Tako bo na Radleku vzporedno z obnovo vodovoda zgrajena tudi javna razs-

5

Dolžine zgrajenih in obnovljenih cevovodov v naselju Radlek 900 m obnovljenega vodovoda 400 m vgrajenih cevi za telekomunikacije 400 m nizkonapetostne zemeljske pokablitve 370 m zemeljske pokablitve javne razsvetljave Vgrajenih bo 5 uličnih svetilk.

Zahvala občanom Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem prebivalcem Radleka in Volčjega za odlično sodelovanje pri izgradnji okoljske infrastrukture v teh naseljih. V času gradnje je bil namreč v obeh naseljih moten prometni režim in dostop do posameznih hiš, kar so prebivalci sprejeli z razumevanjem. Kljub skrbi izvajalcev, da so čim manj gradbeno posegali v zasebne parcele, se temu velikokrat ni možno izogniti. In vendarle so dela v večini skoraj že zaključena tudi s pomočjo sodelovanja tamkajšnjih prebivalcev, za kar se jim na Občini Bloke lepo zahvaljujemo. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi Telekomu Slovenije in Elektru Ljubljana.

Pri izgradnji okoljske infrastrukture na Radleku aktivno sodelujejo tudi vaščani.

Okoljska infrastruktura Radlek Po navedbah enega izmed starejših prebivalcev naselja Radlek, gospoda Jožefa Mačka, so prebivalci tega naselja v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja s pomočjo sofinanciranja takratne krajevne skupnosti Nova vas – Bloke sami zgradili javni vodovod od »vojaškega« vodohrana na Liscu. To je bila za tiste čase na Radleku sila koristna in imenitna pridobitev. Ker je bila trasa za izkop »trda«, so bile cevi zakopane zelo plitko, zato je voda poleti v pipe pritekla mlačna, pozimi pa je tudi zmrznila. Ko pa se je vodovod podaljšal še na bližnje Studeno, je presek vgrajene vodovodne cevi postal premajhen. Zaradi navedenega je bilo nujno pristopiti k sanaciji obstoječega vodovoda z vgradnjo vodovodne cevi ustreznega preseka od vodohrana na Liscu preko naselja

vetljava.

Pohod po Krpanovi poti kljub slabemu vremenu uspel

Na pobudo Občine bo v sodelovanju Elektra Ljubljana in osebnim prizadevanjem njihovega predstavnika v naselju Radlek zemeljsko pokabljeno celotno nizkonapetostno elektro omrežje od trafopostaje do posameznih porabnikov. Temu projektu na Radleku se je na naše povabilo pridružil tudi Telekom, ki je dostavil cevi, naši izvajalci pa jih vgrajujejo v izkopane kanale. V te cevi bodo uvedli sodobne optične kable, ki bodo tudi v tem naselju omogočali posameznim uporabnikom kvalitetne in zmogljive telekomunikacijske povezave. Tudi na Radleku bo potrebno narediti asfaltno preplastitev ceste skozi naselje, ko bodo zasuti kanali dovolj utrjeni. Tekst in foto: Stane Jakopin, investicije

Turistično društvo Bloke je organiziralo tradicionalni Pohod po Krpanovi poti. Vremenske razmere organizatorjem niso bile najbolj naklonjene. Dan pred pohodom je začelo deževati in ni ponehalo do začetka pohoda. Za nameček so še vremenarji napovedali dež. Kljub temu pa se je veliko ljubiteljev hoje in narave odločilo, da se pohoda udeležijo. Ogledali so si posebej označene znamenitosti po poti, letos prvič tudi Sveto Trojico, in se okrepčali na postojankah, za katere so poskrbeli čebelarji in Milena Zakrajšek. Za konec so se okrepčali z malico, pri kateri je že tradicionalno obvezna sestavina bloška klobasa.


6

naša občina

junij 2016

Tudi na Blokah optično telekomunikacijsko omrežje do vsakega gospodinjstva Na Občini Bloke si že vse od njene ustanovitve dalje prizadevamo za izgradnjo sodobnega telekomunikacijskega omrežja po vsem območju občine. Povsod, kjer smo gradili okoljsko infrastrukturo, smo v sodelovanju s telekomunikacijskimi distributerji vgrajevali ustrezno cevno kanalizacijo za potrebe gradnje tovrstnega omrežja. Na ta način je zgrajena telekomunikacijska kanalizacija že v več kot desetih naseljih na območju naše občine, v skupni dolžini krepko preko 10.000 m. Vzporedno s to izgradnjo smo vseskozi iskali tudi možnosti sofinanciranja. Poizkusili smo tudi s prijavo projekta v sodelovanju s sosednjimi občinami za evropska sredstva, ki pa, žal, zaradi izkazanega komercialnega interesa enega izmed telekomunikacijskih distributerjev ni uspela. Večkrat smo vzpodbujali Telekom Slovenije d.d., da v že izvedeno cevno kanalizacijo vgradi optične kable vsaj v tistih naseljih, kjer je to možno. Iz Telekoma Slovenije so nas v začetku letošnjega leta razveselili z novico, da bodo pričeli z izgradnjo optičnega omrežja na celotnem območju občine Bloke, to pomeni, da

bo od telefonske centrale v Novi vasi do vsakega gospodinjstva v občini Bloke zgrajena sodobna optična povezava, ki bo vsakemu občanu omogočala dostop do hitrega interneta. Ustrezno pa je že nadgrajena telefonska centrala v Novi vasi. Najbrž ste že opazili večjo prisotnost Telekomovih delavcev s svojo mehanizacijo, ki širom po Blokah izvajajo optično pokablitev. Po naših domovih pa nas že obiskujejo Telekomovi strokovnjaki, ki podrobno podučijo posameznike o zmožnostih tega omrežja in zbirajo naša morebitna naročila. Več podrobnosti o gradnji optičnega omrežja po območju občine Bloke si lahko preberete v Telekomovem prispevku. Tekst in foto: Stane Jakopin

Telekom Slovenije širi optično omrežje na Blokah Telekom Slovenije v sodelovanju z Občino Bloke gradi optično omrežje, ki bo prebivalcem območja omogočilo višje internetne hitrosti in boljšo izkušnjo spremljanja televizije. V Telekomu Slovenije sicer načrtujejo, da bo gradnja v sodelovanju s krajani in občino potekala tekoče, tako da bi izgradnjo celotnega novega optičnega omrežja na omenjenem območju zaključili v nekaj letih. Glavna prednost optičnega omrežja je velika pasovna širina, ki omogoča hitrejši, zanesljivejši in varnejši prenos podatkov, saj je optična povezava manj občutljiva na elektromagnetne motnje in udar strele. Optično omrežje zagotavlja kakovostno uporabo širokopasovnih storitev, kot so televizija, internet in internetna telefonija. Krajani bodo o možnostih uporabe in naročila storitev Telekoma Slovenije seznanjeni sproti, ko bo omrežje na posameznem območju nadgrajeno in bo možen vklop novih naročnikov. V Telekomu Slovenije priporočajo, da se krajani za prehod na optiko odločijo že v času izvedbe gradbenih del, saj bodo po tem dodatni izkopi za povezave do hiš potekali z daljšim časovnim zamikom. Po zaključeni nadgradnji bodo imeli krajani na voljo najsodobnejše storitve Telekoma Slovenije, ki vključujejo internet, televizijo (SiOL TV) in fiksno telefonijo. SiOL TV nudi širok nabor TV-vsebin za vso družino, poleg tega pa še številne napredne funkcije. Tako možnost Ogled nazaj omogoča ogled TV-vsebin do 7 dni nazaj, v videoteki DKino in naročniških videotekah (Pickbox, Voyo, Minimax+ ter HBO OD in HBO GO) pa so na voljo tudi dodatne TVvsebine. S storitvijo TViN se lahko TV-programe spremlja prek računalnika, tablice ali pametnega telefona kjerkoli. Več informacij o ponudbi Telekoma Slovenije lahko krajani dobijo v Telekomovih centrih041 700 217 041 700 217 041 700 217, kjer lahko želene storitve tudi naročijo. Za dodatne informacije pa so jim svetovalci Telekoma Slovenije 24 ur na dan na voljo tudi na brezplačni številki 080 8000 ali na e-naslovu info@telekom.si. Telekom Slovenije d.d.

Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Bloškega koraka je sreda, 14. september 2016.


naša občina

junij 2016

Najuspešnejši devetošolci na obisku pri županu

7

Premalokrat se zavedamo, v kako lepi deželi živimo Iva Dimic, poslanka in podpredsednica NSi

Spoštovani Bločani,

Foto: Stane Jakopin

Devetarji z razredničarko in ravnateljico pri županu Ob zaključku devetletnega šolanja je na zadnji šolski dan 15. 6. 2016 župan na obisk povabil najuspešnejše učenke in učenke devetega razreda. To čast so si s prizadevnim učenjem prislužili: Hana Zakrajšek, Matej Klančar, Nejc Šraj in Gal Modic. Ob obisku jim je zaželel uspešno šolanje v srednjih šolah in da bi se po končanem šolanju vrnili nazaj na Bloke ter nadaljevali uspešno delo v domači občini. Andreja Mestek

Obisk predstavnika veleposlaništva Ruske federacije na Blokah

S predstavnikom Ruske federacije pri spomeniku Kot je sedaj že navada, se je na Blokah tudi ob letošnjih prvomajskih praznikih mudil predstavnik Ruske Federacije gospod Roman Chigantsev, ki je drugi sekretar veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji, s svojo soprogo. Po krajšem uradnem sprejemu pri županu Občine Bloke g. Jožetu Dolesu se je šel poklonit na farno pokopališče vsem padlim borcem II. svetovne vojne, med katerimi sta tu pokopana tudi dva ruska vojaka. Ob tej priložnosti je pred spomenik položil venec, spremljali pa smo ga župan občine Bloke in predstavniki Združenja borcev in internirancev s praporom. Zapisal: Mirko Doles, foto: Stane Jakopin

v teh dneh se v mislih večkrat vrnem 25 let nazaj. Nostalgična postanem ob vsem dobro znani pesmi, ki je spremljala domoljubni televizijski oglas Slovenija, moja dežela. Pred 25 leti je bilo v zraku veliko upanja in optimizma, želja po svobodi ter samostojni in demokratični državi pa nepremagljiva. Ta zanos in močna želja po lastni državi sta naš narod tako povezali, da strahu in dvomov pred agresijo takratne JLA skoraj ni bilo čutiti. Naši očetje, sinovi in možje so stopili skupaj, da uresničijo in ubranijo stoletne želje naših prednikov po skupni domovini. Iz srca se zahvaljujem vsem, še posebej pa vam, dragi Bločani, da ste s svojo pripadnostjo, pogumom in požrtvovalnostjo pomembno pripomogli k nastanku samostojnosti naše domovine! Četrt stoletja je hitro minilo in zanos je morda nekoliko zbledel. Ni pa zbledel spomin, da smo bili v tistih časih močno povezani, enotni in složni. In odločeni smo bili, da za vsako ceno vztrajamo na skupni poti, ki se je imenovala samostojna Slovenija. Premalokrat se zavedamo, v kako lepi deželi živimo. Vsak delček njene pokrajine predstavlja majhen mozaik, ki daje sliko naši državi in na svetovni zemljevid postavlja tudi tiste posebnosti, na katere smo bili pred 25 leti izjemno ponosni. Kot krščanska demokratka bi rada poudarila, da se kljub ne prav rožnati situaciji v državi ne gre prepustiti apatiji in slabi volji. Dejstvo je, da moramo za težave poskrbeti sami in zato se moramo potruditi, da za probleme najdemo prave rešitve. Odgovornost, poštenost, pravičnost, delavnost, sprejemanje, odpuščanje ter narodna zavest in vera so temelji, ki jih naša mlada država potrebuje za nadaljnja desetletja. In kot pravi Konfucij: »V  življenju obstajata dve osnovni izbiri - da sprejmemo stanje, ki obstaja, ali pa da sprejmemo odgovornost za njegovo spremembo.« V Novi Sloveniji smo to odgovornost sprejeli in iščemo rešitve, ki bodo našo domovino postavili na trdne temelje. Zavedati se moramo, da je prišel čas za družbeno odgovornejšo politiko, ki bo temeljila na pravičnosti, socialni varnosti, lokalno pridelani hrani in dobro delujočem kmetijstvu, turizmu ter gospodarstvu. Slovenija, vse najboljše in Bog te živi!


8

naša občina

junij 2016

Kako na Blokah upravljamo z vodovodom in kanalizacijo? Leta 2002 je občina Bloke ustanovila režijski obrat kot samostojno notranjo organizacijsko enoto občinske uprave in v istem letu od komunale

Cerknica prev-

zela v upravljanje cestno omrežje in javni vodovod.

Vodovodno omrežje je bilo takrat sestavljeno iz javnega, zasebnega in vaškega vodovodnega omrežja, ki je predstavljalo pravi labirint težav in neskladnosti pitne vode. Že v prvem letu ustanovitve režijskega obrata je občina začela reševati problematiko vodooskrbe prebivalstva z zdravstveno neoporečno pitno vodo in posodobitvami vodovodnega omrežja. Do leta 2016 je bilo na območju občine obnovljenega oziroma na novo zgrajenega 35 km vodovoda, ki skupaj z obstoječim pokriva celotno področje občine v skupni dolžini skoraj 60 km. Leta 2006 je občina pričela opremljati aglomeracijo z javno kanalizacijo s pripadajočimi čistilnimi napravami. Do danes obratujejo tri čistilne naprave, ki pokrivajo vse aglomeracije, oz. vsa naselja z gostoto prebivalstva večjo od 50 prebivalcev/ha. S tem Bloke dokazujejo, kako se s pravilnim pristopom zmore zelo veliko narediti in doseči visoke norme, ki jih zastavljajo evropske direktive. Za izvedbo navedene okoljske infrastrukture je občina pridobila tudi del evropskih sredstev, ki so skupaj z lastnimi finančnimi sredstvi proračuna bistveno pripomogla pri uresničevanju

Občina Bloke je zgradila tudi nova vodna vira v zaledju Iške in zagotovila vsem porabnikom na območju občine Bloke zadostne količine zelo kvalitetne zdravstveno neoporečne pitne vode. Na sliki vrtina Š-2 pri Škufčem zastavljenih ciljev. Proračun občine Bloke sestavljajo tudi prihodki od obračuna vodarine in kanalščine. Cena vodarine se je od leta 2002 spremenila samo dvakrat in je bila vedno med najnižjimi v primerjavi z ostalimi sosednjimi občinami. Kanalščina je bila uvedena v obračun v letu 2008 in se do sedaj ni spremenila. V letu 2013 je začela veljati Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, varstva okolja (Url. št. 87/2012, 102/12), ki določa natančna merila za oblikovanje cen. Na tej podlagi so upravljavci dolžni uskladiti cene teh storitev skladno s to uredbo. Občina Bloke je v mesecu maju 2016 na svoji 11. redni seji občinskega sveta sprejela nov cenik, ki je noveliran v skladu z že zgoraj omenjeno Uredbo.

spremenile, kar je razvidno na spodnji primerjalni tabeli. Izvedli smo tudi primerjalno analizo cen in ugotovili, da cene teh storitev na Blokah ostajajo bistveno nižje v primerjavi z ostalimi sosednjimi občinami, v katerih storitve izvajajo komunalna podjetja. Občina Bloke je z ustanovitvijo režijskega obrata postala racionalnejši upravljavec cestnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, ki veliko več vlaga v izgradnjo in posodabljanje infrastrukture v posameznih vaseh kljub nižjim cenam komunalnih storitev. Ob zaključku lahko ugotovimo, da je bila ustanovitev režijskega obrata upravičena, saj se občina Bloke uspešno razvija in občanom nudi kvalitetne in cenovno ugodne komunalne storitve. Tekst in foto: David Hiti Režijski obrat Občine Bloke

S sprejetjem cenika se cene niso bistveno vodarina eur/m3

Vrtina Š-1 pri Škufčem

omrežnina odvajanje DN 20

čiščenje

omrežnina omrežnina skupaj odvajanje čiščenje vodarina + kanalizacija

stara cena 0,6192

3,5021

0,11

0,21

5,9337

5,2792

28,803

nova cena 0,68

4,56

0,14

0,27

5,92

5,23

32,06


naša občina

junij 2016

Občina prejela certifikat ISSO zlati kamen 2016 Zlati kamen je sistem za spodbujanje in spremljanje razvoja na ravni lokalne samouprave. Zlati kamen meri na tisto, čemur so lokalne skupnosti namenjene: zagotavljanju pogojev za dobro življenje.

Certifikat ISSO podeljujemo občinam, kjer je kakovost življenja nadpovprečna in ki jih torej odlikuje solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja. Več o certifikatih in indeksu ISSO.

9

Indeks ISSO je sestavljen iz večjega števila kazalnikov, izvedenih iz statističnih, finančnih in gospodarskih podatkov o občini. Meri doseženo stopnjo razvitosti občine. Spremlja demografska gibanja, učinkovitost delovanja občine, dinamiko gospodarskega razvoja, stanje na trgu dela in na področju izobrazbe, življenjski standard, stopnjo socialne kohezije in stopnjo okoljske osveščenosti v občini. Indeks se postopno razvija in vključuje vse več aspektov: v verzijo za leto 2016 je zajetih 55 različnih kazalnikov z osmih področij. Občina Bloke je na kar štirih področjih uvrščena med prvo tretjino slovenskih občin. Posebej izstopa visoka vrednost indeksa učinkovitosti, kjer so Bloke na izjemnem tretjem mestu v Sloveniji. V indeks učinkovitosti je vključenih devet kazalnikov, ki merijo stroške, s katerimi deluje občina, zmožnost občine da pridobiva prihodke iz virov, na katere lahko vpliva, ter raven občinskih aktivnosti, torej investicij. Bloke so delovale v zadnjih letih brez dolga, ob tem pa imajo zelo visoko raven investicij na prebivalca. Občina je bila med spretnejšimi pri pridobivanju evropskih sredstev in je uspela povečevati prihodke iz virov, ki so trajnejše narave in niso vezani na državni proračun.

PODROČNI CERTIFIKAT

ISSO ZLATI KAMEN 2016

za področja:

Učinkovitost delovanja Življenjski standard socialna kohezija okolje v letu 2016 prejme občina

Bloke Področni certifikat zlati kamen prejme občina, ki po metodologiji isso dosega standard občine dobrega življenja na določenih področjih.

Ostala tri področja, kjer je občina posebej uspešna, so življenjski standard, socialna kohezija s politično kulturo ter okolje. Da Bloke izstopajo na zadnjih dveh področjih, ni presenečenje. Bolj pa preseneča visoka uvrstitev občine na področju življenjskega standarda. Ta uvrstitev je rezultat zlasti relativno zelo visokih odhodkov za kulturo in šport, pa tudi dokaj ugodnega stanovanjskega standarda. Občina je uvrščena med zgornjih 10 odstotkov tudi po nizki stopnji zgodnje umrljivosti prebivalstva. Socialna kohezija je praviloma višja pri podeželskih občinah in Bloke niso izjema: visoka volilna udeležba, nizka stopnja kriminalitete in razmeroma bogata dejavnost društev. Na okoljskem področju velja posebej omeniti odpadke: Bloke sodijo med občine, ki so v petih letih najbolj zmanjšale količino odpadkov na prebivalca.

Vrednost indeksa ISSO za občino Bloke: 55,11 Mag. robert Mulej vodja isso

saša Mrak vodja zlatega kamna

Peter ribarič izvršni direktor Planet Gv

Slovenija: povprečna vrednost za 210 občin. Zapisala: Marijana Vohar, Planet GV d.o.o.


10

naša občina

junij 2016

Štirideset let organiziranega otroškega varstva na Blokah

Sodobno zasnovan vrtec za sto otrok Lepa doživetja, še lepši občutki najmlajših Bločanov, ponos nad opravljenim delom pri odgovornih v vrtcu kot tudi v občinski upravi so se dan pred počastitvijo državnega praznika ob odprtju novih prostorov vrtca v

Novi vasi tesno preple-

tali v srcih številnih obiskovalcev.

Danes je dan veselja za vse občane Blok, posebno še za naše najmlajše kot tudi za mlade družine. Odpiramo nove prostore vrtca, je med številnimi nastopajočimi in zbranimi občani zažgolel glas napovedovalke, kar je pomenilo tudi nastop vseh »vrtičkarjev«. Brez posebne treme in strahu so se zbranim pred vhodom v vrtec predstavili s pesmico Deset prstkov imam …

Za dobro počutje najmlajših Bločanov Župan občine Bloke Jože Doles se je v svojem uvodnem govoru spominjal prvih začetkov vzgojno-varstvenega zavoda na Blokah pred štirimi desetletji. Na sedanji lokaciji vrtec deluje že od leta 1982. Prva posodobitev vrtca je bila opravljena v letu 2004. Kaj kmalu je vrtec postal premajhen, kajti vedno več mladih Bločanov se vključuje vanj. Zdaj je v osnovno vzgojno-varstveno dejavnost vključenih le nekaj manj kot 80 otrok, kar pomeni, da je na Blokah v vrtec vključenih že kar 90 odstotkov otrok. Na občini Bloke smo se seveda novim razmeram in potrebam sproti prilagajali, se razširili še v prostore stare telovadnice in osnovne šole, dodali še tri oddelke in na ta način vsem otrokov v naši občini omogočil nemoten sprejem.

Župan Jože Doles, ravnateljica Milena Mišič ter Taras in Matevž ob rezanju traku in povabilu na ogled vrtca pridružili še učenci osnovne šole: Andraž Koščak s pesmijo Ptičja svatba, Gaja, Lena, Nejc in Karin pa z ljudsko Ena ptička.

Ponos kraja Za ravnateljico ni lepšega doživetja, je zbrane nagovorila ravnateljica OŠ Toneta Šraja Aljoše Milena Mišič, ko smo priča odprtju novih prostorov vrtca, ki bodo nudili varstvo in vzgojo najmlajši generaciji Bločanov. Zavedati se moramo, kako pomembna je ta pridobitev za Bloke, še posebej v času, ko se v te namene

namenja kaj malo denarja. V teh štirih desetletjih organiziranega otroškega varstva smo kar trikrat zamenjali lokacijo. Od prvih osmih vpisanih otrok se danes lahko pohvalimo kar z 81. Za kar desetkrat se je povečal vpis in mi smo še posebej ponosni, da lahko nudimo prostor vsem otrokom na Blokah od dopolnjenega 11. meseca starosti pa do vstopa v šolo. Ob tej priložnosti se je ravnateljica Milena Mišič, v imenu OŠ Toneta Šraja Aljoše z enoto vrtec Nova vas in tudi v svojem imenu iskre-

Delovni pogoji v začasno organiziranih prostorih niso bili najboljši, zato smo se odločili za celovito rekonstrukcijo oziroma posodobitev vrtca. Za sodobno preureditev smo namenili prostore odra in del stare telovadnice. Ob upoštevanju strogih predpisov je gradnja vrtca trajala deset mesecev. In tako je zdaj 6-oddelčni vrtec z zunanjo teraso in vsemi spremljajočimi prostori povezan s prostori osnovne šole. Tako smo z obnovo prostorov vrtca pridobili pogoje za sodobno zasnovan vrtec, v katerem bo prostora za 100 otrok. Občina Bloke je za ta projekt 21. aprila letos dobila uporabno dovoljenje, celotni projekt pa je veljal 400 tisoč evrov. Investicija je bila v celoti financirana iz proračuna občine Bloke, brez pomoči države in Evrope. Z nastopom so se slavju pred odprtjem vrtca

»Prepričan sem, da smo z realizacijo tega projekta za daljše obdobje zagotovili ustrezne prostorske pogoje za vzgojo in varstva predšolskih otrok,« je še posebej poudaril župan Jože Doles.

»Vzgajali smo včeraj, vzgajamo danes in vzgajali bomo jutri in nam je dano, da bo naše delo potekalo v čudovitih prostorskih pogojih,« je ponosno zaključila svoj uvodni nagovor ravnateljica Milena Mišič.


naša občina

junij 2016 Dela pri posodobitvi prostorov so bila zahtevna, kar župan dobro ve, zato se je na slavnosti ob odprtju še posebej zahvalil Projektantski organizaciji Misel, Upravni enoti Cerknica, glavnemu izvajalcu podjetju Grafit iz Sodražice, podjetju Seking za nadzor nad izvedbo, strokovnemu sodelavcu Stanetu Jakopinu za skrb in trud, da je projekt kar najbolje uspel, ravnateljici Mileni Mišič ter delavkam iz vrtca za nemoteno delovanje med gradnjo.

11

Častno Valvasorjevo priznanje za leto 2015 Občina Bloke, Irena Škrabec, Marijan Rafael Loboda, Polona Strman, Božidar Strman Mišo, Mitja novljan, Jože Obrezain Matej Pakiž so prejeli častno Valvasorjevo priznanje za leto 2015 za postavitev stalne muzejske zbirke Bloški smučar in njeno nadaljnje delovanje.

no zahvalila županu Jožetu Dolesu, občinskim svetnikom in upravi, da so prisluhnili potrebam po novih prostorih in v tako kratkem času projekt tudi uspešno zaključili. Ob koncu svojega nagovora pa se je še posebej in iskreno zahvalila vsem zaposlenim v vrtcu in šoli, ki so med gradnjo prilagajali svoj delovni ritem in obveznosti ob grmenju gradbenih strojev. Veliko mero hvaležnosti pa je namenila vodji vrtca Martini Ivančič in tudi staršem otrok vrtca in šole, ki so upoštevali navodila in razumeli prilagoditve med gradnjo.

Ko si srečen … Tik preden sta župan Jože Doles in ravnateljica Milena Mišič v sodelovanju z dvema naključno izbranima mladima nadebudnežema Tarasom in Matevžem družno prerezala trak, se je s tremi pesmimi oglasil še pevski zborček pod vodstvom prof. Irene Cundrič Iskra in s pesmico Ko si srečen zaključil prireditev ter obiskovalce povabil na ogled. Tone Urbas

Petošolec Andraž Koščak se je zbranim pred odprtjem predstavil s kitaro in pesmijo Ptičja svatba.

Prejemniki Valvasorjevega priznanja, Koper 18. maja 2016 Ne prav pogosto, če že sploh kdaj, dobi podeželska avtorska ekipa tako ugledno strokovno priznanje za muzejsko delo. Priznanja so bila podeljena v Kopru, 18. maja 2016. Razstava je zelo sodobna, z muzeoloških vidikov neoporečna, tudi dobro oblikovana in všečna. Uporabljena je sodobna muzejska tehnika pojasnjevanja in prikaza razstavnega gradiva. Ob odprtju razstave je izšel tudi lepo oblikovan mali razstavni katalog. Teksti na razstavi, ki pojasnjujejo slikovno gradivo in predmete, so sukus dosedanjih tekstov na našo temo, so primerno izbrani in z dodatki pisca tvorijo novo kvaliteto. Muzeologiji je seveda ustreženo s samim načinom prikaza, z ustrezno zaščito in varovanjem muzejskih predmetov, z možnostjo dotikov zato namenjenih razstavljenih predmetov in preskusa smučanja v ustreznih takratnih oblačilih. Otrokom je omogočena delavnica s koriščenjem razstavnega prostora v več možnostih. Isti prostor lahko služi tudi odraslim za širše sestanke ali razgovore, posvetovanja, z možnostjo koriščenja muzejske video tehnike. Vse brez nevarnosti, da bi tako živahna izkoriščenost muzeja škodila razstavljenim predmetom. K muzeju sodi tudi prodajalna izbranih predmetov, spominkov, ki so v povezavi z muzejem. Med nagrajenimi je tudi Občina Bloke. Morda se zdi malo neobičajno, da prejme za strokovno delo nagrado institucija, ki ima drugačne naloge. Na tem mestu bi rad poudaril, da je bila občinska odločitev, da

nameni muzeju prostore v športnem objektu, izrazito strokovna odločitev. Drzna in pri nas brez primere. Pred leti je bila v strokovno muzejskih krogih zelo pogosta floskula, da muzeji niso in ne smejo biti zaprašene ustanove in s tem se strinjam. Boljšo uresničitvev te ideje, ki je bila realizirana na Blokah v Novi vasi z umestitvijo stalne muzejske razstave v športni objekt, si težko predstavljam. V objektu je poleg muzejskih prostorov večnamenska (šport, kultura ) dvorana, v neposredni bližini je šola, je pošta, je turistično informacijsko središče. V objektu so ustrezni sanitarni prostori z garderobami, tuši in sanitarijami. Prav malo bo treba, da se ne bodo smuški tekači preoblačili na cesti, ampak tu v športnem objektu, se po rekreaciji stuširali, morda ogledali še muzej, kupili spominek in zadovoljni odšli pripovedovat znancem o imenitno urejenem kulturno-športnem središču na Blokah. Ja, ta muzej ne bo zaprašen. Zdi se, da je izbira lokacije muzejske razstave bistvena kvalitetna razlika med vsemi drugimi nam znanimi muzejskimi razstavami, ki niso v matičnih muzejih. V imenu nagrajene avtorske skupine se zahvaljujem Občini Bloke, da je zbrala sorazmerno velika sredstva za majhno in ne prebogato občino za kulturni namen, ki je obrodil odličen sad. Zapisal Marijan Rafael Loboda u.d.i.a. muzejski svetovalec


12

naša občina

junij 2016

Praznovanje 25-letnice dneva državnosti in koncert MPZ KD Bloke v besedi in fotografiji

Vse najboljše, Slovenija

Občinski proslavi ob praznovanju 25-letnice dneva državnosti so se pridružili še

člani in članice Mešanega pevskega zbora KD Bloke s pestrim in izbranim pevskim programom posvečenim 45. obletnici uspešnega delovanja zbora. Pridružili so se jim še učenci OŠ Toneta Šraja Aljoše in vokalna skupina Diva.

Uresničene tisočletne sanje Ob koncu letošnjega junija so po vsej Sloveniji potekale številne prireditve v počastitev praznika dneva državnosti in 25-obletnice osamosvojitve. Tudi na Blokah! Slovenski parlament je 25. junija leta 1991 sprejel Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem dejanjem so se nam uresničile tisočletne sanje in prizadevanja naših prednikov po lastni, samostojni in neodvisni državi, je v uvodnem nagovoru zbranim v večnamenski dvorani Bloški smučar v Novi vasi še posebej poudaril bloški župan Jože Doles in nadaljeval:

V imenu Javnega sklada KD Bloke je Zora Obreza podelila Gallusova priznanja kar sedmim pevcem MPZ Bloke.

Praznovanje je hkrati tudi priložnost za resničen, pa tudi kritičen pogled na prehojeno četrtstoletno pot, po kateri smo vstopili z velikimi pričakovanji, ki so se nam marsikje tudi uresničila, res pa je, da smo na gospodarskem področju pričakovali več. Slovenci smo vedno bili naklonjeni raznim novostim in vedno smo znali poiskati ustrezne rešitve. Zakaj teh ne bi znali poiskati tudi po 25 letih osamosvojitve?!

Mešani pevski zbor KD Bloke letos praznuje 45-letnico delovanja in ob tej priložnosti se jim je župan Jože Doles zahvalil za trud in delo ter za številne nastope, s katerimi so ohranjali in bogatili kulturno dogajanje na Blokah.

Slabše gospodarske razmere zagotovo vpliva-

jo na odnos ljudi do zgodovinskih dogodkov izpred 25 let, ki v ljudeh zmanjšuje pravi pomen osamosvojitve, kar zagotovo ni prav, kajti pomena osamosvojitve ne smemo mešati s trenutnimi gospodarskimi in političnimi razmerami v državi. Zavedati se namreč moramo, da se bo Slovenija lahko uspešno razvijala le pod pogojem, da ohranimo samostojno, suvereno in neodvisno državo. Prav bi bilo, da bi se tega zavedala tudi država, politične stranke kot tudi sleherni posameznik. Ni nam šteti ravno v dobro, če se ne moremo poenotiti, da bi ob tako pomembnem praznovanju praznovali skupaj in enotni!

Z značilnostmi naših pokrajin so osnovnošolke obarvale Slovenijo.

Jubilejni koncert MPZ KD Bloke K bogati vsebini praznovanja 25-letnice dneva državnosti so v veliki meri prispevali člani Mešanega pevskega zbora KD Bloke, Vokalna skupina Diva in učenci domače osnovne šole.

V teh dobrih štirih desetletjih, je župan v svojem nagovoru še posebej poudaril, ste nas pevci neštetokrat razvedrili in s svojim bo-

Župan Jože Doles se tudi v svojem slavnostnem govoru ni pozabil zahvaliti vsem članom in članicam Mešanega pevske zbora kot tudi zborovodju prof. Jožetu Rajku za velik prispevek, s katerim so sooblikovali številne kulturne prireditve.


13

naša občina

junij 2016

osnovnošolk, ki so s svojimi pomočniki pobarvale Slovenijo z barvo in besedami, značilnimi za slovenske pokrajine.

Naj nas pesem druži še dolga leta je po podelitvi zlatih in bronastih Gallusovih značk pevcem in pevkam za pevsko udejstvovanje v imenu Javnega sklada KD Bloke zaželela Zora Obreza in bronaste Gallusove značke za sodelovanje v zboru od 5 do 10 let izročila Evi Modic, Meti Širaj in Davidu Žnidaršiču, zlato pa Gregorju Ažmanu, Jožici Kraševec, Miranu Širaju in Urši Ulčar.

Prijetno presenečenje

Župan Jože Doles je izročil zaslužno priznanje tudi zborovodji prof. Jožetu Rajku, ki je zaradi obolele zborovodkinje Tanje Avsec uspešno priskočil na pomoč. gatim programom sooblikovali številne kulturne prireditve. S številnimi uspešnimi nastopi doma in na tujem ste na najboljši način poskrbeli za prepoznavnost Bloške planote.

zbora je v njem sodelovalo kar 113 pevcev in pevk; od tega kar 56 sopranistk in altistk ter 57 tenoristov in basistov. Žal jih 14 ni več med nami.

Mešani pevski zbor Bloke

Pobarvali so Slovenijo

V 45 letih delovanja tega bloškega pevskega

Videli

smo

prikupen

nastop

Za zares prijetno presenečenje čisto ob koncu jubilejnega koncerta je poskrbel predsednik Kulturnega društva Bloke Lojze Mazij, ki je v strnjenih besedah obudil spomine na 15-letno sodelovanje žal že s pokojnim zborovodjem Srdžanom Ribarovičem in z dobrimi obeti za delo v prihodnje s prof. Ivanom Marinovičem. S svojim obiskom je koncert obogatila tudi Petračeva Micka, dolgoletna nepogrešljiva članica tega zbora, ki je skupaj z Lojzetom Mazijem in Mešanim Pevskim zborom zapela pesem Ko lunica bo zasijala.

štirih

Tekst in foto: Tone Urbas

avtotrade.kia.si

ZMAGOVALNA PONUDBA EURO 2016 • 7 let brezplačnega rednega vzdrževanja, • 7 let ugodnega Kia financiranja, • 7 let tovarniške garancije, najdaljše v Evropi.

!

o koncaa Velja d prvenstv

Popolnoma novi Kia Sportage že za

19.990 EUR

KIA - Največ avta za vaš denar

Za dolgoletno delo v pevskem zboru je tudi Micka Petračeva prejela priznanje, zatem pa skupaj z Lojzetom Mazijem in zborom čustveno zapela pesem Ko lunica bo zasijala.

AVTOTRADE

Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika, tel.: 01 750 51 99

Kombinirana poraba goriva: 4,4 – 8,3 l/100km, emisije CO2: 115 – 194 g/km CO2. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisije NOx: 0,0041 – 0,0336 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična.

A5_Kia_Avtotrade.indd 1

24/05/16 11:06


14

znani bloški obrazi

junij 2016

Franc Ivančič – Martinov z Runarskega

Na svetu si, da gledaš sonce … Na svetu si, da greš za soncem, na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence. To modrost sem si »sposodil« v eni izmed številnih pesmi slovenskega poeta Toneta Pavčka. Ravno pravšnja je za uvod v predstavitev Martinovega Franceta z Runarskega, slavljenca, ki je v soboto 2. julija letos praznoval svoj 80. rojstni dan. Pa ne v domači, rojstni vasi na Runarskem, temveč v svojem drugem domu, v prijetni in njemu ljubljeni vasici Remseck, nedaleč od Ludwigsburga v Nemčiji. Znanega in spoštovanega bloškega poznavalca in zapisovalca vremena mag. Dušana Kaplana, soseda Martinovega Franceta na Runarskem, namenoma nisem hotel nadlegovati z vprašanjem, kakšno je bilo vreme na dan Francetovega rojstva na Blokah. Z zanimanjem pa sem pobrskal po Dušanovi Vremenski pratiki za letošnje leto in ugotovil, da bo dan ali dva za Francetovim rojstnim dnem Zemlja najbolj oddaljena od Sonca. Če pa bo drugi julijski dan lepo, bo še 40 dni tako! Na Blokah. Enako lepo vreme in prijetno praznovanje pa želim na njegov 80. rojstni dan v Nemčiji slavljencu in vsem njegovim najdražjim. Francetovemu praznovanju se bo v Nemčiji pridružilo menda kar za cel avtobus Runarcev. Da bo v Remsecku veselo, si upam zapisati že danes, dober mesec pred Francetovim praznovanjem.

Človek ima korenine ... ki jih lahko pretrga, izruje nikoli! To še kako dobro velja za Franceta, ko so ga rojenice pred 55 leti napotile v svet. Samo motor bi si rad kupil, je dejal France domačim, pa pridem

Martinov France z Runarskega Po končani osnovni šoli je šel v uk k mizarju Neredovemu Stanetu v Kramplje, nadaljeval pri Jožetu Ivančiču, z obrtno šolo začel v Idriji in jo z zaključnimi izpiti uspešno končal v Logatcu. Vojaščino je po dveh letih zaključil v Karlovcu, prvo redno zaposlitev pa je dobil pri mizarju Matevžu Mišiču v Novi vasi.

Martinov France spet nazaj domov na Runarsko. Ljudje o slabo preživetih letih neradi govorimo. Nočemo se jih spominjati! Enostavno jih pometemo pod preprogo. Ena izmed naštetih stvari je zagotovo revščina. Če doma jim dobro ni, na jug zlete žerjavi, je napisal naš pesnik Oton Župančič. Čeprav za to pesem Martinov France morda do takrat še nikoli ni slišal, je pa v sebi že začutil, da si bo kot mlad in dela vajen le v tujini lahko prislužil motor, kot sta ga takrat na Blokah že imela le Cvirnov Jože s Hudega Vrha in Može z Ulake. Žerjavi so v pesmi odleteli na jug, Martinov France pa z Runarskega do Rakeka z avtobusom in zatem z vlakom na zahod, v Nemčijo!

Francetova hiša, ki si jo deli z nečakinjo Metko in njeno družino

Še danes se spominja, da je leta 1960 po naročilu gospodarja Zgornjega Petrasa iz Nove vasi naredil prve stopnice. Hrastove so bile, se France še dobro spominja. Ni še dolgo tega, ko se je France spomnil na te svoje prve stopnice in zaprosil zdajšnjega gospodarja Petrasovine, če si jih lahko ogleda, če sploh še kljubujejo času. Z nežnim pogledom jih je premeril, z rokama nežno pobožal in ugotovil, da kljub letom še vedno dobro služijo svojemu namenu. Vem, da brez dogodkov ni zgodbe in brez zgodbe ni življenja. Samo treba se jih je spomniti in napisati, kot se tega prav zdaj loteva France.

Življenje – to niso dnevi, ki so minuli, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili! France se še danes dobro spominja, ko je potrkal na vrata nekdanje razredničarke Lenarčičeve in jo prosil, če mu v nemščino prevede njegovo prošnjo za delo v Nemčiji. Odločitev ni bila lahka. Sprva z delom

Rojstna hiša vseh osmih Martinovih otrok na Runarskem


znani bloški obrazi

junij 2016

15

Ko sem brskal po učenih knjigah bloške župnije, sem zvedel, da je leta 1869 na Runarskem živelo 80 ljudi, leta 1880 že 91, največ pa leta 1890, ko jih je bilo že 94. Leta 1900 so jih našteli 85, trideset let pozneje 83. V letih 1948, 1953 in 1961 od 63 do 69, najmanj pa leta 1966, ko so jih našteli le še 46. Ob koncu letošnjega maja je bilo na Runarskem stalno prijavljenih že 75 vaščanov. pomožnega delavca v neki tovarni ni bil ravno zadovoljen. Šele po dveh letih dela je dobil primerno delo za svoj poklic, vztrajal tri leta, se odločil za mojstrsko šolo in jo končal z odliko leta 1967. Pred tem je spoznal bodočo ženo Aneloro in se dan pred godom sv. Miklavža, davnega leta 1964, v Ludwigsburgu tudi poročil.

France, ti si mi naredil največ skrbi, je ob slovesu, pred odhodom v Nemčijo, dejala užaloščena mama Marjeta, Martinova po domače, kjer sta skupaj z očetom Primožem pošteno h kruhu spravila vseh osem otrok; štiri dekleta in štiri fante. Ko se je 14. septembra 1965. leta rodil prvi sin Georg, sem jima pisal in ju povabil h krstu. Oba sta prišla in kar dva tedna ostala pri nas, čeprav sta se prvič v življenju odpravila v tujino. Domov sta se vračala z vlakom veselega srca, da je njun sin v tujini uspel.

Življenje ni samo ravna pot, je tudi križišče z mnogimi potmi! In veliko križišč in poti je France v svojem življenju prekoračil. Kar nekaj let je potreboval, da se je tvorno vključil v novo okolje. Naučiti se je moral tudi jezika. Res pa je, pove France, da je imel pri tem tudi veliko sreče, saj je imel vedno dobre in razumevajoče delodajalce, ki so tudi sami znali ceniti njegovo delo in delovne navade. Kaj kmalu se je tudi sam odločil za samostojno obrtno dejavnost. Od svojega mojstra je odkupil delavnico, pozneje tudi hišo in se oktobra 1968. leta vključil med samostojne mizarske obrtnike. Že čez slabih sedem let pa je ustanovil zasebni pogrebni zavod, ki deluje še danes in ga uspešno vodita njegov sin Georg in hčerka Pettina. Najmlajši sin Karl pa je arhitekt in živi s soprogo in tremi otroki v Stuttgartu. France se lahko pohvali z osmimi vnuki. S solzico v očeh, ki mu je spolzela v najinem pogovoru po licu, se je spomnil pokojne žene Anelore, ki se je poslovila s tega sveta septembra leta 2000. Vem, da so solze viharji. Po njih je človek mirnejši! Tudi solza se je na njegovem licu s pomočjo robčka osušila. Zdaj že več kot dobro desetletje France prijateljuje z Margareto. Iz Ramsecka pa se kaj radi, tako kot prej, vedno znova družno vračajo na Runarsko.

Starost je mlin, ki melje človeška življenja

V svojem življenju in poklicu sem imel srečo, da mi je bilo dano spoznavati in pisati o naših mlinih ob rekah. Tudi ob Dravi in Muri kot tudi ob Cerkniščici, Lipsenjščici in Bloščici sem jih našel in ugotovil, da ni bolj zanesljivega mlina na svetu, kot je mlin, ki melje človeška življenja.

Smejte se in svet se bo smejal z vami, jokajte in jokali boste sami ... To moj sogovornik France že dolgo in dobro ve! Uspešno je previharil vse tegobe v svojem življenju. Zdaj z veseljem priskoči na pomoč pri številnih delih, s katerimi sin in hčerka uspešno nadaljujeta začeto očetovo delo, čeprav ve, da jima je včasih tudi v napoto. Nekoristno življenje je zgodnja smrt, je zapisal nemški pesnik Goethe. Se mar zato France vse svoje življenje trudi, da bi bil v prid vsem? In France še kako dobro ve, da te je življenje premalo naučilo, če te ni naučilo prenašati bolečine! Teh bolečin je bilo veliko, celo preveliko za eno človeško življenje.

Kaj so povedali Runarci o sosedu Francetu? Franc Pavčič, zdaj najstarejši krajan Runarskega, 28. januarja letos je praznoval svoj 80. rojstni dan, se še dobro spominja tistih zgodnjih šolskih dni, ko je mladež cele vasi peš hodila v šolo v Novo vas. Vmes so marsikatero »ušpičili«. Žal sta, tako pove najstarejši krajan Rauhov France, skupaj obiskovala le prvi razred. Veš, Martinov je bil zelo »brihten«, pove Rauhov, mene pa je učitelj Čebohin nagnal kar domov. Julija, ko ima on rojstni dan, ga bomo Runarci obiskali v Nemčiji. Tudi jaz bom med njimi, je še ponosno povedal Rauhov France, ko sva si segla z rokama v pozdrav.

Vrsto desetletij je bil France naročen kar na nekaj slovenskih časopisov. Najraje je prebiral Rodno grudo, zdaj pa mu je Bloški korak najboljša in najtrša vez med domovino in Nemčijo, kajti v Francetovih prsih še vedno bije slovensko in bloško srce.

Runarska cerkev Marijinega vnebovzetja, kamor sta Francetova starša h krstu prinesla vseh svojih osem otrok.

Oj mladost ti moja, kam ... Ko sva z Martinovim Francetom kramljala o bistvu mladosti, o najlepšem delu življenja, ki se ga zavemo šele, ko mineva, France v prispodobi pove, da je življenje podobno blisku. Oba hitro mineta. Za gradnjo nove hiše na rodnem Runarskem sta se z nečakinjo Metko in njeno družino odločila pred nekako 17 leti. V treh letih je bila nared. Spodnji prostori hiše so Francetovi, zgornji Metkini in od njene družine. Pokojna Francetova žena je kaj rada občasno prihajala na Runarsko, v Francetov domači rojstni kraj. In tega je bil še sam vesel! Še do pred nekaj leti je na Runarsko vedno pripotoval s svojim avtomobilom in se z njim tudi vračal. V prtljažniku ni nikoli manjkalo na desetine kilogramov medu, ki jih je po večini v Nemčiji razdal in bil med vaščani znan kot dober »tišler« in sosed. Zdaj raje sede na vlak in se varno tri- ali štirikrat na leto pripelje in odpelje na Runarsko in z Runarskega. Ponosen je na svoj kraj, na ceste, urejeno okolje, šolo, turizem … Nadvse pa pogreša umrle svojce, sosede, sošolce … O mlinih, ki meljejo človeška življenja, pa nisva rekla nobene besede več! V hiši Martinovega Franceta na Runarskem sem se pogovarjal in za Bloški korak napisal: Tone Urbas


16

iz naše preteklosti

junij 2016

1933 Jeršanovo – žetev Župnija Sv. Trojica na Blokah zajema 20 vasi in zaselkov, kjer danes živi okoli 250 prebivalcev. Največ, nekaj čez 1000 ljudi, je imela trojiška fara okoli leta 1900. Ena od trojiških vasi je Jeršanovo. Štiri hiše so bile od nekdaj tam: Mihovi, Stričevi, Rotovi in Tagorenji. V zadnjem času so domačini napravili tudi dve novi hiši, tako da jih je danes šest.

Dekleta na Jeršanovem so bila v prvi polovici prejšnjega stoletja, tako kot drugje, rada pred fotografom. Zanimivo je, da so si za slikanje izbrala njivo zrelega žita in pokazala, kako jim gre od rok eno najvažnejših kmečkih opravil – žetev. V času žetve zemlja poplača kmetov trud, kakor pravi stari rek: “Kakor boš sejal, tako boš žel.” Pomembnost tega opravila opiše tudi pravo slovensko ime meseca avgusta, veliki srpan. V tem mesecu morata biti pospravljena seno za živino in žito, ki je bilo najvažnejša prehrana ljudi. Žetev je bila vedno nekako praznično opravilo. Žanjice so se zato boljše oblekle, si nadele sveže predpasnike in naglavne rute, postreglo se je tudi z boljšo hrano. S tem se je izkazalo spoštovanje do žita in kruha, dekleta pa so se s tem pokazala pred fanti, ki so sodelovali pri žetvi. Žetev se je pri nas na Blokah navadno pričela po 25. juliju in praznikih sv. Jakoba in sv. Ane, ko mora zaradi vročine žito “ali dozoreti ali zgoreti”. Najprej se je vedno žel ječmen, nato rž, pšenica in oves, pozna ajda in proso pa sta že pred mnogimi leti izginila z naših polj. V Velikih Blokah so šle gospodinje najprej požet kakšno ‘fliko’ v Strmih njivah, kjer je žito na plitvejši zemlji in sončni legi najprej dozorelo. Tako je bil za žegnanje 15. avgusta že lahko pečen kruh iz nove moke. Žetev je bila trdo delo, v vročini so se žanjice sklanjale, saj je bilo treba žeti čimbolj pri tleh, pobrati vse klasje in ob tem paziti, da oster srp ni zarezal v prste ali dlan druge roke. Kot fantič sem se pri teti Mici na Runarskem kar dobro izuril v vezanju snopov in sem zato lahko sodeloval pri žetvi.

Povezane snope se je zdevalo v kozolce, kje se je žito sušilo dva do tri tedne. Potem se je začela mlatev. Pred pojavom strojev so v skednjih na podu peli cepci. En sam mlatič je mlatil počasi in se je slišalo: pok, pok … Dva mlatiča sta pesem že izboljšala in pospešila: pik, pok, pik, pok … Najlepše in najhitreje je odmevalo, če so se v krog postavili štirje izurjeni mlatiči: pika pok, pika pok … in snopje je kar odletvalo od poda. Pri moškem pevskem zboru DPD Svoboda v Starem trgu nas je pevovodja Viktor Žnidaršič – Bajček iz Cerknice vsako leto ponovno naučil pesem “Mlatiči”, ki je bila nekako razpoznavni znak zbora.


junij 2016

iz naše preteklosti

17

Po končanem delu je pet deklet sedlo na travnik, da jih je fotograf še enkrat ovekovečil. Le eno dekle, morda zato, ker je bilo brez predpasnika, se je slikanju izognilo.

Slovarček: gepel: vprežni pogon za kmetijske stroje pajtel: vetrovnik za ločevanje zrnja od plev

Viri: Ivan Škrlj, Sleme SS. Trinitatis, 200 let župnije Sv. Trojica, Marija Žgajnar, 2008 Kraj: Jeršanovo Datum: 1933 Avtor: neznan Zbirka: Ivan Škrlj Skenirano: 21. 3. 2016 Oblika: dve fotografiji

Z leve: • Marija Škrlj – Šokotinova s Slemena, por. Matičič v Martinjak, • Marija Korošec, Erjavcova z Rožančega, por. k Županovim na Sleme, • Frančiška Korošec, Tagorenja z Jeršanovega, por. k Zimcovim na Hribarjevo, • Francka Korošec, Erjavcova z Rožančega, • Marija Korošec, Tagorenja z Jeršanovega, por. k Šokotinovim na Sleme, mati Ivana Škrlja, ki je ohranil te slike.

Dekleta so si za žetev značilno zavezala svetle, z vzorcem potiskane rute in nadela svetle predpasnike. Da je bilo slikanje najbrž vnaprej najavljeno, kažejo tudi značilne pričeske, ki silijo izpod rut. Tudi čevlji so bolj praznični in pri vseh skoraj enaki. Obute so v nogavicah, saj gole noge ne bi bile spodobne, pa tudi strnišče neprijetno pika. Čeprav je žetev veselo opravilo, so izrazi deklet resni, saj slikanje ni bila njihova vsakodnevna izkušnja.


18

šola

junij 2016

Gosposvetsko polje – zibelka slovenstva

Zgodovinska ekskurzija osmarjev in devetarjev Letos praznujemo petindvajset let samostojne Slovenije. Osmarji in devetarji smo se odpravili na zgodovinsko ekskurzijo na Koroško v Avstrijo, da bi si ogledali kraje, kjer so naši predniki v šestem stoletju začeli ustanavljati naš narodni prostor po naselitvi v vzhodne Alpe. Ogledali smo si Krnski Grad, ki je danes manjše vaško naselje, v času kneževine Karantanije pa je bil njeno središče. Na vzpetini nad vasjo stojita dve zelo stari majhni cerkvici. Večja je posvečena sv. Petru. Na ravnini pod cerkvijo je potekalo ustoličevanje karantanskih knezov. To je bil obred, s katerim so si naši predniki izvolili voditelja. V srednjem veku, v sedmem in osmem stoletju, je bilo ustoličevanje edinstven obred izbire narodnega voditelja, po katerem so se zgledovali ustanovitelji ZDA leta 1767, ko so se odcepili od kolonialne Anglije. Obred ustoličevanja je potekal na knežjem kamnu, ki ga danes hranijo v celovškem Deželnem dvorcu v dvorani grbov. Knežji kamen je ostanek stebra iz svetišča, ki so ga v bližini zgradili že Rimljani, ki so imeli več stoletij na tem prostoru pred naselitvijo naših prednikov svojo provinco Norik. Ogled dvorane grbov nas je prijetno presenetil s svojo velikostjo in številnimi grbi plemiških družin, naslikanih na stenah. S Krnskega Gradu je zelo lep razgled po Gosposvetskem polju. Na njegovem vzhodnem obrobju stoji najstarejša škofijska cerkev na slovenskem narodnem prostoru, cerkev Gospe Svete. Prvo cerkev je dal v osmem stoletju postaviti prvi karantanski škof Modest, ki ima v cerkvi tudi svoj grob in oltar. Cerkev je pravi muzej. Zgrajena je v gotskem slogu in ima dva mogočna zvonika, v katerih visi kar sedem zvonov. Največji tehta 6600 kg in je največji zvon na Koroškem. Pravijo mu kar »Gosposvečan« in zvoni le ob krstih, pogrebih in mašah ob velikih cerkvenih praznikih.

Gospa Sveta

Na fasadi cerkve so vzidani številni nagrobniki, naslikane freske in celo glava graditelja cerkve »počasi leze iz fasade«. Legenda pravi, da bo nastopil konec sveta, ko bo odpadla. Na nas je naredilo zelo močan vtis resnično okolje, kjer se je začela slovenska zgodovinska preteklost, saj smo si s slik v šolskih učbenikih to predstavljali zelo drugače.

tavljen iz večjih kamnitih plošč, ki tvorijo dva sedeža. Eden je obrnjen proti vzhodu, drugi proti zahodu. S sedeža na vojvodskem prestolu so koroški vojvode, ki so pripadali tujim plemiškim družinam, vse do 15. stl. podeljevali fevde svojim vazalom. Ob vojvodskem prestolu je poleg nemškega in angleškega tudi napis v slovenskem jeziku.

Na ravnini pod cerkvijo smo si ogledali tudi vojvodski prestol. Danes je zaščiten s kovinsko ograjo in zastekljen. Vojvodski prestol je v naši zgodovini povezan s časom, ko so naši predniki v devetem stoletju že prišli najprej pod bavarsko in nato frankovsko nadoblast. Prestol je ses-

Ob ogledu Celovca sta nas zelo prijetno presenetila urejenost in mir v mestnem središču, ki je zaprto za promet. Poleg Deželnega dvorca smo obiskali tudi slovensko ustanovo Slovenski dom. V tej ustanovi imajo slovenski vrtec, šolo, internat in knjižnico. Šola in vrtec sta močno zasedena, tako da morajo nekatere tudi odkloniti. Zelo spodbudno je, da v vrtec vpisujejo tudi otroke iz nemških družin, saj se starši zavedajo, kako pomembno je znanje jezikov. Da se nahajamo v dvojezičnem okolju, so nas prepričali ravnatelj Slovenskega doma in njegovi učitelji ter zamejski duhovnik, ki nam je predstavil Celovec. Oba sta govorila lepo slovenščino. Na poti domov v Slovenijo smo se ustavili še na Ljubelju in si ogledali ostanke koncentracijskega taborišča iz časa druge svetovne vojne. Taborišče je bilo podružnica in je bilo ustanovljeno zato, da bi taboriščniki s prisilnim delom zgradili predor Ljubelj. Do konca vojne jim je uspelo »prevrtati« Karavanke, kar je omogočilo mnogo lažji prehod na avstrijsko stran. Prej je pot tekla čez prelaz, ki leži mnogo višje na strmem pobočju. Pot čez prelaz je bila zelo težka in večino zimskih mesecev nemogoča. Trpljenju taboriščnikov se moramo zahvaliti za današnjo mnogo ugodnejšo prometno povezavo. Ogled zgodovinskih krajev nas je navdušil. Spoznali smo, da so kraji, ki smo jih obiskali, res »kraji moči«, iz katere je nastala slovenska samobitnost in slovenska država, katere petindvajsetletnico praznujemo letos. Učenke in učenci osmega in devetega razreda

V Deželnem dvorcu v Celovcu ob knežjem kamnu

Učiteljica zgodovine Andreja Mestek


šola

junij 2016

Mladi Bločani, ki letos zaključujejo osnovno šolo

19

»Tržnica« rabljenih oblačil in igrač

Veseli devetarji

Prinesli ste veliko oblačil in igrač.

Šolsko leto se je končalo in z njim nova generacija mladih Bločanov zaključuje osnovno šolo. V srednje šole se v jeseni odpravlja devet fantov in tri dekleta. Odločili so se za različne poklice. Čez nekaj let na Blokah tako lahko pričakujemo nove strojnike, ekonomista, farmacevtko, medicinsko sestro, kemika, računalničarja, izobraženega športnika, glasbenico in gozdarje.

Letošnjo ponudbo sva s pomočjo otrok in njihovih staršev obogatili še

Dekleta in fantje, ob zaključku se vam zahvaljujem za vse prijetne trenutke, ki sem jih preživela z vami. Bili ste vedno dobrovoljni, tudi takrat, ko sem od vas zahtevala, da se učite in svojo razposajenost zamenjate za disciplino. Hvala vam za vedrino in naklonjenost! Želim vam, da ostanete pošteni, veseli in vedno pripravljeni na nove izzive! Ob tej priložnosti se zahvaljujem za vso podporo in sodelovanje tudi vašim staršem, ki so mi bili kot razredničarki vedno v pomoč.

z rabljenimi igračami. Zbiranje igrač je pritegnilo veliko otrok, pa tudi povpraševalcev je bilo mnogo. Posebnost so bili kuponi, s katerimi si lahko zamenjal igrače. Zbrali smo ogromno igrač, knjigic, risank, pa tudi oblačil, torbic, čevljev, kopalk, spodnjega perila, pižam … Razveselili smo veliko otrok, pa tudi staršev. Prav vse smo razdali, saj PODARJENO NI IZGUBLJENO. Se vidimo naslednje leto na tržnici rabljenih oblačil in igrač, morda pa še česa.

Vaša razredničarka: Andreja Mestek

Murni noč prespali v vrtcu

V pižamah s svojimi medvedki pripravljeni na spanje.

Učiteljici Ester Palinkaš in Petja Ilejšič

Petek, 10. junija, je bil za otroke iz skupine Murni poseben dan. Medtem ko so se drugi otroci pripravljali na vikend s starši, smo se mi ob 18. uri vrnili v vrtec. Prišli smo prav vsi. Sončno popoldne nas je najprej zvabilo na vrtčevska igrala, kjer smo se gugali, spuščali po toboganu, plezali, tekali, igrali nogomet … Nato so nas naši želodčki opomnili, da se bliža večerja. Spekli smo si palačinke. Prav vsi otroci smo – nekateri bolj, drugi manj spretno – vihteli ponev in obračali palačinke. Sledila je zabava v pižamah. Preoblekli smo se v pižame in zaplesali nekaj znanih plesov. Nato nas je pozna ura opozorila, da je čas za spanje. Pripravili smo si ležalnike in blazine ter se odpravili spat. Za nekatere je bila to prva noč brez staršev, a jih kljub temu nismo prav nič pogrešali. Ko smo se zbudili, sta nas vzgojiteljici presenetili s sveže pečenim kolačem in domačim zeliščnim čajem. Ta noč je bila za vse nas prava dogodivščina. Murni z Alenko in Natašo


20

šola

Skupni dnevi četrtarjev in petarjev

V spomladanskem delu šolskega leta so imeli učenci četrtega in petega razreda kar nekaj skupnih dni dejavnosti. Na začetku pomladi so obiskali Rokodelski center in muzej v Ribnici. Spoznali so izdelavo viter in lesenih pirhov. Ogledali so si razstavo suhe robe in muzej čarovništva. V aprilu pa so si v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani ogledali gledališko predstavo Zlata ptica. V tej predstavi so se igralci obnašali zelo ekološko. Scena je bila iz odpadnih materialov, kostumi pa iz preteklih predstav. Učenci so uživali v lepi predstavi, narejeni po slovenski ljudski pravljici.

junij 2016

Novi kolesarji na Blokah

Petarji so tudi letos uspešno zaključili teoretični in praktični del kolesarskega izpita. Teoretični del so opravljali preko spletnih strani, izpit praktične vožnje pa je potekal pod budnim očesom policista iz Cerknice. Zahvaljujemo se občini Bloke za podarjene čelade, ki bodo varovale glave novih kolesarjev na cesti. Vsem učencem želim varno in prijetno kolesarjenje. Mentorica Pavla Ponikvar Foto: Jerneja Zbačnik

Starši nastopali za otroke

Proti koncu šolskega leta so raziskali Križno jamo in grad Snežnik ter spoznavali živali v lovsko-polharskem muzeju. V Križni jami so si ogledali bisere podzemnega sveta in okostje jamskega medveda. Najbolj so uživali v vožnji s čolnom. V gradu so spoznali življenje gospode v preteklosti. Ogledali so si pohištvo zadnjih lastnikov in spoznali, da je bilo življenje zelo drugačno od današnjega. Bilo je udobno, ker so imeli pedentarje in spletične. Učenci 4. razreda so začeli s pripravami na kolesarski izpit. Spoznali so prometne znake in se urili v spretnostni vožnji na poligonu. Policistka jim je posredovala znanje, kako se obnašati v prometu med počitnicami. Tudi učenci 5. razreda so se preizkusili v spretnostni vožnji na poligonu, nato pa so opravili tehnični pregled koles in vsi uspešno opravili praktični del kolesarskega izpita. Učenci se že veselijo dolgih počitnic, učiteljici pa vsem učencem želiva, da bi jih preživeli veselo in varno. Učiteljici Pavla Ponikvar in Helena Šivec

Igralska zasedba drugega razreda Res je, velikokrat smo drugarji že nastopali za starše, jim peli, igrali, risali, pripravili darilca ali kakšna druga presenečenja. Tokrat smo vlogo zamenjali. Učiteljica je skrivaj nagovorila starše in jim vse razložila. Starši so se naučili besedilo in zaigrali igrico za nas. Najbolj pa je bilo zanimivo, da mi drugarji nismo o tem nič vedeli. V šolo smo prišli na »neko« predstavo, starši pa naj bi imeli sestanek s knjižničarko. Ko je učiteljica napovedala igrico, so v učilnico začele prihajati žabe, miški, sova, medved, volk, lisica, polž, zajček, srnjaček in Mojca Pokrajculja. Vsi so bili na las podobni našim staršem. Ostrmeli smo, ker to SO bili naši starši in en brat. Ena mamica je igrala na glasbila, ena je brala vezni tekst, ena pa je predstavljala sonce in burjo. Prav profesionalno so se odrezali v vseh teh vlogah. Res smo se imeli lepo in zelo smo ponosni na svoje starše. Drugarji in učiteljica Petja Ilejšič


šola

junij 2016

Novi gredici

21

Razredna himna

Na vrtu

Zaradi obnove vhoda v šolo smo ostali brez zelenjavne gredice. V okolici šole smo našli kotiček, kjer bi povrtnina lahko lepo uspevala. Naročili smo dve novi, visoki, leseni gredici – taki, da se ne bo potrebno med delom sklanjati. S pomočjo staršev in starih staršev smo hitro zbrali dovolj sadik, da smo posadili gredici. Rastline že lepo uspevajo, z jagodami pa smo se tudi že posladkali. Učiteljici Ester Palinkaš in Petja Ilejšič

Hiša izročila Učimo se tkati.

V začetku junija smo se otroci prve triade odpravili v Dolenjo vas pri Cerknici in tam obiskali Hišo izročila. Njihovo poslanstvo je varovanje nesnovne kulturne dediščine in naravne dediščine presihajočega Cerkniškega polja, Notranjske in Slovenije ter prenos življenjskih veščin na Mlade čuvarje izročila. Seznanili smo se z lanarstvom; predstavljen nam je bil lan kot rastlina ter postopek, kako iz njega pridobijo nit. Potem smo se lotili tkanja. Vsak je dobil svojo malo statvico in si stkal zapestnico, ki jo nekateri še vedno nosimo okrog roke. V delavnici destilacije smo spoznali jelko. Nalomili smo vejice in jih zmleli v posebnem mlinčku. Zmlete iglice smo dali v stekleno bučko, ki se je nekaj časa segrevala nad ognjem. Čez čas smo dobili nekaj kapljic dragocenega in zelo zdravilnega eteričnega olja. Medtem smo obiskali kovača, ki nam je razkazal orodje za kovanje ter nam dovolil kovati razbeljeno železo. Skovali smo kljukice za obešalnike. Imeli smo pester in zanimiv dan. Vodja tehniškega dne: Petja Ilejšič

J‘st pa neki vam povem, tud‘ če res ne vem, če smem. Drugi razred je res kul, ker se dobr‘ mamo ful. Mi zabavamo se res in to skoraj do nebes. Že računamo do sto, to nam res ni nič težko. Abecede štir‘ poznamo, pošto pošljemo za mamo. Telovadimo mi radi, se vidi, da smo res še mladi. Pojemo kot slavčki mi, da iz naših ust žgoli. Umetniki smo že postali, predsednika bi narisat‘ znali. Rišemo mi res veliko, učiteljica razstavi sliko. Slovenijo smo že spoznali,

z Blok bi vsac‘ga v svet poslali. Ko pa mi se ne učimo, počnemo res, kar si želimo, kocke radi zlagamo, da segajo tja pod nebo. Tuj nam res ni divji ples, saj norimo prav zares. V razredu hiške naredimo, da se skrijemo pred zimo. Radi se med sabo imamo, tud učitel‘co res dobr‘ poznamo. Z nami res je potrpežljiva, tud‘ če za nemir je luna kriva. Fajn se tuki‘ ‚mamo vsi, zato naša šola naj živi. Srečno, moji drugarji! Učiteljica Petja Ilejšič


22

šola

junij 2016

Moj dom je moja domovina Gal: »Izziv za ustvarjanje nam je bil, na kakšen način predstaviti značilnosti Bloške planote.« Jakob: »K sodelovanju nas je povabila učiteljica Irena, ki je z zbori pripravila domoljubne pesmi. G. Jože Obreza pa nam je pomagal prispevek posneti in zmontirati.«

V pričakovanju naše predstavitve v Ljubljani V mesecu marcu se je OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas prijavila na natečaj z naslovom Inovativnost in ustvarjalnost mladih za prihodnost domovine, ki ga je pripravil Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo. Z razpisom so želeli obeležiti 25. obletnico samostojnosti države Republike Slovenije. Natečaj je ponudil priložnost za predstavitev raznolikih aktivnosti in prireditev ob 25-letnici samostojnosti države ter prispevkov in izdelkov, s katerimi so učenci in dijaki izkazali svoj odnos do domovine, ustvarjalno energijo, znanje, potenciale, optimizem … Prispevki so bili lahko z različnih področij: likovnega, glasbenega, plesnega, literarnega in drugih umetniških, družboslovno-humanističnih ali naravoslovno-tehničnih. Naša šola se je na razpis prijavila z multimedijsko predstavitvijo, ki smo jo poimenovali Moj dom je moja domovina. V njej smo zajeli šolsko instrumentalno in vokalno glasbeno dejavnost, dejavnosti učencev s področja fotografije, varovanja kulturne dediščine ter multimedijska znanja in veščine. K sodelovanju smo povabili zunanjega sodelavca g. Jožeta Obreza, ki je s svojim bogatim znanjem oplemenitil naš prispevek. Pri ustvarjanju so sodelovali otroški pevski zbor, šolski ansambel Ksilobend, gostujoča violinistka Gaja Žnidaršič, učenci 9. razreda, skupaj petdeset otrok in mentorice Andreja Mestek, Anica Sterle in koordinatorka projekta Irena Cundrič Iskra. Vsebina predstavitve Moj dom je moja domovina je videoposnetek nastopa mladih glasbenik-

ov, ki so zaigrali in zapeli dve pesmi: Slovenija, od kod lepote tvoje (Slavko in Vilko Avsenik, prir. Blaž Rojko) in Tri planike (Boris Kovačič, besedilo Gregor Strniša). Glasbo pa so smiselno nadgradili, oblikovali in tehnično pripravili učenci 9. razreda s svojimi posnetki naravne in kulturne dediščine Bloške planote, s posnetki iz muzeja Bloški smučar ter s posnetki naravoslovnotehniških dni, ki so bili organizirani na osnovni šoli. Na natečaj se je prijavilo 76 vzgojno-izobraževalnih organizacij. Programski odbor je v skladu s kriteriji izbral prispevke, ki so 3. junija soustvarili osrednjo prireditev v Ljubljani, in multimedijske predstavitve, ki so predvajane na spletnih straneh Zavoda RS za šolstvo. Prispevek naše šole je komisija izbrala kar v obeh kategorijah. Med dvanajstimi prispevki, ki so bili na osrednji prireditvi v Ljubljani, smo zasedli 4. mesto. Izmed 25-ih multimedijskih prispevkov, ki so predvajani na spletnih straneh zavoda, pa smo zasedli 6. mesto. 3. junija smo se na slovesnost v Ljubljano odpravili Gal Modic, Matej Klančar, Jakob Šarc, Irena Cundrič Iskra in ravnateljica Milena Mišič. Na prireditvi je mlade pozdravila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport ga. Maja Makovec Brenčič. Predvajanje našega prispevka smo na prireditvi obrazložili takole: Matej: »Želeli smo, da bi za 25 let naše države lahko predstavili našo občino, njene naravne lepote in kulturno dediščino.«

Kratke, a jedrnate fantovske komentarje lahko samo podkrepim z mislijo, da so otroci pri ustvarjanju zelo uživali. Začutili so pravo ustvarjalno povezanost in so komaj čakali na objavo rezultatov. Z velikim zadovoljstvom sem tudi sama sprejela doseženi uspeh. Zahvaljujem se kolegicama Andreji Mestek in Anici Sterle, soavtoricama prispevka, Gaji Žnidaršič za glasbeni dodatek na violini in g. Jožetu Obreza za pri-

Priporočam ogled prispevka naše in drugih šol na spletni strani: http://www.zrss.si/objava/izbrani-prispevki-na-natecaju-25-letsamostojnosti-slovenije jetno in tvorno sodelovanje ob snemanju posnetka. Irena Cundrič Iskra

Otroci iz OŠ Nova vas na Debelem rtiču Otroci iz OŠ NOVA VAS ob 60-letnici obiskali mladinsko in otroško zdravilišče debeli rtič

Tretješolci na morju No, pa je napočil tisti petek, ko smo komaj čakali, da se otresemo šolskih obveznosti in gremo na popoldanski izlet na morje na Debeli rtič. Celo šolsko leto smo pridno sodelovali z Rdečim križem Cerknica - Loška dolina – Bloke in se učili dobrodelnosti. Tako smo si tretarji iz OŠ Nova vas ob koncu šolskega leta zaslužili sprostitev s kopanjem v bazenu z morsko vodo. V juniju smo upali na lepo vreme in smo se nameravali kopati v zunanjem bazenu. Imeli smo tudi nadomestno možnost - kopanje v notranjem bazenu. Z nami so bili tudi otroci

iz Starega trga, ki tudi obiskujejo krožek RK in sodelujejo z organizacijo. Bilo nas je za cel avtobus. Spremljale so nas učiteljice, imeli pa smo tudi “taprave” vaditelje z letovanj, ki so bili z nami v vodi in nas tunkali. Privoščili smo si še sladoled in se tako polnih novih dogodivščin vrnili domov. Zapisala: Nina Jerič


društvene strani

junij 2016

23

Pozdrav poletju Športno društvo Studenec na Blokah je v soboto 11. 6. ob peti obletnici delovanja pripravilo praznovanje POZDRAV POLETJU. Na igrišču na Hribu smo postavili velik šotor, kjer nas je zabavala Petkova pumpa in Učiteljice. Tudi

muhasto vreme nam ni pokvarilo odličnega vzdušja. ŠD Studenec na Blokah se vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri pripravi dogodka, zahvaljuje za pomoč. Hvala vsem, ki ste praznovali z nami.

Obisk fatimske Marije na Blokah V sredo 29. junija 2016 je obe bloški župniji obiskala fatimska Marija. Kip fatimske Marije je priromal iz župnije Grahovo najprej v župnijo Sveta Trojica in nato še v župnijo Fara. Nosili so jo moški člani folklorne skupine Bloke v narodnih nošah. Mariji so se priporočili številni Bločani in Bločanke. Z Blok pa je kip Marije romal v Cerknico. Marija Jakopin Foto: Ana Premrov


24

šport

junij 2016

Prijateljska nogometna tekma med veterani Blok in Cerknice Dvajsetega maja leta 2016 se je odigrala, lahko bi rekli kar zgodovinska, nogometna tekma med veterani Blok in Cerknice. Dogovori o tekmi so potekali kar eno leto, vendar se je ves trud izplačal, kajti tekma je bila izredno zanimiva in predvsem ves čas od začetka do zadnjega sodnikovega žvižga zelo napeta. Cerkničani so povedli že v peti minuti igre in imeli rahlo terensko premoč. Tudi drugi gol so dosegli Cerkničani, tako da so vodili že z 2 : 0. Tedaj je na sceno stopil naš župan Jože Doles, ki je bil tudi v ekipi Blok in s pravim evrogolom zmanjšal zaostanek

Združena ekipa Blok in Cerknice

Nogometni turnir na Studenem

Na Studenem petnajstič zapored Gostoljubnost prirediteljev, vznemirjenje že ob žrebu, prijetno urejen rekreacijski center nad vasjo, nogometna zelenica v zavetrju vzpenjajočih tribun, atraktiven nogomet, športno druženje obiskovalcev, veliko mladine, srdit boj za najvišja mesta, veselje zmagovalcev. Vse to in še več krasi znani nogometni turnir na Studenem. In tudi tokrat ni bilo nič drugače. Po utečenem sistemu je turnir najprej potekal po skupinah, iz katerih se uspešnejši uvrstijo v nadaljnje tekmovanje. Nogometaši Okiča so tokrat nastopili z dvema moštvoma, novinec je ekipa Veseljaki iz Zgornje Savinjske doline. Obiskovalci so že v skupinskem delu tekmovanja videli dopadljive nogometne predstave, domiselne poteze, lepe gole in željo po uspehu. Gledalci so si sobotni dan zapolnili tudi z dodatnimi aktivnostmi, kot je igranje namiznega tenisa. V njem so se pomerili tudi nekateri nogometaši ter se s tem sproščali pred naslednjimi srečanji. Četrtfinalne tekme so dale polfinalna para. V prvem polfinalu pod sijem

Na igrišču in ob njem je bilo pestro. žarometov je Zidarstvo Dulič z 2 : 1 premagalo ekipo PETEK transport, v drugem pa je bilo Dimnikarstvo Okič Fadil boljše od KMN Vodnar Loški Potok. Nogometašem PETEK transporta je v uteho, da so dobili dvoboj za tretje mesto. Okrog desetih zvečer so gledalci pričakali finale petnajstega tradicionalnega zaporednega nogometnega turnirja na Stude-

nem. Nasproti sta si stali postavi Zidarstva Dulič in Dimnikarstva Okič Fadil. Tekmeca sta publiki ponudila ostro nogometno predstavo, trd boj na sredini igrišča, dobro taktično postavitev in kar nekaj dobrih strelov na obeh straneh. V prvem polčasu so Okiči stresli okvir vrat, sredi drugega polčasa pa je Duličem uspelo povesti z 1 : 0. Minimalno vodstvo so obdržali do konca tekme, pokal za prvo

Končni vrstni red 2016 1. Zidarstvo Dulič 2. Dimnikarstvo Okič Fadil 3. PETEK transport 4. KMN Vodnar Loški Potok. Nastopila so še moštva: Studeno Novohlad, Zakrajški, Iga vas, Studenec, Miklavčič, Dimnikarstvo Okič, Gostilna Miklavčič, Veseljaki.


društvene strani

junij 2016 na 2 : 1. Tedaj se je zbudila tudi preostala bloška ekipa in nanizala cel kup priložnosti, od vratnic do nekaj centimetrov zgrešenih strelov. Končni rezultat je bil 3 : 3, kar ustreza vsemu dogajanju na igrišču. Za bloško ekipo je to kar ugoden rezultat, kajti imeli smo samo enega igralca za menjavo, pa še tega so nam posodili Cerkničani. Tudi sicer je tekma potekala v prijateljskem duhu, tako da sodnik praktično ni imel nobenega dela. Po končani tekmi je Športno društvo Bloke, ki je bilo tudi organizator tekme, pogostilo tako domače kot gostujoče igralce. Med kramljanjem po končani tekmi smo sklenili, da naj bi taka srečanja postala tradicionalna in bi se izmenično igrala eno leto na Blokah in eno leto v Cerknici.

25

20-letnica društva Sožitje Cerknica

Marjan Modic, ŠD Bloke Pevski zbor na nastopu v Kulturnem domu V začetku meseca junija je imelo društvo Sožitje Cerknica v Kulturnem domu Cerknica proslavo ob 20. obletnici ustanovitve. mesto bo krasil vitrino Zidarstva Dulič. Pokale so sicer prejela štiri najboljša moštva. Organizator je podelil tudi kipce najboljšim posameznikom. Teotim Hiti z Lovranovega je prejel priznanje za najboljšega strelca. Bil je tudi strelec gola, ki je odločil finalno tekmo. Branko Knavs z Runarskega se je izkazal s pomembnimi obrambami, zasluženo si je priboril priznanje za najboljšega čuvaja mreže. Zastopala sta barve zmagovalcev. Suvad Okič (Dim. Okič Fadil) pa je domov odnesel priznanje za najboljšega igralca turnirja, saj je bil prepričljiv čez celo tekmovanje tudi z borbenostjo in učinkovitostjo. Prireditelji so veseli, da jim je ponovno, že petnajstič zapored, uspelo izvesti tekmovanje, ki je ena večjih prireditev v lokalni skupnosti, poznana pa je preko občinskih meja, in da je športna sobota v sicer deževnem obdobju potekala v lepem, tudi sončnem vremenu. Športni pozdrav. Za RC Studeno Jože Avsec ml. Foto: Blaž Kraševec

Sožitje je invalidsko, neodvisno in prostovoljno društvo oseb z motnjami v duševnem razvoju, njihovih staršev in sorodnikov, strokovnih delavcev, simpatizerjev in podpornikov. Vključuje 214 članov, med njimi je 49 oseb z motnjami v razvoju. Društvo pokriva območja občin Cerknica, Loška Dolina in Bloke. Ustanovljeno je bilo 23. 3. 1996 na pobudo takratnih dveh sodelavk Centra za socialno delo Cerknica z namenom reševati mnoga vprašanja in stiske v zvezi s potrebami otrok z motnjami v duševnem razvoju in njihovih staršev otrok. Društvo je danes dobro organizirano s številnimi dejavnostmi. Organizirajo se izleti za te otroke, njihove starše in sorodnike, prirejajo se prednovoletne prireditve, srečanja na piknikih z društvi iz sosednjih občin, plavalni vikendi za te otroke in starše, kjer se naučijo plavati, vikend seminarji, kjer se starši seznanijo o novostih na pravnem področju in o drugih za njih pomembnih temah. V zadnjih dvajsetih letih se je v društvu Sožitje izmenjalo veliko članov izvršnih odborov in kar

nekaj predsednikov, ki so s svojim prostovoljnim delom pustili velik pečat pri uspehu društva. Tudi naša tajnica in blagajničarka neutrudno in prostovoljno delata za društvo že skoraj od njenega začetka.

v že tako skromno odmerjenem prostem času, zato iskrena hvala tudi vsem mentorjem in prostovoljcem ter društvom, ki ogromno pripomorejo k pestrosti programov, ki so na voljo osebam z motnjami v razvoju.

Izredno dragocen je bil prispevek prvega predsednika Marka Klančarja, ki je s svojim pionirskim in vztrajnim delom zelo veliko pripomogel k izgradnji Varstveno delovnega centra Cerknica, ki je bil odprt konec leta 2005, v njem pa delujejo otroci z motnjami v duševnem razvoju iz občin Cerknica, Loška Dolina in Bloke. Njihovo delo usmerjajo trije zaposleni strokovni delavci. Vztrajne prostovoljke mentorice pa vodijo likovne delavnice, literarne in pevske krožke, glasbene in druge kulturne prireditve. Zelo pomembno pa je, da sta društvo Sožitje in Varstveno delovni center Cerknica postala sprejeta in prepoznavna v okolju.

Velik del programa na proslavi so oblikovali varovanci Varstveno delovnega centra Cerknica pod vodstvom njihovih mentoric in strokovnih delavcev. Nastopil je njihov pevski zbor, recitatorji in harmonikaši. Proslavo so oblikovali še folklorna skupina OŠ Notranjski odred Cerknica, Godalni kvartet glasbene šole Cerknica, dramska skupina Menišija, priljubljeni pevec naš domačin Frenk Nova in Ansambel bratov Štrukelj.

Društvo finančno podpirajo vse tri občine, sredstva pa donirajo tudi dobrotniki, posamezna podjetja in podjetniki in posamezniki kot fizične osebe. Brez vse te pomoči društvo ne bi moglo izvajati vseh zgoraj naštetih dejavnosti, zato ena velika hvala vsem, ki nam pomagate. Vse delo v društvu je opravljeno

Kulturni dom je bil ob proslavi nabito poln, prisotni so uživali v preprostem in lepem programu. Splošna ocena je, da je proslava zelo lepo uspela. Hvala vsem nastopajočim, ki ste s svojim nastopom pripomogli k tako lepemu programu. Nastopajoči harmonikaši Varstveno delovnega centra Cerknica so se tako ujeli z Ansamblom bratov Štrukelj, da so z njimi zaigrali številne dodatne pesmi in so kar vztrajali na odru. Anton Sterle


26

društvene strani

junij 2016

70 let lovstva na Blokah Nekaj minut čez šesto uro popoldne druge junijske sobote so rogovi Notranjskih rogistov naznanili začetek svečane prireditve, s katero so lovci Lovske družine Martin Krpan – Bloke skupaj s krajani bloške planote ter gosti obeležili visok jubilej. Če kje, potem reklo, da je lovstvo sestavni del vsakdana, velja za Bloke, ki je ena najbolj zelenih in očuvanih pokrajin pri nas. Ljudje živijo z naravo in divjadjo. Kmalu po drugi svetovni vojni je Okrajni narodni odbor sklical sestanek notranjskih lovcev, ki se ga je v gostilni Rigler na Bloški Polici udeležilo tudi nekaj Bločanov. V gostilni pri Lavriču v Novi vasi se je nato zbrala skupina lovcev, ki je ustanovila Lovsko družino Nova vas – Bloke. Verjetni udeleženci tega sestanka so bili Karel Mazij, brata Jože in Matija Semič, Milan in Žan Klančar, Franc in Jože Marolt, Franc Krajc, Franc Modic, Anton Pavčič in Zgonc z Radleka. Lovstvo je bilo sicer na Blokah prisotno že pred drugo vojno, njegova vloga pa se je skozi zgodovino spreminjala. Od pionirskih začetkov lovstva po drugi vojni, ko so bili revirji opustošeni in divjad zdesetkana, je tedanje članstvo v lovski družini postopoma in z jasnim ciljem zgradilo sodobno in zgledno lovsko družino. Slavnostni govornik starešina LD Martin Krpan – Bloke, kot se družina zdaj imenuje, Ivan Lah je v svojem nagovoru s ponosom poudaril osnovno vodilo delovanja, to je skrb za prostoživeče divje živali, varovanje njenih bivanjskih in prehranskih možnosti, varstvo okolja in tudi lov. Lovci domače družine so ponosni na svoj lovski dom, na lovsko kulturo in običaje. Pred več kot desetimi leti so ustanovili Lovski pevski zbor Martin Krpan – Bloke, ki je še vedno edini delujoči pevski zbor notranjske lovske zveze. Tudi na tej slovesnosti je zbor pod vodstvom Vite Mekinda bogatil kulturni program in z blagozvočno ljudsko in lovsko pesmijo polnil ušesa gledalcev. Kot zanimivost: verjetno je to edini zbor na Slovenskem, v katerem pojejo sicer nelovci – župan, župnik in Kaplan. Lovci vzorno sodelujejo z osnovno šolo Toneta Šraja Aljoše. Mlade uspešno vzgajajo in osveščajo v odnosu do narave, čistega okolja, divjadi in lovstva. Pod okriljem občine Bloke so lovci že vrsto let nosilci čistilne akcije. Sodelovanje z drugimi društvi na Blokah in sosednjimi lovskimi družinami je vzorno, skoraj 40 let pa so pobrateni z lovsko družino Šentrupert. Načrtov lovcem bloške lovske družine ne manjka. Prenovili in olepšali so lovski dom z okolico, kupili parcelo na Bloščku, kjer bodo obnovili dotrajano lovsko kočo. Ohran-

iti želijo trajnost vseh vrst prostoživeče divjadi, ohraniti in izboljšati življenjski prostor živalskih in rastlinskih vrst, s tem pa tudi izboljšati življenjsko okolje ljudi. Poleg že omenjenega Lovskega pevskega zbora Martin Krpan – Bloke in enega najboljših sestavov rogistov pri nas – Notranjskih rogistov, so kulturni program popestrili gostje – pevci škofjeloškega lovskega pevskega zbora, ki ga vodi Franc Čufar. Za izjemno lepa vložka so znova poskrbeli učenci osnovne šole Toneta Šraja Aljoše pod vodstvom mentorice Jerneje Kovšca, ki so nastopili s humorističnim prizorom in glasbeno točko ter do solz nasmejali prisotne.

Slavnostni govornik Ivan Lah in povezovalec pripreditve Marjan Fortin

Nagrajenci za lovske zasluge od Lovske zveze Slovenije Lovcem so ob visokem jubileju čestitali tudi Miha Petrič, starešina pobratene LD Šentrupert, ki bo ta jubilej praznovala jeseni, župan občine Bloke Jože Doles, ki je pohvalil vzorno sodelovanje lovcev s krajani Blok, ter Rajko Kovačič, ki je predstavljal tako notranjsko lovsko zvezo, ki jo vodi, kot tudi Lovsko zvezo Slovenije, ki bo prihodnje leto slavila že 110-letnico delovanja. Pred koncem izjemno prijetne prireditve, ki je bila zares na visokem kulturnem nivoju, so

Izkaznica LD Martin Krpan – Bloke Površina LD – 5198, 83 ha

Lovna površina – 5023, 64 ha Koncesijska pogodba – do 18. 6. 2029 Število članov – 39 Redni člani – 36 Častni člani - 3 Povprečna starost – 57, 9 let

lovci podelili priznanja in zahvale. Prejeli so jih: Občina Bloke, OŠ Toneta Šraja Aljoše, LPZ Martin Krpan – Bloke, HIJA d.o.o., Zamet d.o.o., ZLD Notranjske in pobratena LD Šentrupert. Lovska zveza Slovenije je ob tej priložnosti z znakom za lovske zasluge odlikovala Ivana Laha in Petra Klučarja, zlati znak za lovske zasluge pa so prejeli: Janez Usenik, Božidar Trifunovič ml., Darko Mržek, Janez Modec, Franc Knavs, Franc Zakrajšek, Franc Primožič in Marjan Fortin. Na koncu so pevci obeh lovskih pevskih zborov zapeli še neuradno lovsko himno Frana Venturinija – Lovska. Dobra urica skupnega druženja v športni dvorani Bloški smučar, kjer se je zbralo veliko število gledalcev, kar priča o povezanosti kraja in krajanov z naravo in lovstvom, je hitro minila. Še bolj veselo in zabavno pa je bilo v nadaljevanju, saj so lovci vse prisotne povabili na tradicionalni divjačinski golaž. Ob pogostitvi in glasbi ansambla Jelen pa so se večerne urice hitro prevesile v nov dan. M. Fortin, foto: Stane Jakopin


društvene strani

junij 2016

27

Bogat uvod v teden ljubiteljske kulture Kulturni vikend na Blokah se je začel v soboto, 14. maja, z revijo odraslih pevskih zborov Pojo naj ljudje. Tako smo tudi začeli teden ljubiteljske kulture, ki letos imel poudarek na petju. profesorjem Habetom o izvedbi in zahtevnosti programov ter napotki za delo naprej.

Prvi so nastopili Dragonarji generala Maistra. Na reviji je sodelovalo kar 10 domačih zborov in vokalnih skupin, ki jih je strokovno spremljal prof. Tomaž Habe. Ker je na reviji odraslih PZ sodeloval prvič, je bil prijetno presenečen tako nad številom kot tudi zanimivim programom in navsezadnje nad celotnim vzdušjem, ki je bilo v dvorani na Blokah. Z domače občine so se predstavili Mepz Bloke, Vokalna skupina Diva iz KD Bloke ter Lovski PZ Martin Krpan, iz Loške doline MePZ Sv. Jurij in Pevsko društvo Krsnice, ostalih pet zborov pa je bilo iz cerkniške občine: Moški PZ Dragonarji generala Maistra, Mepz Rak Rakek,

Vokalna skupina Cluster v okviru Rak Rakek, Mopz Tabor Cerknica ter Komorni zbor Fran Gerbič. Revija je že drugič potekala v novi dvorani Bloški smučar in v primerjavi z lansko sezono so se vsi zbori bolje znašli v veliki dvorani in svoje prešerne pevsko vzdušje prenesli tudi na hvaležno publiko, ki se je revije udeležila v velikem številu. Seveda pa je dobro vzdušje tudi odraz velike podpore obema prireditvama s strani Občine Bloke in župana Jožeta Dolesa kot tudi domače osnovne šole. Po prireditvi se je razvil še pogovor med zborovodkinjami, zborovodji in

Komorni zbor Fran Gerbič je postregel z zanimivo izvedbo pesmi.

Prijetno vzdušje se je nadaljevalo tudi v nedeljo, 15. maja, z regijskim srečanjem odraslih folklornih skupin Osrednjeslovenske regije. V uvodu je sodelovala domača folklorna skupina KD Bloke s šemsko postavitvijo Brna, sledile so še folklorne skupine Emona Ljubljana, KD France Prešeren Račna, Klas PD Horjul, KD Rak Rakek, Odrasla FS Ponikve Dobrepolje in gostje s Primorske FS Kal nad Kanalom. Prireditve se je udeležil starosta slovenske folklore Mirko Ramovš, ki je pripravil izbor tega srečanja, in strokovni spremljevalki Klavdija Žabot in dr. Urša Šivic, državni žirantki, ki pripravljata izbor dveh državnih srečanj. Žal sta 2 skupini, FS Tine Rožanc in FS France Marolt, udeležbo odpovedali zaradi nastopa v Cankarjevem domu, vendar pa to ni osiromašilo vzdušja, ki so ga prinesle skupine z bogato kostumsko podobo, plesno, pevsko in instrumentalno raznolikostjo iz vseh pokrajin Slovenije in vseh starosti. Razveseljivo je, da je v skupinah veliko mladih folkloristov, tako da se ni bati za ohranitev našega bogatega izročila. Program je povezovala Milena Ožbolt in tudi tokrat brez velike podpore domače občine, šole in domačega Kulturnega društva Bloke prireditev ne bi izzvenela tako, kot je: z zadovoljnimi nastopajočimi skupinami in zadovoljno publiko, ki je imela priložnost spoznati običaje, plese, pesmi in viže tudi iz drugih pokrajin in se spogledati tudi z novimi izzivi na folklornem področju. Tekst: Jožica Mlinar Foto: Stane Jakopin

Folkloristi so predstavili bogato plesno in kostumsko raznolikost Slovenije.


28

društvene strani

junij 2016

Bloški upokojenci uresničujejo program svojega dela Udeleženci telovadbe so konec maja uspešno končali z zimskospomladanskim delom telovadbe, ki je potekala pod vodstvom fizioterapevtke vsak ponedeljek od 17.20 do 18.20 v večnamenski dvorani Bloški smučar, z izletom v Strunjan. S telovadbo bodo nadaljevali v septembru in bo potekala vse do konca leta. Tudi tedenski pohodi ob sredah redno potekajo nemoteno že od novega leta dalje, malo daljših pohodov, kot sta pohod po Krpanovi poti in pohoda na Slivnico, pa se je zaradi slabega vremena udeležilo nekaj manj udeležencev. Zelo dobro pa je bila sprejeta novost, in sicer krajši izleti s pohodi v nižje hribe, ki nam jo je na občnem zboru predstavil Stane Korenjak. Izoblikovala se je stalna skupina 10 do 15 udeležencev, ki se je v marcu odpravila na pohod v sosednjo Italijo, in sicer od Opčin preko Kontavela, Proseka do Križa, kjer smo si ogledali tudi ribiški muzej. V aprilu smo se odpravili na pohod od Polhovega Gradca skozi Mačkov graben na Grmado, v maju pa smo se odpravili iz Razdrtega na Nanos in se vrnili v Strane. Stane Korenjak je pripravil tudi predlog za »dan pohodništva«. Tako smo se prvo soboto v juniju odpravili na pohod, ki se je začel v Ravnah in nadaljeval preko Kračal, Petrinjcev, Kamen griča, Travne gore in zaključil pri Novi Štifti. Vsi tisti, ki vas taki pohodi zanimajo, ste lepo povabljeni, da se nam pridružite, saj boste s tem naredili kar največ za svoje zdravje.

kjer smo si lahko ogledali baziliko Marije Pomagaj. Pot smo nato nadaljevali v Radovljico, kjer smo si ogledali stavbe starega mestnega jedra, čebelarski muzej in imeli kosilo v starem gostišču Lectar, kjer smo si lahko tudi ogledovali, kako se izdelujejo lectova srca. Po kosilu smo pot nadaljevali preko Bleda do Ribčevega Laza, kjer smo si ogledali cerkvico sv. Janeza, in nato v Stari Fužini obiskali zanimiv Planšarski muzej. Glede na to, da je bila že kar pozna ura in tudi vreme se je v bohinjskem kotu že kar malo pokvarilo, smo se odločili, da se odpravimo kar proti Bledu, kjer smo se ustavili še na kavi in kremni rezini. V Novo vas smo tako prispeli malo pred enaindvajseto uro. Ženska in moška balinarska ekipa sta takoj, ko je vreme dopuščalo, začeli s tedenskimi treningi in se v maju že udeležili tekmovanja v Brezovici v okviru Notranjske koordinacije. V mesecu juniju sta se udeležili tekmovanja za memorial Ivana Švelca v Cerknici.

Ljubiteljice raznih vrst ročnih del in spretnosti se tudi od začetka leta dalje vsak zadnji četrtek v mesecu zbirajo v dvorani nad knjižnico v Novi vasi in bodo s tem tudi nadaljevale v jeseni. Letos bomo prvič organizirali srečanje jubilantov, in sicer tistih, ki v letošnjem letu praznujejo sedemdeseti, osemdeseti oziroma devetdeseti rojstni dan. Srečanje je bilo v petek 24. 6. 2016 na Kmetiji z nastanitvijo Knavs na Runarskem. Organizirali smo predavanje o raku debelega črevesa in danke, o temeljnih postopkih oživljanja in o tem, kako preprečiti poškodbe pri starejših. Predstavnica ZDUSa nam je predstavila projekt HELPS in brošuro Majhni posegi za velike učinke. Obiskali smo tudi Medgeneracijski center Gaber v Starem trgu, ki izvaja projekt za gospodarski in socialni razvoj, katerega cilj je s pomočjo aktivnega vključevanja vseh starostnih skupin v social-

V začetku aprila je preko 20 udeležencev letovalo in se kopalo v Hotelu Delfin v Izoli. Na enodnevno kopanje bomo šli tudi v juliju, avgustu in septembru. Prvo soboto v mesecu maju smo uspeli napolniti poln avtobus in se odpraviti na enodnevni izlet po Gorenjski. Najprej smo obiskali Kropo, kjer so nam pokazali, kako so včasih kovali žeblje, in si ogledali tudi kovaški muzej, nato smo »poromali« na Brezje,

Bloški upokojenci ob Bohinjskem jezeru

no in družbeno življenje dvigniti raven medgeneracijske solidarnosti na programskem območju. Ogled gledališke predstave - komedije Charleyeva teta, v poletnem gledališču Studenec pri Domžalah bomo organizirali v petek 29. julija. V avtobusu se nam lahko pridružijo tudi nečlani društva. Sredi septembra se bo pričel tečaj šivanja in krojenja. Na tečaj so vabljeni vsi, ki jih to zanima ne glede na članstvo v društvu upokojencev. Tečaja se lahko udeležijo ne glede na to, kakšno je predznanje. Poleg nekaj splošne razlage bo delo potekalo predvsem individualno. Ena skupina bo imela od 10 do 12 udeležencev. Tečaj bo v dvorani nad knjižnico v Novi vasi. Potekal bo ob sredah od 16.00 do 21.00 na vsakih štirinajst dni. Trajal bo 40 ur; 20 ur začetni, 20 ur nadaljevalni, cena pa bo od 100 do 120 EUR. Tone Perčič Fotografija: Silva Perčič


društvene strani

junij 2016

29

Pohod ob svetovnem dnevu voda Za letošnji pohod smo si izbrali pot, ki je večinoma potekala po razgibanih stezah in kolovozih, daleč stran od cestnega vrveža. Pohod se je pričel v Ravnah, v tretji največji vasi v občini Bloke, ter zaključil na Benetah. V sobotnem dopoldnevu smo se pohodniki zbrali v okolici Lesarjevega mlina (»malna«), kjer smo si ogledali vodno zajezitev in prostor nekoč delujočega mlina. Čeprav svoje primarne vloge ne opravlja več, se ime Lesarjev »malen« še nekaj časa ne bo pozabilo, saj o njem govori znana ljudska pesem, ki sta jo pogosto prepevala tudi Petračeva Micka in France. Gozdna in delno poljska pot nas je pripeljala do vasi Runarsko, kjer smo si ogledali manjši izvir -

zametek Ljubljanice. Nadaljevali smo po poteh med hišami, ki jih domačini imenujejo tudi »ulice«. Usmerile so nas proti še enemu, močnejšemu izviru, ki se nahaja pod vasjo. Pohod smo nadaljevali proti vasi Benete, kjer nas je prijazno sprejel vaščan Dušan Rot in nas pospremil do razgledne točke nad vasjo. Bil je jasen, sončen dan, odlična priložnost za razgled do bližnjih vzpetin in dolin. Z Benet nas je pospremil proti izhodiščni točki ter nam ob tem povedal razne zanimivosti v povezavi z bližnjimi izviri in o zgodovini vasi Benete. Pot smo nadaljevali po bližnjici, skozi gozd, do senožeti za Studencem in naprej do končne točke pohoda, do vasi Ravne.

Zelo zadovoljni, da smo spoznali prečudovit košček Bloške planote, obogaten z vodnimi izviri, smo se vrnili domov in iz-

koristili še preostanek prelepega spomladanskega dne. Erna Anzeljc, Društvo Voda

Vokalna skupina Diva Pet let delovanja, četrti samostojni koncert, trinajst aktivnih članic, na čelu z eno in edino Ireno Cundič Iskra. Poletni šopek je naslov zadnjega koncerta, ki se je 10. 6. 2016 odvil v dvorani Bloški smučar. Koncert je zaokrožil ustvarjalno pevsko sezono, repertuar je vključeval slovenske zimzelene pesmi, istrski ljudski pesmi, belokranjsko ljudsko pesem, dve uglasbeni liturgični besedili, pa

tudi ena Avsenikova se je našla. V svojih vrstah imamo izjemne posameznice, ki jim glasba predstavlja več kot samo hobi. Svoj doprinos k že tako pestremu programu so dodale Karmen Zabukovec na klavirju in, tokrat za mikrofonom, solistki Tina Žnidaršič in Eva Modic. Program so kot gostje dopolnili člani ansambla Tomaža Rota, ki so še dodatno pobožali duše poslušalcev ter nas spomnili, kako

smo ponosni na narodno-zabavno glasbo in ob poslušanju le-te ne moremo sedeti križem rok, saj te takoj pričnejo ploskati. In kako smo me doživele koncert? Imenitna scena dveh labodov, sproščeno vzdušje, intimna atmosfera, pa čeprav znotraj velike dvorane. To je bil naš večer. Na obrazih veselje in radost. In ravno za to pevke prihajamo na vaje, včasih celo zamudimo na kakšen sobotni žur. Ker

se rade izražamo skozi glasbo in neizmerno uživamo v petju. Ne hvalisamo se ob naštevanju jubilejev, nismo tekmovalne, v sebi pa imamo tisto, kar nam ne more vzeti nihče - zadovoljstvo. Seveda ne gre brez zahval. Zahvaljujemo se vsem, ki nas podpirate na naši poti, pa četudi niste uspeli priti na koncert. Vaše tople besede ob koncu vsakega nastopa nam dajejo še dodatno motivacijo za nadaljne ustvarjanje. Hvala gostujočemu ansamblu za nastop in za skupne pesmi. Hvala našim sponzorjem, družinskim članom pevk, Gostilni Miklavčič in Občinskemu odboru SDS, ki so poskrbeli, da smo prijeten večer zapustili nič žejni in nič lačni. Nasvidenje ob naslednji priložnosti! p.s. Eva Modic prav kmalu odhaja v svet nadgrajevat svojo ljubezen do pevskega ustvarjanja. Draga Eva, tvoje sopevke in zborovodkinja ti želimo, da odkriješ tiste majhne skrivnosti v notnem črtovju in da še naprej srčno predajaš čarobnost glasbe skozi svoj instrument. Srečno!

Junijski nastop ob 5-letnici

Katja Zgonc


30

pa še to | zahvale Čestitka za 25 let

Sloveniji – moji domovini Petindvajset let! Ne moremo verjeti … Bili smo složni! Nemogoče je dojeti … Kam je Slovenca volja šla, da za domovino vse, celo življenje da? Veselili smo se vsi takrat: »Druga bomo Švica! Znana po vsem svetu naša bo potica …« Danes pa se zdi, da barka se potaplja, da smo z nje odnesli, kar odnesti se je dalo! In zato rabili smo prav malo. Četrt stoletja dolga je le pot, od pričakovanj radosti do spoznanja zmot! Kako naj danes vrnemo veselje? Morda naglas bo treba vpiti. Moramo res znova skup' stopiti? Je premlada, pravijo, demokracija, je treba potrpeti … Zagotovo vem le eno, pri sebi treba je začeti! Zato, čeprav si nepopolna, domovina, imam te rad! Za vedno boš edina. Lahko deželo v svetu najdem, ki je bolj kot ti poštena. V njej je zgodovina ena. Ljudje prijazni, gledajo naprej, med sosedi ni visokih mej! Lahko deželo v svetu najdem, ki je lepša, večja, srečna bolj! Lahko deželo v svetu najdem … Pa naj še tako bo zaželena, rodna je le ena! (Jure Sešek) Vsem občanom želim ponosno praznovanje, več pripadnosti in zaupanja naši domovini Sloveniji. Slovenska demokratska stranska OO Bloke, Metod Kraševec

Sredi počitnic? Molitev za srečno smrt in zadnjo uro! Te besede zvenijo srednjeveško in zastrašujoče. Kdo sploh še pomisli na svojo zadnjo uro? Saj vendar obvladamo svet, smo njegovi gospodarji, sem še mlad … Nedavno mi je moderna ljubljanska gospa rekla: »Gotovo bo v nekaj dneh pred smrtjo še možnost,« kot da bi hotela reči: takrat bom uredila z možem, z otroki, prišel bo duhovnik in bom uredila račune tudi z Bogom ... BO RES ŠE ČAS? Kako drugače je, če nimam pretiranega dolga, zadolženosti, neodpuščanja, strahu pred Bogom in ljudmi. Res ne vemo ‚ne ure ne dneva‘, toda jutri gotovo še ne bom umrl, si mislim danes. In jutri mislim podobno: ne, danes še ne bom umrl. Enako mislim dan kasneje, četudi me je rešilec pripeljal s sporočilom, da

zdravniki ne morejo ničesar več storiti. Živimo, kot bi bili nesmrtni! Ali se ne oklepam nekakega lažnega upanja, da človek ne umre tako hitro in da je tudi v zadnjem trenutku še možnost. Se res s tem »ne igram z večnostjo?« Večkrat sem že z veseljem povedal, kako je 88-letna žena potem, ko je zdravnik izgubil zadnje upanje za njeno ozdravitev ter sam nagovoril domače, naj pokličejo duhovnika, po prejemu sv. obhajila in bolniškem maziljenju doživela še svoje 96. leto starosti. Ne pozabimo modrosti svojih staršev, ki so vedno pri molitvi Angel Gospodov dodali prošnjo Mariji za srečno zadnjo uro. V začetku junija goduje sv. Norbert iz 12. stol. Kot bogat plemič je precej časa živel zelo pos-

junij 2016 Hvala ti, mama, za rojstvo življenja, hvala za čas, za ljubezen, skrbi, hvala za bisere, vtkane v trpljenje, mama, naj večna ti lučka gori!

Zahvala Ob slovesu od naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete

Zofije Lužar

Valetove mame s Studenega (5. 9. 1919–9. 3. 2016) Iskrena hvala za vso dobroto sosedom, sorodnikom, sestram Vincencijevega doma, znancem in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih slovesa z nami delili bolečino in nam nesebično pomagali. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma, našemu gospodu župniku Antonu Marinku za vse obiske pri mami in besede tolažbe, za lepo opravljen pogreb zahvala g. Jožetu Kastelicu in br. Mitji M. Ponikvarju. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili k zadnjemu počitku, in najlepša hvala vsem, ki ste mamo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni

vetno. Nekega dne ga je na lovu presenetilo hudo neurje. Preplašen konj ga je vrgel s sebe, da je obležal kakor brez življenja. Ko je prišel k sebi, si je rekel: »Kako bi bilo zdaj z menoj, če bi moral stopiti pred Božji sodni stol?« Bogu se je zahvalil, da mu je dal čas za pokoro in se spreobrnil. Njegovo življenje je dobilo nov smisel: začel je živeti za

druge. Življenje mnogih svetnikov kaže, da je misel na ‚obračun z Bogom po smrti‘ za mnoge zdravilna in koristna, konkretna in realna. Sredi počitnic ali sredi dela naj bo misel na zadnjo uro zdravilna tudi zate in zame. Tone Marinko, župnik Foto: Marjan Verč


zahvale

junij 2016

31

Pošle poslednje so moči, zaspale preutrujene oči. Zapel je zvon tebi v slovo. Poln bolečin ostaja spomin. Dom je prazen in molči, ko te ni.

Zahvala Za vedno nas je zapustil

Alojzij Mramor

Zahvala Ivana Oražem roj. Avžlahar

Iz Ivančne Gorice (11. 11. 1943–21. 3. 2016)

iz Topola na Blokah (1917–2016)

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem in

Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti: g. Antonu

znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Vsi, ki smo ga imeli radi, ga bomo ohranili v večnem spominu. Vsi njegovi

Marinku za opravljen obred, AVE in ribniškim pevcem. Vsi njeni

Hvala ti, oči za rojstvo življenja, hvala za čas, za ljubezen, skrbi, hvala za bisere, vtkane v trpljenje, oči, naj večna ti lučka gori!

Zahvala o slovesu od našega dragega

Ivana Turka

Zahvala Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica

Antona Oražma

iz Nove vasi (1930–2016)

z Runarskega (1943–2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ste v naši bolečini sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo vsem članom PGD Nova vas in gospodu Milošu Kogeju za ganljiv poslovilni govor. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala, ker ste ga tako spoštovali. Vsi njegovi

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, darove za sv. maše, darove za cerkev, za vso pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njegovi


32

pisma bralcev | pa še to

junij 2016

Pisma bralcev Država Slovenija, naša domovina Kako velika dobrina je imeti lastno državo, se niti ne zavedamo dovolj. Ko je bila hči pred leti v Barceloni, sta šli s prijateljico Katalonko v park. Kmalu so se jima pridružili

sprehajalci. Prijateljica je predstavila hčer ostalim in dejala, da je iz Slovenije. Niso vedeli, kje je Slovenija. Začela jim je govoriti, da imamo lastno državo. “Koliko pa vas je?” je zanimalo domačine. “Dva milijona!” “Ja, glavno mesto,” so dejali hkrati.

“Ne, vseh skupaj,” se je glasil odgovor. Onemeli so. Če Katalonec ob tem onemi, je to že nekaj pretresljivega. Sami Katalonci se nenasilno bojujejo proti nadvladi Španije že več desetletij, a nimajo lastne države. Zato bodimo ponosni na svojo domovino.

Spoštujmo, kar so nam dali stari, in nosimo ji cvetje poštenja, delavnosti in gostoljubja!

Ali je Martin Krpan po novem res doma v bližini trojiškega pokopališča? V letošnji marčevski številki Bloškega koraka je bil objavljen članek z naslovom Kje je Krpanova vas Vrh, avtorja Franca Hitija. S tem člankom je Franc Hiti brez kakršnihkoli dokazov dal Slovencem vedeti, da odslej naprej Martin Krpan ni več doma z Vrha pri Sveti Trojici, ampak je doma v bližini trojiškega pokopališča. Nadliškov hrib se je v Levstikovem času imenoval Vrh, še prej pa Sveti Vrh. Vprašamo se, kako bodo to Hitijevo »revolucionarno« spremembo sprejeli Slovenci in milijon bralcev povesti Martin Krpan z Vrha, raztresenih po vsem svetu, saj je bila povest do sedaj prevedena že v 31 jezikov. S tem posegom je Franc Hiti izvršil krajo Levstikove in moje intelek-

tualne lastnine z območja hriba Vrh (Nadliškov hrib), kar je kaznivo. Pred obglavljanjem Brdavsa mu je Krpan rekel, naj hitro zmoli en očenašek ali dva, ker se mu mudi domov za peč, ker komaj čaka, da bi slišal zvon, ki poje na Vrhu pri Sveti Trojici, to je zvon cerkve sv. Urha na hribu Vrh. Zračna razdalja med cerkvijo sv. Urha in vasjo Vrh na hribu Vrh znaša približno 300 m, medtem ko je razdalja med cerkvijo sv. Urha in Hitijevo novo lokacijo domovanja Martina Krpana pri trojiškem pokopališču približno 2.250 m. Vprašamo se, kakšna je slišnost zvonov cerkve sv. Urha na razdalji 300 m in na razdalji 2.250 m. Na razdalji 300 m je Martin Krpan resnično lahko užival v petju zvonov cerkve sv. Urha, medtem ko bi iz zračne razdalje 2.250 m slišal le slab in nerazločen glas. To je eden od dokazov, da je bil Martin Krpan doma iz ob-

močja hriba Vrh. Franc Hiti se trudi, da bi dokazal, da se na območju župnije Sveta Trojica nahaja vas Vrh, kamor bi lahko prenesel na Hribu Vrh ukradeno domovanje Martina Krpana. V ta namen je falzificiral ledinsko ime Vrh v vas Vrh. Ravno tako je falzificiral uradni šolski dokument, ki navaja, da se šola za silo nahaja na Vrhu, v navedbo, da se šola za silo nahaja v vasi Vrh. Tako tudi vas Sveta Trojica ni nastala z združitvijo vasi Vrh in vasi Šivče, ker vas Vrh ni obstajala. Avstrijske vojaške karte, karte franciscejskega katastra kot župnijske knjige dokazujejo, da ni bilo na območju župnije Sveta Trojica nikoli vasi Vrh. Naštel bom še nekaj Hitijevih nečednosti. Tako si je izmislil, da Krpan ni tovoril kuhinjske soli, ampak grenko sol, ki se je na podeželju uporabljala kot zdravilo pri zaprtju in napenjanju vampov krav in druge govedi. Mis-

lim, da je skrajno neprimerno, da bi slovenski narodni junak tovoril zdravilo za kravje prebavne težave. Nadalje je ukradel moj dvoletni trud, da sem lahko pripeljal Martina Krpana iz pivške Lonice nazaj na bloški Nadliškov hrib, kjer mu je določil domovanje avtor povesti Fran Levstik. Franc Hiti je namreč na spletu Bloke.si objavil, da je Martina Krpana našlo društvo prijateljev Martina Krpana. Ko sem ga opozoril, da je to kraja, je objavo nemudoma umaknil s spleta in jo tako priznal. Hiti z odvzemanjem, dodajanjem, spreminjanjem besedila povesti izvaja nedovoljene posege v tekst. Vse to početje naj bi bilo del njegovega, kot sam pravi, trženja Martina Krpana. Bločanom svetujem, da ustavijo podivjane konje.

Kritika Bloškega koraka Vedno več kritik slišim na račun Bloškega koraka. Da se vedno znova in znova vrtijo iste vsebine . Sicer se sama trudim , da bi objavila več zanimivih stvari, ki se dogajajo že samo pod okriljem Hija d.o.o., ki bi bile zanimive za objavo; vendar je zaradi dela, ki ga opravljamo, praktično skorajda

nemogoče o tem še pisati. Bloški korak tudi kar nekaj stane, zdi se mi, da je izdelan iz zelo kakovostnega papirja in je narejen profesionalno. Predlagam, da bi se v Bloškem koraku pisalo zanimivosti o več različnih področjih. Predlagam kakšnega “novinarja“ študenta ali dijaka, ki bi bil nepristranski in bi pisal o zan-

imivostih, ki se odvijajo na Blokah.

prispevki. To povabilo seveda še vedno velja vsem, ne samo študentom in dijakom. Ta pobuda je večkrat obravnavana na uredniškem odboru, pa tudi na eni izmed sej občinskega sveta, na kateri so bili k sodelovanju še posebej povabljeni vsi člani in članici občinskega sveta občine Bloke.

Nova terasa pred Okrepčevalnico Lovec

S skupnimi močmi do nove terase

LD Martin Krpan Bloke in Hija d.o.o. Foto: Arhiv Hija d.o.o

Martina Lah

Pripis uredništva: V Bloškem koraku v uvodniku urednika večkrat povabimo k sodelovanju vse, ki bi radi popestrili naše glasilo s svojimi

Marica Marolt, Velike Bloke

Slavko Petrič


pa še to

junij 2016

Prenovljena Brunarica pri Bloškem jezeru

Deset let je že minilo, od kar smo pri Bloškem jezeru postavili Brunarico. Nova podoba, spremembe in domačnost so razlogi, da se turisti znova in znova radi vračajo. Vedno več je organiziranih skupin. Park Idila in lepote Bloškega jezera si ogledajo vodeno, saj je prava atraktivna izletniška točka. Brunarica bo med počitnicami odprta vsak dan od 9. do 22. ure. Foto: Arhiv Hija d.o.o.

Surfarji

Predprijave na tečaj šivanja in krojenja

Se želite naučiti šivati, se poučiti o spretnostih krojenja ali le osvežiti in nadgraditi svoje znanje? Želite svojim najdražjim končno zakrpati hlače, sešiti kostum, skrojiti unikatno obleko, osvežiti svojo ali garderobo otrok z najmodernejšimi kosi ali klasiko? Bloški prstki v sodelovanju z Društvom upokojencev Martin Krpan Bloke za vas pripravljamo medgeneracijski tečaj/delavnico šivanja (začetni + nadaljevalni = 40 šolskih ur). Spoznali bomo osnove krojenja, šivanja, krpanja ... Izdelek boste naredili po svoji želji (hlače, majica, kostim ...). Začnemo v oktobru v Novi vasi

V zadnji vrsti tretji z leve domačin Jože Žurga s Studenca na Blokah (Grgcov) v družbi s surfarji različnih generacij Konec lanskega leta je miramarski surf-club (SMS) s pomočjo občine organiziral veliko proslavo za 50-letnico surfanja v našem mestu. Ko smo začeli s surfanjem pred petdesetimi leti, si sploh nismo predstavljali, da bo imel ta šport tak razvoj. V našem mestu imamo danes okoli 10 surf šol, trgovine v ta namen, proizvajalce desk, upoštevajo ga v turizmu za razne oglase, že dva naša župana sta surfarja. Povsod po svetu, kjer so valovi, seveda ne premrzli, se močno uveljavlja in bo verjetno sprejet kot olimpijski šport na olimpijskih igrah v Tokiu. Obstajajo manjša jezerca z umetnimi kvalitetnimi valovi; je pa res, da se morskih valov ne more prekositi. Jože Žurga Foto: Arhiv Jože Žurga

33

(predvidoma 6 srečanj - sreda od 16. do 21. ure). Termini so prilagojeni zaposlenim staršem, možna tudi brezplačna izposoja šivalnega stroja. Mentorica z dolgoletnimi izkušnjami se posveti željam vsakega udeleženca na način, da se na delavnicah lahko skupaj učijo tako tisti, ki imajo veliko izkušenj, kot popolni začetniki. Zaradi omejenega števila udeležencev so nujne predprijave na bloski.prstki@gmail.com ali 031 809 734 - člani MDBP in DUMKB imajo pri prijavi prednost. Toplo vabljene vse generacije! Program je sofinanciran s strani Občine Bloke


34

pa še to

junij 2016

Šestdeset let podnebnih meritev v No Bralci Bloškega koraka vedo, da je vreme na Bloški planoti malce posebno ali kot bi po ljudsko dejali: »Tam je devet mesecev zima in tri mesece mraz.« Sloves mrzlih Blok deloma po zaslugi ljudskega izročila, deloma pa tudi po uradnem spremljanju vremena seže daleč prek občinskih meja. Zgodovina vremenskih meritev in opazovanj na Blokah je dolga. Najprej je v letih 1927 in 1928 delovala padavinska postaja v Metuljah. Februarja 1939 so pričeli z merjenjem padavin in snežne odeje ter opazovanjem vremenskih pojavov v Novi vasi. S 15. majem 1956 so se meritve razširile še na temperaturo in vlažnost zraka, opazovanja pa na stopnjo oblačnosti ter smer in hitrost vetra. Postaja je bila že 1. junija istega leta prestavljena k sedanjemu opazovalcu, Francetu Škrabcu. Tako že 60 let zapored g. Škrabec opravlja stalne meritve in opazovanja, kar je eden najdaljših stažev v vsej zgodovini vremenskih meritev v Sloveniji. Ob tem jubileju se Agencija RS za okolje g. Škrabcu lepo zahvaljuje za dolgoletne meritve in opazovanja vremena, ki so neprecenljiv vir o vremenskem in podnebnem dogajanju v tem delu Slovenije. Poglejmo, kaj lahko meteorologi in klimatologi razberemo iz te bogate dediščine. Bloke s svojim reliefom in lego na dinarski gorski pregradi sodijo med posebna podnebna območja Slovenije. Na ravnini je pogost temperaturni obrat z izrazitim

10. marca 1976, ko je merila kar 140 cm. Največ padavin v enem dnevu (od ene do druge jutranje meritve) je bilo s 6. na 7. november 2014, ko je padlo kar 143 mm dežja. Temu silovitemu deževju so sledile nenadne obsežne poplave.

Nova samodejna meteorološka postaja v Novi vasi, ki jo je postavil ARSO Foto: Gregor Vertačnik jutranjim mrazom, zaradi svoje nadmorske višine (nad 700 m) pa je to območje nemalokrat med najhladnejšimi naseljenimi v Sloveniji. Podobne razmere najdemo tudi na številnih kraških kotanjah dinarskega sveta, a le nekaj jih je poseljenih kakor Bloke. Večini je najbolj znano Babno polje, kjer prav tako že vrsto desetletij potekajo meteorološke meritve. Dolgoletne meritve vremena v Novi vasi kažejo zlasti na izstopajoče nizke temperature zraka, medtem ko po drugih vremenskih spremenljivkah kraj ne izstopa glede na ostalo Slovenijo. Najnižja temperatura zraka je bila izmerjena 8. januarja 1985, ko je bilo –32,5 °C. Na žalost je postaja pričela z meritvami le nekaj mesecev po rekordno mrzlem februarju 1956, ko so

v Babnem Polju dva dni zapored namerili –34,5 °C. Hladna jutra so sicer na Blokah značilnost celega leta – celo kakšno poletno jutro preseneti s slano. Tako je bilo recimo 13. junija 1962 (–0,1 °C) in 20. avgusta 1968 (–0,6 °C). Pri tem je potrebno poudariti, da so nekoliko višje lege bistveno milejše, saj hladen zrak zastaja samo na ravnini. Zaradi sorazmerno velike nadmorske višine in dobre prevetrenosti se poleti na Blokah redko ogreje nad 30 °C. Živo srebro je najvišje prilezlo 7. avgusta 2013, in sicer do 35,1 °C. Za najzgodnejši dan v letu z izmerjeno temperaturo 30 °C velja 30. maj 2009 in za najkasnejši 18. september 1987. Snežna odeja je reden pojav, a zaradi pogostih odjug ni tako debela kakor v nekaterih alpskih dolinah. V obdobju meritev je bila najdebelejša 16. februarja 1952 in

Največja višina snežne odeje v Novi vasi po zimskih sezonah 140 višina snega (cm)

120

16. 2. 1952

8. 3. 1955

4

10. 3. 1976 24. 2. 2013

100 80 60 40 20

povprečna temperatura (°C)

160

Vsake toliko vremensko dogajanje na Blokah poskrbi za ta ali oni ekstrem. Oglejmo si nekaj takšnih primerov iz dnevniških zapisov g. Škrabca. V začetku maja davnega leta 1957 je zapadlo dobrega pol metra snega, v noči na 8. maj pa je pritisnil zimski mraz – termometer je pokazal kar –13,6 °C. Podobno mrzlo je bilo po sneženju konec oktobra 2003, ko se je ohladilo do –17,3 °C. Nasprotno je pozimi ob topli zračni masi že zadišalo po pomladi; najbolj nenavaden je bil 29. januar 2002, ko je Sonce ogrelo zrak do 18,3 °C. Spomladi najbolj izstopa 7. april 2011 s 24,1 °C, jeseni pa 8. november 2015 s 23,6 °C. Ob močnih ohladitvah pozno spomladi ali zgodaj jeseni zna presenetiti sneg; tako je padal dež s snegom 6. junija 1986, 18. septembra 1977 pa je zapadlo 10 cm snega. Najbolj izdatno je bilo sneženje z 10. na 11. november 1979. Jutro 10. novembra je bilo še toplo in deževno, nato se je naglo ohladilo in ob 11.30 je dež prešel v sneg. Do naslednjega jutra je močno medlo in zapadlo kar 85 cm snega! Oglejmo si še nekaj mesečne statistike. Najhladnejši mesec je bil januar 1963 s povprečno temperaturo –7,6 °C, najtoplejši pa julij 2015 z 20,6 °C. Največ padavin je bilo oktobra 1992 in 1993 (476

Povprečna temperatura zraka pozimi v Novi vasi 2006/07

2

2013/14 2015/16

0 -2 -4 1980/81

-6 1962/63

0 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 leto konca zimske sezone

Največja izmerjena višina snežne odeje na travnatih tleh po zimskih sezonah v Novi vasi na Blokah

-8 1957 1962 1967 1972 1977 1982 1987 1992 1997 2002 2007 2012 leto konca zime

Povprečna temperatura zraka pozimi (od 1. decembra do 28. ali 29. februarja) v Novi vasi na Blokah


pa še to

junij 2016

ovi vasi

Sveta birma V nedeljo 17. aprila 2016 je 17 birmancev z Blok (Jakob, Nejc Š., Polona, Neža, Nejc M., Matej P., Rok, Karmen, Matej K., Hana, Katarina, Monika, Benjamin, Žiga, Žan, Špela, Sara) in dva birmanca od Svete Trojice (Maša in Lenart) prejelo zakrament svete birme. Birmovalec je bil upokojeni nadškof gospod Anton Stres.

Uslužbenec ARSO, Gregor Vertačnik, je Francetu Škrabcu izročil pohvalo ARSO za 60 let vremenskih meritev in opazovanj.

Na prejem svete birme so se intenzivno pripravljali že dve leti pod vodstvom gospoda župnika in katehistinje Renate ter požrtvovalnih animatorjev, ki so jih spremljali tudi na duhovnih vajah. Na duhovnih vajah so bili trikrat (dvakrat na Kureščku in enkrat v Planini), kjer so spoznavali, kako potrebni so darovi Svetega Duha (dar ljubezni, potrpežljivosti, miru, vztrajnosti, veselja …) v

mm oziroma 422 mm) in novembra 2000 (400 mm). V zadnjih 60 letih je bilo nekaj mesecev povsem suhih – oktober 1965, december 2015 in januarja v letih 1964 in 1989. Sneg je najdlje, kar 132 ali 133 dni, ležal v zimah 1961/62, 1985/86 in 1995/96. Najmanj zasneženih dni je bilo v zimi 1988/89, le 29. Podnebne spremembe, ki jih pri nas najbolj opazimo kot segrevanje ozračja v zadnjih desetletjih, kažejo tudi meritve v Novi vasi. V preteklih 60 letih so se vsi letni časi ogreli, še najmanj jesen. Zaščitni znak Blok – dolge, mrzle in snežene zime – počasi izginja, saj so zime v 60 letih ogrele za približno 2 °C (siva krivulja na sliki 1), snega pa je manj kot v preteklosti (slika 2). V tem obdobju je bil najbolj mrzla zima 1962/63, ki je bila po povprečni temperaturi zraka za kar 8 °C hladnejša od zadnje zime 2015/16! Zadnja zima je bila že tretja izrazito mila zima zapored in tretja najtoplejša doslej (takoj za 2006/07 in 2013/14). Če se človeštvo ne bo kmalu spametovalo in začelo skrbneje ravnati z naravo, bodo ostre bloške zime ostale le še na papirju in v ustnem izročilu. Lani je Agencija RS za okolje na drugem koncu Nove vasi postavila še samodejno vremensko postajo, ki bo v večji meri nadomestila klasične meritve (slika 3). Samodejna postaja vsakih 10 minut javi zadnje stanje vremena, tekoči podatki pa so dosegljivi tudi na svetovnem spletu: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/service/. Bralci, ki jih vreme bolj zanima, pa lahko več zgodovinskih podatkov za vremensko postajo Nova vas najdejo na spletnih straneh Agencije za okolje: http://meteo.arso.gov.si/met/ sl/climate/tables/normals_81_10/ in http:// meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/. Gregor Vertačnik, Oddelek za klimatologijo Agencije RS za okolje

35

Birmanci iz obeh bloških župnij

vsakdanjem življenju. Pri tem so jim pomagali tudi gostje, ki so jih obiskali in povedali, kako je Sveti Duh vodil njihova življenja (lanska novomašnika Blaž Dobravec in Aljaž Kraševec in invalidka). Devet dni pred sveto birmo so skupaj s starši in botri obiskovali devetdnevnico, pri kateri so lepo sodelovali s petjem, branjem in prošnjami. Med seboj so bili zelo povezani, zato so devetdnevnico radi obiskovali in ob tem spoznavali darove Svetega Duha. Želimo jim, da bi zaklad z darovi Svetega Duha, ki so ga prejeli, čim večkrat odprli in iz njega črpali moč za vsakdanje življenje in premagovanje raznih stisk, ki jih prinaša življenje. Ana Premrov Foto: Jože Žnidaršič


36

pa še to

junij 2016

Se bodo vremena Bločanom zjasnila ali kaj pove Pratika

Vremenska pratika za Bloke AVGUST, tudi VELIKI SRPAN, je dobil ime po rimskem cesarju Avgustu, kar pomeni, da je ta mesec tudi vzvišen. So mar zato mogoči nenavadni dogodki tudi pozitivni?

Luka (18. 10.) repo puka, v roke huka.

Mlaj bo 2. avgusta nastopil malo pred enajsto nočno uro v znamenju Leva. Obeta se nam vroče poletno vreme. In ker ravno na ta dan goduje sv. Porcijunkula, nam s svojo vročino obeta tudi hudo zimo.

Kakor je Urša pričela, tako bo cela zima pela.

Sicer pa ljudska modrost o VELIKEM SRPANU pravi takole: Če se srpana po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske dni. Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo drži. Vreme, ki ga Lovrenc (10. 8.) naredi, se celo jesen drži. Če sta Lovrenc in Jernej (24. 8.) lepa, se lepa jesen nam obeta. Rada po vremenu Jerneja, se cela jesen nareja. Kakor zadnji srpan vremeni, tako celo jesen drži.

September - kimavec ali po staro slovensko je to mesec devetnik, jesenščak, malomašnih, poberuh pa tudi miholjščak in šmiheljščnik. Vreme bo že jesensko, hladnejše in mokro. Ljudske izkušnje pa povedo: Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima o božiči. Kakršno vreme kimavca ob mlaji (1. 9.), takšno je vso jesen najraji. Kadar prve dni kimavca pogosto grmi, bo dosti tepkovca, pšenice, rži. Če je na Ilija (Tilen 1. 9.) jasno in gorko, bo še štiri tedne tako. Če je Tilen slabe volje, več mesec ne bo bolje. O mali maši (8. 9.) so lešniki naši. Če je za malo mašo lepo, dva meseca potem bo tako.

Vlažen, mrzel Luka, kmalu sneg prikuka. In kaj nam kaže Urša (21. 10.)?

Če je do Urše lepo, še lene babe nastilj dobo. Po Simonu in Judi (28. 10.) se nam bliža zima tudi. Mag. Dušan Kaplan Kakršno vreme na malo mašo nastane, tako rado potem še dva meseca ostane. Če je Matevž (21. 9.) vedren, bo prijetna jesen. Če na Mavricija (22. 9.) sonce sije, pozimi huda burja brije. Če je pred Mihaelom (29. 9.) jasna noč, bo tudi zima imela veliko moč. Če na Miholovo sever vleče, veliko zimo in sneg privleče. Če o Mihajlu sneg naletuje, dolgo zim obljubuje.

Oktober – vinotok ali po staroslovensko tudi še desetnik, vinec, repar, kozoprsk, vinodaj, mošnik, lukovščak … Čeprav je avtor Vremenske pratike za letošnje leto mag. Dušan Kaplan zapisal, da letošnji oktober ne bo najbolj prijazen mesec v letu, pa ljudska modrost meni, da je oktober dober. V oktobru burja, mraz, januarja sončen čas. Če se listje nerado obleti, vsak se zime naj boji. Dež, mraz in sneg začuti živina, če nerada pašnik zapusti. Če zgodaj listje odpade, sneg kmalu zapade. Če je Gal (16. 10.) suhoten, oznanjuje, da ob letu suša pripotuje. Topel, veder Gal, suho bo poletje dal.

November - listopad ali po staroslovensko tudi ednajstnk, meglovec, gnilolist, martinščak, zimšček, vahtnik … Vreme se bo ohladilo, vlekel bo jug, prinašal dež in poledico. V ljudski zakladnici vremenskih modrosti za letošnji november piše, da bo malo prida za kmetije, če mokro zemljo sneg pokrije. Vseh svetnikov mraz, o Martinu topel čas. Vseh svetnikov mrzel dan, božič bode v sneg vkovan.

koledarju in latinski besedi december pa tudi radozimek, veliki božičnik, grudnik … Bo po napovedi ta mesec res za mnoge nevšečen, zelo naporen, brez pametnih rešitev! Saj ljudsko izročilo pravi, da je gruden malo vljuden. Če je prvi teden v adventu mraz (do Barbare 4. 12.), trajal bo ves zimski čas. Prvi teden huda zima, osem tednov ne odkima. Da Lucija (13. 12.) krati dan, to ve že vsak faran. Konec grudna huda zima, veter brije, hudo leto oznanjuje. Če o božiču led visi raz veje, velika noč se v soncu smeje. O božiču zeleno, za veliko noč sneženo. Kolikor ivja se o božiču na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto dozori. Dež in veter pred božičem koplje jamo rad mrličem.

Deževni vsi sveti, pozimi zameti.

Dež na Štefanovo (26. 12.), malo žita v kašči bo.

Če je na Lenarta (6. 11.) grdo, bo vse do božiča tako.

Tepežni dan oblačen (28. 12.), ob letu bodeš kruha lačen.

Kolikor ima Lenart snega na planini, toliko ga ima božič v dolini.

Pripis:

Če je na Martina (11. 11.) lepo, bo čez tri dni grdo. Če Martin sonce ima, huda zima prikrevsa. Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh. Če se na Martinovo gos po ledu plazi, o božiču običajno po blatu gazi. Cecilije grmenje (22. 11.) dobre letine znamenje. Sveta Kata (25. 11.) sneg pred vrata. Kakršen bo Konrada dan (26. 11.), takšen bo skoraj ves svečan.

December – svečan ali dvanajstnik, po rimskem

Se tudi vi, spoštovani bralci Bloškega koraka, vprašujete, koliko držijo vse te vremenske napovedi po ljudskem izročilu in kmečkih izkušnjah? Tudi avtor teh napovedi mag. Dušan Kaplan nima pravega odgovora, njegov namen pa je s temi zapisi kar najbolj verno ohranjati ta naša lepa in bogata ljudska izročila in njene modrosti, kajti na vremenska dogajanja na Zemlji vplivajo številni dejavniki, naši predniki pa so jih spletli v čudovit, klen in jedrnat slovenski jezik. Po Vremenski pratiki za Bloke avtorja mag. Dušana Kaplana sem izbrskal številne napotke in ljudske modrosti za Bloški korak: Tone Urbas


pa še to

junij 2016

37

Bloške historije

Rezervni glidki Velike Bloke je v nekdanjih časih zaznamovalo tudi življenje vojakov in oficirjev ter njihovih družin. Vživeti se v vaško življenje ni bilo ravno enostavno, posebej ker je veliko oficirjev zaradi pomanjkanja stanovanj stanovalo po kmečkih hišah. Tu so dobili marsikakšno okroglo bloško »novico«, ki je niso bili vajeni. Pri nas doma je med drugimi nekaj časa stanoval oficir Stane Fister z Gorenjskega. Po nekaj letih je dobil prekomando v nek drug kraj in na obisk se je vrnil šele po daljšem času. Spomnil se je, da je najbolje najprej zaviti v gostilno, da poizve novice o svojih starih znancih. Pri Lipetu so sedeli stalni gostje in Tonovč France mu je razložil, kako gre pri Malenskih, Tončetovih, Ujcovih in tako naprej. Našo hišo je pa kar nekako preskočil. »Kako pa kaj žnidar

Lojze, saj veš, da sem tam stanoval. Lojze najbrž še šiva?« se je zanimal Stane. France je modro pomolčal in jo skuhal: »Bolj slabo mu gre in po cele dni za mašino moli roženkranc. To vem, mu jaz iz Trsta lifram rezervne glidke za molke, jih veliko znuca. Vsakič ko greva s Škajževim Cirilom čez mejo, mu jih nekaj pripeljeva. Tam se dobijo, pa še poceni so!« Stane se je zamislil in se hitro odločil, da najprej obišče Lojzeta. Že na pragu je srečal našo mamo in nekako v tesnobi začel:« No ja, sem že vse zvedel, da je z Lojzetom bolj švoh. » Mama se je začudila: Kje si pa to zvedel?« »Pa pri Lipetu mi je Tonovč povedal, tudi o molkih že vem.« Mama se je namuzala in ga poslala v delavnico. Ko je odprl vrata, je zagledal zvedave pomočnike in mojstra za “mašino”, ki je veselo

šival. Hitro mu je bilo jasno, da je spet eno bloško kupil. »Sakramenski Bločani!« je bilo edino, kar je lahko izrekel v pozdrav.

Zgodba o rezervnih glidkih pa je ostala pri naši hiši še do danes. Lojze Mazij

Frizer svetuje Pri dolgih laseh je najpomembnejša nega konic. Ta del je najstarejši in nima lastne obrambe, saj maščoba do konic ne pride, ker jo prej odstranimo z umivanjem las. Pozimi se nam bolj drgnejo ob oblačila – ovratniki, bunde, šali, zato se poškodujejo in celo zlomijo. Dodatna nega s serumi bo dobrodošla. Voske-olja vedno nanašamo na suhe lase. Vsakih nekaj pranj pa jim privoščite globinsko

nego z masko, ki jo pustimo vsaj pet minut na laseh, za zelo suhe lase pa priporočam, da jih zavijete v toplo brisačo in naj učinkuje še dlje. Ko umivate lase, je dovolj, da nanesete količino šampona v velikosti kovanca za 2 evra ter raje dvakrat šamponirate. Preveč šampona povzroči, da se nam lasje hitreje zmastijo in izgubijo sijaj. Vse kemične izdel-

ke je treba predvsem dobro izprati, posebej namenske šampone (proti prhljaju in podobni), saj so zelo koncentrirani. Prav ta čas pa imamo največ problemov ravno s prhljajem. Ni šala, da lepota prihaja od znotraj. V zimi nam primanjkuje vitaminov, odpornost nam pade, prehladimo se in že je tu prhljaj. Lahko si pomagamo z domačim jabolčnim kisom. Vsak las ima svojo „oljno posodico“. Bacili zamašijo te odprtine ter začne nastajati prhljaj in posledica je srbenje, lasje začnejo izpadati, se lomijo in tanjšajo. Jabolčni kis uničuje bacile in je za kožo boljši od mila. Navodilo: kis vlijete v skodelico, ovlažite krpo s toplo vodo in jo potopite v kis. Lase razdelite in kožo lasišča namažete s kisom. Pustite delovati najmanj 15 minut oz. tudi 2 do 3 ure, preden si umijete lase. Tako pomagate pri vzpostavitvi kislo-bazičnega ravnotežja na lasišču. To večkrat ponovimo pred umivanjem. Par žlic jabolčnega kisa, razredčenega s toplo vodo, pa imamo lahko za preliv na umite lase kadarkoli – to so vedele že naše babice. Naj vam spomladi poleg sonca zasijejo tudi vaši lasje. Frizerski salon Jožica


38

pa še to

junij 2016

Križanka AVTOR: MARKO DREŠČEK

NAŠ NEKDANJI TV VODITELJ (MITO)

HRANA, KI REDI IN DEBELI

SREDNJA ALI VIŠJA ŠOLA

BIVŠI HRVAŠKI BOKSAR PARLOV

PAPEŽEV LETNI DOHODEK

VZDEVEK KONRADA PIŽORNA

STAR IZRAZ ZA APNENEC

NEUREJENA SKUPINA LJUDI PREBIVALEC HRVAŠKE REKE TV VODITELJICA CETINSKI MALNAR VZDOLŽNA POLOVICA SARDELE V OLJU IGRALEC RANER MREŽA ZA RAHLJ. ZEMLJE

MORSKI KANAL MED OTOKOM CRESOM, KRKOM IN RABOM, KVARNERIĆ

ZDRAVILNO ZBADANJE IGEL V TELO

ŠVIC. SMUČARKA (LARA)

IMETJE, PREMOŽENJE

POGLAVJE V KORANU

PRISILNO DELO V FEVDALIZMU

SPECIALIST ZA NOSNE BOLEZNI

NAMIZNO PREGRINJALO ۱۰۰ m۲

AMER. IGRALEC (SEAN) INDIJSKI ASKET

GLAVNA PROMETNA ŽILA

ŠOP DLAKE ALI LAS NAŠ POLITIK (SAŠO)

DRAGO IBLER VOJAŠKA REKRUTACIJA

ZBIRANJE, KOPIČENJE PROTESTANT, EVANGELIČAN IGOR PRETNAR

MONOKEL VALJAR ZA TESTO

MESTO V SRBIJI ITAL. IGRALKA (ORNELLA)

STARA GRŠKA KOLONIJA V ITALIJI

IT. MESTO V POKRAJINI LACIJ

NAŠ PESTELENIK (JOŽE) VIZIJKA ALPSKE KERČMAR REŠEVALNE SANI

SINOV ALI HČERIN SIN SLIKA ALI KIP GOLE ŽENSKE

AMER. PLESALKA (RUTH) ČVEKANJE

VRAN GOLOBJE VELIKOSTI IZREDNA LEPOTA

MAJHEN RT, RTIČ NEDA UKRADEN

PRIPRAVA NA EL. KABLU KAREL ČAPEK

HRVAŠKA PEVKA (KSENIJA)

POLDRAG, RUMENORDEČ KAMEN

MLADIČ OBVODNE PTICE

VRHNJA PLAST ZEMLJE S TRAVO

GRŠKA BOGINJA ZEMLJE GORA V JULIJCIH

PREBIV. ASIRIJE VELEMESTNI ROPAR

PROMETNI OBJEKT NAŠ RISAR STRIPOV (EDI)

GOSTIJA, SVATOVANJE VILKO UKMAR

OTROŠKA PREDMET ČREVESNA STARINGLISTA SKE VREDNOSTI

MOŠKI PEVSKI GLAS PEVKA ŽNIDARIČ

TEKOČINA V ŽILAH OZNAKA UKRAJINE

ANJA RUPEL GORA V POSOČJU

ITAL. POROČEVALNA AGENCIJA

— glasilo občine Bloke

Glavni in odgovorni urednik: Stane Jakopin | Uredniški odbor: Milena Mišič, Jerneja Kovšca, Katja Lah Majkić, Tone Urbas | Lektoriranje: Jerneja Kovšca Oblikovanje in prelom: Hiša oblikovanja Korenjak | Tisk: Schwarz Ljubljana | Izdaja: Občina Bloke | Naklada: 1300 izvodov Glasilo je brezplačno za vsa gospodinjstva v občini; za naročnike v domovini je predlagan letni prostovoljni prispevek 8 €, za naročnike v tujini 16 €. Prispevek za glasilo nakažete na račun Občine Bloke: 01350-0100002737 | Naslov uredništva: Občina Bloke, Bloški korak, Nova vas 4a, 1385 Nova vas; bloski.korak@bloke.si


pa še to

junij 2016

39

Seznam dogodkov od 1. 6. do 30. 9. 2016 NAZIV DOGODKA

ORGANIZATOR

KRAJ (NASLOV)

DATUM IN URA

KONTAKT

Mihaelov sejem

TD Bloke

Nova vas

18. 9. 2016 ob 11. uri

Matej Pakiž 031 326 158 tic.bloke@gmail.com

Pohod na Blošček

ŠD Bloke

Blošček

24. 9. 2016 ob 15. uri

Miran Šraj 031 790 199

Osrednja občinska proslava

Občina Bloke

Večnamenska dvorana Bloški smučar

30. 9. 2016 ob 18. uri

Jožica Anzeljc joza.anzeljc@bloke.si

Vljudno vabljeni! Vse organizacije, vaške skupnosti, klube, društva in posameznike prosimo, da nam posredujejo podatke o dogodkih, ki jih nameravajo izvesti na področju občine Bloke, in sicer na elektronski naslov bloski.korak@bloke.si Z napovednikom dogodkov bomo obveščeni vsi občani in širša javnost, napovednik pa bo na ogled tudi na spletni strani občine Bloke. www.bloke.si

Prošnja lovske družine Lovska družina prosi vse, še posebej voznike motornih vozil in kmetovalce, da v čim krajšem času sporočijo starešini Ivanu Lahu na 041/621-533 ali gospodarju LD Francu Primožiču na 031/282-232, če najdejo poginulo, povoženo, pokošeno ali kako drugače pokončano divjad, in sicer zaradi evidentiranja izgub. Najlepša hvala!

*Rojstnodnevni 10% popust velja ob enkratnem nakupu v posamezni enoti na dan praznovanja. Ugodnost ne velja za izdelke, ki so že v akciji ali katalogu ugodnosti, nakup darilnih bonov in izdelkov na recept. Popusti se ne seštevajo. Popust je predviden za prodajo v količinah, običajnih za gospodinjstva.

www.lekarnaljubljana.si

Lekarniška podružnica Bloke ponedeljek, 11. 7. 2016


40

oglasi

junij 2016

Agrocenter Nova vas NOVA VAS 6, 1385 NOVA VAS

AKCIJA

TEL.: 01/7098 075

POLETJE 2016

23.5.2016 - 23.7.2016

REPSOL TELEX E Hidravlično olje Vg46, ki se uporablja v hidravličnih in cirkulacijskih sistemih za prenos moči in za mazanje zelo obremenjenih pogonskih sestavov orodnih strojev

VILLAGER AKCIJA POLETJE 2016

MINI ROČNA ŽAGA VLP 600

POTOPNA ČRPALKA VSP 18000

12,90 €

REPSOL LITICA ESP EP -2/3 11,80 2 KG Univerzalna litijeva vodo odporna mast, primerna za vse vrste kmetijskih strojev SPECIFIKACIJA: DIN 51825 KP-2/3K-20

€

OLJE ZA KOSILNICE, REPSOL ELITE NEO 10 W 30 - 1 L Olje za motorne kosilnice 4T in ostale manjše kmetijske stroje vseh blagovnih znamk SPECIFIKACIJA: ACEA 10W30, API SN/CF

5,30 €

69,99 € 79,99 € VIBRACIJSKI BRUSILNIK VLP 703

35,99 € Vabljeni!

Slike so simbolične. Ponudba velja do razprodaje zalog. Cene so v EUR z DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo.

Profile for Bloški korak

Bloški korak 2016 -3  

glasilo občine Bloke, JUNIJ 2016,letnik 17, številka 3

Bloški korak 2016 -3  

glasilo občine Bloke, JUNIJ 2016,letnik 17, številka 3

Advertisement