Page 1

Poštnina plačana pri pošti 1385 Nova vas

Predstavitev uredniškega odbora Bloškega koraka

Kam potujemo? Vsak v svojo smer, vsi pa …

2

Domačini so si na Bloških tekih pritekli 12 medalj

4

Mož, ki noč in dan »žre« knjige …

12

11

glasilo občine Bloke april 2015 letnik 16 | številka 2 cena: brezplačno | 2 € | 4 €

o M as ke odga nj aj o zi m

in na zn an ja jo pom la

d.

Tudi na Blokah iz zemlje klijejo prve znanilke pomladi.

V m arcu praz nu

Vesela je jo m am ic e in že

ne .

aleluja!


2

naša občina

april 2015

Jerneja Kovšca Prihajam iz Cerknice, a sem po Blokah naredila že kar nekaj korakov in do zadnje črke prebrala že kar nekaj Bloških korakov. V osnovni šoli na Blokah poučujem slovenščino, v Bloškem koraku pa iščem in popravljam napake, ki se pridnim piscem člankov prikradejo v njihove tekste. Besedilo, ki mi ga prinese glavni urednik, vedno z veseljem najprej preberem, šele nato vzamem rdeč svinčnik v roke. Bloški korak, ki po pošti prispe na moj naslov, pa le redko prelistam, saj se mi kakšna napakica, prej neopažena, prav veselo zasmeji. Želim si, da bi Bloški korak še dolgo ne omagal! e-pošta: jerneja.kovsca@guest.arnes.si

Predstavite uredniškeg odbora Bloškega Občinski svet občine Bloke je na svoji 3. redni seji, ki je bila 15. 1. 2015, na novo imenoval uredniški odbor za glasilo Bloški korak. Člani novoimenovanega uredniškega odbora se vam na kratko predstavljamo, da nas boste bolje poznali in se na nas lahko obrnili s kakšnimi morebitnimi novimi idejami ali sporočili.

Katja lah

Uredniški odbor

Sem Katja Lah, nekaj let zraven še Majkić, iz Nove vasi, Mestkova. Verjamem v moč besede, ki lahko povezuje in ustvarja nove svetove. Zaradi ljubezni do knjig sem študirala slovenščino in primerjalno književnost in magistrirala iz sodobne slovenske književnosti. Učenje slovenščine za tujce me je zaneslo v Luksemburg in v Švico, dokler nisem pristala na Gimnaziji Bežigrad, kjer z veseljem učim mlade to, da so lahko ponosni govorci enega težjih slovanskih jezikov, če jih pri tem uspem prepričati še v to, da z veseljem berejo, je moj trud poplačan. Vse omenjeno je seveda botrovalo moji odločitvi, da se odzovem povabilu in že uigrani ekipi pomagam oblikovati Bloški korak. Optimistično gremo z novimi koraki naprej! e-pošta: katja.lah@gimb.org


naša občina

april 2015

Milena Mišič Pol stoletja in še pet let se imenujem Milena in več kot dve tretjini let sem Mišič. Prav toliko let sem tudi učiteljica matematike in fizike, dve tretjini tega ravnateljica OŠ Toneta Šraja Aljoše. Ponosna Bločanka, ki mi je mar za naše otroke–učence, da se v svet podajajo založeni z bogastvom, ki ga imenujemo znanje. V Bloškem koraku po svojih močeh prispevam, da naše delo v vrtcu in šoli ne ostane za stenami naše ustanove, temveč tudi vi, dragi Bločani in ostali prejemniki glasila, izveste, kaj vse delamo in ustvarjamo. e-pošta: milena.misic@guest.arnes.si

ev ga a koraka

Skoraj 25 let sem se ukvarjal z izgradnjo najrazličnejših objektov po vsej Sloveniji in izven nje. Pred dvanajstimi leti pa sem sprejel nov izziv in se pridružil občinski upravi novoustanovljene občine Bloke. Tudi tu sem ostal zvest gradbeništvu, saj sem poleg drugih nalog, ki so mi bile zaupane, sodeloval pri vseh občinskih investicijah in o njih poročal v Bloškem koraku. Po prenehanju odličnega urednikovanja Staneta Korenjaka me je občinski svet občine Bloke leta 2011 potrdil za odgovornega urednika Bloškega koraka in mi to nalogo letos ponovno zaupal. Pri soustvarjanju tega glasila si bom med drugim prizadeval pridobiti čim več sodelavcev, ki nam bodo pripravljeni zaupati svoje zgodbe iz vsakdanjega bloškega življenja. e-pošta: bloski.korak@bloke.si

Tone Urbas Več kot deset let sem bil novinar pri Kmečkem glasu, približno enako let tudi odgovorni urednik tednika TV – 15, zdaj Svobodna misel, desetletje in pol pa sem bil tudi urednik revije Ribič. Čeprav sem prav toliko let že v pokoju, še vedno aktivno sodelujem z vsemi uredništvi. V zadnjem desetletju pa sem se na povabilo prejšnjega urednika Staneta Korenjaka pridružil še uredništvu Bloškega koraka, v katerem se na svojstven način še sedaj trudim, da s svojimi prispevki prispevam svoj delež k bogati in pestri vsebini, za katero se trudimo vsi v uredništvu, na čelu z zdajšnjim glavnim in odgovornim urednikom Stanetom Jakopinom. Članom občinskega sveta občine Bloke se zahvaljujem za zaupanje, za ponovno imenovanje v uredniški odbor Bloškega koraka, ki družno z Občino namenja smele korake za lepše in boljše Bloke! GSM: 031 284 159

Stane Jakopin

3


4

naša občina

Uvodnik Stane Jakopin, urednik

april 2015

Kam potuj

Z novo številko Bloškega koraka smo se spet prikradli v vaše domove in upam, da ste nas z veseljem pričakovali. Prepričan sem, da boste tudi v tokratnem Bloškem koraku prebrali veliko zanimivega. Za Bloški korak je bil z županom občine Bloke opravljen intervju, iz katerega boste lahko razbrali smernice bodočega delovanja občine. V pomladni izdaji poročamo o odlično organiziranih 40. Bloških tekih, pestrem društvenem življenju, o dogodkih iz naše preteklosti. Seveda pa boste našli tudi vsebine, ki so namenjene razvedrilu. Na zadnjem sestanku uredniškega odbora smo se dogovorili, da bomo poizkušali v naše glasilo uvesti rubriko »Napovednik dogodkov«. S tem želimo seznaniti širšo javnost z vsemi pomembnimi dogodki, ki se bodo odvijali na območju naše občine. V ta namen smo razposlali prošnjo na več kot trideset naslovov društev in ustanov, da nam posredujejo podatke o dogodkih, ki bi se odvijali v občini Bloke v času med eno in drugo izdajo glasila. Kot boste videli iz objavljenega, so se nekateri že odzvali našemu vabilu. Konec leta 2014 se je zaključil še en mandat občinskim organom in županu občine Bloke. Z zaključkom tega mandata pa je potekel mandat tudi dosedanjemu uredniškemu odboru Bloškega koraka. Vaše prispevke, cenjeni dopisniki, skupaj z ekipo oblikovalcev uredi tako, da Bloški korak redno izhaja v kvalitetni obliki. Za to delo se prav vsem iskreno zahvaljujem. Kot že velikokrat naj tudi tokrat omenim, drage bralke in bralci, da ste vedno znova pozvani k dokumentiranju dogodkov, vsakršnih malenkosti, skratka slehernega omembe vrednega spomina na preteklo obdobje. Vsi, ki vas zasrbijo prsti, dajte možnost črnilu, da v Bloškem koraku zapiše tudi vaš glas. Spomnil bi tudi na tiste, ki jim Bloški korak v oddaljene kraje prinaša vesti o Blokah, jim slika sodobno sliko časa pri nas–uredništvo z veseljem pozdravlja tudi vaše prispevke in zamisli. Z novoimenovanim uredniškim odborom tega glasila sem tudi sam dobil priložnost ponovnega sodelovanja pri soustvarjanju Bloškega koraka kot odgovorni urednik. Za ponovno zaupanje te naloge se zahvaljujem občinskemu svetu občine Bloke in se veselim, da se bom lahko po svojih najboljših močeh skupaj s svojimi sodelavci trudil, da boste, spoštovani bralci, kar najbolj profesionalno obveščeni o vseh pomembnih dogajanjih v naši občini in da bo Bloški korak v prihodnje najmanj toliko kakovosten in zanimiv, kot je bil do sedaj. Pred nami je največji in najstarejši krščanski praznik – velika noč. Prav je, da se za nekaj dni prepustimo brezskrbnemu praznovanju in uživamo v teh pomladanskih dneh. Želim vam lepo in blagoslovljeno veliko noč ter da bi vam velikonočno vstajenje prineslo svetlo prihodnost in vedre misli. Pred kresno nočjo se ponovno snidemo! Srečno!

Pogovor župana občine Bloke Jožeta Dolesa s članom uredniškega odbora Bloškega koraka, novinarjem Tonetom Urbasom Sredi letošnjega marca sediva z županom Jožetom Dolesom v prostoru občine, ki je po večini namenjen sestankom občinskih mož in žena. Pogovor s svojimi vprašanji usmerjam v delo, uspehe in težave občine v vseh letih njegovega županovanja. Za peto izvolitev po vrsti pa sem mu najprej čestital. Letošnje marčevsko vreme je na Blokah bolj podobno aprilskemu; norčavemu, nepredvidljivemu, navihanemu … In prav takšna, kakršno je bilo letošnje marčevsko vreme, so bila moja vprašanja za župana. Taki naj bi bili tudi njegovi odgovori. Pa sem se zmotil! V pogovoru sva se najprej spominjala prvih dveh ali treh dokaj razburkanih mandatov županovanja, ki je bilo vse prej kot lahko. Postaviti je bilo treba trdne temelje za uspešno delo občine in njenih organov, natančno je bilo treba opredeliti in se smelo lotiti načrtovanja investicij, komunalne ureditve, šolstva, otroškega varstva, športa, turizma, kulture … Dobršen del našega truda pa smo namenili tudi koriščenju evropskih sredstev, ki so bila občini na voljo, kar pa je bilo vse prej kot enostavno, kot to nekateri mislijo. Za pridobitev tega denarja so bile potrebne gore papirja za sleherni uspešno izvedeni projekt, je v pogovoru še posebej poudaril župan. Z lansko jesenjo se je zaključil četrti in se po ponovni izvolitvi Jožeta Dolesa za župana začel še peti mandat delovanja samostojne občine Bloke. Izgradnja kanalizacijskega omrežja za odvajanje odpadnih komunalnih voda, razširitev in izboljšanje oskrbe prebivalcev z neoporečno pitno vodo, izgradnja večnamenske dvorane Bloški smučar in z njo skrb za ohranitev in promocijo bloškega smučanja, pogodbena pošta, podružnična lekarna in nenazadnje trud, ki vodi k boljšemu in hitrejšemu razvoju gospodarstva, turizma itd. Vse to so dobrine, na katere so občani Blok zares lahko ponosni. Ne vem, če je dovolj le zahvala županu in članom občinskega sveta za njihovo uspešno dosedanje delo. Župan Jože Doles pa se ob tej priliki in na tem mestu še enkrat zahvaljuje celotni občinski upravi za dobro opravljeno delo. Seveda pa vsi Bločani ne menijo tako! Pred lanskimi občinskimi volitvami je bilo na delo občinske up-


naša občina

april 2015

5

Pogovor z županom občine Bloke Jožetom Dolesom

jemo? Vsak v svojo smer, vsi pa … Marcu rečemo sušec. Pa tudi brezen. V vremenski pratiki avtorja Dušana Kaplana, ki velja za Bloke in letošnje leto, je zapisano, da je brezen desetkrat na dan jezen, da ima brezen rep zavit in da kar sušca ozeleni, se rado posuši! Ali pa tudi ne, kajti vreme se ravna po naravnih zakonih, življenje Bločanov in Bločank pa si urejamo sami, družno z zakoni države, v kateri živimo že celo četrtstoletje. rave iz določenih sredin usmerjene kar veliko kritike. Nekaterim medijem je bilo posredovano celo anonimno pismo, v katerem neznani avtor obtožuje upravo občine Bloke nezakonitega poslovanja. Kaj je bil glavni cilj teh predvolilnih aktivnosti, vprašujem župana Jožeta Dolesa. Ker se je zadeva odvijala v predvolilnem času, je bil lahko edini cilj teh aktivnosti za vsako ceno zmagati na lokalnih volitvah. To je sicer povsem legitimno početje, če se za dosego tega cilja ne uporabljajo laži in neresnične obtožbe. Na Občini Bloke smo namreč v dosedanjem 16-letnem delovanju imeli že razne kontrole in redne revizije poslovanja, vsako leto poslovanje pregleda tudi Nadzorni odbor. Še nikoli do sedaj pa ni bilo ugotovljeno nobeno nezakonito poslovanje.

Dvorana Bloški smučar je zares velika pridobitev za Bloke. ma in drugih področjih. Najbolj očitno pa je bil ta pritisk izpostavljen s strani nekaterih lastnikov v obrtno-industrijski coni Velike Bloke. Zahtevali so, da občina Bloke proračunska sredstva investira v komunalno opremljanje zasebnih zemljišč v omenjeni coni, in sicer za opremljanje na »zalogo« in to kljub temu, da večina lastnikov zemljišč v tem trenutku nima jasnih poslovnih načrtov, kaj početi na teh

V začetku letošnjega leta so se lastniki OIC Velike Bloke končno odločili za možnost, da gradnjo potrebne infrastrukture za cono zaupajo občini Bloke. V tem smislu smo na zadnji seji občinskega sveta potrdili proračun občine Bloke za leto 2015, v katerem smo za namene izgradnje prepotrebne komunalne infrastrukture v omenjeni coni rezervirali sredstva v višini 116.000 evrov. Realizacija tega projek-

Sedanji občinski upravi se je tudi očitalo, da je v preteklosti naredila premalo za odpiranje novih delovnih mest. Kako komentirate ta očitek? To zagotovo ne drži! Občina Bloke je razvijala prav to, kar je za razvoj gospodarstva, obrti in turizma ter posledično odpiranje novih delovnih mest nujno potrebno. Veliko teh aktivnosti je že naštetih v uvodnem delu tega prispevka. Občina je tudi zagotovila, da imajo potencialni investitorji na voljo dovolj ustreznih površin za širitev gospodarske dejavnosti. Ne moremo pa pristati na pritiske nekaterih posameznikov, ki smo jim bili izpostavljeni že pred in v času predvolilne kampanje, da bi pod pretvezo odpiranja novih delovnih mest občina morala namesto investicij v javno korist izvajati projekte, ki jih potrebujejo zasebni lastniki na svojih zemljiščih. Želje po tovrstnih vlaganjih so se rojevale na področju turizMorda še niste vedeli, da je imel naš slovenski zakon o bančništvu leta 1990 le dobrih 5006 besed. Enak zakon iz leta 2006 pa kar 47.500 besed, kar je več kot devetkrat več!

Čistilni napravi v Novi vasi sta se pridružili še ČN Velike Bloke in ČN Hudi Vrh. zemljiščih. Naj ob tem še omenim, da bi tak način investiranja res spadal med nezakonite načine delovanja občine Bloke! So mogoče možne tudi drugačne rešitve? Seveda so. Dejstvo pa je, da so izgradnjo komunalne infrastrukture na zasebnih zemljiščih v vsakem primeru dolžni financirati lastniki sami. Ti lastniki pa se lahko samostojno odločajo, ali bodo to infrastrukturo gradili sami ali pa jo bo za njih gradila občina Bloke.

Med leti 2011 in 2014 je občini Bloke uspelo povečati obseg investicij kar na 5 milijonov evrov ali za 40 odstotkov več kot med leti 2007 in 2010. Uspešni so bili tudi pri pridobivanju dodatnih sredstev iz evropskih skladov. Po tem kriteriju občino Bloke lahko uvrščamo med uspešnejše slovenske občine. Nadaljevanje na naslednji strani.


6

naša občina

april 2015

Bločani se lahko pohvalimo, da smo menda edina občina v Sloveniji, ki ima v naseljih z gostoto več kot 50 prebivalcev na hektar urejeno kanalizacijsko omrežje in zaključeno čistilno napravo. Vsi Bločani pa imamo tudi dostop do čiste pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja. ta pa se bo začela pod pogojem, da bodo vsi lastniki zemljišč z občino Bloke podpisali pogodbo o opremljanju in že letos prispevali po 1 (en) evro na kvadratni meter zemljišča v občinski proračun. Tak način financiranja je občinski svet občine Bloke sprejel na predlog lastnikov zemljišč v OIC Velike Bloke. Načrtovani princip financiranja in izgradnje bo potekal v več zaporednih letih, in sicer vse do dokončne izgradnje. Upam, da bo do podpisa omenjene pogodbe prišlo čim prej, kar bo vsekakor dobra osnova za realizacijo tega projekta. Nova delovna mesta so ključnega pomena za obstoj in razvoj občine, mar ne? Tega še kako zavedamo, saj si nenehno prizadevamo in se trudimo, da bi se na Blokah ohranjalo in ustvarjalo čim večje število delovnih mest. Tako smo spodbujali domače izvajalce za opravljanja raznih vzdrževalnih in gradbenih del v občini. Nova delovna mesta smo ponudili tudi na občini, pošti, lekarni, v vrtcu … Ne moremo pa biti odgovorni za razmere v gospodarskih družbah in še v nekaterih drugih malih podjetjih, za katere se ve, da imajo znane in odgovorne lastnike! Kako komentirate očitke, da občina ni dovolj poskrbela, da bi vzdrževalna in gradbena dela v občini izvajala domača podjetja in posamezniki kot tudi kmetje v obliki dopolnilne dejavnosti? Je kaj resnice v tem? Veliki večini prebivalcev je menda dobro znano, da večino del, katerih naročnik je občina Bloke, opravljajo prav domača podjetja, ki imajo večino zaposlenih iz območja občine Bloke. Pri tem pa moram še posebej poudariti, da občina lahko številna dela oddaja le ob strogem upoštevanju Zakona o javnem naročanju. To pa pomeni, da mora sleherno podjetje, ki se poteguje za pridobitev dela, izpolniti vse razpisne pogoje, ki jih določa ta zakon, na razpisu pa ponuditi najugodnejšo ceno.

Po odstotku občanov, starejših od 8o let, sodimo Bločani v sam slovenski vrh, kar tudi pomeni, da imamo poleg domačih tudi ugodne podnebne razmere in boljše pogoje za zdravo staranje.

V nastajajoči obrtno-industrijski coni v Velikih Blokah bo veliko dela. Imamo na Blokah taka podjetja, ki zmorejo zadostiti tem zakonskim merilom? Imamo. In še posebej me radosti, da imamo v občini taka podjetja, ki niso samo sposobna zadostiti vsem tem merilom, ampak tudi zaupano jim delo izvesti v dogovorjenem roku z ustrezno kakovostjo opravljenih del. V predvolilnem času se je pojavil tudi dvom o smiselnosti režijskega obrata občine Bloke. V javnosti je sicer prihajalo do dvomov. Da se ne bi ti dvomi po nepotrebnem še krepili, vas prosim, g. župan, za širše pojasnilo, podkrepljeno z argumenti, ki govorijo v prid tej odločitvi. Občini je zakonsko dovoljeno, da lahko suvereno odloča, na kakšen način bo zagotovila upravljanje in vzdrževanje občinske javne infrastrukture. Te naloge najpogosteje v Sloveniji opravljajo javna komunalna podjetja. Tak način vzdrževanja je bil organiziran tudi na Blokah vse do ustanovitve občine Bloke. Že kaj kmalu pa se je pokazalo, da je tak način upravljanja in vzdrževanja slab in bistveno predrag. In prav zato smo se na Blokah že pred desetletjem in pol odločili, da si ta dela organiziramo kar sami preko režijskega obrata. Na ta način smo prevzeli neposreden nadzor nad temi deli, vzdrževanje in upravljanje občinske infrastrukture preko režijskega obrata pa poteka pregledno, kakovostno in cenejše. Tako občini ostaja več denarja, namenjenega novim vlaganjem. Od tega pa imajo velike koristi tudi občani, kar se najbolj zgovorno odraža na položnicah za porabljeno pitno vodo in čiščenje odpadnih komunalnih voda. Te storitve so namreč na Blokah bistveno cenejše kot v drugih občinah.

Kako v prihodnje? Od zamisli do uresničitve O vzpostavitvi ustreznih pogojev za zagon in oživitev gospodarstva ter odpiranju novih delovnih mest je bilo v naši državi zapisanih že veliko idej, pa tudi obljub, ki so ostale le na

papirju. Država je trenutno v težki finančni krizi in v tej zmedeni situaciji so se znašle tudi številne občine. Država nam je skoraj v celoti preprečila dostop do koriščenja finančnih virov iz EU-razpisov v naslednji finančni perspektivi, potoži župan. Bistveno se bo zmanjšal tudi obseg financiranja iz naslova primerne porabe in financiranja po 23. členu zakona o financiranju lokalnih skupnosti. Na podlagi teh zmanjšanj bo naša občina že letos dodatno zgubila še okoli 200.000 evrov, kar se bo zagotovo poznalo pri zmanjšanih investicijah. Ker pa smo doslej gospodarili dobro, smo s tem kar precej ublažili sedanje težje razmere. Tudi evropske vire financiranja smo dokaj dobro izkoristili in v 15 letih uresničili vsa večja načrtovana vlaganja; od večnamenske dvorane, muzeja, obnovitve šole, infrastrukture itd. In kar je pri tem najpomembneje – vsa ta dela smo uspešno zaključili brez evra zadolžitve. Posodobitev in razširitev vrtca, ki na Blokah postaja že pretesen, je naša prednostna naloga. Ustrezno moramo rešiti to zagato in vsem otrokom z območja naše občine omogočiti mesto v domačem vrtcu. Pri oblikovanju turistične ponudbe imamo na Blokah še veliko neizkoriščenih možnosti razvoja. Bloško jezero se s svojo okolico dobro razvija. Potrudili se bomo za ureditev še večjega števila parkirišč, uredili kanalizacijsko omrežje za odpadne vode s čistilno napravo itd. Za ureditev občinskega središča si v prihodnje želimo rešiti vsa odprta vprašanja ter kraju vdahniti novo vsebino in nadaljevati z ustaljenimi aktivnostmi na področju obnove občinskih cest, javnega vodovoda in razsvetljave ter širitve kanalizacijskega omrežja. Z dobrim sodelovanjem vseh društev v občini, vaškimi odbori in občani pa si bomo tudi v prihodnje nadvse prizadevali, da bodo Bloke še lepše urejene, prepoznavne in gostoljubne. Z županom sem se pogovarjal in napisal Tone Urbas, za fotografije je poskrbel Stane Jakopin


naša občina

april 2015

Spoštovani občani Blok, pomlad je čas za nov zagon, prevetritev starih stvari in tudi čas za jasen pogled v prihodnost. Krščanski demokrati smo s svojim delom in zavzemanjem za ljudi zazrti v prihodnost, vendar ne pozabljamo na preteklost.

Želela bi navesti še nekaj ključnih sprememb, ki jih prinaša tak zakon. To je najprej možnost posvojitve otrok v istospolne partnerske skupnosti, nadalje prepoved možnosti ugovora vesti za javne uslužbence in matičarje. Najširše posledice bo ta redefinicija družine imela na spremembo učnih načrtov v vrtcih in osnovnih šolah, kjer bo družina predstavljena drugače od sedanje tradicije. Zakon tudi ne daje možnosti posvojitev vnukov starim staršem, pa čeprav bi bilo tako okolje za otroka najboljše, kar je za nas, krščanske demokrate, nesprejemljivo.

Največja parlamentarna stranka SMC je ves čas pred zadnjimi volitvami opozarjala, da potrebujemo pravno državo. Marsikdo se je s to trditvijo strinjal in glas namenil njim, ker je verjel v njihove obljube. Sedaj pa več kot pol leta po volitvah od obljubljene reforme in pravne države ni veliko. Vlada je prinesla v parlament paket petih zakonov, takoimenovane »mini pravosodne reforme«, ki pa so po vsebini samo manjši popravki in daleč od potrebe reforme.

Dotaknila bi se še področja, ki drastično posega v pravice velikega števila državljank in državljanov. Gre za brezplačno pravno pomoč, katere namen je zagotoviti pravico do sodnega varstva tistim osebam, ki je glede na svoj premoženjski položaj ne bi mogle izkoristiti. Obstoječi zakon je pri zasledovanju tega namena zakona postavil tako številne administrativne ovire, da se te oblike pomoči številni prosilci ne poslužijo, čeprav bi bili do nje upravičeni. Govorimo o zahtevnih obrazcih, ki jih prosilci sami niti ne zanjo izpolniti, o številnih podatkih o prihodkih družinskih članov, ki jih prosilci sami niti ne morejo pridobiti, o dolgotrajnosti postopka odobritve brezplačne pravne pomoči in tako dalje. Poleg administrativnih ovir se prosilci srečujejo tudi z drugimi problemi, npr. velika oddaljenost izvajalcev brezplačne pravne pomoči, kar je za starejše in bolne ljudi dodatna ovira. Prosilci pogosto niti nimajo možnosti javnega prevoza, kar je velik problem pri dostopanju do izvajalca brezplačne pomoči na podeželju. Na te administrativne in druge ovire glasno opozarjam v svojih stališčih, saj je za brezplačno pravno pomoč pomembno, da je zagotovljena hitro in da je upravičencu dejansko dostopna. Prav na tem področju vidim veliko težavo. Namreč, naši predpisi, pa tudi izdane odločbe v sodnih postopkih in upravnih postopkih, so tako zapleteni in nejasni, da jih pogosto težko razumejo celo strokovnjaki, kaj šele

izloča moškega in žensko kot nosilca zakonske zveze in ju nadomešča z definicijo dveh oseb. Ne bom navajala, da se spreminja starševstvo in materinstvo in da se v sistem uvaja osebo 1 in osebo 2. Prepričana sem, da boste to lahko doživeli sami, saj se bodo posledično spremenili vsi javni obrazci, vsi nazivi in opredelitve in se boste morali opredeliti, kaj ste, oseba 1 ali 2. Tu se sprašujem, Slovenija, kam ploveš.

Pa naj se uvodoma dotaknem področja, ki je za prihodnost Slovenije ključnega pomena, to je potrebna reforma pravosodja.

Še vedno ni vzpostavljenih podlag za odgovornost za tiste sodnike, ki slabo in premalo delajo. Če se ozremo na naš lokalni nivo, se mi zdi pomembno, da bi zakonodajalec uvedel sistem kroženja sodnikov in ne kroženja spisov, kar je postala nesprejemljiva praksa tudi na našem cerkniškem sodišču.

7

laiki in ti potrebujejo pomoč že pri pravilnem razumevanju odločbe. Taka pomoč bi morala biti dostopna vsakomur, ne glede na njegov premoženjski status. Krščanski demokrati smo predlagali izvajanje brezplačne pravne pomoči po posamičnih občinah. Seveda bi bilo treba za te namene občinam zagotoviti določena sredstva. Za take rešitve se bom zavzemala še naprej.

Tu bi želela poudariti, da otrok ni človekova pravica in da so pravice otrok v konvenciji o otrokovih pravicah utemeljene z otrokovo koristjo, ki je objektivno priznana vrednota. Zato se bomo krščanski demokrati vključili v aktivnosti, ki se bodo v prihodnjih mesecih odvijale v smer zaščite zakonske zveze med moškim in žensko, zaščito družino in zagovarjanju otrokovih koristi, da ima očeta in mamo.

Dotaknila pa bi se še spremembe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (ZZZDR), ki ga je v obravnavo po skrajšanjem postopku vložila Združena levica.

Želim vam lepe in tople pomladne dni ter blagoslovljene velikonočne praznike, ki prinašajo v naš čas upanje in svetlobo, da bomo znali stopati naprej po pravi poti.

Krščanski demokrati temu zakonu odločno nasprotujemo, saj spreminja definicijo in razumevanje zakonske zveze kot zveze med moškim in žensko. Se pravi, da že v osnovi

Iva Dimic, poslanka DZ, Nova Slovenija

Vezava glasila Bloški korak Na Občini Bloke smo v preteklih letih za arhiv dali v vezavo glasila Bloškega koraka. Do sedaj smo vezali naslednje letnike: • Letnik 2000–2002 • Letnik 2003–2006 • Letnik 2007–2010 Pridobili smo ponudbo za vezavo glasila Bloški korak za letnike 2011–2014. Cena vezave kompleta pri vezavi 50 kosov znaša 22,00 EUR z DDV. Če želite vezati številke Bloškega koraka po navedeni ceni, imate sedaj možnost. Na Občino dostavite Bloške korake po letnikih, kot je zgoraj navedeno, jih dajte v vrečko in napišite točen naslov in letnike. Bloške korake bomo zbirali do 24. aprila 2015, nato jih bomo odpeljali v knjigoveznico. Občinska uprava Občine Bloke


8

naša občina

april 2015

Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na podlagi 12. člena Odloka o podeljevanju priznanj občine Bloke (Ur. list RS, št. 66/05) objavlja

Razpis o zbiranju predlogov za podelitev priznanj občine Bloke za leto 2015

Priznanja občine Bloke so: 1. naziv častnega občana občine Bloke 2. zlati grb občine Bloke 3. priznanje občine Bloke

NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častni občan občine Bloke se podeli posamezniku za njegov izjemen prispevek na različnih področjih življenjskega dela, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine Bloke. Naziv častni občan občine Bloke se podeli občanom občine Bloke in drugim državljanom Republike Slovenije kakor državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge za napredek znanosti, umetnosti in kulture ter za druge izjemne dosežke pomembne za občino Bloke.

ZLATI GRB OBČINE BLOKE Zlati grb občine Bloke je najvišje priznanje občine Bloke, ki se podeljuje: 1. posamezniku za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena, 2. skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine Bloke na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela.

PRIZNANJE OBČINE BLOKE Priznanje občine Bloke se podeljuje posameznikom, organizacijam in skupnostim ter društvom ob posameznih jubilejih in priložnostih, kakor tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, če je njihovo delovanje pomembno za razvoj posamezne organizacije ali skupnosti v občini Bloke. Naziv častni občan občine Bloke se podeli izjemoma. Vsako leto se lahko podeli en zlati grb občine Bloke in do tri priznanja občine Bloke. Kandidate za priznanja lahko predlagajo občina, občani, politične stranke, vaške skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlog mora vsebovati: •

Ime in priimek oziroma naziv in naslov predlagatelja;

Navedbo, na katero izmed treh možnih priznanj se predlog nanaša;

Ime in priimek oziroma naziv in naslov predlaganega;

Pisno obrazložitev

Upoštevani bodo vsi predlogi za podelitev priznanj in nagrad Občine Bloke, ki bodo oddani v zaprti kuverti na naslov: Občina Bloke Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Nova vas 4a 1385 Nova vas s pripisom: »ne odpiraj – občinsko priznanje 2015«, in sicer do vključno 4. maja 2015 do 12.00 ure osebno v tajništvu Občine oziroma bodo 4. maja 2015 oddane priporočeno na pošto. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve


oglasi

april 2015

BLOKE 26. 4. 2015

9

OBČINA BLOKE

WWW.BLOKE.SI

generalni sponzor:

VAMPIJADA v S od ražic i,

25. april 2015

s p r i če tk o m o b 9. uri

TEKMOVANJE V KUHANJU VAMPOV Dogaj a n j e b o pope st r i l n a stop t u r š k e folklor n e sku pi ne. P rijave za skupine in več in f ormacij dobite na: www. td -sodraz ica.si


10

naša občina

april 2015

Poročilo o pitni vodi za leto 2014 V skladu s 34. členom Pravilnika o pitni vodi smo dolžni vsi izvajalci gospodarske javne službe, ki se ukvarjamo z oskrbo s pitno vodo, letno obveščati uporabnike o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Občina Bloke izvaja obvezne javne gospodarske službe preko Režijskega obrata, ki ga je ustanovila s sprejetjem Odloka št. 14/1999 o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Bloke (Uradni list RS, št. 48/2002). Med javne gospodarske službe spada tudi oskrba s pitno vodo, ki zahteva nemalo pozornosti in neprestano nadziranje kvalitete pitne vode, ki jo spremljamo preko notranjega nadzora in državnega monitoringa pitne vode.

haja v severovzhodnem delu občine Bloke. Sistem oskrbuje 1583 prebivalcev občine, 180 prebivalcev občine Cerknica in 18 prebivalcev občine Velike Lašče. Letna distribucija pitne vode se giblje okoli 140.000 m3. Načrpana voda iz vrtine je izjemne kakovosti, zdravst-

veno neoporečna, je pa predhodno preventivno pripravljena v vodohranu z dodajanjem minimalne količine dezinfekcijskega sredstva (klor) predvsem zaradi velike razvejanosti cevovoda.

Na podlagi navedenega smo zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode v okviru notranjega nadzora ocenjevali v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09) in na podlagi rezultatov opravljenih mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preizkušanj ter terenskih meritev. Meritve kvalitete pitne vode za občino Bloke izvaja na podlagi pogodbe za to usposobljen Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor. Vodovodni sistem Bloška planota se oskrbuje iz enega vodnega vira (vrtina), ki se na-

Foto Stane Jakopin

Izvajanje črpalnega poizkusa na novi vrtini pri Škufčem

Voda Nepogrešljiva za življenje. Čista, pitna voda je neprecenljivo bogastvo. Tega se še posebej zavemo takrat, ko jo primanjkuje ali je slabe kakovosti.

Ljudje so se vedno naseljevali ob vodnih virih. Tako je bilo tudi v Zavrhu in na Polšečem. Moji predniki na Polšečem so za manjše potrebe gospodinjstva vodo nosili v škafih iz bližnjega izvira na vrtu. To delo je zahtevalo kar nekaj moči in spretnosti. S polnim škafom vode na glavi hoditi po ozki stezi navkreber ni bilo ravno enostavno.

Foto: David Hiti

Cerkev sv. Urha na Nadliškem hribu, v ospredju pokrovi novega vodohrana za naselja Polšeče, Zavrh in Ravnice

Za večje potrebe so vodo pripeljali z ‘’bačo’’, to je bil lesen ali pločevinast sod, pritrjen na voz. Živino so napajali v gozdu pod vasjo, kjer je ob močnejšem izviru stalo veliko leseno korito. Pot po vasi je bila ograjena z lesenim plotom, da živina ni uhajala po vrtovih.

To je bil čas otroštva in mladosti mojih staršev in ga poznam samo iz pripovedovanja. Potem so v začetku 60. let prejšnjega stoletja moji starši skopali dve ‘’ štirni’’, kamor se je stekala deževnica. Ta voda ni bila najboljša in v sušnih mesecih jo je zmanjkovalo. To je bil čas mojega otroštva in mladosti. Pred skoraj četrt stoletja sva se z možem skupaj s sosedi na Polšečem in v Zavrhu trudila, da smo s tedanjo občino Cerknica našli rešitev za napeljavo vodovoda od Svetega Vida. Skrbi s pomanjkanjem vode ni bilo več. Skrbi pa je imel upravljalec vodovoda, ker je bilo zajetje ob pomanjkanju padavin premajhno in so


naša občina

april 2015 V letu 2014 je bilo v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka preizkušanja odvzetih 25 vzorcev pitne vode. Za fizikalno-kemijska preizkušanja so bili odvzeti 4 vzorci pitne vode, ki so bili odvzeti glede na opravljena preizkušanja skladno s fizikalno-kemijskimi zahtevami pravilnika. Vsi odvzeti vzorci so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi, tako na vodnem zajetju kot na določenih merilnih mestih vodovodnega omrežja. Med odvzetimi vzorci na omrežju je le eden odstopal v dveh indikatorskih kriterijih, ki pa ne predstavljata resnejšega tveganja za zdravje. Izvedeni so bili manjši preventivni ukrepi skladno s priporočili Nacionalnega laboratorija za zdravje, s katerimi smo odpravili neskladje vzorca. V letu 2014 je bilo opravljenih pet ciklov vzorčenja pitne vode s strani državnega monitoringa in vsi so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Upravljanje vodovoda Bloška planota spremlja tudi Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, ki izvaja letni inšpekcijski nadzor nad objekti, analizami pitne vode, upoštevanjem Haccp sistema in ostalimi nalogami upravljavca vodovoda. V letu 2014 je bil nadzor ocenjen pozitivno. Režijski obrat občine Bloke si bo še naprej prizadeval, da imajo uporabniki javnega vodovoda Bloška planota na vodovodnih priključkih kvalitetno zdravstveno neoporečno pitno vodo, ki je temelj za zdravo življenje posameznika. David Hiti, Režijski obrat občine Bloke

11

Domačini so si na 24. Bloških tekih pritekli 12 medalj Bloški teki so prireditev, ki je vedno dobro obiskana. Tako je bilo tudi letos ob 40. obletnici prve izvedbe Bloških tekov. Vendar obletnice nismo posebej obeleževali, saj je izvedba tekov odvisna skoraj izključno od količine snega in prav lahko bi se zgodilo, da bi obletnico praznovali, tekov pa ne bi izvedli. In res smo skoraj ves januar zaman čakali na snežno odejo, potem pa nas je narava pravočasno obdarila s snegom, da smo v nedeljo, 8. 2. 2015, na Blokah uspešno izvedli 24. Bloške teke. Čeprav je letošnja zima v decembru in januarju varčevala s snegom in ljubitelji teka na smučeh niso imeli veliko priložnosti za trening, se je na tekmi pomerilo skoraj 300 tekačev iz cele Slovenije. Na daljšo 20-kilometrsko preizkušnjo se je podalo 157 tekmovalcev, 139 moških in 17 žensk. Med moškimi je zmagal član državne reprezentance Boštjan Klavžar (TSK Logatec), med ženskami pa Petra Tratnik (ŠD Nanos Podnanos). Na krajši 7–kilometrski razdalji je teklo 119 tekmovalcev, 74 moških in 45 žensk. Med moškimi je zmagal domačin, član TSD Olimpija Bloke, Nejc Šraj, med ženskami pa Maja Zbačnik iz TSK Logatec. Teka se je udeležilo tudi veliko domačinov, ki so predvsem na krajši razdalji dosegli zelo dobre rezultate. Tudi letos je bil, tako kot leta 2013, pri nabiranju medalj uspešnejši nežnejši spol. Tekmovalke so si v različnih kategorijah skupno pritekle 7 medalj, tekmovalci pa so zbrali 5 medalj. Med deklicami je zmagala

Polona Bačnik, takoj za njo je bila Sara Zidar, obe iz TSD Olimpija Bloke. Tudi med mlajšimi članicami sta bili na stopničkah članici TSD Olimpija Bloke: drugo mesto je dosegla Veronika Bačnik, tretje pa Katja Kranjc. Med članicami je zmagala Eva Favento, druga je bila Jana Škrlj. Zmaga je ostala na Blokah tudi v kategoriji veterank, kjer si jo je priborila Zdenka Korošec. V kategoriji dečkov so si vse tri medalje pritekli člani TSD Olimpija Bloke: Nejc Šraj za prvo mesto, Meris Dulić za drugo mesto in Luka Milavec za tretje mesto. Pri mlajših članih je zmagal Luka Kandare. Bronasto medaljo pa si je priboril tudi Ivan Obrovac v kategoriji veteranov. Vse rezultate in več kot 1000 fotografij smo objavili na spletni strani: http://www.bloskiteki.com Mojca Milavec, ŠD Bloke

morali vodo dovažati s cisternami v zbiralnik. To je čas otroštva in mladosti najinih otrok. Ponovno se je pokazala potreba po ustreznejši rešitvi preskrbe z vodo. Vaški odbor Ravnik z neutrudno predsednico Silvo Perčič in župan občine Bloke Jože Doles s sodelavci smo ‘’staknili glave’’ in našli rešitev. Pri Svetem Urhu je občina postavila rezervoar, napeljali so še manjkajoče cevi in napeljali vodo iz vrtine za Škufčem. In pozno jeseni 2014 je pritekla tudi na Polšeče in v Zavrh najboljša voda. Zelo smo veseli, hvaležni in ponosni. To pa je tudi čas najinih vnukinj. Marija Žgajnar

Foto Stane Jakopin

Udeležence 40. Bloških tekov so pozdravili tudi starosvetni bloški smučarji.


12

bločani po svetu

april 2015

Mož, ki noč in dan »žre« knjige … Bločan sem Bločan sem po duši in srcu, čeprav sem bil na Blokah samo prvih sedem let svojega življenja, ostalih petdeset pa zunaj meja bloške občine, pove profesor Milan Škrabec, ko sediva v njegovem ljubljanskem stanovanju, le nekaj dni po praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Še vedno se rad vrača v kraje svoje mladosti, po bloških gozdovih in senožetih pa si v miru nabira novih moči, se poda k cerkvi sv. Mihaela v Novi vasi, kjer v božji njivi počiva kar nekaj njegovih sorodnikov, sošolcev, prijateljev … S trenutki spomina se jim pokloni in odžene bolečino domotožja, kajti v srcu je vedno dovolj prostora še za nekoga, ki ga ni več med nami! Res pa je tudi, da se ljudje radi vračamo tja, kjer nam je bilo lepo, in živimo tam, kjer mislimo, da nam bo lepše. Še vedno se imam za Bločana in vse šolske počitnice sem preživel na Blokah. Z vriski sem se veselil slehernega obiska Blok, z jokom sem se poslavljal. Prijateljeval sem z Blaževim Marjanom, Ivanovim Stanetom, Klančarjevim Francijem, fanti iz moje generacije. Med peš hojo med Velikimi Blokami in šolo v Novi vasi smo marsikatero ušpičili. V Beogradu pa sva s Stanetom Jakopinom, zdajšnjim urednikom Bloškega koraka, »služila narodu« v elitni enoti JLA, ki je meni in Stanetu ostala v lepem spominu. Še bolj pa nemara Stanetu, ki mu je namesto urjenja vojaških veščin bolj ustrezalo varstvo otrok nadrejenega v enoti in marsikdo med nami mu je zavidal njegovo iznajdljivost.

Kartofilija je pravzaprav veda o starih razglednicah ali dopisnicah s sliko, kot so jih nekateri še pred dobrim stoletjem poimenovali. Milan se je začel z zbiranjem starih razglednic ukvarjati že pred 35 leti. Navdušujejo ga še danes, saj kot sam pravi, razglednice najbolj verno pričarajo zgodovino časa in kraja, pa tudi politično usmerjenost, pripadnost … Pomenijo mu neposredni stik s krajino, ljudmi … Skratka, razglednice so za Milana vrednota in ne le zgolj kos papirja. Zanimiva sporočila, poštni žigi in znamke pa še plemenitijo njihovo vsebino. V Ljubljani in njeni okolici je kar nekaj ljubiteljev, zbirateljev starih razglednic, kartofilov imenovanih, združenih v Numizmatičnem društvu Slovenije – razgledničarska sekcija, katere član ni več. Še vedno pa z njimi neguje prijateljske odnose. Najbolj navdušeni pa se po stari navadi redno ob nedeljah dobivajo na bolšjem trgu, pokramljajo, se posvetujejo, kaj kupijo ali pa tudi ne, nikoli pa ne pozabijo zaviti k Mraku na okrepčilo. Rok Glavan in njegov

Milan Škrabec – Jožlov Milče iz Velikih Blok Je letnik 1957. Do tiste jeseni, ko sta ga starša vpisala v prvi razred OŠ v Novi vasi, je bosopetil po Velikih Blokah. V Mali gasi sta si Milanov oče Milan, doma iz Nemške vasi, in mama iz Velikih Blok spletla gnezdo v Jožlovi domačiji, v kateri je Milan, moj sogovornik, preživljal veliko časa pri starih starših, saj iz bloških vojaških stanovanj, kamor sta se starša preselila, do doma stare mame ni bilo daleč. Kot Jožlovega Milčeta so ga poznali krajani in okoličani. Posebno dobro pa so si ga zapomnili starejši vaščani, ko se je po nesreči, kot štirileten fantič, znašel v vaški »štirni« in so ga z združenimi močmi rešili najhujšega. Samo en mesec je obiskoval osnovno šolo v Novi vasi, kajti oče je bil po službeni dolžnosti premeščen v Pivko in cela družina se je preselila tja. Milče je tam tudi končal 2. razred in že so se morali zopet seliti v Ljubljano; od Trnovega do Šentvida in končno v Šiško. V Ljubljani je uspešno zaključil Srednjo metalurško šolo in diplomiral na Filozofski fakulteti, smer zgodovina in sociologija. Po odsluženju vojaškega roka se je zaposlil kot učitelj na različnih srednjih šolah, zdaj pa že več kot 30 let poučuje zgodovino na Srednji strojni in kemijski šoli v Ljubljani v okviru Šolskega centra Ljubljana, kjer se bo, če bo vse po sreči, čez »kratkih« sedem let znašel med upokojenci. Živi v Ljubljani družno s soprogo Veroniko v strnjenem naselju na Bratovševi ploščadi, kjer je v dveh ali treh stanovanjskih blokih menda več ljudi kot nas v vseh vaseh bloške občine. oče, žal že pokojni Matjaž Glavan, sta bila za Milana v strokovnih pogovorih vedno dragocena sogovornika in izredna poznavalca kartofilije.

Kdor nasiti dušo, je srečen, kdor … Številne razstave, članki in knjige so Milanu nasitile dušo, napolnile srce, vlile pogum za nove storitve, za nove uspehe. Kar sedem avtorskih in soavtorskih knjig sodi v njegov opus monografij o starih razglednicah. V knjigi Dežela ob Cerkniškem jezeru (izšla leta

Foto: Tone Urbas

Profesor Milan Škrabec, po bloško Jožlov Milče 1990) je prispeval svoj avtorski delež z razglednicami iz Nove vasi in Velikih Blok. Z razglednicami s cerkniškega konca je prispeval svoj delež Marjan Slabe, iz Loške doline pa Janez Šumrada. Knjiga Vrhnika prečuden kraj je tudi izšla 1990. leta, Narod naš dokaze hrani leta 2005, dve leti zatem še knjiga Boj za meje po prvi svetovni vojni. Nadvse zanimiva pa je zajetna publikacija z naslovom Slovenstvo na razglednicah, zatem Pozdrav s Svetih Višarij, ki je posvečena pomembni slovenski romarski poti, ki so jo zatem prevzele Brezje. Knjiga Slovenski pozdrav s Koroške pa je izšla lani ob 600. obletnici zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem polju, kjer s starimi razglednicami prikazuje nekdanjo moč slovenstva na Koroškem. Milan pa se je pri tem zahtevnem in obširnem delu usmeril predvsem razglednice s slovenskimi krajevnimi imeni. Kdor nasiti dušo, je srečen, sem zapisal v tem podnaslovu. Milan je zagotovo med njimi. Kdor pa nasiti samo telo, je lahko samo sit! V vsej tej celotni zbirki Milanovih del je objavljenih več kot 1000 razglednic, v njegovem arhivu pa kar nekaj tisoč. Je tudi izjemen ljubitelj knjig. V zadnjem času ga najbolj privlačijo teme, ki zajemajo zgodovino, narodopisje, geografijo ter slovensko poezijo in prozo. Z Milanom Škrabcem sem se pogovarjal in za Bloški korak napisal: Tone Urbas


gospodarstvo

april 2015

13

JUB že 140 let ustvarja barvito ugodje bivanja in spreminja domove svojih kupcev JUB v letošnjem letu proslavlja častitljivih 140 let svojega obstoja. Okrogla obletnica, s katero se lahko pohvalijo redka slovenska podjetja, ima za JUB velik pomen, saj z njo izkazuje svojo tradicijo ter spoštovanje do zaposlenih, kupcev in dobaviteljev ter do okolja, v katerem deluje. JUB v zadnjih desetletjih beleži stalno rast, povečuje število zaposlenih in se uspešno širi na tuje trge, pri čemer je strateško usmerjen v razvoj inovativnih in kakovostnih izdelkov ter storitev, ki jih cenijo tako domači kot evropski kupci. JUB je danes sodobno in mednarodno uveljavljeno proizvodno podjetje z močnimi lastnimi blagovnimi znamkami, ki jih kar 75 % proda v tujini. Prisoten je na več kot tridesetih trgih in sodi med deseterico najbolj internacionaliziranih slovenskih podjetij. Z več kot 570 zaposlenimi posluje preko svojih trinajstih odvisnih družb, ki jih ima v desetih državah in so v 100-odstotni lasti matične družbe. Sedež podjetja se že od leta 1875 nahaja na isti lokaciji v Dolu pri Ljubljani. Tovarno so z novimi proizvodnimi obrati z leti širili, posodabljali in razvijali tudi v sodelovanju z lokalno skupnostjo, ves ta čas pa ohranjali tesno vez s svojimi zvestimi kupci. Le malo slovenskih podjetij se lahko pohvali s tako trdoživostjo in s tako uspešno dolgoletno zgodbo, kot jo beleži družba JUB. Kot najstarejši proizvajalec zidnih barv v Sloveniji se je v svoji dolgi in burni zgodovini moral razvojno prilagoditi razmeram, ki so bile gospodarstvu včasih tudi izrazito nenaklonjene. Strm in uspešen vzpon podjetja se je praktično začel z letom 1969, ko je JUB trgu prvič predstavil disperzijsko barvo JUPOL, ki je bila že takrat s kakovostjo in ceno primerljiva z izdelki najboljših evropskih proizvajalcev. Z lastnim tehnološkim razvojem, inovativnostjo in posluhom za okolje so v JUB-u tako uspeli ustvari-

ti ugledno blagovno znamko, ki se je uveljavila ne le doma, pač pa tudi na mnogih tujih tržiščih. Sašo Kokalj, predsednik uprave JUB-H d.d., je dejal, da tako kot je bil JUPOL revolucionaren izdelek za tedanje čase, tudi danes razvijamo sistemske rešitve, ki že nakazujejo nove trende v prihodnosti na področju bivanja, gradnje in trajnostnega razvoja. In upamo si trditi, da bomo del te prihodnosti krojili tudi v podjetju JUB. V začetku 90-ih let je JUB doživel eno najtežjih obdobij v svoji zgodovini. Z razpadom Jugoslavije je čez noč izgubil več kot polovico trga in se moral hitro preusmeriti na razvite in konkurenčne srednjeevropske trge. Po osamosvojitvi Slovenije je JUB ostal slovensko podjetje z domačimi lastniki, ki so z uresničevanjem svojih strateških razvojnih načrtov in naložbami uspeli razširiti poslovanje tudi na nove inovativne programe. Kot prva delniška družba v Sloveniji je tako JUB takoj po letu 1994 svojo prodajo znova uspešno širil na tradicionalne trge bivše države, desetletje kasneje pa že vzpostavil nov proizvodni obrat v Srbiji. V letu 2010 je v Dolu odprl svoj novi Tehnološko raziskovalni center JUB d.o.o., enega večjih tovrstnih razvojnih centrov v srednji Evropi, v letu 2012 pa nov obrat za proizvodnjo izolacijskih plošč fasadnega in gradbenega stiropo-

ra, ki ga trži pod lastno blagovno znamko JUBIZOL in EUROTHERM. V letu 2014 se je naložbena aktivnost družbe nadaljevala z nakupom proizvodnega kompleksa družbe Novolit, s katero JUB širi svoje znanje tudi na področje industrijske rabe stiropora. Letos bo JUB trgu predstavil še svojo novo blagovno znamko JUBHome za energijsko varčne rešitve za gradnjo ter se v prihodnjem letu celostno posvetil trženju pasivnih, samozadostnih in plusenergijskih družinskih hiš na ključ. JUB je v tem času prejel tudi številne nagrade in priznanja. Poleg nagrad Zelena misija in Okolju prijazno podjetje, s katerima JUB izkazuje svojo visoko okoljsko osveščenost pri zmanjševanju obremenjevanja zraka, vode in tal, je že osmo leto zapored dobitnik priznanja Trusted Brand, ki mu ga za legendarni JUPOL podeljujejo kupci, ki so ga v kategoriji barv za dom izbrali kot najbolj zaupanja vredno blagovno znamko. JUB je v letu 2013/2014 za svoje notranje zidne barve prejel strokovno priznanje Best Buy Award, barva

JUPOL Classic pa je lani dobila še pečat Produkt leta 2014. Okrogli jubilej bodo v družbi JUB letos obeležili humanitarno v krogu tistih, ki so že vrsto let njihovi zvesti kupci. Zaupanje in zvestoba sta namreč že tradicionalno obojestranska, zato bodo v sodelovanju z zavodom Anina zvezdica organizirali veliko humanitarno akcijo, v kateri bodo s svojimi izdelki pomagali družinam, vrtcem, šolam, društvom in drugim javnim ustanovam, ki si nujne obnove prostorov v teh kriznih časih ne morejo privoščiti. Sledili bodo številki 140 – ena družina ali en javni objekt za vsako leto obstoja podjetja JUB. V humanitarno akcijo se bodo vključile še vse odvisne družbe in bo potekala pod geslom Skupina JUB ob svoji 140-letnici za 140 pomoči potrebnim. Vrhunec dogajanja bo akcija dosegla v letošnjem oktobru, o njenem poteku pa bodo javnost podrobno obveščali. Skupina JUB z vami še naslednjih 140 let

Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Bloškega koraka je ponedeljek, 25. maj 2015.


14

iz naše preteklosti

L

Tekmovalne proge BLOŠKIH TEKOV na 7, 15 in 30 km

april 2015

Bloke imajo dolgo smučarsko tradicijo etos mineva štirideset let, odkar na Blokah pripravljamo množično tekaško prireditev – BLOŠKE TEKE. Tekmovanje v teku na smučeh pa ima na Blokah še precej daljšo zgodovino. Po do zdaj znanih podatkih je bila prva taka tekma 26. februarja leta 1933, torej pred več kot osemdesetimi leti. V bloški župnijski kroniki je med drugim zapisano: »Na tej tekmi je tekmovalo štirideset fantov. Zmagal je Anton Šraj, Tajnikov od Fare. Po tem »fantu od Fare« se imenuje naša osnovna šola v Novi vasi. Tekmovanje je organiziralo Društvo

kmetskih fantov in deklet (DKTiD). To bloško društvo je tudi organiziralo tekmovanje za prvenstvo Zveze DKTiD, ki je bilo februarja 1934. Tekmovanja so se poleg članov domačega društva udeležila še društva iz Želimelj, Otav, Škrilj, Golega, Velikega Osolnika, Grahovega in Zapotoka. Zmagal je domačin Stanko Klančar, Dimnikarjev iz Nove vasi. Loško DKTiD je do začetka vojne 1941 vsako zimo pripravilo tekmovanje v smučarskih tekih, če so le-to omogočale razmere. Leta 1935 je društvo izdelalo ličen turistični prospekt z naslovom BLOKE DOMOVINA


iz naše preteklosti

april 2015

Ivan Žurga, Grgec s Studenca, na »Krožnem teku« leta 1950 v cilju

SLOVENSKEGA SMUČARSTVA«. Ta prospekt si lahko ogledate v muzejski zbirki nad dvorano BLOŠKI SMUČAR v Novi vasi. Po zadnji vojni so bile Bloke močno zdesetkane, saj je vojna pobrala veliko mladih Bločanov, ki so bili v predvojnih letih glavni tekaški in smučarski navdušenci. Tako je bilo prvo tekmovanje t. i. Krožni tek šele v zimi leta 1950. Tega leta smo ponovno imeli svojo občino in smo spadali v Okraj Postojna. Jeseni leta 1953 je bil ustanovni občni zbor Telesno vzgojnega društva »TVD PARTIZAN BLOŠKA PLANOTA«. Že v mesecu februarju leta 1954 so bile društvene in okrajne tekme. Tega leta je bil tudi I. Bloški patrolni tek, predhodnik današnjega tekmovanja v biatlonu, le da so takrat streljali z vojaško puško. Takrat je bilo na Blokah tudi republiško prvenstvo v patrolnem teku. Živahna smučarska dejavnost je po letu 1955 počasi usihala in zamrla. Bloška občina se je tega leta po odločitvi takratnih višjih političnih oblasti vključila v novo, večjo občino v Cerknici, kakšno leto pozneje pa tudi novovaška kmetijska zadruga v cerkniško zadrugo. Tako sta dva takratna nosilca razvoja na Blokah odšla z Blok, skupaj z njima pa tudi veliko mladih Bločanov, ki so se počasi odseljevali v večje kraje, kjer so našli zaposlitev in si ustvarili svoje življenje.

15

Šele po letu 1970 je mlajša generacija Bločanov v bloški smučarski zgodovini odprla novo poglavje. Mladi so v okviru takratnega telovadnega društva TVD Partizan ustanovili Smučarski klub Bloke. Z veliko entuziazma, ki ga zmorejo le mladi, so skupaj dobesedno znesli prvo smučarsko vlečnico na Piškovcu. V tistih letih je bila ustanovljena tudi Temeljna telesnokulturna skupnost (TTKS) v Cerknici. Ta organizacija je tudi pomagala obuditi smučarsko tradicijo na Blokah. Začelo se je z množično prireditvijo BLOŠKI TEKI. Prvi Bloški teki so bili v nedeljo, 2. marca 1975. Bili so res teki, vendar ne smučarski. Pomlad je bila na pragu, snega ni bilo. Zato se je teklo brez smuči po skrajšanih progah. Že takrat je bila dilema, kaj storiti, če v razpisanem terminu ni snega. Končno je padla odločitev organizacijskega odbora, da teki, če se imenujejo bloški, naj bodo na smučeh in na snegu. Kljub temu, da na prvih tekih ni bilo snega, se je tekmovanja udeležilo le nekaj manj kot 900 tekmovalcev. Naslednje leto so bili teki tako kot letos 8. februarja. Bilo je dovolj snega, sončno in vetrovno ter minus 7 stopinj. Teka se je udeležilo 640 tekmovalcev. Število udeležencev na tekih je raslo. Rekordna udeležba je


16

Tekači kmalu po skupnem štartu. Pod Piškovcem na 7 km zavijajo proti Velikim Blokam, na levi tečejo na 15 km, srednji pa so se spoprijeli z najdaljšo progo 30 km dolgega »Bloškega maratona«.

iz naše preteklosti

bila na sedmih tekih 1. februarja leta 1981. Tega dne je bilo sončno pri minus 7 stopinjah in odličnih tekaških progah. Na vseh treh progah je tekmovalo kar 1.924 udeležencev. Zaradi muhastih zim v januarju ali februarju je kakšno leto prav na dan, ko bi morali biti teki, sneg pobralo. Potem se je datum te prireditve prelagal na termin, ko so bile snežne razmere vsaj za silo ugodne. Nekajkrat so bile v eni zimski sezoni kar dvakrat. Preloženi teki so bili v novembru ali decembru, že naslednje leto pa v januarju ali februarju. Pri tem premikanju datumov za izvedbo teh množičnih tekmovanj je bila največja težava priprava kvalitetnih tekaških prog. Na Blokah takrat nismo imeli nobene mehanizacije za ta namen. Izposojali smo si teptalni stroj s smučišča na Kaliču, na pomoč so nekajkrat prišli s Tršća pri Gerovem z večjimi, močnejšimi motornimi sanmi, pri urezovanju tirov so z motornimi sanmi pomagali člani smučarskega kluba Snežinka iz Ljubljane.

april 2015

Ob 300-letnici Valvasorjevega opisa bloškega smučanja v Slavi Vojvodine Kranjske so bili teki predvideni za 19. januar 1989. Poleg teka na 30, 15 in 7 km so nameravali dodati še en tek, in sicer Valvasorjev tek. Ta tek naj bi bil krajši, tekmovalci pa bi streljali z lokom. Prireditev naj bi pripravil lokostrelski klub iz Postojne, žal pa je zaradi nikakršne zime odpadla. Sledil je desetletni premor. V novi državi so to »nekoliko zarastlo njivo« Bloških tekov ponovno preorali mladi Bločani iz našega Smučarskega kluba BLOKE. Če zapade sneg in če je zima tradicionalno bloška, takoj s stroji, ki so sedaj doma na voljo, pripravijo tekaške proge in ob določenem terminu vzorno pripravijo BLOŠKE TEKE. Kadar je sneg, so tekaške proge narejene za vse, ki se radi poganjajo po bloških smučinah. Pokojni profesor dr. Drago Ulaga, ki se je tekov na Blokah skupaj z novinarjem Stanetom Urekom redno udeleževal, mi je nekoč dejal: Veste, Bloke so idealen kraj za sprehod na smučeh.


april 2015

iz naše preteklosti

17

Načrt smučarske tekme »Okrog Blok«, februarja 1935

Tako se tudi zdajšnja mlada generacija Bločanov pridružuje misli, ki jih je v prvem biltenu Bloški teki 1975 zapisal Franc Strle, doma z vidovskih hribov: TEBI, STARI, NA POL POZABLJENI SMUČAR, KI SI NEZAVEDNO ZAČEL NOVO POGLAVJE ČLOVEŠKEGA UDEJSTVOVANJA IN OMOGOČIL PRAVO SVETOVNO SMUČARSKO GIBANJE, V SPOMIN, V ZAHVALO ZA IZJEMNO PREDSTAVITEV SLOVENIJE V SVETU, V TVOJO ČAST BOMO PRIREJALI VSAKOLETNE SMUČARSKE TEKE NA BLOKAH. PO SLEDOVIH TVOJIH SMUČI SE BO OHRANJALA V BLOŠKI SNEŽNI BELINI SLAVA BLOŠKEGA SMUČARJA. Naj se te sledi na Blokah še dolgo ohranjajo. Viri: Bilteni BLOŠKI TEKI, France Škrabec J. Praprotnik: BLOKE 1689–1989 Foto: Škrabec osebni arhiv

Tekmovalne proge po letu 2000 na 7 in 20 km

Medalje za I. II. in III. mesto na Bloških tekih v preteklosti


18

iz naše preteklosti

april 2015

1931 Velike Bloke

Bloška dekleta

D

a so se bloška dekleta med obema vojnama rada družila, ni dvoma. Posebej pa so se veselila, če se je pokazala priložnost za slikanje. Med letošnjimi božično-novoletnimi prazniki sem ob obisku pri Zinki Drobnič, ki bo letos stara 90 let, ponovno začel brskati po njenih kartonskih škatlah s slikami. Joj, koliko zanimivih slik mladih deklet in zgodb … Kmečka dekleta so bila v času po 1. svetovni vojni še priklenjena na dom, delo na kmetiji in v kuhinji. Prostega časa skoraj ni bilo, odvisno tudi od strogosti staršev, velikosti družine in kmetije. Da bi se čim bolj pripravila na pričakovane snubce, so obiskala kakšen kuharski, šiviljski ali gospodinjski tečaj. Včlanjena so bila v Marijino družbo in pozneje tudi v Društvo kmečkih fantov in deklet, takratna gasilska društva pa deklet še niso sprejemala. Redka so dobila delo pri kakšnem trgovcu, ob nedeljah ali praznikih pa v kakšni gostilni. Z veliko zavistjo so gledala Marentovo Pepo, ki je bila tista leta že glavna natakarica – plačilna, pri Figovcu v Ljubljani in nato pri Cenetu v Ribnici. Velika gospodarska kriza je že

kazala zobe. Vrata Amerike so se po prvi svetovni vojni hitro zaprla in možnosti za odhod čez lužo ni bilo več. Nekaj dela se je zopet pokazalo po letu 1935 pri gradnji bloških vojašnic. Tako kot fantje so tudi dekleta lahko mešala malto in beton in jo v škafih ali na »tragah« nosila zidarjem. Ker so vse vojašnice zidane z navadnim zidakom, je bilo dela veliko. Z zaslužkom, ki je bil pol nižji kot za fante, so si kupila kakšno blago za v balo ali »zahmašne« čevlje. Obleko so si v veliki meri izdelala sama ali pri domačih »mojškrah«. Moji sogovorniki so mnenja, da so se dekleta za to sliko zbrala pred bloškim žegnanjem 15. avgustom – Marijinim vnebovzetjem. Naloga deklet je bila čiščenje in okrasitev cerkve za ta veliki praznik. Vsa dekleta na sliki so bila rojena pred prvo svetovno vojno. Danes je živa le še 101 leto (!) stara Anica Zakrajšek – Štruklovcova, ki kot usmiljenka – sestra Herenija, živi v domu sv. Katarine v Mengšu. O njej je v prejšnji št. Bloškega koraka pisala Barbara Brus.


iz naše preteklosti

april 2015

19

Naštejmo jih, kot vedno od leve proti desni: Sedijo: • Mara Rudolf – Jožlova, • Johana Lužar – Krovčkova, • Malka Anzeljc – Zogarjeva. V prvi vrsti stojijo: • • • •

Johana Rudolf – Gregorjeva, v roki ima šopek, Francka Modic – sp. Marentova, Francka Drobnič – Froletova, Micka Modic – zg. Marentova.

V drugi vrsti stojijo: • • • •

Pepa Primožič – Škajževa s šopkom, Micka Hiti – Mazejeva, Julka Primožič – Škajževa, Anica Zakrajšek – Štruklovcova (s. Herenija).

Sedita: • Meri Korošec – Lenčkova, • Pepa Hiti – Mežnarjeva. Prva vrsta: • Johana Modic – sp. Marentova, • Mica Rudolf – Gregorjeva, • Mica Hiti – Reparčna z rožo v roki. Druga vrsta: • Micka Intihar – Pakiževa in • Nežka Marolt – Klančarjeva.

Večina deklet si je kot dodatek k prazničnim oblekam na prsi pripela »mašno« ali zavezala rutko. Vse bluze ali obleke so v živopisanih barvnih vzorcih, kar kaže na njihovo mladost. Starejše ženske so v tistih časih navadno nosile temnejše obleke in naglavne rute. Nekatera dekleta so si za slikanje pripela ogrlice. Njihova imena sem zapisal, kot so mi jih povedali moji pripovedovalci. Bile so Johane, Mice, Pepe …, danes pa so tudi na Blokah moderna drugačna imena.

Slovarček: • trage: lesena nosila za dva delavca • zahmašne: praznične • mojškra: šivilja

Viri: • Zinka Drobnič r. 1925 • Jože Mazij r. 1920 • Danica Modic r. 1929 Velike Bloke, 1931, neznan avtor, zbirka: Zinka Drobnič Zapis s slikami je bil objavljen na http://cerknica.org/stareslike


20

šola

april 2015

Obisk lovca pri Čebelah

Pust v vrtcu

V skupini Čebele smo se v mesecu januarju veliko pogovarjali o zimi. Spoznavali smo živali, ki živijo v naših gozdovih, izdelali ptičje krmilnice … Ker so otroci pokazali veliko zanimanja za lovca, smo se odločili, da ga povabimo na obisk. Povabilu se je prijazno odzval g. Matjaž Lah. Predstavil nam je delo lovcev, ki je še posebej pomembno v zimskih mesecih, ko je potrebno živalim zagotoviti hrano. S seboj je prinesel veliko lovskih pripomočkov in nagačenih živali. Otroci so z navdušenjem živali pobožali, trobili na rog, pogledali skozi daljnogled. V prihodnje si želimo še veliko tako zanimivih obiskov.

Na pustni torek so v vrtec namesto otrok prišle pustne šeme. Vse so dale od sebe, da bi priklicale pomlad. Če so bile uspešne, presodite sami, vsekakor pa si jih je vredno ogledati. Mogoče kakšno tudi prepoznate.

Vzgojiteljici Katja in Sara

foto: Irena Setničar foto: Sara Šega

foto: Sara Šega foto: Sara Šega

foto: Sara Šega

Vzgojiteljice in otroci vrtca Nova vas


šola

april 2015

21

Poklic kamerman V petek, 5. 12. 2015, sta se bližali zadnji dve šolski uri. Nestrpno smo pričakovali Juševega očka, gospoda Marka Kostanjška, da se nam pridruži v razredu. Nismo čakali dolgo. In ni prišel le on, s seboj je prinesel tudi veliko kamero. Seveda, za opravljanje določenih poklicev potrebujemo določeno opremo in tudi kamerman pri svojem delu jo.

Jušev očka nam razlaga o kameri.

Jušev očka nam je najprej povedal, katere šole moraš zaključiti, če želiš postati kamerman. Te pa

so: najprej seveda osnovna šola, zatem umetniška gimnazija in nazadnje še Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ali Akademija za multimedije. Pokazal nam je prenosno kamero in njene osnovne dele. Vsi smo pogledali skozi kukalo, da smo videli, kaj kamera sploh snema. Na platnu smo si ogledali videoposnetke o razvoju kamere, kako se postavijo določeni večkamerni sistemi: kamera na roki, portretna kamera, kamera na tračnicah. Videli smo tudi kamero na žicah ter različne posnetke športnih in zabavnih oddaj, ob njih pa nazorno prikazano,

Alen se nastavlja »kamermanu« Aljažu.

Nik: »Tale kamera pa ni tako lahka.« koliko kamer je potrebnih za prenos v živo. Za konec so učenci odigrali odlomke iz gledališke igre Nebesno gledališče, Jušev očka pa jih je posnel. Tudi jaz sem »morala« pred kamero – z veliko treme sem le povedala nekaj stavkov. Dobri dve šolski uri sta minili, kot bi trenil, saj smo vsi z velikim zanimanjem vsrkavali vse povedano in pokazano. Barbara ŠIRAJ, učiteljica 3. razreda

Za konec pa še ena skupinska fotografija.

Nastop za člane društva upokojencev Bloke ob dnevu žena Murni in Mravlje – starejši otroci iz vrtca vsak torek obiskujemo pevske vaje v glasbeni učilnici šole. Učiteljica glasbe, ga. Irena Cundrič Iskra, nam skrbno pripravi izbor pesmi, ki se jih ob spremljavi klavirja naučimo na vajah. Znamo jih že veliko in v petek, 6. 3. 2015, smo nastopili za starejše občane naše občine. Zapeli smo jim: Jaz pa grem na zeleno travco, pesmico o mlinčku, o snežaku, Metuljček cekinček ter vsem znane Moj očka ima konjička dva, Mi se imamo radi, Abraham ima sedem sinov. Ob skupnem druženju smo uživali. Dogodek nam je ostal v lepem spominu. Vzgojiteljici Iza Pintar in Ivica Šega

Murni in Mravlje smo zapeli upokojencem.


22

šola

april 2015

Lenina mama

Marija pravi, da se ni dosti igrala z njo, ker je bilo treba delati. Doma so nabirali gobe ter borovnice, mama jih je z vlakom odpeljala v Ljubljano, kjer jih je zamenjala za živila, ki so jih potrebovali.

Gospa Marija Lah vsako jutro pripelje Leno v šolo. Odločili smo se, da jo povabimo v razred med nas. Rada je prišla. Povprašali smo jo o časih, ki so že zdavnaj minili. Njen obisk smo poimenovali: Bilo je nekoč. Poslušali smo jo odprtih ust in jo veliko spraševali.

Zvečer so se radi družili ob peči. Pozimi so se fižolkali. Ata je kar na desko narisal mrežo, vzeli so nekaj fižolov, pa je bilo lepo.

Gospa Marija se je rodila leta 1939 v vasici blizu Velikih Lašč. Njen stari oče je bil krojač, zato ji je šolsko torbo zašil kar on. Nosila jo je na hrbtu, v precej oddaljeno šolo je hodila sama, peš. Le kadar je bilo pozimi slabo vreme, ji je oče prišel naproti, da se v snegu ne bi izgubila. Do četrtega razreda so v šolo hodili popoldne, potem pa dopoldne. Zvezke ji je mama naredila tako, da je ovojni papir za kruh, sladkor ali moko zravnala ter lističe sešila skupaj. Malico si je v šolo nesla od doma – skromen koruzni kruhek, ki se je zelo drobil. Ker ji je bilo nerodno, da ima tako skromno malico, ga je po koščkih na skrivaj jemala iz šolske torbe. Učiteljic so se bali, bile so zelo stroge. V majhnem razredu je bilo 38 otrok. V učilnici je bila peč na drva, v kateri so pozimi zakurili. Med odmorom so morali otroci sedeti čisto pri miru. Če so otroci pomagali v šolski kuhinji, so si prislužili palačinko s sladkorjem. Joj, kako so je bili veseli. Marsikdo se je potrudil zanjo. Za nagajive pa je pri tabli na tleh čakala koruza. Na njej so morali klečati – to je pa strašansko bolelo. Ko je majhna Marija v dežju pešačila proti domu, so se dotrajani čevlji močno napojili z vodo. Doma jih je kar takoj obul mlajši brat, ki je imel pouk v popoldanskem času. Spomni se zanimive prigode iz šolskih klopi. Otroci so komaj čakali prihod

Prvarji zavzeto poslušajo.

Grenke spomine ima na čas, ko jim je pogorela hiša. Kot najstarejši otrok je morala od doma. V skromni sobici niso imeli prostora za celo družino. Povedala je, da bi vse potrpela, tudi mraz in lakoto, le da bi bila lahko pri svoji ljubi mami. Rojstnih dni niso praznovali. Za god pa so »ofirali« – tistemu, ki je naslednji dan godoval, so zvečer zunaj ropotali s pokrovkami. Ta jih povabil v hišo in lepo pogostil. Otroku, ki je praznoval, je mama pripravila ocvrti jajček. Jajčka so pripravili z domačim maslom in bila so prava poslastica. Ugotovili smo, da so včasih veliko težje živeli, toda bili so radostni in srečni. Njihove obleke, hrana in način življenja so bili zelo preprosti. Cele dneve so delali, vendar so se ob tem tudi družili, pogovarjali, se smejali in peli. To jim je naredilo življenje bogatejše. Marija še danes pridno dela, je vedra gospa, ki skrbi za vse okrog sebe. Težki časi so ji dali moč, s katero premaguje tudi viharje današnjih dni. Všeč nam je bila pripoved o njenem življenju. Gospa Marija, hvala. Prvarji ter učiteljici Martina Ivančič in Petja Ilejšič

Pustne šeme

sv. Miklavža. Miklavž jim je prinesel orehe, rožiče in kakšno pomarančo. V šoli so se želeli izogniti slabim ocenam, zato so učiteljici zapeli: »Danes, ko sveti Miklavž goduje, želimo, da se ne sprašuje!« Učiteljica je bila tako jezna, da jim je za kazen naročila, naj se naučijo zelo dolgo pesem na pamet do drugega dne. Tega dne niso več praznovali. Marija se je celo noč učila pesmico. Še danes jo dobro zna. Edina igrača, ki jo je gospa Marija imela kot otrok, je bila punčka iz cunj.

Ptičke so narisali Nejc Zakrajšek, Jan Premerl, Lena Lah Majkić in Karin Pavčič iz 1. razreda.


šola

april 2015

Moja mamica Ob prazniku naših mamic smo v 2. razredu razmišljali, kakšne so naše mamice, kaj rade počnejo, kaj jim je všeč in kaj ne, kdaj so vesele, če so tudi kdaj žalostne … Moja mami hodi v Ljubljano v službo. Ima sestri Katjo in Špelo. Moja mami se rada obleče v hlače. Moja mami sovraži prah. Moja mami ne gleda televizije. Mami ne mara orožja, rada ima rože. (Anja Milavec) Moja mami hodi v službo. Dela v Ljubljani. Moji mamici je ime Vlasta. Moja mami se rada igra enko. Moja mami najraje je kaki. Moja mami je stara 39 let. Ima prijateljico Klementino. Moja mami ima rada, da gremo na sprehod. Moja mami ima rada rože. (Marcel Korenjak) Moja mami hodi v Ljubljano v službo. Ima brata Acita in Gregita. Moja mami se rada obleče v hlače. Moja mami nima rada prahu. Moja mami ne gleda televizije. Mami nima rada orožja. (Hana Lotrič)

Blaž Zakrajšek

Karin Baènik

Moji mamici je ime Tanja. Hodi v službo v Novo vas na pošto. Rada hodi peš. Moja mamica Tanja rada nosi hlače - kavbojke. Moja mamica Tanja rada lika svoje hlače. (Gaber Klučar) Moji mamici je ime Marjana. Moja mami je stara 41 let. Moja mamica hodi na Vrhniko v službo. Zelo rada kuha. Moja mamica je lepa. (Karin Bačnik) Moja mamica je rada dobra. Moja (tako jo kličem) rada kuha. Stara je 33 let. Rada me ima. Rada bere. Rada ima rože. Rada ima Urško. (Jernej Anzeljc) Moji mamici je ime Brigita. Hodi v službo v Cerknico. Stara je 39 let. Moja mami ima kratke lase blond barve. Mami je rodila še dva otroka, Luka in Janeza, in sta moja bratca. Mami je včasih huda, včasih pa ni huda. Malo je tudi močna. Vse nas ima rada: Luka, Janeza, očija in mene - Nino. (Nina Škrlj) Moja mamica nima rada orožja. Moja mami rada sadi rože. Mami je vesela. Moja mami ima rada očija. Mami me ima rada. Mami ima rada tudi Jaka in Rebeko. (Adam Hiti) Moja mamica ima rada rožice. Moji mamici je ime Simona. Moja mamica bi rada dobila službo. Moja mamica ima otroke. Moja mamica rada kuha. Mami rada plava. Mami me ima rada. (Manca Pintar)

23

Moja mama se rada pelje z vlakom. Moja mama ima rada ogrlice. Moja mama ima rada rože. Moji mami je ime Albina. Moja mama se še ni peljala z avionom. Moja mama je stara 43 let. Moja mama ima rada živali. (Filip Ponikvar) Moji mamici je ime Andreja. Moja mamica ima najrajši smeškota. Moja mamica je stara 31 let. Moja mamica gre rada na sprehod. Moji mamici je všeč, da je doma. Moja mami kuha kosilo. Moja mami rada gleda televizijo. Moja mami me ima rada. Moja mami se rada potepa. (Aljaž Ris) Moji mami je ime Nada. Moja mami hodi v službo v Jub. Moja mami je stara 44 let. Moja mami rada kuha. Moja mami hoče, da sem priden. Moja mami ima rada živali. Moja mami bi imela oranžno mačko. (Miha Ponikvar) Moja mami se rada igra karte. Moja mami ima rada mene. Moja mamica rada kuha. Moji mami je ime Alenka. Moja mami mi rada pomaga. Moja mami se rada obleče vse. Moja mami je stara 39 let. (Blaž Zakrajšek)

Sara Pavèiè

Urška Anzeljc

Moja mamica hodi v službo. Moja mamica rada pospravlja posodo. Moja mamica rada kuha. Moja mamica je rada na računalniku. Moja mamica se z mano igra. Moja mamica me ima rada. Moja mamica se rada pogovarja. Moja mamica me pride iskat na nogomet. Moja mamica rada je čips. Moja mamica rada bere časopis. Moja mami rada vozi avto. Moja mami rada teče. Moja mami rada pospravlja torbo. Moja mamica rada kadi cigarete. (Žiga Kraševec) Moja mamica rada vrtnari. Moja mamica me ima rada. Moja mamica je stara 29 let. Moja mamica rada gleda televizijo. Moja mamica hodi v službo na Videm. Moja mamica ima tri otroke. Moja mamica rada kuha, kadar mora. (Andraž Štrukelj) Moji mamici je ime Simona. Ima kratke svetle lase. Rada ima mir in tišino. Stara je 31 let. Moja mamica me ima rada. Ima brata in sestro. Moja mami je včasih huda. Včasih je mami vesela, včasih pa žalostna. (Sara Pavčič) Moji mami je ime Katarina. Mami je stara 39 let. Mami je v službi v Kočevju. Po poklicu je socialne delavka. Mami rada je čips. Ob petkih ima kratko službo. (Rok Škulj) Moja mamica se rada obleče v črna oblačila. Ime ji je Mojca. V službo hodi vsak dan, tudi med počitnicami. V službo hodi v Podskrajnik. Je zelo nasmejana. Rada teče in se razgibava. Ima rada mir in gleda televizijo. Rada ima rože. Ima vrt. Zelo je lep. Živela je v Postojni. (Urška Anzeljc) Učiteljica Helena Šivec


24

šola

april 2015

Zimska šola v naravi 2015 Od 12. do 16. januarja so bili učenci 6. razreda skupaj z vrstniki iz osnovne šole Loški Potok v zimski šoli v naravi na Rogli. Tradicionalno smo bili nastanjeni v Domu na Pesku, kjer so nas razvajali z odlično hrano in prijaznostjo. Po preizkusu znanja so bili učenci razdeljeni v tri skupine in začelo se je osvajanje smučarske tehnike po skupinah. Učenci so pridno vadili in hitro napredovali. Naučili so se uporabljati smučarske naprave in varno smučati po vseh terenih. Po petih dneh vadbe so postali zanesljivi smučarji. Vseh pet dni smo imeli srečo z vremenom, saj je bilo sončno in ne premrzlo. Med bivanjem na Rogli so učenci spoznali novo okolje in smučarske veščine, se učili skrbeti za svoje stvari in pospravljati svoje postelje in sobe. Spoznali so nove prijatelje in kar je najpomembnejše – domov so se vrnili zdravi in zadovoljni. Res je šola v naravi veliko garanje, a je hkrati tudi velik užitek ob vsakodnevnem napredku in ob pogostih zabavnih situacijah pri nerodnostih ob učenju smučanja. Nace Farkaš

Smučarski dan učencev 5. razreda V torek, 20. 1. 2015, smo šli smučat v Cerkno. Odhod je bil petnajst čez sedem, prihod pa ob sedemnajstih. Na avtobusu so bili tudi učenci iz Loškega Potoka. Na avtobusu smo peli in se pogovarjali. Pot je bila dolga eno uro in pol, tako da sva se z Lauro kar malo dolgočasili. Na koncu smo se pogovarjali o čeladah in smučarskih očalih. Ko smo prišli, smo se oblekli in si obuli smučarske čevlje, nato pa so nam dali majice. Odšli smo na sedežnico in se s smučkami odpeljali na smučišče. Tam smo se učili smučati. Ko smo se naučili, smo šli po malo večji strmini. Ko smo prišli po hribu dol, smo šli na dvosedežnico. Sedela sem z Lauro. Peli smo. Bilo je v redu. Potem je bila malica. Trajala je pol ure. Nato smo šli spet smučat in tako spet na sedežnico. Katja, moja sošolka, je kar zdrvela naravnost dol. Učitelj Aljaž jo je ujel. Šli smo štirikrat dol in štirikrat s sedežnico nazaj. To je takoj minilo. Nato smo se odpravili domov. Bilo je zelo dobro. Ko smo prišli domov, sem atiju vse povedala. V torek sem se zabavala. To bi lahko še enkrat ponovila. Tjaša Širaj Zjutraj ob pol sedmih me je mami zbudila in sem kar težko vstala. Ko me je mami pripeljala do šole, sem šla po smučke. Potem ko smo vsi


šola

april 2015

Šolar na smuči Sredi lanskega decembra nas je presenetila pošta, ki nam je ponujala akcijo Šolar na smuči. V sporočilu je pisalo, da zveza žičničarjev in smučarskih učiteljev ponuja učencem petih razredov brezplačni smučarski dan na slovenskih smučiščih. Kriterij je bil, da se akcije udeleži vsaj 90 % vseh učencev petega razreda na šoli in da imajo vsi opremo za smučanje. Prevoz si morajo učenci sami plačati. Najprej smo se v šoli pogovorili in nato šli v akcijo. Povezali smo se z osnovno šolo Loški Potok, skupaj smo naročili prevoz in tako zmanjšali stroške na učenca. S šolsko opremo smo opremili učence, ki niso imeli svoje opreme, in se prijavili. Kmalu smo dobili sporočilo, da je naš dan torek 20. januar na smučišču Cerkno. Ob sedmi uri zjutraj so se vsi naši učenci petega razreda pridružili vrstnikom iz Loškega Potoka na avtobusu in odpeljali smo se proti Cerkprišli, je prišel avtobus. Notri so že bili učenci iz Loškega Potoka. Ko smo dali smučke v avtobus, smo se odpeljali v Cerkno. Na avtobusu je bilo zelo zabavno. Peljali smo se približno dve uri. Prišli smo v Cerkno in si obuli smučarske čevlje. Učitelj je kupil vstopnice. Nato smo se odpeljali na smučišče. Ampak še prej smo se peljali z žičnico. Ko smo prišli, smo se najprej lovili, potem pa smo se šli lovit še z eno smučko. Smučarji začetniki smo šli vadit smučanje na manjši hribček. Bilo je zanimivo in tudi težko. Vadili smo zaviranje in zavijanje. Tisti, ki jim je šlo dobro, so se odpravili na večje smučišče. Ostali so še vadili. Vmes smo imeli še malico. Bili smo zelo lačni, saj nas je smučanje zelo utrudilo. Nato smo se še malo smučali, potem smo se počasi odpravili domov. V avtobus smo pospravili opremo in se utrujeni, ampak zadovoljni, odpeljali proti domu. Bil je krasen dan.

Katja Miklavčič

Ko sem vstal, sem šel k očiju na kavč. Nato sva vstala in šla pojest zajtrk. Potem sva spakirala in odšla pred šolo. Tam sva pustila smučke in ostalo opremo. Nikogar še ni bilo tam. Šel sem v trgovino po čips, bombone, sokove in pepsi. Potem smo odšli v Cerkno. Na avtobusu smo pojedli skoraj ves čips in malo salame. Nismo mogli sedeti zadaj, ker so bili tam že drugi. Bili smo bolj spredaj pri učiteljih. Zelo dolgo smo se vozili. Ko smo prišli na smučišče, nas je

gospod učitelj Ignac Farkaš razdelil v skupine. Nato smo šli še na stranišče in na sedežnico. Zgoraj smo pustili nahrbtnike. Potem smo šli smučat. Enkrat mi je nogo zvilo pod sedežnico in me je zelo bolelo. Dvakrat sem padel – enkrat tako, da sem naredil dva prevala in dve palačinki, drugič pa se mi je smučka zataknila v kup snega in se mi snela. In enkrat nisem mogel zaviti in sem zapeljal čez kamenje. Nato smo odšli k avtobusu, se sezuli in se odpeljali proti domu. Pred šolo so nas pričakali starši. Domov sem prišel utrujen. Pojedli smo in šel sem počivat. Bil je zelo lep dan.

Martin Kraševec

V torek, 20. 1. 2015, smo šli v Cerkno. Zjutraj sem vstala ob pol sedmih, oblekla sem se in odšla na kombi. Prišla sem v Novo vas. Tam so čakale že nekatere sošolke in sošolci ter učitelj Nace. Dobili smo malico in odšli na postajo. Prišel je avtobus in smo odšli. Do Cerknega smo se peljali eno uro in pol. Ko smo prišli, smo si obuli smučarske čevlje. Odšli smo na smučišče, si nadeli smuči in se začeli smučat. Ko smo prišli dol, smo se usedli na sedežnico in se odpeljali gor. Smučat smo šli še nekajkrat. Ob dvanajstih smo pojedli malico, nekateri smo šli na stranišče. Potem smo šli spet nekajkrat smučat. Ko smo prišli gor, smo vzeli nahrbtnike in se spustili dol. Preobuli smo se v čevlje in šli na avtobus. Domov smo se peljali eno uro in pol. Bilo mi je zelo všeč.

Sara Koren

25

nemu. Malo pred smučiščem je bila zunaj prava pomlad in nikjer ni bilo snega. Šele na spodnji postaji šestsedežnice smo v lepem sončnem vremenu zagledali umetno zasneženo progo. Tukaj sta nas pričakala dva smučarska učitelja, ki sta prevzela učence začetnike in jih popeljala skozi smučarsko abecedo, ostali učenci pa so smučali skupaj z učitelji spremljevalci. Ob 12. uri smo se ustavili na malici in čaju, nato pa nadaljevali s smučanjem do 15. ure. Tako so učenci osvojili prve korake na smučeh, naredili prve zavoje ter se naučili uporabljati sedežnico in vlečnico. Učenci se bodo tako lažje vključili v učenje smučanja v zimski šoli v naravi naslednje leto. Še enkrat bi rad pohvalil akcijo Šolar na smuči v upanju, da se bo nadaljevala tudi naslednje leto. Nace Farkaš


26

šola

april 2015

Atletski miting notranjsko-kraške atletske lige V četrtek, 19. 2. 2015, je dvorana Bloški smučar gostila mlade atlete iz notranjsko-kraške regije. Tekmovanja se je udeležilo okrog 180 mladih športnikov iz Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne, Sežane, Cerknice in Nove vasi. Pomerili so se v tekih na 30 in 300 m, skoku v daljino z mesta, suvanju težke žoge in, v tekih štafet. Tekmovanje je potekalo v petih starostnih kategorijah, ločeno po spolu. Izkazali so se tudi domači atleti, saj so osvojili veliko prvih, drugih in tretjih mest. Še posebej so bili ponosni najmlajši, ki so osvojili svoje prve diplome. Pred začetkom tekmovanja sta mlade športnike pozdravila ravnateljica osnovne šole Toneta Šraja Aljoše Nova vas gospa Milena Mišič in župan občine Bloke gospod Jože Doles.

Zjutraj sem vstala ob pol sedmih, se malo umila, pojedla in mami mi je skuhala čaj. Smučat smo šli v Cerkno. Odhod je bil petnajst čez sedem, vrnili pa smo se okoli petih popoldne. Šla sem v šolo. Pred mano je prišla Tjaša. Učitelj nama je rekel, naj greva po svoje smuči. Ko smo se zbrali vsi, smo šli na avtobus in naložili smuči. Pred nami so bili že učenci iz Loškega Potoka. Ko smo se vozili približno eno uro, mi je postalo slabo, zato so me učitelji dali čisto spredaj. Ko smo prispeli, smo si obuli smučarske čevlje, vzeli smuči, šli na stranišče in še malo pojest. Tam so nam dali majčke in kartice. Potem smo šli na sedežnico. Bilo je kar strašno. Ko smo prispeli, smo se spoznali z učiteljema Aljažem in Branetom. Povedali smo še vsak svoje ime. Najprej smo se šli igre in se dobro ogreli. Potem smo šli na tako stvar, ki te malo počasi vleče. Nato nas je učil ustavljanja. Kmalu za tem smo se šli spuščat po hribu, ampak tako, da smo plužili. Vmes smo izvajali take gibe, da lažje narediš ovinek. Tako smo šli štirikrat po hribu dol. Malo smo se pogovarjali, potem pa je bil čas za odhod. Šli smo na sedežnico in se odpeljali nazaj. Preoblekli smo se in odšli na avtobus. Na avtobusu smo se pogovarjali. Ko smo prispeli, me je pričakala mamica. Pospravili smo smuči in odšli domov.

Da je tekmovanje potekalo po pravilih, so poskrbeli atletski sodniki notranjsko-kraške regije. Brez pomoči učiteljic in starejših učencev osnovne šole Toneta Šraja Aljoše tega projekta ne bi mogli izvesti. Tako smo vsi skupaj dokazali, da smo, čeprav majhni, s trudom in malo dobre volje lahko kos tudi takim zalogajem, kot je atletsko tekmovanje mladih notranjsko-kraške regije. Še enkrat bi rad čestital vsem atletom za športne borbe in dosežene rezultate, svojim sodelavkam in gospodu hišniku pa hvala za pomoč pri organizaciji. Vodja tekmovanja Nace Farkaš

Polona Bačnik (1.), Neja Pavčič (2.), Manca Milavec (3.)

Neža Drobnič (2.)

Jan Marolt (1.), Kevin Škulj (2.), Meris Dulić (3.)

Sara Zidar (1.), Anita Zakrajšek (2.)

Juš Kostanjšek (1.)

Lena Lah Majkić (2.)

Bilo mi je všeč, šla bi še, samo za par ur več. Doma sem mamici, očku in Marku povedala vse. Laura Ponikvar Zakrajšek Mentorica: Urška Šparemblek


šola

april 2015

Kulturni praznik Ob kulturnem prazniku, ki ga Slovenci praznujemo 8. februarja, smo z učenci pripravili proslavo. Sestavljena je bila iz treh sklopov. Začeli smo slovesno, s slovensko himno. V prvem delu, ki je imel naslov Kultura prinaša barve v naše življenje, smo spoznali, kaj je pravzaprav kultura.

27

Tekmovanje iz razvedrilne matematike Tekmovanje iz razvedrilne matematike smo imeli na naši šoli že oktobra 2014, najboljši iz 6. in 9. razreda pa so se lahko pomerili še na državni ravni 29. novembra 2014 v Ljubljani. Na Elektro fakulteti so tekmovali Jakob Šega, Jaka Milavec in Manca Milavec. Jaka je dosegel zlato priznanje, Manca in Jakob pa srebrno. Čestitamo!!! Objavljamo primera dveh nalog z državnega tekmovanja (Vir in dovoljenje za objavo: arhiv DMFA, dr. izidor, Hafner), pa ju poskusite rešiti še vi.

Naloga za 6. in 7. razred: Barvanje oglatega telesa

foto: Nace Farkaš

»Dr. Fig« je delil fige. V drugem delu smo spoznali življenje in delo doktorja Franceta Prešerna. Največji slovenski pesnik se je rodil v Vrbi na Gorenjskem, kjer je preživel prva leta. Ta vasica je bila v njegovi zavesti kot podoba izgubljenega raja. To zvemo v pesmi Vrba. Učenci so deklamirali še naslednje njegove pesmi: Zdravljica, Od železne ceste in Pod oknom.

Oglato telo je podano z mrežo. Pobarvaj mejne ploskve telesa tako, da bosta ploskvi, ki imata skupen rob, pobarvani z različno barvo, pri tem pa moraš uporabiti čim manjše število barv. Namesto barvanja lahko ploskve označiš s črkami A (oranžna), B (modra), C (zelena), D (rumena), E (rdeča) … Za pravilen odgovor dobiš 15 točk, sicer 0 točk.

Naloga za 8. in 9. razred: Mačke in miške

V zadnjem delu so učenci 8. razreda pripravili kviz o Francetu Prešernu. Učenci so bili za pravilne odgovore nagrajeni s suhimi figami.

Foto: http://www.dominvrt.si/clanek/rubrika/trend/tom-in-jerry-tokrat-zares.html

Nekega dne so se mačke odločile, da se znebijo mišk. In to se je res zgodilo. Znano je še: Vsaka mačka je ujela (in pojedla, seveda) enako število mišk. Ujetih je bilo 143 mišk. foto: Nace Farkaš

Kultura prinaša barve v naše življenje. France Prešeren je obdaroval otroke s suhimi figami. Takrat namreč ni bilo bonbonov in čokolad. Zato so ga otroci pogosto klicali doktor Fig. Učiteljica Pavla Ponikvar

Število mišk, ki jih je ujela posamezna mačka, je bilo večje od števila mačk. Bili sta vsaj dve mački. Koliko je bilo mačk? Za pravilen odgovor dobiš 10 točk, za nepravilnega pa 0. Anica Zabukovec


28

društvene strani

april 2015

Bloška resnica o Martinu Krpanu Člani Društva prijateljev Martin Krpan Bloke smo si že ob ustanovitvi društva leta 2011 postavili tudi dokaj zahtevno nalogo. Namreč, s trdnimi dokazi utemeljiti obstoj tistega oziroma takega človeka na Blokah, ki je v povesti o Martinu Krpanu služil pisatelju kot glavni lik. Naš cilj je, da v pozitivnem smislu (npr. za turistične namene) izkoristimo lik sicer izmišljenega literarnega junaka Martina Krpana. Avtor povesti o Martinu Krpanu, pisatelj Fran Levstik, je bil namreč Blokam tudi krajevno zelo blizu delujoč, v Retjah, v sosednji občini Velike Lašče. 28. februarja 2015 je bila v polno zasedeni dvorani nad knjižnico v Novi vasi predstavitev in premierni ogled filma z naslovom

»Bloška resnica o Martinu Krpanu«. V 55-minutnem filmu so nazorno prikazani in obrazloženi vsi verodostojni dokazi o tem, da je nekatere dogodke iz povest in obstoj Martina Krpana Levstik umestil ravno na severovzhodni del Bloške planote. Tako npr. tudi dokaz, da je vas Vrh pri Sv. Trojici dejansko obstajalaše leta 1892. V arhivskih gradivih ga je našel in objavil v svoji knjigi »BLOKE SREDIŠČE KRANJSKE od prvih zapisov do Krpana« Bločan, Jože Lavrič Cascio. Da je ta dokaj obsežen film nastal, je bilo potrebno zbrati veliko pisnega materiala, prebrati kar nekaj literature, prevoziti veliko kilometrov in porabiti celo več let časa. Iz zbranih virov je nastalo najprej obsežno besedilo

France Hiti, pobudnik in avtor tekstualnega dela filma z mnogimi utemeljitvami dokazov, za kar je zaslužen predsednik društva France Hiti. Pisnemu konceptu je sledilo mnogo snemalnih dni na terenu, vse od Notranjske, Dolenjske, Primorske in osrednje Slovenije in potem

montažersko delo in tonsko snemanje v domačem studiju pod strokovnim vodstvom režiserja Mitje Novljana, kar je opravil Jože Obreza. Tekst sta prebirala Andreja Jaklič Šimnic in Miha Obreza.

Društvo bloških upokojencev ima novo ime

Šestega marca smo se bloški upokojenci zbrali na občnem zboru v gasilskem domu v Novi vasi. Po uvodnem pozdravu predsednika društva je sledil kulturni program, izvedli so ga malčki vrtca OŠ Toneta Šraja Aljoše pod mentorstvom Ivice Šega in strokovnim vodstvom Irene Cundrič Iskra.

mu se je občni zbor nadaljeval z izvolitvijo delovnega predsedstva v sestavi : Milena Škrabec, predsednica, Marica Ponikvar, članica, Alojzij Mazij, član, ter zapisnikarica Silva Perčič. Za članici verifikacijske komisije sta bili izvoljeni Dragica Modic in Dragica Kovačič, za overovateljici zapisnika pa Majda Kljun in Slavka Zakrajšek.

Po izvedenem kulturnem progra-

Poročilo o delu društva v letu

2014 je podal predsednik društva Anton Perčič. Predstavil je, kako so se v skladu s sprejetim programom izvajale raznovrstne dejavnosti članic in članov društva. V preteklem letu je zelo zaživelo pohodništvo, saj se je skoraj vsako sredo od 10 do 15 pohodnikov odpravilo na nekajurne pohode v naselja v bližnji in daljni okolici občine kot tudi sosednjih občin. Veliko članov društva se je v letu 2014 udeležilo pohoda po Krpanovi poti in pohoda na Slivnico za 1. maj.

Telovadbe, ki je potekala pod vodstvom fizioterapevtke vsak torek v stari telovadnici v Novi vasi, in sicer od začetka leta pa do konca aprila ter od sredine septembra pa do konca leta, se je udeleževalo 20 udeležencev. Udeleženci telovadbe pa so bili v mesecu maju tudi na izletu v Strunjanu in Piranu.

Foto: Silva Perčič

Bloški upokojenci na občnem zboru DU

Družabni plesi so potekali dvakrat na mesec, in sicer ob sredah v dvorani nad knjižnico v Novi vasi. Plesi so potekali od februarja pa do maja ter od oktobra

pa do konca leta. V preteklem letu smo uspeli sestaviti tudi žensko in moško balinarsko ekipo. Obe redno trenirata vsak torek popoldne in sta se udeležili tudi tekmovanj v Cerknici in na Rakeku. V aprilu se je petdeset članov udeležilo izleta v Rimske terme, kjer so se lahko tudi okopali, v maju izleta v Mozirje, Nazarje, Logarsko dolino, Solčavo in Železno Kaplo, v oktobru pa še izleta v Prekmurje, kjer smo obiskali Veržej, Mursko Soboto, Filovce, Bukovniško jezero in Dobrovnik. V začetku aprila in konec novembra ter začetku decembra se je preko dvajset članov društva udeležilo petdnevnega letovanja v hotelu Delfin v Izoli. Čeprav vreme v lanskem poletju ni bilo preveč toplo oziroma poletno, smo bili v poletnih mesecih trikrat na celodnevnih kopanjih v hotelu Delfin v Izoli. V juliju smo si ogledali gledališko predstavo Deseti brat v poletnem


društvene strani

april 2015

29

Jože Obreza, soavtor filma v Starem trgu.

Film si je ogledalo okrog 80 ljudi. Vsem omenjenim, pa tudi neomenjenim, pa vendar zelo pomembnim sodelujočim pri projektu – VELIKA HVALA za zagnanost, požrtvovalnost in vztrajnost.

Film je sicer namenjen strokovni razpravi, ki bo 18. aprila 2015 izvedena na simpoziju v Novi vasi, na katerem bodo sodelovali tudi nekateri strokovnjaki, pisateljiin raziskovalci. Glede na to, da je izkazano kar veliko zanimanje za

ogled filma, bomo projekcijo na Blokah v spomladanskem času ponovili za širšo javnost.

gledališču Muljava, v avgustu pa predstavo Veselica v dolini tihi v poletnem gledališču Studenec pri Domžalah. Šestnajst članic in članov društva sodeluje tudi v folklorni skupini Bloke, ki deluje v okviru Kulturnega društva Bloke.

nudijo le laično pomoč, prevoze k zdravniku, nabavo v trgovini in manjša hišna opravila ter največ druženja z osamljenimi.

zeliščarstvu, zdravju starejših in varni vožnji starejših.

Vsak zadnji četrtek v mesecu so se ljubiteljice ročnih del udeleževale delavnic, kjer so se učile kvačkanja, vezenja in raznih drugih ročnih spretnosti. Svoje izdelke so predstavile na Mihajlovem sejmu, kjer se je društvo predstavilo tudi s svojo stojnico. Prostovoljke in prostovoljci so v celoti in zelo uspešno izvedli projekt »Starejši za starejše, za višjo kakovost življenja doma«. V letu 2014 je bilo v ta projekt vključenih 250 oseb starejših od 69 let. S tem projektom se sistematično zbira podatke o kakovosti življenja starejših doma. Naše prostovoljke in prostovoljci so v preteklem letu v okviru tega projekta anketirali 13 oseb starejših od 69 let in opravili 180 ponovnih obiskov. Pri tem ugotavljamo, da je na Blokah za starejše dobro poskrbljeno s strani zdravstvene in socialne oskrbe, potrebnih obiskov patronažne službe, naše prostovoljke in prostovoljci pa lahko

V preteklem letu pa nismo pozabili na člane društva, ki so starejši od 80 let, in tiste, ki živijo v domovih za starejše, saj smo jih v decembru obiskali in jih skromno obdarili ter podarili novoletne voščilnice, ki so jih izdelale ljubiteljice ročnih del. Vse člane društva, ki živijo v domovih za starejše, smo tudi med letom redno obiskovali. Leto 2014 smo zaključili s prednovoletnim srečanjem v gostilni Miklavčič v Velikih Blokah, kjer smo po kosilu ob živi glasbi tudi zaplesali. Blagajniško poročilo je podala blagajničarka Irena Mazij, poročilo nadzornega odbora pa predsednik Franc Modic. V nadaljevanju je občni zbor sprejel oziroma potrdil program dela za leto 2015. Vsebinsko program dela predvideva enake aktivnosti kot v letu 2014, dodali pa smo še nekatere nove aktivnosti, in sicer igro Prstomet – to je igra z gumijastimi ploščki podobna balinanju, organiziranje tečaja računalništva in tujih jezikov ter organiziranje predavanj o

Film smo predvajali tudi že v enotah Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica v Cerknici, na Rakeku in

Po sprejetem programu dela za leto 2015 je občni zbor obravnaval predlog upravnega odbora o spremembi imena društva. Predlagano spremembo imena društva je še dodatno predstavil Franc Hiti, predsednik društva prijateljev Martina Krpana Bloke. Občni zbor je soglasno sprejel predlagano spremembo imena društva, ki je sedaj Društvo upokojencev Martin Krpan Bloke. Na občnem zboru so bili prisotni tudi gostje, in sicer ravnateljica osnovne šole Toneta Šraja Aljoše, Milena Mišič, predsednik Mestne zveze društev upokojencev Ljubljana, Marjan Sedmak, predsednik društva upokojencev Logatec, Vlado Puc, predsednik društva upokojencev Rakek, Mihael Žnidarič, predstavnik društva upokojencev Vrhnika, Tone Sluga, predstavnik društva upokojencev Cerknica, Ljubo Stojanovič, in predstavnik društva upokojencev Loška dolina, Dušan Vampelj. Društvo upokojencev pri izvajanju svojih dejavnosti zelo dobro sodeluje z Občino Bloke, Osnovno šolo Toneta Šraja Aljoša, PGD Nova vas, Kulturnim društvom in

Upam, spoštovani bralci Bloškega koraka, da si boste tudi vi film z zanimanjem ogledali, predvsem pa, da smo bili dovolj prepričljivi in nam boste tudi vi pritrdili, da je Fran Levstik opisal prav Bločana v liku Martina Krpana. Zora Obreza, foto: Arhiv Društvo Martin Krpan

Turističnim društvom. Vsem se v imenu društva za to sodelovanje prav lepo zahvaljujem. V letu 2014 smo odprli spletno stran društva, ki je na naslovu: http://www.seniorji.info/Drustvo_upokojencev__DU__Bloska_ planota. Na tej strani so objavljeni osnovni podatki društva. V rubriki »OBVESTILA« se nahajajo aktivnosti, ki potekajo v društvu, s termini izvajanja. Na koncu so objavljene slike naših dejavnosti. O dejavnostih društva so člani obveščeni z objavami na oglasni deski društva, ki je poleg pošte, po novem tudi na vitrini trgovine in seveda tudi preko poverjenikov. Letos smo zbrali elektronske naslove naših članov. Tem pošiljamo poleg informacij o aktivnostih društva tudi pomembna gradiva, ki jih dobi društvo. Anton Perčič, predsednik društva


30

društvene strani

april 2015

Kulturno društvo Bloke aktivno skozi zimski čas

Bloški kulturniki imamo vsako sezono nekako tri obdobja dela. V začetku sezone so naše aktivnosti usmerjene k občinskemu prazniku, sledi zimski božično–novoletni čas in nato spomladanski nastopi z zaključnimi koncerti, gostovanji in revijami. Tri skupine, ki danes sestavljajo KD Bloke – Mešani pevski zbor Bloke, Vokalna skupina Diva in Folklorna skupina Bloke, letošnjo zimo zavzeto delujejo.

MePZ se je sredi decembra odpravil na gostovanje v Rodik. Z Rodičani bloški pevci sodelujemo že več let. Leta 2004 smo nastopili na Štrekljevih večerih z ljudskimi pesmimi. Takrat sta poslušalce na Linčevem borjaču posebej navdušila France in Micka Petračeva. Leta 2011 smo pevke in pevci MePZ in dekleta VS Diva nastopili na rodiškem kostanjevem prazniku. Letos se je gostovanju MePZ pod vodstvom prof. Tanje Avsec pridružila Klapa Galeb, ki jo vodi prof. Ivan Marinović. V novem vaškem kulturnem domu v Rodiku smo se poslušalcem predstavili s slovenskimi in dalmatinskimi pesmimi. Domačini so nas navdušeno sprejeli, kot balzamu za dušo pa so prisluhnili presenečenju – naši solistki Evi Modic ob spremljavi harmonikaša Iva Šviglja.

Vokalna skupina Diva pod vodstvom Irene Cundrič Iskra je v prazničnem času 21. decembra 2014 priredila svoj drugi samostojni koncert z gosti. Hkrati je s svojim koncertom ob podpori Občine Bloke ter KD Bloke obeležila tudi dan samostojnosti in enotnosti. Stara telovadnica osnovne šole v Novi vasi je tako še enkrat zazvenela v prijetnih glasovih deklet in gostov, mladega okteta Potoški fantje iz Loškega Potoka pod vodstvom Mojce Debeljak. Na koncertu so sodelovali še mladi instrumentalisti - Tadej Zalar na klavirju, Rok Pintar in Mitja Zalar na kitari ter Štefan Iskra na bas kitari. Slišali smo slovenske in tuje božične pesmi, domoljubne, ljubezenske in tudi popularne, kot sta Pepelka in Snežna noč. Te so posebej dobro ogrele poslušalce, saj so nastopajoče bogato nagradili s spontanimi aplavzi. Povezovalka večera je bila Kaja Kraševec, Urška Šparemblek pa je večer obarvala s poezijo Toneta Pavčka. Dekleta Vokalne skupine Diva so bila 4. januarja 2015 povabljena, da obogatijo tradicionalno prireditev »Razstava jaslic v skritih kotičkih Gradeža«, ki jo že vrsto let pripravlja tamkajšnje Društvo za ohranjanje kulturne dediščine. Razstavljene jaslice različnih

Foto: arhiv Diva

Vokalna skupina Diva na razstavi jaslic v Gradežu

Foto: Stane Jakopin

Učenci OŠ TŠA so se pod mentorstvom Martine Kočevar posvetili Prešernovi Železni cesti.

Foto: Stane Jakopin

MePZ Bloke je začel letošnjo prireditev ob kulturnem prazniku v Novi vasi.


a

31

društvene strani

april 2015 velikosti, materialov in tudi iz raznih dežel so si tisto mrzlo nedeljsko popoldne obiskovalci ogledovali po vsej vasi Gradež pri Turjaku. Prepevanje Vokalne skupine Diva se je slišalo na skupnem začetku, potem pa še poldrugo uro na prostem, pod kozolcem ob razstavljenih jaslicah. Mraz so dekleta premagovala z obilo dobre volje in seveda so si zaslužila toplo malico gostoljubnih organizatorjev. Kulturno društvo Bloke vsako leto organizira tudi prireditev ob 8. februarju – slovenskem kulturnem prazniku. Na predvečer letošnjega praznika in pred jubilejnimi Bloškimi teki smo se obiskovalcem v dvorani Bloški smučar lepo predstavili pevke in pevci MePZ, pevke VS Diva in pevci LPZ Martin Krpan ter mladi recitatorji OŠ Toneta Šraja Aljoše. V folklorno obarvanem drugem delu pa so nastopili plesalci FS Bloke in gostje večera FS Grmada iz Velikih Poljan v ribniški občini. Domači plesalci so navdušili s svojim nastopom, ki so ga poimenovali »Bloški smučar«. Zaplesali so nam plese: Kačo vijejo, Drobljanc in Zibnšrit in nam ob tem tudi zapeli. Plesalci gostujoče skupine so svoj nastop poimenovali z naslovom »Po boncarskih ovinkih«. Pod strokovnim vodstvom Zmaga Lebna so nam v plesu približali furmansko življenje od blagoslovitve konj pred začetkom poti do plesov v furmanskih gostilnah. S plesom ob furmanskih ukazih so navdušili vse prisotne. Bločani smo tako obdržali pomembno tradicijo druženja ob kulturnem prazniku in sprejemanja nastopajočih iz drugih krajev. Tako se širijo naše prijateljske vezi. 21. februarja je naša FS Bloke pod

Foto: Stane Jakopin

Gostje iz Velikih Poljan plešejo po boncarskih ovinkih.

Foto: Stane Jakopin

LPZ Martin Krpan z zborovodkinjo Vito Mekinda na letošnji Prešernovi prireditvi.

Foto: Stane Jakopin

Bloška Folklorna skupina je svoj nastop posvetila bloškemu smučarju. vodstvom Roka Petriča nastopila na območnem srečanju v Borovnici. Na srečanju, ki se je imenovalo »POTRKANA«, sta nastopili še skupini iz Ligojne in Borovnice. 24 plesalcev in pevcev FS Bloke se je ob spremljavi godcev Viktorja

Jeriča, Uroša Novaka in Anje Kebe predstavilo v notranjski noši s plesi in pripovedjo o bloškem smučarju v bloški govorici. S pripovedjo, plesom in petjem so zaslužili pohvalo strokovne ocenjevalke ge. Branke Moškon. Ocena

bo služila še bolj predanemu delu v bodoče. Irena Cundrič Iskra, Sonja Drobnič, Lojze Mazij

Redni občni zbor PGD Velike Bloke Člani PGD Velike Bloke smo imeli zadnjo soboto v februarju redni letni občni zbor, ki je potekal po poslovniku društva. Ugotovili smo, da je bil načrt za leto 2014 v celoti izpolnjen. Prebrali smo poročila in sprejeli načrt za leto 2015. Predsednik društva se je

še enkrat zahvalil vsem donatorjem, ki so kakorkoli prispevali za boljši, modernejši razvoj društva. Z nami sta bila tudi oba častna člana društva, nekdanji bloški župnik g. Lojze Hostnik in župan občine Bloke g. Jože Doles. Prav je, da se tudi v tem prispe-

vku še enkrat zahvalim vsem, ki ste pomagali društvu vsak po svojih močeh, da je uspešno in opremljeno s sodobno gasilsko opremo. Še posebej se zahvaljujem za denarne prispevke, ki ste jih društvu darovali ob novoletnem obisku naših članov na vaših

domovih. Iskrena hvala!   Z gasilskim pomoč!

pozdravom

Na

Modic Matjaž, predsednik PGD Velike Bloke


32

društvene strani

april 2015

Dogajanje na smučarskotekaški sceni

24. januar: Jaka po uspešnem startu na Pokljuki V tekmovalni koledar SZS je bilo v sezoni 2013/14 uvrščeno novo tekmovanje »NO BORDER CUP«, ki se odvija na treh lokacijah. V Ratečah na slovenski strani, v Šentjakobu na avstrijskem Koroškem in v italijanski Benečiji, kjer je letos tekmovalo rekordnih 634 tekačev. Našo najboljšo uvrstitev na teh mednarodnih tekmah je dosegel Nejc Šraj, ki je le za dobro sekundo zgrešil tretje mesto. Tekmovanja za pokal Geoplin pa se odvijajo po programu. TSD Olimpiji Bloke je SZS letos končno zaupala izvedbo državnega prvenstva, in sicer 24.—25. 1. 2015 na Blokah. Takrat smo ostali brez snega skoraj po celi Sloveniji. Edina možnost je bila selitev na Pokljuko, kjer so imeli še nekaj snega. Na dan tekmovanja smo se člani društva odpeljali z avtobusom na Rudno polje. Pridružili so se nam re-

darji — domači gasilci in drugi, ki smo jih zaprosili za pomoč. Tudi tokrat smo se izkazali in 235 tekačem pripravili lep tekmovalni dan. Stopničk naši letos niso dosegli, so pa s tem zamudili priložnost, da bi medalje prejeli iz rok najuspešnejše slovenske tekačice, Petre Majdič.Po zaključku prireditve nas je vodja tekmovanja, ga. Mojca Milavec, odpeljala na kosilo v vojašnico. Kasneje se je vsem zahvalila za sodelovanje v upanju, da bomo Bločani še kdaj dobili priložnost organizirati DP. Sicer pa je Olimpija na Blokah prisotna že deseto leto. Konec lanskega leta smo za tretjega predsednika društva izvolili g. Francija Matjaža, ki v društvu deluje že vsa leta. Upamo, da bo društvo uspešno pripeljal do zastavljenih ciljev, ki jih še nismo dosegli, in da bo s svojim načinom

28. februar: Nočna tekma, nekaj novega na Blokah.

24. januar: Petra Majdič z deklicami ob podelitvi medalj dela uspel uveljaviti še druge, prodornejše zamisli pri razvoju smučarskega teka v društvu in v kraju. Tako smo zadnjega februarja že poizkusili nekaj novega— nočni smučarski tek ob baklah, s paralelnimi sprinti dvojic okrog ovir. Nova atraktivna in dinamična disciplina, ki tek naredi zanimiv tudi za gledalce. Uživamo, ko se zadnja leta na zmagovalne stopničke krajše proge Bloških tekov vzpenjajo domačini, člani naše tekmovalne vrste, in tudi tisti, ki aktivno ne tekmujejo več, pa jim je hitrost v nogah in smučeh še ostala. Čez deset let, ob 50-letnici Bloških tekov, bi želeli videti 2000 tekačev na progi in Bločana na zmagovalnih stopničkah maratona. To bi se lahko zgodilo le kot posledica dodelanega pristopa k organizaciji tekov in ureditvijo tekaškega centra z ustrezno in-

frastrukturo nekje v bližini. Bivša JLA je med Blokami in Pokljuko izbrala slednjo za svoj smučarski vadbeni poligon, vendar nikjer ne piše, da si ga tudi mi ne smemo urediti. Vprašanje je le, ali smo se o tem sposobni in pripravljeni dogovoriti. Za smučarijo je letošnja zima kar pravšnja. Pol januarja, cel februar, še kaj v marcu. A se bloške zime vračajo? Na žalost pa zadnja leta ugotavljamo, da so poleg odjuge tekaškim progam največja grožnja objestni vozniki motornih sani in štirikolesnikov, ki bolj kot v vožnji po celem uživajo v divjanju po utrjeni tekaški progi. Kot da se ne zavedajo, koliko truda in sredstev je potrebnih za njeno vzdrževanje. Nekaj bo le treba ukreniti!! Rado Ponikvar

1. marec: Prosto nedeljo smo izkoristili za trening.


društvene strani

april 2015

33

Pohod ob svetovnem dnevu voda Društvo Voda je že tretje leto zapored s tematskim pohodom po Bloški planoti obeležilo svetovni dan voda, 22. marec. Namen letošnjega pohoda je bil obisk in popis vodnjakov in izvira v Hudem Vrhu, Metuljah, Topolu in Studencu. Pohodniki

Vodnjak v Metuljah

Vodnjak je danes zapuščen in ni več v uporabi. Zaradi nevarnosti, da se tla okrog njega udrejo, bi bilo potrebno njegovo okolico zaščititi. Za razliko od vodnjaka pod Hudim Vrhom se je pri tem železno kolo za črpanje vode ohranilo.

smo se podali na razgibano pot od vasi do vasi na prelepo sončno soboto,

21. marca.

Na naši poti smo se ustavljali ob vaških vodnjakih oziroma »štirnah« ter se poučili o zgodovini te neprecenljive grajene kulturne dediščine. Pisnih virov o vodnjakih ni, zato smo si pri zbiranju informacij pomagali z ustnimi viri. Pogovarjali smo se z vaščani navedenih vasi.

Vodnjak pod vasjo Hudi Vrh

Vodnjak pod vasjo Hudi Vrh je bil zgrajen leta 1848. Letnica na oklepu vodnjaka zaradi dviga ceste ni več vidna. Vodnjak v globino meri sedem metrov ter je namenjen zajemu vode iz podtalnice. Sprva je stal samo okrogel vodnjak, iz katerega so s pritrjenim vedrom na vrv ali verigo zajemali in dvigovali vodo. Kasneje je bilo zgrajeno še betonsko korito za napajanje živine. Da bi si olajšali zajemanje vode, so namestili še železno kolo, z vrtenjem katerega so črpali vodo v korito. Vodnjak je imel tudi streho z leseno konstrukcijo.

Izvir pod vasjo Studenec Središče vasi Metulje dopolnjujeta dva vodnjaka: zgornji in spodnji. Zgrajena naj bi bila pred približno 150 leti. Oba vodnjaka imata obod okrogle oblike. Zgornji vodnjak ima tudi korito za napajanje živine ter litoželezno napravo za ročno črpanje vode. V vodnjaka oziroma nekakšna vodna zbiralnika se steka voda, ki je napeljana po vodovodnih ceveh iz en kilometer oddaljenega zajetja. Voda priteka v vodnjake prosto, torej brez pomoči elektrike oziroma uporabe črpalk, saj je zajetje na višji nadmorski višini. Oba vodnjaka sta bila leta 1955 obnovljena. Za vzdrževanje vodnjakov in njihove okolice je bil zadolžen vaški mož. Okrog vodnjakov se je odvijalo družbeno dogajanje, kot so vaški sestanki in vesela druženja mladih in starih ob zvokih harmonike. Vodnjaka sta danes zapuščena in ne služita več svojemu namenu. Ob pogledu v globino vodnjaka lahko vidite višino gladine vode. Še dandanes je to prostor, kjer se na skupnih sestankih zbirajo vaščani.

Vodnjak v vasi Topol

Vaščani so vodo do hiš nosili v škafih ali pa so jo s pomočjo vprežene živine pripeljali v »bačvah« (159-litrski lesen sod), ki so jih naložili na lesene enoosne vozove. Tako kot pri vseh vodnjakih velja tudi pri tem, da zaradi vzdrževanja čistoče in neoporečnosti vode pri vodnjaku pranje perila ni bilo dovoljeno. Napajanje živine je potekalo zjutraj in zvečer, in sicer tako, da so vodo zajemali z zajemalnikom - »šternakom« ter jo nalili v korito za živino. Danes je vodnjak zapuščen, lesene strehe nima več, pa tudi železno kolo za zajemanje vode je izginilo. Vaščani si želijo vodnjak obnoviti tako, da bi imel spet prvotni izgled: z leseno streho in kamnito okolico.

in v škafe s pomočjo železnega kolesa, pritrjenega na litoželezno pipo. Nekatere hiše so si v sredini 20. stoletja zgradile svoje zbiralnike vode, imenovane kapnice oziroma »štirne« (zbiranje strešne vode preko žlebov).

Izvir pod vasjo Studenec naj bi bil zajezen oziroma obzidan v času začetka gradnje cerkve na vaškem hribu. Obod zajetja omogoča nastavljanje in vzdrževanje želene višine gladine vode, ki je bila namenjena za zajemanje v »bačve« oziroma pretakanje v bližnje korito. Hkrati je bila tudi življenjski prostor majhnim potočnim ribicam. Voda nad nastavljenim nivojem se preliva v nekaj metrov oddaljeno »žoukno« in nato naprej po mreži poljskih kanalov do požiralnika pri Fari. Tako imenovano »žoukno« naj bi imelo v prvotnem stanju obliko in funkcijo podobno umivalniku, kjer so gospodinje lahko prale perilo na lesenem perilniku. Vodo iz izvira so redno uporabljali vse do izdelave hišnih kapnic v začetku 20. stoletja in tudi še kasneje, dokler ni bil okrog leta 1970 po vasi napeljan vaški vodovod. Prostora, namenjenega pranju oziroma »žoukna«, kot je bil nekoč, ni več, saj ima zaradi nasutja močno spremenjeno obliko. Erna Anzeljc, Društvo Voda (http://drustvo-voda.si/)

Vodnjak so leta 1931 izkopali in zgradili vaščani sami. Stoji na urejenem mestu v središču vasi. Vodo so črpali v korito za živino


34

svet in ljudje

april 2015

Mesec boja proti raku debelega črevesa in danke

Pravočasna udeležba v programu Svit rešuje življenja Ljubljana, 27. februar 2015 Pred obeleževanjem tedna boja proti raku, ki je vsako leto na začetku marca, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjamo na pomen rednega udeleževanja presejalnih pregledov v Programu Svit. Presejanje je dokazano učinkovito sredstvo za pravočasno odkrivanje in s tem tudi uspešno zdravljenje raka na debelem črevesu in danki. Če je odkrita pravočasno, je to povsem ozdravljiva oblika raka. Po številu na novo obolelih je to drugi najpogostejši rak v Sloveniji. Po podatkih Registra raka je v letu 2009 za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1.579 oseb, 791 oseb je zaradi bolezni umrlo predvsem zato, ker je

bila bolezen odkrita prepozno za učinkovito zdravljenje. Program Svit je pokazal pozitivne učinke že dve leti po tem, ko je začel delovati, saj je po podatkih Registra raka v letu 2011 za boleznijo umrlo 20 oseb manj v primerjavi z letom 2009. Pojavnost raka na debelem črevesu in danki je do leta 2010 naraščala, leta 2011 pa je, predvsem po zaslugi Programa Svit, začela padati, saj smo s pomočjo presejanja zaznali in odstranili že polipe, torej predrakave spremembe, in s tem preprečili nastanek bolezni. Program je namenjen ciljni populaciji, ki je k sodelovanju vabljena s pošto na domači naslov. Sodelovanje v programu in morebitno nadaljnje zdravljenje vsem, ki imajo ure-

Koze in kozje mleko na Benetah Odločila sem se, da napišem, zakaj so prišle koze k nam. Nepričakovano je prišla bolezen v hišo. Začela sem brati literaturo o zdravem načinu življenja. Med branjem sem zasledila, kako zdravo je kozje mleko. Tako se začne naša zgodba z rejo koz. Koze so vrnile zdravje. Poleg kozjega mleka izdelujem tudi druge izdelke. Na Ptuj sem šla na tečaj in pridobila potrebno znanje o izdelavi mlečnih izdelkov.

Kozje veselje na Benetah

Letos bom imela v ponudbi kozje mleko, sir, skuto, sirotko, jogurt in še kaj. V maju vas vabimo na pokušnjo sira in ostalih dobrot. Poleg dobrot iz kozjega mleka imamo pripravljenih še nekaj zanimivosti. Z veseljem vam jih bomo pokazali. Dobrodošli! Stanislava Rot

jeno osnovno zdravstveno zavarovanje, krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vabila v program prihajajo na dom po pošti, testiranje pa je potrebno ponoviti vsaki dve leti. »Rak na debelem črevesu in danki se razvija zelo prikrito, brez očitnih znakov, zato je izjemno pomembno, da se vabljeni v Program Svit na vabilo odzovejo. S preprostim testiranjem na prikrito krvavitev v blatu, ki se ga izvede v domačem okolju, je mogoče preprečiti razvoj raka na debelem črevesu in danki,« je povedala Jožica Maučec Zakotnik, vodja Programa Svit in nadaljevala, »Program Svit je namenjen prav zdravim ljudem in z rednim testiranjem vsaki dve leti omogoča, da zdravi tudi ostanemo«.

Lasje v pink ba V letu 2015 je moda mladih v pastelnih barvah, od pink do zeleno modre. Največkrat samo kakšen pramen, v nekaterih primerih pa tudi celotna frizura. Striženje asimetrično, kakšen del lasišča zabrit. Za ženske, ki imajo rade daljše lase, pa frizura LOB – pri tej so lasje postriženi malo preko ramen na dolgi bob. Moške frizure so bile že 2014 v trendu poudarjene in daljše na vrhu glave, zadaj in stranski del pa visoko zabrit, kar ostaja enako, bolj


svet in ljudje

april 2015

Podatki za Slovenijo za leto 2014 Vletu 2014 je bilo v Program Svit povabljenih 253.335 oseb, od katerih se je 152.475 oseb odzvalo na vabilo. Komplet testerjev za odvzem dveh vzorcev blata na prikrito krvavitev blata je bil poslan 144.144 osebam. Za analizo primerne vzorce je vrnilo 137.801 oseb, med katerimi je imelo 129.693 oseb negativen in 8.108 oseb pozitiven izvid. 56,64 % povabljene populacije je prejete komplete testerjev za odvzem vzorcev blata vrnilo (presejana populacija) in tako opravilo ključni korak, da se odkrije krvavitev v blatu. Tisti, ki so imeli pozitiven test, so bili povabljeni na presejalno kolonoskopijo, da se razjasni vzrok krvavitve. Kolonoskopijo je opravilo 7.932 oseb, kar predstavlja velikoodzivnost na tovrstno preiskavo, saj je v podobnih presejalnih programih v drugih državah odzivnost na presejalno kolonoskopijo bistveno nižja. V letu 2014 je bilo po do sedaj zbranih podatkih odkritih 159 primerov raka debelega črevesa in danke in 1.887 oseb je imelo napredovali adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka.

arvah ter brade pomembna pa je ‘’frizura’’ brade, ki je obvezen element celote. Mogoče je zato kriva lanska zmagovalka evrovizije, bradata Avstrijka Conchita Wurst. Svojo modo bodo moški dopolnjevali z urejeno pristriženimi bradicami ali dolgimi in tankimi zalisci, zraven pa paše bradica pod ustnicami. Res pa je, da narava naredi piko na i – nekaterim se ni treba truditi za lepo oblikovano brado. Frizerski salon Jožica (041-552-059)

Pri osebah, ki so se do sedaj odzvale v Program Svit, smo odkrili okoli 1300 primerov raka. Ocenjujemo, da je med vabljenimi, ki se v program ne vključujejo, še okoli 600 oseb, ki bi jim raka lahko odkrili v zgodnji fazi, če bi se vsi pravočasno vključili v testiranje.

Zdravstvena regija Ljubljana Odzivnost v program Svit je v ljubljanski zdravstveni regiji 61,94 % t. j. nekoliko nad slovenskim povprečjem, kjer znaša 60,43 %. Tako kot drugod, pa tudi v zdravstveni regiji Ljubljana opažamo nižjo odzivnost pri moških (56,22 %) kot pri ženskah (67,33 %). Odzivnost je zelo različna tudi med občinami v regiji. V letu 2014 je bila najboljša odzivnost v Cerknem (75,91 %) in najslabša v Dobrepolju (55 %). Tudi glede na spol je bila najboljša odzivnost v Cerknem, in sicer pri ženskah kar 80,07 % in pri moških 72,04 %, najslabša pa pri ženskah 57,48 % v Dobrepolju in pri moških 51,72 % v Velikih Laščah.

35

Če vas je pred sodelovanjem v Programu Svit zadržalo, da: • ste prezaposleni in nimate časa; • ste vabilo odložili in nanj pozabili; • imate občutek, da ste zdravi; • nimate težav s prebavo; • vas je strah pred odkritjem raka ali kolonoskopije; • ste vabilo ponovno dobili ali kaj podobnega, ne odlašajte in izkoristite priložnost, da poskrbite za svoje zdravje – odzovite se na vabilo Programa Svit. Kontakt Mitja Vrdelja Nacionalni inštitut za javno zdravje Trubarjeva 2, Ljubljana pr@nijz.si 01 2441 572

Zahvalna maša zakoncev jubilantov V nedeljo Kristusa Kralja—23. novembra, smo obhajali nedeljo zakonskih jubilantov. Mašo je daroval domači župnik Anton Marinko. V cerkvi nadangela Mihaela smo se zbrali trije pari, ki smo praznovali okroglo obletnico skupnega življenja. Tadeja in Andrej (10), Marija in Janez (20) in Metoda in Jože (35). Bogu smo se zahvalili za prehojeno pot in prosili blagoslova za naprej. Gospod župnik pa nam je obnovil poročne zaobljube. Mašo je

Jubilanti z gospodom župnikom

popestril otroški pevski zbor s svojim petjem, imeli pa smo tudi zelo lep nagovor, ki nam je segel do srca. Vsi jubilanti smo nato odšli na skupno kosilo, kjer smo lahko ob zvokih harmonike vsi zaplesali in pokramljali. Za spomin pa nam bo ostala tudi knjiga, ki nam jo je podaril gospod župnik. Marija Zakrajšek


36

pa še to

april 2015

Bog se je ozrl V Svetem pismu beremo, da se je ‘v puščavi zgodila Božja beseda Janezu, Zaharijevemu sinu’/ Lk 3,2/. Podobno se je zgodila mnogim prerokom, ki so zaznali, začutili, okusili to Besedo in s svojim življenjem nanjo odgovorili. V premagovanju in odrekanju sebi so Bogu dali možnost, da jih oblikuje in vodi. Le Bog ve, kdaj in kako je začel nagovarjati mlada fanta z mislimi na ljudi, ki so potrebni evangelija, na bolne, otroke in mlade, ki jih želi obvarovati pokvarjenosti sveta. Na Blokah smo letos posebno obdarovani, ker sta dva naša mlada fanta že pred leti odgovorila na Gospodov glas in stopila v bogoslovje. Izmed nas sta vzeta in poslana, da gresta oznanjat, služit in pomagat drugim. Njun obraz izraža zbranost, poglobljenost, dostojanstvo in predanost Bogu, ki jih je izbral. V teh mesecih se

novomašnika oznanjat veselo Božje sporočilo prav vsem. Bodoča novomašnika Aljaž in Blaž, s svojim odgovorom Bogu sporočata vsem nam, da je Bog živ in resničen. Da bi to sporočilo prepoznali tudi mi, zapojmo skupaj: ODPRI OČI MI, DA VIDIM TE JEZUS, DA SE TE DOTAKNEM IN REČEM, DA TVOJ SEM; UŠESA ODPRI MI ZA TVOJO BESEDO, SRCE ODPRI MI, DA VZLJUBIM TE JEZUS. Gospod je vstal, Gospod živi, Gospod želi, da vstaneš tudi ti.

pripravljata, da bosta med nami zapela svoj odgovor Gospodu, ko bosta kot duhovnika med nami darovala svojo prvo sveto mašo. Koliko bojev in spopadov s seboj, premagovanje zunanjih ovir in negotovosti, koliko ne-jev svetu,

za veliki DA-Kristusu. Nova maša je čudež! Mi pa smo Bogu še posebej ljubi, saj nas letos obdarja kar z dvema, pri Sv. Trojici in na Blokah. To je praznik za domačo vas, župnijo, dekanijo, ..., je praznik za vse ljudi. Jezus pošilja

Doživeto veliko noč in milosti polne priprave na novi maši vsem skupaj želi župnik Tone s sodelavci

Rimska legija na Lovranovem Tako kot vsako leto so se tudi letos otroci naše vasi za en dan spremenili v junake iz knjig, pravljic, zgodovine, pesmi, bajk in pripovedk ... Letos na pustni

torek se je Lovranovo spremenilo v pravcati imperij, ki so ga zasedali legionarji – kar pet jih je bilo in ena legionarka, torej šest. Lenart, Nik, Neža, Juš, Filip

in Krištof so nosili ta pustni torek čudovito, izvirno odpravo prave rimske legije, ki je nastala pod budnim očesom in s pridnimi rokami staršev in otrok.

Potrkali so tudi na vrata hiš v sosednjih vaseh. Pravih bitk seveda ni bilo, ker naši vojaki nimajo sovražnikov – je bilo pa zato toliko več veselja, smeha, klepetanja, petja in drobnih in malo manj drobnih korakov ne ravno kratkih razdalj. Vrata domov tistih domačinov, ki so jih obiskali, so se zaprla z nasmejanimi lici in veselih obrazov, prav tako pa sta ostala v srcu naših vojakov in vojakinje iskrena otroška toplina in krasen spomin. Zelo vzpodbudno, mladi legionarji! Pozdravljamo takšno obujanje in ohranjanje tradicije, ki smo jo kot otroci doživele tudi same. Ta dan v letu smo vsakič komaj čakale in ga lepo preživele, kljub temu, da smo bile zvečer popolnoma izmučene, vendar polne vtisov in zato kar nekaj centimetrov nad tlemi. Zajčeve


pa še to

april 2015

37

Z roko v roki do kakovostnih obrokov V okviru projekta Z roko v roki do kakovostnih obrokov Regionalne razvojne agencije (RRA) Zeleni kras so predstavniki vrtcev in šol lahko sodelovali že na štirih delavnicah. Njihov cilj je povečati delež lokalnih živil na šolskih jedilnikih. Udeležili sta se jih tudi Alma Kandare in Urša Drobnič z osnovne šole Toneta Šraja Aljoše. Na prvih dveh delavnicah, v Ilirski Bistrici in Cerknici, je strokovnjakinja Tamara Urbančič predstavila prednosti lokalnih živil. Ta zaradi krajše poti niso dodatno obdelana s kemičnimi sredstvi in vsebujejo več vitaminov in drugih pomembnih hranil, a jih je na jedilnikih večine šol le 10 odstotkov. Udeleženci so med glavnimi ovirami uveljavljanja načela kratkih verig v javnem naročanju hrane izpostavili višjo

ceno, razpoložljivost količin in birokratske ovire. Z ovirami se uspešno spopadajo

kranjski vrtci, zato sta na drugih dveh delavnicah - tokrat v Postojni, njihov primer dobre prakse predstavili Katarina Jevšjak in

Marjeta Podpečan. Pokazali sta, na kaj vse je treba biti pozoren ob pripravi javnega naročila in tudi pozneje, ko so pogodbe že sklenjene. Projekt Z roko v roki do kakovostnih obrokov je finančno podprlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V njegovem okviru se bodo kmalu začele delavnice z znano kuharsko mojstrico Slavico Smrdel za pripravo nekaterih jedi, ki lahko v kuhinjah vrtcev in šol nadomestijo industrijsko pripravljene. Sledile bodo še delavnice za otroke in starše, ki bodo tudi v občini Bloke. Urša Blejc

Na uvodni delavnici so zaposleni na šolah opozorili na glavne težave, ki jih imajo pri uveljavljanju načela kratkih verig.

Letošnja zima na Blokah dokaj mila Prva dva meseca zime, lanski december in letošnji januar, sta bila v celoti nenavadno topla, izrazito zimski dnevi pa so bili v začetku februarja. V decembru so bile temperature vse do božiča nad ničlo in to kar okrog 10 stopinj C. Šele po božiču se je ohladilo in je na štefanovo zapadlo 30 cm snega, ki je obležal vse do 10. januarja letos. V januarju, dokler je bil sneg, je bilo okrog minus 10 °C, na novega leta dan pa je bilo kar minus 16 °C. Po 10. januarju pa je bilo za ta osrednji zimski mesec nenavadno toplo. Izmerili smo kar plus 10 °C. Tako topli dnevi so bili vse do 20. januarja, ko se je zopet ohladilo. Po tem datumu je tudi večkrat rahlo snežilo. Snega pa je bilo le nekaj centimetrov. Močneje je snežilo v prvih dneh februarja. V teh dne je divjala prava bloška burja in delala zamete. Do 7. februarja je zapadlo kar 66 cm snega – pršiča. Na ta dan se je tudi zvedrilo in močno ohladilo. Hladno je bilo vse do sredine meseca, ko je valentin spet prine-

sel ključ od korenin in so se temperature dvignile. Vendar je sneg obležal do konca meseca. V vseh treh mesecih je bilo nekaj čez 300 mm padavin, kar je razmeroma malo. Močnejše padavine v obliki snega so bile le ob koncu januarja in v začetku februarja.

Temu sestavku prilagam pregled letne višine padavin od leta 1961 do leta 2014. Iz grafa je razvidno, da je v Novi vasi letna količina padavin povprečno 1400 mm. Pod tem povprečjem sta le leti 1983 in 2011, ko je bilo padavin manj kot 1000 mm. To sta bili izredno sušni leti. Po močnih padavinah

izstopajo leta 1965, 1995, 2010, ko je bilo padavin več kot 1800 mm, zlasti pa leto 2014, ko so presegle več kot 2100 mm. France Škrabec


38

pa še to | v spomin

april 2015

Zbor občanov naselij Glina, Radlek in Studeno

Na sončno soboto v popoldanskem času smo se na občnem zboru v Športnem centru na Studenem zbrali prebivalci vasi Glina, Radlek in Studeno. Po dnevnem redu smo najprej soglasno izvolili predsednika vaškega odbora Jožeta Avsca in dva člana, to sta Marko Kovačič in Uroš Anzeljc.

V drugem delu sestanka smo se dotaknili problematike posameznih naselij in predlagali rešitve zanje. O poteku sestanka smo napisali zapisnik in ga posredovali pristojnim na Občino Bloke. Po uradnem delu je sledila še pogostitev ob sproščenem pogovoru. Damjana Avsec

Foto: Matic Jakopin

Še »gasilska« z zbora občanov na Studenem

V SPOMIN Osmega decembra 2014 smo se številni prijatelji, znanci in sorodniki na ljubljanskih Žalah poslovili od Staneta Kotnika, Bločana, interniranca, partizana, uglednega pravnika in predsednika Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide v zadnji slovenski vladi pred osamosvojitvijo. Na zadnji poti ga je med množico drugih pospremil tudi prapor ZZB za vrednote NOV z Bloške planote. Stane Kotnik se je rodil 19. junija 1925 v Novi vasi na Blokah (v sedanji Dimnikarjevi hiši), v številni kmečki družini. Nazadnje je živel v Črnučah. Kotnikoviso živeli v revščini, zato si je moral Stane z inštrukcijami in s kmečkim delom med počitnicami prislužiti del denarja za šolanje. Po končani osnovni šoli v domači Novi vasi se je vpisal na ljubljansko realko, kasneje pa na srednjo tehnično šolo. Med vojno so italijanske oblasti zaradi protifašističnega delovanja dijakov prepovedale šolski pouk in šolo zaprle. Dijak

komiteja za borce in vojaške invalide ter član Republiškega izvršnega sveta.

Stane se je zato vrnil na Bloke in se vključil v osvobodilno fronto. Med roško ofenzivo so ga aretirali in odgnali v internacijo na Rab, od tam kasneje v druga taborišča in na koncu v Gonars. Po kapitulaciji Italije se je peš vrnil domov na Bloke in se takoj priključil partizanom. Po vojni je nadaljeval s študijem in leta 1953 diplomiral na Pravni fakulteti v Zagrebu. Po diplomi je opravljal različna vojaško pravniška dela v Zagrebu, Mariboru in nato v Ljubljani ter zasedal več pomembnih funkcij. V letih pred upokojitvijo je bil predsednik (minister) Republiškega

Bil je priznan strokovnjak, avtor več strokovnih člankov in razprav. Habilitiran je bil za docenta na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je predaval pravni sistem Slovenije s temelji mednarodnega vojnega prava. Bil je tudi predsednik Republiške konference Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije. Tudi po upokojitvi je ostal aktiven kot strokovni sodelavec, član in funkcionar različnih društev in strokovnih združenj. Pri razvoju Blok je vseskozi aktivno sodeloval. Izposloval je izgradnjo nove ceste Nova vas – Ribnica preko Boncarja, na njegovo posredovanje je bila zgrajena bencinska črpalka v Novi vasi, pomagal je pri gradnji in širjenju Novolita, Kovinoplastike in izgradnji zdravstvenega doma v Cerknici. Stane se je pogosto in rad vračal na njemu drage Bloke. O Bloški planoti je imel shranjenih ve-

liko člankov, fotografij in literature. To zbirko in svoje vedenje o Blokah je bil vedno pripravljen deliti z drugimi, ki so to potrebovali. Kljub obilici dela je veliko svojega časa namenjal svoji ožji in širši družini, z njimi se je srečeval ob različnih priložnostih. Rad in veliko se je družil s prijatelji. Včlanjen je bil v različna društva. Pri vseh je aktivno sodeloval, udeleževal se je srečanj in spominskih slovesnosti. Ob teh priložnostih je rad recitiral pesnike, še posebej Aškerca, Gregorčiča, Kajuha. Rad je imel slovenski jezik, imel je občutljiv odnos do slovenske besede. Aktivno je sodeloval pri pripravi filma o koncentracijskem taborišču Rab, bil pa je tudi eden od največjih podpornikov nastanka razstave Zadnji pričevalci, spomini internirancev italijanskih fašističnih taborišč. Bločani ga bomo ohranili v lepem spominu kot izobraženega, hkrati pa preprostega, ljudskega človeka, ki je ogromno prispeval k razvoju domačih krajev. Palčič Franc


zahvali | pisma bralcev | oglas

april 2015

Lep spomin je nate mati Lep spomin je nate mati, iz otroških mojih let, videl sem te kdaj jokati,  slišal lepe pesmi pet’. Ko solzne oči si imela, vprašal sem se:˝ Le zakaj?˝ Nisem vedel, da bedela tudi zame si tedaj. Kadar pa si prepevala, bilo je pri nas toplo, s pesmijo si nam vlivala v srca mlada vse lepo. Danes pojemo ti pesem, pesem iz hvaležnosti: ˝Za ves trud, za jok ljubezen, moram reči hvala ti. ˝

39

Grab’te d’narje vkup gotove Že naš pesnik Prešeren je preziral lakomnike in kar stoji ta svet, je bila lakomnost slabost nekaterih. In lakomnost spada k poglavitnim grehom. Zato ker so nekateri preveč grabežljivi, pa zmanjka denarja za zdravstvo - odtod tako dolge čakalne vrste pri specialistih. Dragi lopovi državnega premoženja, vstanite iz bolniških postelj in operite gate. Ukradeno je treba vrniti! Aškerc je zapisal v Mejniku, ko duša sprašuje: »Kam bi del?« »Kjer si vzel!«, se glasi odgovor. Marica Marolt, Velike Bloke 

Zahvala ob smrti mame Micke

Marije Štrukelj iz Bočkovega (1922—2014)

Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in molitve. Hvala patronažni sestri Tanji Mramor za iskreno pozornost in nudeno pomoč. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni

Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast. In prišel je dan usode, ki je zrušil skalo in je zlomil hrast.

Zahvala Nenadno nas je zapustil

Jože Lah,

po domače Mestkov, iz Nove vasi (1930—2015) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za cvetje, sveče in darove svete maše. Najlepša hvala g. župniku Antonu Marinku za lepo opravljen poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste se od našega očeta poslovili v tako velikem številu in ga pospremili na njegovi zadnji poti v večnost. Vsi njegovi

031 498 583

mirko.zbacnik@gmail.com


40

križanka

april 2015 BLOŠKI KORAK

MANJŠA, RJAVA PTICA UJEDA

PRILAGODITVENI ČLEN

HUDA JEZA, BES

THOMAS ELIOT

SLIČICA RAČUNALNIŠKEGA PROGRAMA

RDEČKASTA SOLATA V GLAVICAH

KRAJ OB ARALSKEM JEZERU

DEL OBRAZA NAD OČMI

GMOTA ZEMLJE, KI ZDRSNE PO POBOČJU

ŽIVAL S HRBTNO STRUNO

ČUVAJ ŽIVINE

ODREKANJE

OSEBNI DOHODEK MESTO NA ČEŠKEM

PLOD, SADEŽ

OSEBNI ZAIMEK DANSKI POLITIK (ERIK)

TONE PAVČEK

PALICA ZA OTEPANJE SNOPOV

VERSTVO, RELIGIJA ŠAHOVSKI KONJ VRSTA TOPOLA Z DOLGO PECLJATIMI, SKORAJ OKROGLIMI LISTI PRIDOBIVANJE ENERGIJE S KISIKOM

FRANC. IGRALEC (FRANCOIS JOSEPH)

VNAPREJŠNJA ZAGOTOVITEV MESTA

EDVARD RUSJAN

MORNAR IZ RISANK

KDOR SE IZMIKA VOJSKI IZABELA (KRAJŠE)

ŠPELA BRAČUN TROPSKO DREVO

SVINJSKA ZAREBRNICA PRESELJEVANJE

SL. PISATELJ (TONE) NEKD. ANG. DIRKAČ (DAMON)

LUDVIK ZAJC

DROG ZA VESLANJE ODLOČILNO TEKMOVANJE MESTO V TURČIJI DALMATINSKA VIŠNJA

POPRAVLJALEC STROJEV ALEKSANDRIJSKI VERSKI REFORMATOR NEZNANO: AEROBIOZA, SAHIB

ČEŠKI REFORMATOR (JAN) ROPARSKA PTICA

DIM (LJUBKOVALNO) VERONICA LAKE SKRIVALIŠČE V PEČINAH

ITAL. POLITIK (GIULIANO)

GRŠKA ČRKA OZNAKA NIZOZEMSKE

IZVEDENEC ZA RUSKI JEZIK DIVJAK, SUROVEŽ DIRKAČ SCHUMACHER

PLESALEC NA VRVI

RUSELL CROWE

KRAVA MOLZNICA Z NJIM UTRDIMO FRIZURO

DARE ULAGA OBSEKANO DREVO STRUPENO IGLASTO DREVO TONI PETROVIČ

ŠPORTNA TEKMOVALNA SKUPINA

STARO GRŠKI ARHITEKT EMIL NOLDE

ITAL. PISATELJ (UGO)

TOVARNA KLEJA

DIRJANJE KONJA V DOLGIH SKOKIH

ANTON LAJOVIC EVROPEJEC V INDIJI

EDVARD STANIČ

AVTOR: MARKO DREŠČEK

ZNAK V ELEKTRONSKI POŠTI

TRAVI PODOBNA RASTLINA, LOČEK

— glasilo občine Bloke

Glavni in odgovorni urednik: Stane Jakopin | Uredniški odbor: Milena Mišič, Jerneja Kovšca, Katja Lah Majkić, Tone Urbas Lektoriranje: Jerneja Kovšca | Oblikovanje in prelom: Tadej Pavlič, Simon Korenjak, Gregor Ulčar | Tisk: Schwarz Ljubljana | Izdaja: Občina Bloke Naklada: 1300 izvodov | Glasilo je brezplačno za vsa gospodinjstva v občini; za naročnike v domovini je predlagan prostovoljni letni prispevek 8 €, za naročnike v tujini 16 €. | Prispevek za glasilo nakažete na račun Občine Bloke: 01350-0100002737 | Naslov uredništva: Občina Bloke, Bloški korak, Nova vas 4a, 1385 Nova vas; bloski.korak@bloke.si


pa še to

april 2015

41

Nekaj cvetk iz logov Obloškega Tončka

Štirideset let Bloških tekov DVE IZ PRVEGA OBDOBJA: PRVA … V prvih letih Bloških tekov tekmovalci še niso tekli v drsalnem koraku, ampak po vnaprej vrezanih smučinah. Število smučin se je od starta postopoma zmanjševalo in končno so tekači tekli samo po dveh progah. Po uvrščanju na zmanjšano število smučin je včasih prišlo tudi do padcev. To se je pogosto dogajalo tudi pri prehitevanju. Zgodilo se je, da sta padla tako tisti, ki je bil prehitevan, kot tisti, ki je prehiteval. Kakšnih posebnih poškodb pri tem ni bilo, mogoče le kakšna odrgnina. Težko pa se je bilo pobrati s smučmi na nogah. Tako je pri kobacanju večkrat prišlo do smešnih prizorov.

in bloški gasilci. To nalogo še danes vzorno opravljajo. Delo pa jim je sedaj znatno olajšano, saj je v bližini prizorišča veliko urejenih parkirnih prostorov. Takrat je bila najdaljša proga 30 km kar trikrat speljana preko glavne ceste in je bilo potrebno ves čas nametavati sneg ter paziti na promet. Gasilci, ki so bili na teh prehodih, so morali vztrajati do poznih popoldanskih ur, saj so zadnji tekmovalci na najdaljši progi zelo pozno prihajali na cilj. Da se ob nizkih temperaturah niso prehladili, so nekateri imeli s seboj stekleničko »gripohina«, kot smo včasih rekli domačemu sadjevcu. Kdo od bloških gasilcev je tega »gripohina« zaužil malo preveliko dozo in je proti večeru prišel kar »potrjen« domov.

DRUGA …

V tistih časih so Bločani še napajali živino pri vaških koritih. Kakšna krava, namesto da bi pila, se je ozirala naokrog. »Firbčna k’ baba«, so rekli Bločani. Taka je bila tudi Klančarjeva krava. Še gobca ni hotela namočiti. Gospodar ji je žvižgal, to naj bi namreč pomagalo. Krava pa nič. Kar proti gasilnemu domu je gledala.

Na vseh tekih so za red v prometu in parkiranju skrbeli novovaški

Kovačev Andrej, ki je bil tako ali drugače vedno na tekočem

Tudi starejšemu Ljubljančanu se je zgodilo, da se je zapletel nekje pod Piškovcem z najmanj trikrat mlajšo Bločanko. Po tem neprostovoljnem objemu in pobiranju je dejal: »No, lepo! Tako mlada pa še ni bila pod mano.«

in je tudi vedel za te gasilske dogodivščine ob nedavnih tekih, je gospodarju te krave hudomušno, kot je on znal, svetoval: »Gasilsko kapo ji daj na glavo! Boš videl, da bo pila!«

ENA Z LETOŠNJEGA JUBILEJNEGA TEKA

Letos so bili teki v pravi bloški zimi, kar je bilo v zadnjih štiridesetih letih precej redko. Snega je bilo več kot pol metra, bilo je sončno, ampak tudi zelo mraz. Na meteorološki postaji v Novi vasi je bila tisto nedeljo, 8. februarja, jutranja temperatura kar minus osemnajst stopinj Celzija. Ko sem to pripovedoval med gledalci, je nekdo iz vasi Ravnik pripomnil, da je bilo tam zjutraj več kot v Novi vasi. Da je bilo v Ravniku kar minus 32 stopinj Celzija. Ko sem rekel, da je to nemogoče, je Ravničan v smehu odvrnil: »Ja, minus 32 stopinj! V Gornjem Ravniku je bilo minus 15, v Dolnjem pa minus 17 stopinj. To seštej, pa boš videl, da je bilo v Ravniku minus 32 stopinj Celzija.« Upam, da bo takrat, ko boste prebirali te tekaške prigode, toplo tako v Novi vasi kot v obeh Ravnikih ter po vseh Blokah. V tem upanju lep pozdrav vsem bralcem našega glasila doma in po svetu. Obenem pa vsem želim lepe velikonočne praznike. Vaš Obloški Tonček


42

pa še to

april 2015

Seznam dogodkov od 1. 4. 2015 do 30. 6. 2015 NAZIV DOGODKA

ORGANIZATOR

KRAJ (NASLOV)

DATUM IN URA

KONTAKT

Olga Perušek – razstava podobic

Enota Ivana Čampa Nova vas

Knjižnica Nova vas

Do 8. aprila 2015

 7098 029 Nova vas  7091 078 Cerknica

Pravljična urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje

Enota Ivana Čampa Nova vas

Knjižnica Nova vas

15. april 2015 ob 17. uri

 7098 029 Nova vas  7091 078 Cerknica

Marija Kaplan – razstava izdelkov unikatne keramike

Enota Ivana Čampa Nova vas

Knjižnica Nova vas

14. april – 20. maj 2015

 7098 029 Nova vas  7091 078 Cerknica

Pohod po Krpanovi poti

TD Bloke

Start in cilj na Bloškem jezeru

26. 4. 2015 ob 8. uri

Matej Pakiž  031 326 158 tic.bloke@gmail.com

Blagoslov konj in živine

ŠD Studenec na Blokah

Studenec na Blokah

26. april ob 15. uri

Luka Anzeljc  041 127 774

Kresovanje

BŠD Lisec

Pred vasjo

30. 4. 2015 ob 20. uri

otonicardejan@gmail.com

Pohod na Slivnico

BŠD Lisec

Zbiranje pohodnikov na šp. igrišču

1. 5. 2015 ob 8. uri

Ivan Obrovac  041 343 791 ivanobrovac@gmail.com

Pravljična urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje

Enota Ivana Čampa Nova vas

Knjižnica Nova vas

13. maj 2015 ob 17. uri

 7098 029 Nova vas  7091 078 Cerknica

Bloška liga v malem nogometu

ŠD Studenec na Blokah

Studenec na Blokah

Začetek lige 15. ali 22. maj 2015 ob 20. uri

Luka Anzeljc  041 127 774

Pravljična urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje

Enota Ivana Čampa Nova vas

Knjižnica Nova vas

3. junij 2015 ob 17. uri

 7098 029 Nova vas  7091 078 Cerknica

Območna revija odraslih pevskih zborov »Pojo naj ljudje 2015«

Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Cerknica

Dvorana Bloški smučar v Novi vasi

16. maj 2015 ob 19. uri

Jožica Mlinar  01 70 96 741 oi.cerknica@jskd.si

Samostojni koncert Lovskega pevskega zbora Martin Krpan ob 10-letnici delovanja

LPZ Martin Krpan in Občina Bloke

Dvorana Bloški smučar v Novi vasi

20. junij 2015 ob 19. uri

Avgust Kussel  070 551 900

Vljudno vabljeni! Vse organizacije, vaške skupnosti, klube, društva in posameznike prosimo, da nam posredujejo podatke o dogodkih, ki jih nameravajo izvesti na področju občine Bloke, in sicer na elektronski naslov bloski.korak@bloke.si Z napovednikom dogodkov bomo obveščeni vsi občani in širša javnost, na ogled pa bo tudi na spletni strani občine Bloke. www.bloke.si


43

pa še to | oglasi

april 2015

Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča – Cerknica

Zdravstvena enota Nova vas Urnik dela DAN

VRSTA AMBULANTE

ZDRAVNIK

AMBULANTA DELA V ČASU

KONTAKT

TOR

SPLOŠNA AMBULANTA

Vesna PALČIČ, dr. med., spec. druž. med.

7.00 – 14.30

 7050 180

SPLOŠNA AMBULANTA

Olga DOLES, dr. med., spec. spl. med.

7.00 - 14.15

 7050 180

ZOBNA AMBULANTA

Marija GEORGIEVA, dr. dent. med.

7.00 - 14.00

 7050 182

SRE

LABORATORIJ ČET

SPLOŠNA AMBULANTA

7.00 - 10.00 Vesna PALČIČ, dr. med., spec. druž. med.

LABORATORIJ

7.00 – 14.00

 7050 180

7.00 - 10.00

OTROŠKI DISPANZER

Dušan MIHELČIČ, dr. med., spec. ped.

7.00 - 13.00 Od oktobra do maja 1. petek v mesecu

 7050 180

ZOBNA AMBULANTA

Jadranka ROR, dr. dent. med.

7.00 - 13.30

 7050 182

PET

V zobno ambulanto se lahko naročite med delovnim časom ambulante.

KTC Loški Potok Hrib 14, Loški Potok www.ktc.si

Avtotrade, d.o.o., Vrhnika, Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika


44

oglasi

april 2015

Vsaka hiša si zasluži JUBIZOL fasadni sistem

DO 25 LET GARANCIJE DO 40 % PRIHRANKA ENERGIJE SVETOVANJE ARHITEKTA IN TEHNIČNEGA OSEBJA

Fasadni sistemi s 45-letno tradicijo.

Nakup fasade je pametna investicija, ki se obrestuje z nižjimi stroški ogrevanja in hlajenja ter večjo vrednostjo nepremičnine. Preverite naše produkte in prednosti JUBIZOL fasadnih sistemov v naših katalogih in na www.jub.si. JUBIZOL-ov svetovalec: 080 15 56 in info@jub.eu

JUBIZOL_korpo_210 x 140 mm_Bloške novice_2015.indd 1

9.3.2015 9:01:41

Agrocenter NOVA VAS

01/ 7098 075

AKCIJA

AKCIJA

od 1.3. do 15.5.2015 oz. do razprodaje zalog

ULE

Asef univerzalna zemlja za lončnice 70L

11,10 €

Zagotavlja optimalno rast in bujno cvetenje Dodana hranila za 4-6 tednov začetne rasti Mešanica šot zagotavlja rahlo strukturo in optimalno oskrbo z vodo

Celalor® LIMEX sredstvo proti polžem 250g

5,20 €

Deluje na vse vrste polžev Obstojna v vseh vremenskih razmerah Uporabljamo jo za zaščito jagod, zelenjave (solate, zelej,..) kot tudi za zaščito okrasnih rastlin Deluje kontaktno ter želodčno Brez karence Ni nevarna ježem in drugim koristnim živalim

TRAJNICE

PRIM Asef tekoče mineralno gnojilo za cvetoče balkonske rastline 1L

0,59€ za kos

Izboljšuje rast ter pospešuje tvorbo listov in cvetov Redna uporaba zagotavlja bujno in dolgotrajno cvetenje

4,99 € Substral® univerzalna zemlja Za vse ukoreninjene rastline doma in na vrtu 20L

2,75 €

0,99€

MACEHE

SOLATA-SADIKE 1,35€/12 kos

PROFESIONALNA ZEMLJA Substrat GRAMOFLOR G8 SESTAVA: mešanica bele, črne šote in vlaken

0,42€

vsebuje glino za vsrkavanje vode in hranil

za kos

ima dodano osnovno gnojilo za 3 - 4 tedne ima dodane dolgoročne mikroelemente,

SUBSTRAT VSEBUJE VSE KAR RASTLINE POTREBUJEJO ZA DOLGOTRAJNO RAST IN CVETENJE!

NA ZALOGI IMAMO:

7, 99€ 70L

ki delujejo več mesecev faktor pH 5,5 vsebuje vlažnostni agent (preprečuje presušitev substrata)

semenski krompir, drobna semena vrtnin in trav, čebulček, vrtno ordje, zalivalne sisteme, motorne žage, olja, maziva

Profile for Bloški korak

Bloški korak 2015-2  

Bloški korak, glasilo občine Bloke, letnik 16, številka 2

Bloški korak 2015-2  

Bloški korak, glasilo občine Bloke, letnik 16, številka 2

Advertisement