a product message image
{' '} {' '}
Limited time offer
SAVE % on your upgrade

Page 1

Poštnina plačana pri pošti 1385 Nova vas

Proračun občine Bloke za leto 2013 je že potrjen

2

Otroci so kakor njiva

Bloški rojak, prvi slovenski

Bločan, ki je obplul svet

balonar

6

12

32 glasilo občine Bloke januar 2013 letnik 14 | številka 1 cena: brezplačno | 2 € | 4 €


2

naša občina

januar 2013

Proračun občine Bloke za leto 2013 je že potrjen Pregled realiziranih projektov v letu 2012

zunanjih igrišč za košarko in mali nogomet, okrog igrišč pa bo zgrajena tudi atletska steza in druga infrastruktura za ta namen.

Za nami je že prva polovica novega mandatnega obdobja 2011–2014, ki je bila investicijsko gledano zelo razgibana. Zelo dinamično je bilo tudi v letu 2012, saj nam je uspelo realizirati vse zastavljene cilje.

Za dokončanje tega projekta načrtujemo pridobiti tudi pomembnejša dodatna sredstva iz razpisov evropskega sklada za regionalni razvoj in razpisov Fundacije za šport, in sicer skupaj cca. 700 tisoč evrov. Občina Bloke je dosegla tudi ugodne cene gradnje, ki so se oblikovale v postopku izbora izvajalca. Na tej osnovi smo se odločili, da zgradimo celo večjo dvorano, kot smo jo prvotno načrtovali. Pretežni del celotne investicije bo izveden že v letu 2013. V ta namen smo v proračunu predvideli sredstva v višini 1 milijon evrov.

V predvidenem roku smo v celoti dokončali projekt »Okoljske infrastrukture v naseljih Studenec, Topol, Hudi Vrh in Ravne s skupno čistilno napravo pod naseljem Hudi Vrh«. Z izvedbo tega projekta smo s popolnoma novo okoljsko in prometno infrastrukturo opremili štiri za bloške razmere večja naselja, v katerih živi preko 15 odstotkov prebivalcev naše občine. Projekt je imel ugodno finančno konstrukcijo, saj je bilo skoraj 90 odstotkov denarja zagotovljenega iz evropskih virov, namenjenih za regionalni razvoj. Za dokončanje projekta v letu 2012 pa smo porabili 550 tisoč evrov. Pomembna sredstva so bila vložena tudi v posodobitev cestnega omrežja. Letos nam je uspelo posodobiti več cestnih odsekov, in sicer na relaciji Javor – Sveta Trojica, Javoršice – občinska meja, Glina – Studeno in Nova vas – Velike Bloke, skupaj skoraj štiri kilometre lokalnih cest. V posodobitev cestnega omrežja smo letos vložili skoraj 250 tisoč evrov. Več manjših investicij je bilo izvedenih tudi zaradi posodobitve in razširitve vodovodnega omrežja Bloke. Neoporečno pitno vodo smo na novo pripeljali do prebivalcev v naseljih Štorovo, Gradiško in Male Ravne. Izvedenih je bilo tudi več manjših posodobitev na omrežju in vodohranih. V posodobitev in razširitev vodovodnega omrežja smo letos investirali dobrih 50 tisoč evrov. V sredini leta 2012 smo začeli z izgradnjo večnamenske dvorane. Dela potekajo po predvidevanjih. Večnamenska dvorana je zgrajena do tretje podaljšane gradbene faze, vgrajeno je stavbno pohištvo, izdelane so tudi grobe strojne in elektroinstalacije, notranji ometi ter pretežni del toplotno izolirane fasade. V izvedbo tega projekta smo letos vložili sredstva v višini 600 tisoč evrov. Za vse letošnje projekte smo skupaj investirali skoraj 1,5 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj dve tretjini letnega proračuna naše občine. S tako uspešno investicijsko realizacijo pa se lahko pohvali le malokatera občina v Sloveniji.

Posodobitve cestnega in vodovodnega omrežja

Plan investicij za leto 2013 Kljub ne obetavni gospodarski situaciji v državi smo na Občini optimistični. Naš optimizem pa gradimo na zdravih temeljih, ki imajo podlago v uspešnem črpanju dodatnih evropskih in drugih virov za razvoj ter obvladovanju vseh vrst stroškov. Temu ustrezen je tudi plan investicij za leto 2013, ki je vreden skoraj 1,5 milijonov evrov. Plan je sicer obsežen, pa vendar realno izvedljiv.

Po vzoru iz preteklih let bomo nadaljevali tudi z obnovitvami cestnega omrežja dotrajanih cestišč ter razširitvami in posodobitvami vodovodnega sistema Bloke. Čim prej želimo zgraditi tudi dodatno rezervno vrti-

Izgradnja večnamenske dvorane v novi vasi

Največji in najpomembnejši projekt občine Bloke v letu 2013 je dokončanje izgradnje večnamenske dvorane z vso spremljajočo zunanjo ureditvijo v Novi vasi. Izgradnjo objekta smo že v letu 2012 uspeli pripeljati do te faze, da z deli lahko nadaljujemo tudi v zimskem času. Trenutno že potekajo nekatera zaključna dela na objektu, kar nakazuje možnost, da bo večnamenska dvorana uporabnikom lahko na voljo že do začetka šolskega leta 2013/2014. Večja investicijska dela so načrtovana tudi za ureditev zunanjih površin. V sklopu teh del želimo urediti dostop do dvorane in drugih zunanjih površin ter zagotoviti zadostno število parkirnih mest. V projektu ureditve zunanjih površin je predvidena tudi izgradnja zunanjega prireditvenega prostora za razne kulturne in druge prireditve na prostem. Na vzhodni strani nove večnamenske dvorane načrtujemo izgradnjo

Pogled na novo dvorano


naša občina

januar 2013 no za črpanje pitne vode v bližini sedanje v zaledju naselja Škufče. S tem bi zagotovili trajno, stabilno oskrbo z neoporečno pitno vodo vsem prebivalcem občine Bloke tudi v primeru morebitnih okvar, ki seveda niso nikoli izključene. Občina Bloke bo za ta namen porabila dodatna sredstva, ki ji pripadajo v skladu s 23. členom Zakona o financiranju občin, in sicer v višini dobrih 150 tisoč evrov. Za investicije v posodobitve in razširitve prometne in vodovodne infrastrukture smo v proračunu za leto 2013 namenili cca. 250 tisoč evrov.

Druge investicije v letu 2013 Pomembna sredstva smo namenili tudi za investicije na drugih, za občino in občane pomembnih projektih. Nismo še obupali nad idejo o ureditvi podružnične lekarne. Vključili smo se v prizadevanja za ustanovitev javnega zavoda Lekarne Ribnica, ki bi pokrivala širše območje notranjskih in dolenjskih občin. Upamo, da bi v širši povezavi svojo podružnično lekarno lahko pridobili tudi na Blokah. Občina bi za ta namen priskrbela ustrezne prostore za njeno delovanje. Nekaj sredstev smo v proračunu rezervirali tudi za nakup zemljišč, ki jih občina potrebuje za potrebe trenutnih in bodočih investicij, oziroma za zaokrožitev zemljišč, namenjenih za prodajo individualnim investitorjem. Vsako leto manjša sredstva namenimo tudi za soinvestiranje pri postavitvi javnih razsvetl-

jav. Občina Bloke se običajno pri teh projektih vključi kot soinvestitor. Za izvedbo drugih navedenih projektov v letu 2013 smo skupaj namenili cca 100 tisoč evrov. Veliko pozornosti namenimo tudi pravočasni izdelavi projektne dokumentacije in načrtovanju novih projektov. Trenutno je v izvajanju izdelava projektne dokumentacije za okoljsko infrastrukturo v naseljih Metulje, Runarsko in Benete. V bližnji prihodnosti bomo pristopili tudi k izdelavi dokumentacije za obnovo objekta stare telovadnice v Novi vasi. Na ta način bomo prišli do podatkov in projektov za kandidiranje na razpisih za pridobitev evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi 2014–2020. Ker smo v času praznovanja številnih praznikov in pričakovanj, je prav, da si povemo tudi svoje želje. Osebno si zelo želim in se hkrati pridružujem željam večine, da bi bilo leto 2013 gospodarsko uspešnejše in stabilnejše od leta, ki ga ravnokar zapuščamo. Vsem bralcem Bloškega koraka pa ob tej priložnosti čestitam ob prazniku dneva samostojnosti in enotnosti ter želim blagoslovljen in miren božič ter srečno uspešno in zdravja polno novo leto 2013. Župan Jože Doles

3

Dodatni avtobusni prevozi z Bloške planote Avtobusni prevoznik Integral Notranjska d.o.o. se je odločil, da od 1. 11. 2012 dalje uvede dodatne avtobusne linije iz Nove vasi proti Ljubljani. V novem šolskem letu se je zaradi odločitve države o uvedbi cenovno zelo ugodnih vozovnic za dijake in študente zelo povečalo število potnikov in s tem tudi potreba po dodatnih avtobusnih prevozih. Da bi imeli možnost čim hitrejšega prevoza z avtobusom z Bloške planote proti izobraževalnima centroma Ljubljana in Postojna, smo poleg že obstoječih avtobusnih linij uvedli še dodatno linijo, ki vozi vsak šolski dan ob 5.55 uri iz Nove vasi preko Bloške Police in Cerknice direktno po avtocesti v Ljubljano. V Ljubljani je avtobus že ob 7.13 uri, kar je ugodno zaradi začetka pouka v srednjih šolah. Tudi iz Ljubljane smo uvedli direktno povezavo ob 15.15 uri za v Novo vas, po avtocesti preko Cerknice in Bloške Police. V Novo vas pride avtobus ob 16.32 uri. Za prevoz dijakov in študentov, ki stanujejo v Ljubljani, smo ob nedeljah in praznikih pred šolskim dnem uvedli direktni prevoz iz Nove vasi ob 18.35 uri preko Bloške police in Cerknice po avtocesti v Ljubljano. V Ljubljano pride avtobus ob 19.53 uri. Vsi dosedanji avtobusni prevozi, ki potekajo v Postojno preko Cajnarjev, imajo tudi ugodne povezave za v Ljubljano po prestopu v Cerknici. Enako velja tudi za povratke iz Ljubljane. Upamo, da bo z temi dodatnimi prevozi, vožnja v Ljubljano in iz nje hitrejša in udobnejša. Vse informacije o prevozih lahko najdete na internetni strani Avriga, tako da napišete odhodno postajo iz Nove vasi do Cerknice in nato še iz Cerknice v Ljubljano. Enako velja za povratek. Želimo vam varen in ugoden prevoz! INTEGRAL NOTRANJSKA d.o.o., direktor Ivan Knap


4

naša občina

januar 2013

Naj Vas na začetku prazničnega decembra najprej pozdravim Že nekaj let se soočamo z gospodarsko in finančno krizo. Sprejeti ukrepi za odpravo gospodarske krize zahtevajo od nas zmanjševanje porabe in odrekanje. Posebej to težo odrekanj občutimo v decembrskem času, času obdarovanj. Vendar sem prepričana, da so protikrizni ukrepi edini izhod, da bomo čim prej lahko stopili v boljše čase. Rada bi Vas na kratko seznanila z nekaterimi zakonodajnimi novostmi, ki bodo morda lahko komu od Vas tudi nov poslovni izziv oziroma vsaj pobuda za prijavo na katerega izmed razpisov za pridobitev evropskih sredstev. Prav v teh dneh poteka v državnem zboru proračunska seja. Tako vlada kot tudi državni zbor ob pripravi in sprejemanju proračuna zasledujeta cilj čim

večjega uravnoteženja javnih financ. Proračun za naslednje leto bo zmanjšal porabo praktično na vseh področjih. Ena od izjem pa je področje kmetijstva. Za leto 2013 je načrtovanih več sredstev v primerjavi s sredstvi za leto 2012. Povečanje teh sredstev se v največji meri nanaša na skupno kmetijsko in kohezijsko politiko. Dejstvo je, da se finančna perspektiva počasi približuje koncu in da bo v prihodnjem letu potrebno pospešiti

črpanje evropskih sredstev. Na tem mestu pričakujem, da bo pristojno ministrstvo izboljšalo organizacijo oziroma postopke v zvezi z izvajanjem projektov kohezijske politike, kjer opažamo, da se v preteklih letih sredstva niso črpala tako, kot bi se lahko in kot je bilo načrtovano v sprejetih proračunih. V naslednjih dneh bo državni zbor odločal o noveli Zakona o dohodnini. Pomembna novost, ki jo ta zakon prinaša, je zamik roka za prehod kmečkih gospodinjstev na obvezno knjigovodstvo za eno leto, to je na 1. 1. 2014. Prehod na obvezno knjigovodstvo po sedaj veljavni zakonodaji zavezuje kmetijska gospodinjstva z več kot 7.500,00 EUR letnega skupnega dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti. Tudi v Novi Sloveniji si bomo prizadevali, da bi v prihodnjem letu prišlo

do dodatne prenove zakonodaje na tem področju, predvsem za zvišanje praga za prehod kmetijskih gospodinjstev na obvezno knjigovodstvo. In če se dotaknem še pokojninske reforme, ki je bila v začetku decembra najbolj aktualna tema in kjer smo dokazali, da zmoremo preseči delitve na pozicijo in opozicijo. Nujnost sprejetja pokojninske reforme je med drugim tudi ta, da bomo s to reformo ustavili drastično padanje višine

pokojnin, ki smo mu priča od leta 2000. Nova Slovenija je uporabila ves svoj vpliv, da je v reformo vključeno upoštevanje znižanja starosti materam za do 5 otrok oziroma največ 4 leta. Zelo smo se zavzeli tudi za ohranitev varstva pričakovanih pravic za brezposelne, invalide in zaposlene. Uspelo nam je tudi poskrbeti, da se bo tistim, ki so se zaposlili pred 18. letom starosti, v pokojninsko dobo štelo celotno obdobje dela pred 18. letom starosti. Pozdravljamo osrednjo usmeritev reforme v 40 let pokojninske dobe, saj bo omogočila pravičnejšo ureditev upokojevanja, kar bo tudi mlade ljudi motiviralo, da bodo vplačevali v pokojninsko blagajno. V luči prihajajočih praznikov Vam želim lepe, mirne in doživete božične praznike. V novem letu pa veliko sodelo-

vanja, strpnosti in sprejemanja drug drugega, da bomo dosegli vse, kar smo si skupaj zastavili, ter obilo zdravja, da bomo to tudi dosegli. Iva Dimic, Poslanka DZ Vabim Vas vsak zadnji ponedeljek v mesecu, da me obiščete v poslanski pisarni na Občini Bloke od 10.00 do 11.30.

Že 8.

»Prijatelji, V nedeljo, 9. 12., je v telovadnici OŠ Nova vas zopet zazvenela narodno-zabavna in ljudska glasba. Že osmo leto zapored sta Radio 94 in občina Bloke izpeljala koncert, ki je vsako leto predvajan na Radiu 94 na silvestrski večer. Torej, kdor ni uspel priti na koncert, ga ima možnost slišati na silvestrovo, na Radiu 94 seveda. Letos so na koncertu nastopili trije ansambli ter en zbor, in


naša občina

januar 2013

Uvodnik

. koncert Radia 94 v Novi vasi

ostanimo prijatelji« sicer ansambel DONAČKA iz Rogatca, ansambel TOMAŽA ROTA z Blok, ansambel JELEN iz Cerknice ter LPZ MARTIN KRPAN z Blok. Osrednji gost je bil ansambel Donačka, predstavljali so svojo novo zgoščenko, domač ansambel Tomaža Rota se je tokrat predstavil s svojimi novimi skladbami, prav tako tudi ansambel Jelen. LPZ Martin Krpan je dodal še piko na i z ubranim zborovskim petjem. Koncert je bil odlično

izpeljan pod voditeljsko taktirko g. Aleša Brlana. Vsi nastopajoči vam ob tej priložnosti želijo srečno, veselo in z glasbo obarvano leto 2013. Naslednje leto se spet vidimo decembra, do takrat pa »prijatelji, ostanimo prijatelji«. Ansambel Tomaža Rota

5

Stane Jakopin, urednik

S

poštovane Bločanke, spoštovani Bločani, dragi bralci. Pred nami je spet nova številka Bloškega koraka, za katerega upam, da bo tudi tokrat zanimiv za branje. Nahajamo se v zelo čudnih in težkih časih. Iz sredstev javnega obveščanja dnevno prejemamo poročila o nestrinjanju javnosti z domnevno spornimi početji posameznih oblastnikov in z vladnimi ukrepi, zlasti z ukrepi s področja varčevanja. Po Sloveniji se je kot požar razširil val protestov, žal tudi nasilnih. Na Blokah k sreči teh protestov ne občutimo v tolikšni meri kot v mestnih središčih, vendar pa vsesplošno gospodarsko krizo še kako občutimo, saj velika večina prejema zelo nizke dohodke, ki so pogosto neredno izplačani. Iznajdljivi Bločani pa ne izražamo svojega nestrinjanja z nasilnimi protesti, ampak si vsak po svoje poiščemo še kakšno dodatno delo, bodisi na kmetiji, domačem vrtu ali v obrtniškem delu. S tem lahko pokažemo Sloveniji, kako je mogoče v veliki meri blažiti krizne čase. Kljub naši veliki želji, da bi se gospodarska kriza umirila, da bi bilo več delovnih mest, da bi imeli redne dohodke, gospodarskim težavam še ni videti konca. Ostaja nam samo upanje na boljšo prihodnost in to upanje umre zadnje. Eno pa je gotovo. Boljšo prihodnost nam ne bodo zagotovili ne v Ljubljani ne v Bruslju, ampak si jo bomo morali zagotoviti sami. Predsedniške volitve so k sreči za nami. V Sloveniji smo se tokrat odločili za spremembo in prav je tako. Novoizvoljeni predsednik ima sedaj dolžnost, da bo po svojih močeh naslednjih 5 let izpolnjeval predvolilne obljube. Tokratna številka našega glasila vsebuje poleg prazničnih vsebin tudi poročila o mnogih aktivnostih, ki so bile v zadnjem času na Blokah. Preberete si lahko tudi utrinek o življenju na Blokah iz davnih časov, ki so tako ali drugače dokumentirani. V tej številki celo ugotavljamo, da je bil prvi balonar že pred 200 leti v takratnem avstrijskem cesarstvu ravno Bločan, kar nedvomno dokazuje, da so bili Bločani že od časa Martina Krpana zelo iznajdljivi in inovativni. Ne pozabimo, da v teh dneh praznujemo tudi dan samostojnosti in enotnosti. Na ta dan pred dvaindvajsetimi leti smo po dolgih letih prizadevanja ustanovili lastno državo Slovenijo. Prav vsi državljani Slovenije imamo dolžnost, da vsak po svojih močeh to državo ohranjamo in da se zavedamo, da je nimamo pravice s svojimi nečastnimi dejanji zapravljati. Torej, vsem iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Ob koncu vam, dragi zvesti bralci, želim, da si v teh prazničnih dneh v svojih domovih ali kjerkoli že ste, pričarate kar se da domače praznično vzdušje in da praznike preživite v pričakovanju nečesa lepega. V imenu uredniškega odbora in v svojem imenu vam želim lepo doživete božično-novoletne praznike, v prihajajočem novem letu pa v največji meri vsega tistega, kar si sami najbolj želite. Nasvidenje v pomladnih dneh!


6

znani bloški obrazi

januar 2013

Prednovoletni pogovor z MILENO MIŠIČ, ravnateljico OŠ Toneta Šraja Aljoše v Novi vasi

Otroci so kakor njiva

Naj v uvodu prednovoletnega pogovora z ravnateljico tukajšnje osnovne šole Mileno Mišič povem, da je za svoje delo, prizadevanja in negovanja dobrih prijateljskih odnosov med sodelavci in učenci prejela laskavo in zasluženo priznanje Občine Bloke. Milena Mišič pa ni samo ravnateljica osnovne šole, temveč je tudi odgovorna za izobraževanje in vzgojo v vrtcu, edinem vzgojno-varstvenem zavodu v občini, ki je priključen šoli že osmo leto, ona pa je že 18. leto z dušo ravnateljice in svojim srcem »prirasla« k šoli. Šola, pravijo, mora stopati v korak s časom v kraju in zunaj njega, pogostokrat pa mora biti še dober korak pred njim. To ravnateljica Milena še kako dobro ve, kot se tudi zaveda te sila zahtevne naloge in odgovornosti. Zato se družno s svojim učiteljskim kolektivom nenehno trudi, da bi učence vzgajali in poučevali sodobneje, jih spodbujali k razmišljanju in iskanju lastnih rešitev, vzgajali v samozavestne ljudi, da bodo znali pozneje v življenju izraziti svoje občutke in znanje, da bodo kos izzivom, ki se nenehno porajajo v življenju. To je ena izmed številnih ravnateljičinih poglavitnih želja, zvem v nedavnem pogovoru z njo. Naj se ji te srčne želje čim prej uresničijo! Delo ravnateljice je zahtevno, posebno še v sedanjem času, ki ni naklonjen ne delavcem, ne kmetom, ne kulturi, ne izobraževanju, še

manj pa vsebinskim premikom na bolje, ki si jih nadvse želijo poleg učiteljev tudi učenci v osnovnošolskih klopeh. Z Mileno Mišič se je prijetno pogovarjati. Pa ne samo o šoli, o učencih, učiteljih, o težavah, s katerimi se dnevno srečujejo, o šolskih in športnih uspehih učencev v šoli in zunaj nje, temveč tudi o stvareh, ki so sestavni in neločljivi del življenja v kraju in času, v katerem živijo. Ponosna je na učne in športne uspehe »njenih« šolarjev, na diplomante slovenskih univerz, ki so si nabirali osnovnošolsko znanje prav v »njeni« šoli, žalostna pa, da ti dragoceni strokovnjaki nikakor ne morejo najti zaposlitve domačem kraju ali vsaj v njeni bližnji okolici. Ko se leto poslavlja, se v nas porajajo številne želje in tesno z njimi tudi strah. Prav nič strah pa ni bilo ravnateljico Mileno odgovoriti na nekaj nevšečnih vprašanj. Odgovori bodo za bralce Bloškega koraka nadvse zanimivi. Za pogovor z njo sem se odločil zato, ker vem, da zna gospa Milena Mišič tudi na nevšečna vprašanja odgovoriti tako, da jih lažje razumemo.

Vedo, da je za njih dobro poskrbljeno Ravnateljica ste že 18 let. Bi si upali trditi, da imajo starši sedaj manj časa za svoje otroke, kot so ga imeli na začetku vaše učiteljske poti? Prav vsi ne! Namreč zdajšnji način življenja starše prisili v to, da z otroki preživijo manj

Otroci so kakor njiva, staršem pa je zaupano oranje, pravi ravnateljica Milena Mišič. časa. Vendar si veliko staršev delo organizira tako, da je eden izmed njih vedno z otrokom, če že oba ne moreta biti. Žal pa so med starši tudi taki, ki najraje vidijo, da je njihov otrok kar najdlje v vrtcu ali v šoli, saj vedo, da je tam za njega dobro poskrbljeno!

Vzgoji namenjamo dovolj časa So po vašem mnenju učni programi res tako obširni in zahtevni, da učiteljem za vzgojo enostavno zmanjka časa?

Osnovna šola Toneta Šraja Aljoše je edina učilna zidana v občini Bloke. Družbo pa ji dela tudi edini vzgojnovarstveni zavod v Novi vasi. V letošnjem šolskem letu šola šteje 109 učencev in učenk. Za nemoteno izobraževalno in vzgojno delo skrbi 18 učiteljev in učiteljic. V vrtcu je nekaj več kot 70 najmlajših Bločanov. Delo z njimi je zaupano petim vzgojiteljicam in njihovim pomočnicam.

Okolica osnovne šole v Novi vasi je skupaj s prizidkom vrtca vedno vzorno urejena.

Za vse učenke in učenke bo tudi v prihodnjih letih dovolj prostora v učilnicah, že sedaj pa primanjkuje prostora za najmlajše. Predlogov za ustrezno ublažitev prostorske stiske je veliko, (pre)potrebnega denarja pa (pre)malo na voljo!


znani bloški obrazi

januar 2013 Nikakor ne! Vzgoja in izobraževanje hodita z roko v roki. Vzgaja pa se tudi z zgledi. Zaman je dajanje naukov, kako je treba vsako jutro, ko prideš v šolo, pozdraviti in pogledati v oči,če pa sam tega nikoli ne storiš! Otrokova dejanja so namreč odraz dejanj nas samih. Res pa je, da se ne moremo ogniti obdobjem upiranja, kljubovanja otrok, ki k sreči tudi minejo in preidejo na tire, ki smo jih z vzgojo začrtali!

medved, maskota naše šole. Medvedu so med drugim potrgali ušesa, polomili zobe, staknili oči … No, vidite, taka dejanja zares zbujajo strah in tudi skrb!

Nikoli dorečena tema Vedno več staršev se pritožuje nad količino snovi, da šola za njih in učence predstavlja

7

Sedem vprašanj ravnateljici in prav toliko odgovorov

Kaj je ravnateljica odgovorila, ko sem jo vprašal, kam bi peljala svoje ljube goste iz tujine na izlet po Blokah in njeni okolici? V rojstno vas Metulje, na Blošček, Županjšček, v raj neokrnjene narave. Katere so tri stvari, ki bi ravnateljico zagotovo spravile v dobro voljo? Težko vprašanje in še težji je odgovor. Kljub vsemu pa ima poseben prostor v mojem srcu vnukinja Sara. V veliko veselje mi je tudi moja družina, dober koncert, gledališka predstava, filmi, knjige … Skratka; vzrokov za dobro voljo je več kot preveč! Povejte samo eno, ki bi vas razžalostila? Krivica – nepoštenost! Bi bralcem Bloškega koraka zaupali, kaj doma v prostem času najraje počnete?

Ravnateljica dobršen del svojega delovnega časa namenja učencem pri urah fizike.

Šola brez smeha in vedrine ni prava šola

Vsaka slovenska šola bi najraje imela učence in učenke, ki ne zamujajo pouka in so ves čas mirni, tihi in vljudni, po končanem pouku pa se mirno razidejo naj svoje domove. Si takih učencev tudi vi želite? To pa zagotovo ne! Kajti šola brez razigranih, zdravih in nagajivih otrok, polnih smeha in vedrine, ni prava šola! Kaj pa objestnost, želja po uničevanju stvari, ki že presegajo vsa merila, se mar to pojavlja v poznejših najstniških letih? Da, otroci so bili in bodo tudi v prihodnje drobna bitja, ki rastejo in potrebujejo našo vzgojno in izobraževalno pomoč. Objestnost in želja po uničevanju stvari pa se pojavlja nekoliko pozneje v najstniških letih, kar zgovorno potrjuje tudi primer v naši šoli, ko jo je zaradi objestnosti mladca skupil nič hudega sluteči

vedno večji stres, da je veliko preveč domačih nalog, ki učence in starše naravnost silijo k sedenju. Zato vprašujem, ali niso starši in šola tisti, ki naj bi otroke spodbujali k večjim aktivnostim? Kot ravnateljica šole in vrtca spremljam otroke od ranega otroštva pa do vstopa v svet odraslosti. Otrokom v predšolskem obdobju in v prvi triadi šolanja lahko največ aktivnosti nudijo starši. To, da je otrok lahko z njimi, je največja dota, ki jo starši dajejo svojemu otroku. Otrok z mamo kuha, peče, pospravlja, z očetom se loteva del v delavnici, hlevu, na vrtu … Uči in nauči se delati, spoznavati okolico …V kasnejših obdobjih doraščanja pa so nujne dodatne aktivnosti. Kaj učencem nudi vaša šola? Naj naštejem samo nekatere dejavnosti. Med športnimi najbolj privabljajo nogomet, odbojka, košarka, tek na smučeh kot tudi tek v naravi, karate, ples … Učencem

Gospodinjim, kaj dobrega spečem in skuham. In moji me nagradijo s tem, da vse pripravljeno z užitkom pojedo in me pohvalijo. Pravi prosti čas pa je zame takrat, ko sedem na kolo, obiščem svoje tete in se sprehajam po bližnji in daljni okolici. Če bi se dan podaljšal za pet ur, za kaj bi jih ravnateljica Milena porabila? Bog ne daj, da bi se to kdaj zgodilo, saj je že 24 ur dovolj! Če vprašam, kaj je za vas sreča, bi rekla? Da sem zdrava, da lahko delam, da imam družino, sodelavce, učence in lep sončen dan. Srečo vidim povsod okoli nas! Vem, kaj je sreča! Sreča je biti dober in srečen je tudi tisti, komur na dlan prileti ptica, na kateri je vedno polno drobtin! Če bi morala poudariti smo eno vrlino, bi to pri ravnateljici Mileni bila? Delavnost in čut za sočloveka!


8

znani bloški obrazi

omogočamo tudi izobraževanje v glasbeni šoli, jezikovnih tečajih, obiskujemo kino predstave, gledališče … Vendar teh aktivnosti ne sme biti preveč. Priporočjiv je obisk ene ali največ dveh interesnih dejavnosti; ko konča eno, si izbere drugo. Otrok namreč potrebuje urnik, po katerem naj se ravna. Vsekakor pa naj bo šolska dejavnost na prvem mestu. Kar pa zadeva domače naloge, menim, da so nujno potrebne, da jih ni preveč in da niso pretežke. Če jih otrok ne zna rešiti, naj vpraša v šoli, kjer dobi tudi ustrezno pomoč. Sicer pa je največja težava pri domačih nalogah ta, da se nalog sploh ne lotijo ali pa obupajo, še preden se jih sploh lotijo!

Prijateljevanje Je ravnateljica lahko prijateljica z učenci? Ali lahko pride k vam v pisarno učenec ali učenka in vam zaupa, kaj ga ali jo teži? Ravnateljica mora imeti vedno odprta vrata za vse, ki so povezani s šolo ali vrtcem. Zagotovo sem tudi zaveznica vsakega učenca in hkrati seveda tudi skrbnica reda in discipline v šoli. Vsakemu, ki potrka na moja vrata, jih odprem na stežaj in po svojih najboljših močeh pomagam iz zagate.

januar 2013

Všeč mi je urejenost Je učenkam v višjih razredih dovoljeno, da hodijo v šolo naličene, kažejo popke in se oblačijo, kot da bi šle v disko? Všeč mi je urejenost, tako pri fantih kot pri dekletih. Nimam pa pravice posegati v način oblačenja in zunanjega videza, če ta ne ogroža varnosti in zdravja učenca. Sicer pa je mlad človek lep tak, kot je, in ne potrebuje nobenih ličil!

Otroci so kakor njiva

vedno bolj prihaja v navado, da otroci kličejo svoje starše po imenu. In mnogi se pohvalijo, da so na ta način s svojimi otroki bolj prijatelji. Kaj vi menite? Starši niso bili in ne morejo biti prijatelji svojim otrokom. Starša sta oče in mama s točno določeno vlogo, ki seveda združuje tudi delček prijateljstva, kajti otroci so kakor njiva; enkrat moramo krepko zaorati, drugič nežno rahljati, tretjič samo opazovati in četrtič pustiti pri miru. In ti orači smo starši! Z ravnateljico Mileno Mišič sem se pogovarjal in napisal: Tone Urbas

V zadnjih nekaj letih, posebno še v mestih,

Z lepimi željami v prihodnje leto! Prijazna beseda je kot šopek poljskega cvetja, kajti v njej je skritih več lepot kot v največjem vrtu vzgojenih cvetov. In taka je tudi novoletna voščilnica ravnateljice Milene vsem bralcem Bloškega koraka. Takole diši! Čas, ki prihaja, skriva nekaj posebnega, skrivnostnega, tihega … Okrasite domove, sedite z družino, prijatelji, se obdarujte s pogledi, objemi, besedami, smehom, petjem, z darili. Ne omejujte srca na znane in vidne stvari, temveč mu dovolite, da polno zadiha s celoto, z znanim in neznanim, lepim in manj lepim. Široko odprite vrata v božični čas in novo leto, ki prihaja. Želim vam zdravja, uspehov in izpolnitev vseh želja, ki jih skrivate in so le vaše!

Podjetno v svet podjetništva 2013 – Notranjsko-kraška regija RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. je na svoji spletni strani objavila Javni poziv za vključitev v operacijo »Podjetno v svet podjetništva 2013 – Notranjsko-kraška regija«. Na javni poziv, ki bo odprt do 7. 1. 2013, se lahko prijavijo mladi brezposelni iz Notranjsko-kraške regije, ki imajo najmanj VI. stopnjo izobrabe katerekoli smeri. Namen operacije je spodbujanje podjetništva med mlajšimi brezposelnimi z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe ter spodbujanje odpiranja novih delovnih mest. Temeljna ideja je ponuditi udeležencem, izbranim na javnih razpisih, strokovno pomoč in dodatna usposabljanja, ki jih potrebujejo pri razvoju podjetniške ideje v delujočo podjetje. Delo bo potekalo v skupinah s po desetimi udeleženci, ki bodo v petmesečnem obdobju, ko bodo zaposleni na regionalni razvojni agenciji Notranjsko-kraške regije, pod vodstvom mentorjev razvili svojo poslovno idejo, pripravili poslovni načrt za ustanovitev podjetja in se usposabljali za podjetniško kariero ali večjo zaposljivost. Pri tem je cilj vsakega

udeleženca, da v enem letu po zaključku usposabljanja ustanovi lastno podjetje, se samozaposli ali zaposli pri drugem delodajalcu. Operacija sodi v Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007--2013, razvojno prioriteto Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti in prednostno usmeritev Usposabljanje in izobraževanje za konkurenčnost in zaposljivost. Njena vrednost je 3.888.354 €, izvajala se bo na območju vse Slovenije, financirala pa jo bosta Evropski socialni sklad (85 %) in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (15 %). Pogodba o izvajanju projekta je bila med Ministrstvom za delo, družino in soialne zadeve ter Regionalnim centrom za razvoj iz Zagorja podpisana oktobra 2012. Regionalni center za razvoj je kot vodilni partner zatem podpisal partnerske pogodbe z Regionalno razvojno agencijo Posavje, Mariborsko razvojno agencijo, Razvojnim centrom Novo mesto, Regionalno razvojno agencijo za Koroško, Regionalnim razvojnim centrom Koper, Poslovno podpornim centrom Kranj, Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, Regionalno razvojno agencijo

Notranjsko-kraške regije, Regionalno razvojno agencijo Mura, RRA SEVERNE PRIMORSKE d.o.o. Nova Gorica in Razvojno agencijo Savinjske regije. Operacija se je s prvo deseterico udeležencev začela izvajati konec leta 2012 v Zasavju, v letu 2013 pa jim bo sledilo še 24 skupin v vseh slovenskih regijah. Skupaj bo tako do konca leta 2013 vključenih 250 mladih. Inovativen program je razvil in konec leta 2010 začel izvajati Regionalni center za razvoj v sodelovanju z občino Zagorje. Zaradi dobrih rezultatov se je projekt v kratkem času razvil v vseslovenski projekt. Če bodo rezultati v letu 2013 dobri tudi na državni ravni, naj bi se operacija, ki mladim brezposelnim ponuja odlično priložnost, da razvijajo svoje znanje in si olajšajo podjetniške začetke, regijam pa možnost, da pospešijo nastajanje novih podjetij in v domačem okolju zadržijo domače mlade moči in ideje, izvajala tudi v prihodnje. Dodatne informacije: www.rra-nkr.si; Jana Nadoh Bergoč, 05 721 22 48, jana@rra-nkr.si; Zdenka Žakelj, 05 721 22 40, zdenka@rra-nkr.si.


naša občina

januar 2013

9

Naselji Gradiško in Štorovo priključeni na javni vodovod Konec meseca julija sta bili naselji Gradiško in Štorovo priključeni na javni vodovod. Tako so tudi prebivalci teh dveh naselij oskrbljeni z zdravo pitno vodo. Za priključek na javni vodovod je bilo zgrajenih skoraj 700 metrov novega vodovodnega omrežja, in sicer od vodohrama v naselju Gradiško do že obstoječega manjšega vodohrama, ki je bil zgrajen v letu 1960 pod samim vrhom Gradiškega hriba, vendar je bil v uporabi le kratek čas. Opuščen je bil zara-

di slabe izvedbe vodovodnega omrežja. Vaščani so si kasneje zgradili nov vodohram nad vasjo Štorovo. Za dovod vode je skrbel hidravlični oven, ki se je zaradi starosti začel kvariti, voda pa je bila oporečna. V naselju Gradiško so bili izvedeni tudi hišni priključki, medtem ko so prebivalci naselja Štorovo le-te sami obnovili že v letu 2001. Tekst in foto: Silva Perčič

Moj trenutek za dobrodelnost Splošna gospodarska kriza, brezposelnost in varčevanje ter s tem povezana nova zakonodaja na področju socialnih prejemkov so mnoge ljudi pahnili na sam rob preživetja. Vsi državljani dodobra občutimo, da nič ni več tako, kot je bilo. Na svojevrsten način pa vse to zaznamo vsi tisti, ki se dnevno srečujemo s stiskami, brezupom in nemočjo prizadetih. Na Območno združenje Rdečega križa Cerknica – Loška dolina - Bloke prihajajo občani po osnovna živila in higienske pripomočke, oblačila, obutev, posteljnino, belo tehniko, pohištvo, šolske potrebščine, … Tudi zdravje mnogih socialno ogroženih otrok, mladostnikov, starejših in družin bi bilo še veliko bolj šibko in nestabilno, če jim ne bi občasno pomagali v obliki brezplačnih letovanj in počitnic.

vštevajo v letno davčno osnovo, namenite za financiranje splošno – koristnih namenov. Med te pa sodijo tudi humanitarni programi. V kolikor se o tej odločitvi ne izjasnite pisno, gre omenjeni znesek državi. Vse to pa ne bi mogli narediti brez velike podpore donatorjev, fizičnih in pravnih oseb z našega območja, ki nam zaupajo. Zaupajte nam tudi Vi! Kot davčni zavezanec oz. zavezanka lahko v skladu Zakonom o dohodnini do 0,5 % dohodnine odmerjene od dohodkov, ki se

Vaša odločitev, da davčno olajšavo namesto v proračun namenite naši organizaciji za pomoč ljudem v stiski, bo pomagala mnogim ljudem, ki se zaradi pomanjkanja obračajo na nas. Preveč je žalostnih življenjskih zgodb posameznikov in družin z nizkimi prejemki, brezposelnih, bolnih, slabotnih, ostarelih in otrok, da bi ob vsem tem ostali

brezbrižni in hladni! V decembru boste v poštni nabiralnik prejeli obvestilo in obrazec za namenitev dela dohodnine za donacije z vsemi navodili. Izpolnitev obrazca vam bo vzela le trenutek vašega časa, vendar ne denarja. Obrazec lahko dobite tudi na naši spletni strani cerknica. ozrk.si. Vzemite si trenutek za dobrodelnost! Veseli december in božično-novoletni prazniki so pravšnji za dobra dela in sočutje. Hvala za vaš svetel utrinek na temnem nebu! Želimo vam lepe in mirne praznike ter srečno novo leto 2013. Nina Jerič, Aleksandra Šega

Pol odstotka je dovolj, da nekomu pomagate spremeniti življenje na bolje! V prvih desetih mesecih smo razdelili 33 t hrane, 333 prehrambenih paketov in pralnega praška, 2 toni drugih blagovnih donacij, oblačil, obutve in posteljnine v vrednosti 9.000 EUR ter za 4.250 EUR denarnih pomoči in plačil položnic. Za uspešno izvedbo vsega tega pa je bilo s strani naših usposobljenih in prizadevnih prostovoljcev opravljenih skoraj 5000 prostovoljnih ur!

Učenci 4. razreda z učiteljico Ksenijo Brus so v dobrodelni akciji Drobtinica zbrali 337,88 EUR. Sredstva so namenili šolskemu skladu za pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin.


10 Vas Velike Bloke je ena najstarejših bloških vasi. Današnja Nova

iz naše kulturne zakladnice

januar 2013

Stari motivi iz Velikih Blok 1938

vas in Fara sta se nekoč imenovali Male Bloke. Ko je bila iz prafare Stari trg okoli leta 1330 ustanovljena samostojna župnija Bloke s farno cerkvijo sv. Mihaela, se je naselja ob cerkvi prijelo ime Fara, novejši del naselja pa je dobil ime Nova vas. Razglednica skupaj s tem tekstom je bila objavljena na spletni strani Stare slike. Fotografija je iz zbirke Toneta Komidarja in je iz leta 1938. Avtor fotografije je neznan. Lojze Mazij

Razglednico iz leta 1938 je v času gradnje bloških vojašnic po vsej verjetnosti izdal gostilničar in trgovec Ivan Korošec — Lenček. Osrednji motiv razglednice je pogled na vas s pobočja Lisca proti severu. Osrednja stavba v vasi je podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja na Taboru, ki je bila zgrajena okoli leta 1550.  Že samo ime Tabor pove, da je bila na tem mestu utrdba proti turškim vpadom. Cerkev je bila mnogokrat prezidana, tako leta 1669, 1865 pa celo proti volji krajanov. Uprli so se predvideni ukinitvi kapele sv. Jožefa in takratnemu župniku Erzarju niso hoteli pri obnovi nič pomagati. Po lepi slovenski navadi so se zaradi tega z njim dolgo pravdali in pravdo tudi dobili. Škoda in stroški so se morali plačati iz zapuščine umrlega župnika Erzarja. Pod župnikom Kaplenkom so dela nadaljevali in cerkev je dobila današnjo podobo v obliki križa. Dela so se zelo pospešila, ko je leta 1876 v Velikih Blokah dvakrat treščilo. Vaščani so to imeli za božji opomin, ker v vasi več kot deset let ni bilo maše. Cerkev je bila dokončno obnovljena na praznik Marijinega vnebovzetja 1878.

Novejši del vasi — gorenji konec je na levem delu razglednice. Pred gostilno in trgovino Ivana in Helene Korošec — pri Lenčku sedijo gostje. Na fasadi hiše je viden pokončni rob, od kjer so podaljšali nekdanjo hišo pri Janezovih po vrnitvi lastnikov iz Amerike leta 1920. Novo domače ime je prinesel zet Lenček s Hudega Vrha. Naprej ob cesti sta v zaključku gradnje dve t. i. »vili«. Beograjsko gradbeno podjetje ju je gradilo na nekdanjih Endrjačevih njivah za potrebe oficirjev nove bloške vojašnice.

Spodaj levo je bloški turistični motiv – smučar na severnem pobočju Lisca s pogledom proti Novi vasi in Bloščku.


januar 2013

Spodnji desni motiv pa kaže skupino jadralnih letalcev bloške jadralne šole, ki je bila ustanovljena leta 1934. Počivajo na vrhu takrat golega Bloškega hriba (828m) s pogledom uprtim nekam proti Novi vasi in čakajo na ugoden vzgonski veter. V ozadju je vas Velike Bloke, Lisec (872m) in v daljavi trije vrhovi Slivnice — Mala Slivnica (863m), Medvednica (1024m) in Velika Slivnica (1114m). Letalci so na vrh hriba privlekli jadralno letalo Vrabec. To letalo je leta 1936 skonstruiral ing. Ivo Šoštarič. Zaradi odličnih jadralnih lastnosti je bilo izdelanih preko 400 jadralnih letal tega modela. To je enosedežno, začetniško jadralno letalo. Krila razpetine 10 m imajo površino 15 m2. Letalo je dolgo 6 m in težko 92,5 kg. Minimalna hitrost letala je 42,5 km/h. Eno od takih letal je razstavljeno v avli letališča Brnik.

Različne nadmorske višine vasi so navedene v posameznih virih. Na tej razglednici je to 724 m, Atlas Slovenije navaja 728 m, geodetski zavod v svoji karti 731m. V lepem vremenu se odpira lep razgled na celo vas, proti sv. Urhu nad Povšečim, vidovski planoti, vse do Kamniških planin.

Desno: Razglednico je Francetu Šegi, ki je bil kot navaden vojak »redov« na orožnih vajah pri »mitroleski četi« v Mojstrani, poslala Julka s Studenega, ki ga je zelo pogrešala. Poštna znamka prikazuje mladoletnega jugoslovanskega kralja Petra II. Karađorđevića, namesto katerega je dejansko vladal njegov stric knez Pavle.

iz naše kulturne zakladnice

11

Motiv zgoraj desno prikazuje vaško središče s cerkvenim zvonikom, gledano z Janezonovega klanca. V sredini je kapelica, na desni sta Pajkova in Mazejeva hiša. Med njima vodi pot v Malo gaso in naprej čez Široki brod na Bloščici proti Liscu. V Pajkovi hiši je bila v tistem času špecerijska trgovina, o čemer pričajo vrata na čelu hiše. V Pajkovi hiši je imela trgovino Franja Bratok. Od tu jo je prenesla k Malizijevim, kjer je imela tudi gostilno. Za vodnjakom, »zgornjo štirno« zgrajeno 1903, stoji gasilski dom z lesenim stolpom, zgrajen leta 1930. Na levi sta vogala Koščakove in Klančarjeve hiše. Od Janezonove hiše je na skrajni desni viden le kap slamnate strehe.


12

iz naše kulturne zakladnice

januar 2013

Bloški rojak, prvi slovenski balonar

P

Fotokopija iz krstne knjige župnije Bloke za leta 1755–1785 Prost prevod: »3. marec 1767 – Gregor, sin Jakob Kraskovic in njegove žene Marije Mestek, rojen ob 9. zvečer in krščen ob 10. zjutraj po Bartolomeju Kraskovic, kaplanu Botra Matija Turk in Elizabeta Turk.«

od tem naslovom je na spletnih straneh dr. prof. Stan-

šolo so pozidali šele 1829. leta.

islav Južnič objavil nešteto podatkov iz življenja našega

Bistrega fanta so poslali v ljubljanske šole. O tem šolanju je domača bloška župnija navedena v številnih dokumentih, povezanih z Gregorjevim obiskovanjem ljubljanskih nižjih in višjih šol, še posebej njegovih tamkajšnjih štipendij. Gimnazijo je končal v Ljubljani in se takoj po maturi lotil zbiranja podatkov o letalstvu. Po gimnaziji je v Ljubljani obiskoval še dve leti filozofske študije, kjer ga je matematiko poučeval Anton Gruber, brat graditelja ljubljanskega prekopa Gabrijela Grubarja.

bloškega rojaka, ki je že pred 200 leti z balonom letel v tedanji habsburški monarhiji. Ob tej obletnici je dr. Južnič v letošnji oktobrski številki revije Življenje in tehnika tudi pisal o našem rojaku Gregorju Kraškoviču. Iz teh dveh obširnih virov v tej številki navajam le nekaj najpomembnejših dogodkov.

Dne 3. marca 1767 se je očetu Jakobu in materi Mariji Mestek v bloški vasi Studenec rodil Gregor Kraškovič, pozneje sloviti zdravnik in začetnik poletov z baloni. Krstil ga je kaplan Bartolomej Kraškovič, verjetno daljni sorodnik. Krst so najbrž opravili v cerkvi sv. Petra na Studencu. Iz krstne knjige Župnije na Blokah za leta 1755–1785 je tudi razvidno, da sta bila botra soseda s Studenca Matija in Elizabeta Turk. Predniki Gregorja Kraškoviča so na Studencu že več generacij kmetovali na več kmetijah. Mali nadobudnež je moral biti zelo vedoželjen in bister, da mu je nekdo dal prva osnovna znanja. Morda mu je ta znanja dal kaplan Bartolomej Kraškovič, zlasti še, če je bil to Gregorjev sorodnik. Šole na Blokah ob koncu 18. stol. namreč ni bilo. Šola je prej sicer bila pri Fari v stari leseni dotrajani mežnariji in je bilo nevarno, da se bo podrla. Novo

Leta 1792 je Gregor Kraškovič zapustil rodni Studenec in

se podal na Dunaj. Tu je študiral medicino in že leta 1794 opravil oba predpisana stroga izpita. Leta 1796 je bil promoviran v doktorja medicinskih ved. Nato je zdravil na Dunaju, leta 1799 pa je bil imenovan za okrožnega fizika v Varaždinu. Takrat je uvedel cepljenja proti črnim kozam, poročilo o uspehu tega cepljenja je leta 1805 objavil v Londonu. Kot okrožni fizik je skrbel za javno zdravstvo in higieno ter se v zvezi s tem zavzemal za izobraževanje nosečnic in babic ter za medicinsko zaščito delavcev.


januar 2013

iz naše kulturne zakladnice

13

Foto France Škrabec

Studenec pozimi, rojstni kraj Gregorja Kraskovica

Ko se je vrnil na Dunaj, je skupaj s sodelavcem zdravnikom Ivanom Mannerjem spuščal balone brez posadke. Preden se je sam vkrcal na balon, je leta 1810 na Dunaju objavil svojo knjigo o zgodovini letalstva. To knjigo je snoval od gimnazijskih let dalje, tudi na domačem Studencu. Prvič je poletel kot eden prvih letalcev iz habsburške monarhije dne 3. junija 1811 nad Pešto (danes del Budimpešte). Pozneje je poletel tudi nad Bratislavo in Prago ter še nekajkrat nad Dunajem. Spet je poletel dne 6. oktobra 1814 nad Dunajem ob začetku mirovne konference po zaključku napoleonskih vojn. Na balonu je imel izobešene zastave udeleženk tega kongresa. Slovesnost ob zaključku je Kraškovič zaznamoval z dvigom velikanskega balona, kjer je razvil zastave zmagovitih držav. Uro pozneje je pristal vzhodno od Dunaja na otoku Lobau. Skupaj je opravil kar 65 uspešnih poletov in to brez nesreč. Gregor Kraškovič ni bil samo znameniti zdravnik in kemik v tistih časih. Bil je tudi prvi in dolgo časa edini uspešni slovenski letalec z baloni. Dr. Južnič ob zaključku navaja, da so ti podvigi našega rojaka s pri nas šli v pozabo. Sramotno je dejstvo, da so si ga do nedavnega lastili naši mnogoteri sosedje. Spomine na našega rojaka kaže čim prej obuditi in temu Bločanu na rodnem Studencu na Blokah postaviti primerno spominsko obeležje. Mogoče bo k temu pripomogla tudi ta predstavitev v našem občinskem glasilu. S spletnih strani dr. prof. Stanislava Južniča in njegovega članka v 10. štev. ŽiT sem bistvene podatke o našem rojaku Bločanu Gregorju Kraškoviču (Krašovcu) izluščil ter pripravil za novoletno številko Bloškega koraka, našega občinskega glasila France Škrabec Vir: Revija ŽiT, okt. 2012, str. 64

Naslovna stran knjige M. G. Kraškovica, izdana na züriški izvod.


14

šola

Spoznavanje poklica patronažna medicinska sestra V sredini novembra nas je v šoli obiskala Matičeva mamica, gospa Sonja Drobnič. V krogu smo posedli na blazine in z zanimanjem prisluhnili. Povedala nam je, da patronažna medicinska sestra hodi domov k ljudem, ki sami ne morejo priti k zdravniku v zdravstveni dom. To so invalidi, starejši ljudje, ki ne morejo hoditi, ljudje, Vsi smo hiteli pripravljati prstke, ki so bili operirani, in dojenčki. ki smo jih eden za drugim vtakniPripelje se s službenim avtom, li v napravo, ki je pokazala naš na katerem piše PATRONAŽNA pulz in pretok kisika. SESTRA. S seboj ima torbo za patronažno medicinsko sestro, v kateri je merilec krvnega pritiska, merilec pulza in merilec pretoka kisika, seti za previjanje ran, fiziološka raztopina, razkužilo, razni materiali za rane, škatla s pripomočki za jemanje krvi, aparat za merjenje krvnega tlaka, povoji, mazila za rane, škatla z injekcijami, škatlica za rabljene igle.

januar 2013

E-transformer na obisku V okviru programa Ekošole smo se odločili za sodelovanje z družbo Zeos, da nam predstavi ustrezno ravnanje z električno in elektronsko opremo.Tako je 13. novembra našo šolo obiskal E-transformer: multimedijsko vozilo, v katerem si je moč ogledati predstavitev procesa ravnanja z E-odpadki, opremljeno pa je tudi s fotovoltaično elektrarno, ki proizvaja električno energijo za uporabnike vozila. Na dan obiska so se učenci in učenke od 1. do 9. razreda ter predšolski otroci seznanili s sestavo ter vplivi E-odpadkov na okolje in zdravje ljudi. Učenci, nji-

Izvedeli smo še, katere šole je potrebno opraviti, da prideš do tega poklica. Eno izmed naših zadnjih vprašanj je bilo: »Kaj vam je v vašem poklicu najtežje?« Odgovoru smo prisluhnili še posebej pozorno in slišali, da je to obisk rakavih bolnikov. Slišali in videli smo mnogo zanimivega. Ena šolska ura je kar prehitro minila, saj nas je zanimalo še marsikaj. Barbara ŠIRAJ, učiteljica 3. razreda

hovi starši ter sovaščani so že pred prihodom E-transformerja aktivno zbirali tovrstne manjše odpadke (baterije, sijalke, male gospodinjske aparate). Na dan prihoda pa so prinesli tudi večje gospodinjske aparate. Vsega skupaj smo zbrali 1960 kg odpadne električne in elektronske opreme (veliki in mali gospodinjski aparati, televizije in hladilno-zmrzovalni aparati). Zabojniki za manjše odpadke bodo še nekaj časa na naši šoli, zato pozivamo bralce, da manjše elektronske in električne aparate odvržete vanje. Zahvaljujemo se vsem učencem, staršem in sovaščanom za aktivno udeležbo in pomoč pri zbiranju električne in elektronske odpadne opreme. Ekokoordinatorica Ester Palinkaš

Kadar gre na obisk k dojenčkom, ima s seboj drugo torbo. V njej je tudi tehtnica, na kateri tehta dojenčke. Povedala nam je, da dojenčkom pregleduje tudi popke. Pokazala nam je, kako dojenčka pri kopanju pravilno držimo.


šola

januar 2013

15

Oktober – mesec požarne varnosti

Četrtarji in petarji na pošti

Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Glavna tema letošnjega leta so bili potresi in požari, ki nastanejo ob tektonskih premikih.

V petek, 05. 10. 2012, smo imeli učenci 4. in 5. razreda prvi tehniški dan. Odšli smo v Ljubljano, kjer smo si ogledali Poštni logistični center Ljubljana, katerega glavni cilj je kakovosten prenos poštnih pošiljk na območju Slovenije.

Tudi učenci 4. in 5. razreda smo se seznanili s to tematiko, nato pa še nadgradili svoje znanje na tehniškem dnevu, ko smo spoznavali delo in opremo gasilcev. Naučili smo se vezati vozle in se seznanili z osnovami prve pomoči. Zahvaljujemo se gasilcem, tovarišu Jožetu Milavcu, Francu Pakižu, Urošu Zakrajšku, Francu Rusu in ga. Marjani Bačnik, ki so nam pomagali pri izvedbi tega dne. Učenci 4. in 5. razreda ter razredničarki Pavla Ponikvar in Ksenija Brus V oktobru smo si ogledali vozila in opremo gasilcev. Vozili smo se z gasilskim vozilom. Preizkusili smo čelado in dihalne aparate. Novembra smo vezali vozle. Naučili smo se kavbojskega, nosilnega, policijskega, tesarskega, kriznega in mrtvo zanko. Vse to nas je naučil Franc Rus. Bil je prijazen in zanimiv. Nato pa smo odšli v četrti razred. Tam nas je sprejela medicinska sestra. Pokazala nam je vse o prvi pomoči. Tudi mi smo lahko nekaj poizkusili. Povedala nam je zanimivo zgodbo. Bilo mi je zelo zabavno. Naučili smo se veliko novega.

Njihov predstavnik nam je razkazal prostore in naprave ter nam predstavil delo vse od sprejema, sortiranja, do odprave, prevoza, prispetja in vročitve pošiljk. Brez težav je odgovoril tudi na marsikatero vprašanje, ki je prišlo s strani učencev ali učiteljic. Zahvala za tako prijetno izkušnjo pa gre tudi g. Intiharju, ki nas je povabil na ogled te ustanove in pomagal pri organizaciji tega dne. Tudi on je namreč del te ekipe, ki se noč za nočjo trudi, da bi pošiljke prispele na pravi naslov in da bi bili uporabniki teh storitev čim bolj zadovoljni. Po zelo zanimivem ogledu in nazorni predstavitvi smo se sprehodili še skozi park Tivoli, ki je prijetno sprostitveno središče za prebivalce mesta Ljubljane in se nastavili jesenskim sončnim žarkom. Ksenija Brus

Katarina Marolt, 5. r. V novembru je k nam prišel tovariš Rus. Pokazal nam je veliko vozlov. Nekaj smo se jih tudi naučili: kavbojskega, tesarskega, križnega in mrtvo zanko. Pozna še druge vrste vozlov. To so: policijski, gasilski, tkalski, ambulantni, roparski, sedežni … Bilo mi je zelo všeč. Žiga Knavs, 5. r. V mesecu oktobru smo imeli delni tehniški dan – Dan z gasilci. Ogledali smo si vozila, dihalne aparate, z vodo streljali v tarčo, metali na koš in se peljali z gasilskim vozilom. Novembra pa smo imeli drugo polovico tehniškega dne. Najprej smo spoznali vozle, ki nam jih je predstavil Franc Rus. Predstavil nam je vozle vseh vrst. To so: tkalski, tesarski, križni, policijski, gasilski, kavbojski, ambulantni, roparski, sedežni, mrtva zanka, naveza ročnika, naveza sekire. Potem smo odšli v četrti razred, kjer nam je moja mami Marijana Bačnik povedala vse o prvi pomoči, kako lahko pomagaš človeku, na primer, če si zlomi nogo, če spije nevarno pijačo, če se opeče … Najbolj mi je bila všeč prva pomoč, saj sem se naučila, kako pomagati ljudem. Mislim, da bom po poklicu to, kar je moja mami.

Učenci 4. in 5. r. pred poštnim vlakom

Polona Bačnik, 5. r. Učenci četrtega in petega razreda smo šli v gasilni dom, kjer so nas pričakali trije gasilci. Razdelili smo se v tri skupine. Najprej smo spoznali veliko orodja in vozila, ki jih gasilci uporabljajo pri svojem delu. Nato smo se šli igrat z vodo. Igra ni bila lahka, saj je bilo treba s curkom vode natančno ciljati in podreti plastenko na stojalu. Za konec so nas peljali z največjim kamionom. V drugem delu nas je obiskala ga. Marjana Bačnik in nam razložila, kako lahko ponesrečencu nudimo prvo pomoč. Tovariš Rus pa nas je učil delati vozle. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se peljali s kamionom in ko smo z ga. Bačnik izvajali prvo pomoč. Nuša Kocjančič, 4. r.

Četrtošolci so jesenski dan namesto v razredu preživeli kar v gozdu z gobarjem Jožetom Pavličem.


16

šola

januar 2013

Bontonček ali kako biti prijatelj z vsemi V petek, 23. novembra 2012, so nas obiskali člani društva YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa. Srečali smo se na kulturnem dnevu za učence in učiteljice 1., 2. in 3. razreda in na delavnici za učence in učiteljici 4. in 5. razreda. Obiskali so nas Viki, Mirica in Katrin, njihovi osebni asistentki in šofer. Spoznavali smo vsakdanje življenje Vikija, ki je slep, Mirice, ki je že celo življenje na vozičku in ima posebno pomočnico, psičko Eli, in Katrin, ki je na vozičku in ne vidi. Pa vendar so ti ljudje, ki se ne želijo imenovati invalidi, temveč ljudje s hendikepom – ovirami, na katere naletijo v vsakdanjem življenju, za nas pripravili celodnevne aktivnosti in nas vse zelo veliko naučili. Opazovala sem odziv otrok, ki je bil najprej zelo zadržan. Bali so se glasno govoriti, dvigniti roko in se aktivno vključiti v izvajanje nalog. Nato pa so se počasi odpirali. Kmalu je bilo v zraku veliko rok in za vsako nalogo se je javilo več kandidatov, kot smo jih potrebovali. Uživali so pri druženju z gosti, veliko so se naučili, veliko novega spoznali. Zelo zanimivo je bilo, ko so se morali z zavezanimi očmi predstaviti, si obleči pulover, nahraniti sošolca, ki ni mogel uporabljati svojih rok, voditi sošolca, ki je imel zavezane oči in je preizkušal belo palico, peljati prijatelja na vozičku, z zavezanimi očmi igrali šah, domine in druge

igre, prilagojene slepim. Veliko smo se naučile tudi učiteljice: o njihovem življenju, o tem, kaj pričakujejo od nas, ki vidimo in ne potrebujemo vozička, o bontonu, pa tudi o svojih učencih in o sebi. Razmišljali smo o stvareh, o katerih morda nikoli ne bi, če se ne bi srečali z njimi. Dan je bil poln različnih aktivnosti. Veliko stvari se je dogajalo. Večini učencev je bilo seveda najbolj všeč, da so se lahko peljali z vozičkom in hodili z belo palico. To je bila zanje izkušnja, ki so jo vzeli predvsem kot igro. In prav je tako, saj so otroci. Igrali so se, hkrati pa so se ogromno naučili. Zelo dobro bi bilo, da bi se s projektom in knjigo Bontonček, ki smo jo dobili, seznanilo čim več otrok in odraslih. Vsak od nas ima svoje dobre in slabe lastnosti. Vsak od nas kdaj potrebuje pomoč drugih. Zagotovo pa vsakdo lahko kdaj sočloveku priskoči na pomoč. Dobro je, da vemo, kako pristopiti, pa se bomo lažje odločili, da pomagamo, namesto da bi naredili ovinek in opazovali le od daleč. Upam, da se bomo na podobnih delavnicah še kdaj srečali. Učiteljica Helena Šivec

Kako so ta dan doživeli učen Danes je bilo na šoli prvo srečanje z invalidi. Nas, petarje in četrtarje, je obiskala invalidka s psom in svojo pomočnico. Povedala nam je, da je na vozičku zato, ker se je prehitro rodila. Voziček, ki je na elektriko, stane okoli 6000 EUR. Večkrat ji pomaga tudi pes, ki je privezan na vozičku. Izbrala si ga je sama. Da psa lahko naučiš osnovne stvari, mora biti star eno leto. Pes najraje je jabolka. Pri njej doma ji odpira vrata, na katerih je privezana vrv. Pobere ji stvari, ki ji padejo na tla. Psa vsako jutro pelje na sprehod. Zelo ga ima rada. Na koncu smo se šli igrat igro šaha. Vsak od nas si je zavezal oči in poskušal ugotoviti, katero figuro je potegnil iz vrečke in kako se ta imenuje. Potem si jo moral zapičiti v šahovnico. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se šli družabne igre.

Naučila sem se, da gredo invalidi na avtobus po klančini. Dan z invalidi mi je bil zelo všeč. Monika Mulc, 5. razred V petek je k nam prišla invalidka. Imela je psa. Ime mu je bilo Eli. Z invalidko je prišla tudi pomočnica. Ta dan se je začel tako, da smo invalidko pozdravili in se usedli na stole. Začela je pripovedovati o tem, kako odpre vrata in kako gre na sprehod. Povedala nam je, kdaj je kupila psa in je po eno ali dve uri dnevno sama. Imela je dva vozička. Enega za rezervo. Pogledali smo si tudi različne knjige za slepe. Na koncu smo se šli razne igre. Vozili smo se z vozičkom. Lenart Ponikvar, 5. razred


šola

januar 2013

Benjamin Žnidaršič na obisku

3. decembra letos, na mednarodni dan invalidov, je prišel v šolo prav poseben človek. Obiskal nas je Benjamin Žnidaršič, tetraplegik, ki med mnogimi stvarmi, s katerimi se ukvarja, tudi riše z usti. Šolarjem je preko dokumentarnega filma, v katerem nastopa tudi sam, predstavil svojo življenjsko zgodbo. Seveda je bilo najbolj zanimivo, ko je risal z usti. Učenci so to poskusili tudi sami. Ta dan je bilo z nami še kar nekaj

nci?

17

članov Medobčinskega društva invalidov občin Bloke Cerknica Loška dolina. Prav oni so nam tudi pomagali pri organizaciji srečanja. Dogodek je minil v prijetnem druženju mladih in malce starejših, zdravih in tistih, ki imajo kakšno tegobo več. Hvala gospodu Benjaminu in Medobčinskemu društvu invalidov. Jerneja Kovšca

Naučil sem se nekaj o drži in zdravi prehrani

Spoznal sem, da slepi uporabljajo palice, nekateri pa tudi vozičke – navadne in električne. Nas je prišla obiskat gospa na vozičku. Ker se je prehitro rodila, je imela več težav. Tudi govoriti ni mogla popolnoma razločno.

V petek, 30. 11. 2012, smo imeli v 4. razredu naravoslovni dan Higiena in zdrava prehrana. Učenci so zapisali, kaj so si od tega dne najbolj zapomnili.

Lepo je bilo. Mislim da, če bi bili vsi tako bolni, kot je bila ta gospa, bi nam bilo zelo težko. Naučil sem se veliko novega. Najbolj me je presenetilo, da tudi s slepimi lahko igramo različne igre. To, kar nam je gospa povedala, je zelo koristno. Teh nasvetov se bom poskušal držati in pomagati bolnim ter jim čim bolj olajšati življenje.

Ko sedimo, moramo sedeti vzravnano. Redno si moramo umivati zobe. Hoditi moramo k zobozdravniku. Na dan lahko pojemo le žličko sladkorja. Coca-cola za nas ni zdrava. Vsak dan se moramo gibati. Gibanje ni dobro, če pretiravamo. Za računalnikom lahko sedimo le pol ure, potem pa se moramo pol ure gibati zunaj. Hrane se ne smemo najesti do onemoglosti.

Žan Rigler, 5. razred

Jakob Šega Na tem dnevu mi je bilo najbolj všeč, ko smo morali iskati, koliko kalorij imajo različni izdelki. Naučil sem se, da so vitamini A, B, C in D zelo zdravi. Koristni so za kosti in možgane. Jaka Kraševec Na ta dan nas je obiskala ga. Divna Klanfar. Pogovarjali smo se o zdravi prehrani in drži teles. Razdelila nam je prehranske piramide, kjer je napisano, kateri hrani naj se izogibamo, katero moramo jesti večkrat na dan itd. Pisalo pa je tudi, da smo lahko bolj zdravi, če se ukvarjamo s športom. Na interaktivni tabli smo si ogledali še več zdrave in nezdrave hrane ter se pogovarjali o tem, kako hrana potuje po telesu. Nato pa je sledil še filmček o pravilni drži telesa, ki smo si ga ogledali kar dvakrat. Potem smo šli k malici in ugotovili, da ni sestavljena iz zdrave hrane. Po malici smo se razdelili v pare in raziskovali različne prehranske embalaže. Opazovali smo, koliko je v posameznem živilu maščob, soli, sladkorja, vlaknin … Ugotovitve smo napisali na listič pod ustrezno barvo (zelena, oranžna, rdeča). Opazili smo, da je nekatera hrana bolj mastna in da v nekaterih bonbonih ni sladkorja … Dan mi je bil zelo všeč in naučila sem se mnogo novih stvari. Meta Drobnič


18

šola

Ljubljanski maraton 2012 V soboto, 27. 10. 2012, so v okviru Ljubljanskega maratona na ljubljanskih ulicah potekali šolski teki, ki so letos šteli za državno prvenstvo osnovnih šol v uličnem teku. Tradicionalno se je tega teka udeležilo tudi 40 učencev iz Nove vasi. Letos vreme tekačem ni bilo naklonjeno, saj je ves čas deževalo. To pa naših učencev ni ustavilo, saj so zelo dobro tekli. Učenci in učenke prvih petih razredov so tekli v netekmovalnem promocijskem teku, kjer je bilo pomembno le priteči na cilj, a kljub so temu tekli zelo hitro. Učenci in učenke višjih razredov pa so se pomerili na 2300 metrov dolgi tekmovalni progi. V svojih kategorijah so dosegli zelo dobre rezultate:

januar 2013 Sara Zidar 5. mesto, Karmen Zabukovec 123. mesto, Veronika Bačnik 21. mesto, Nika Kocjančič 136. mesto, Laura Lavrič Cascio 165. mesto, Anita Zakrajšek 96. mesto, Kaja Zakrajšek 19. mesto, Katja Zidar 63. mesto, Nejc Šraj 6. mesto, Meris Dulič 12. mesto, Gal Modic 61. mesto, Jaka Milavec 24. mesto, Tilen Širaj 60. mesto, Žak Modic 61. mesto, Martin Drobnič 66. mesto, Nal Zidar 76. mesto, Jernej Zakrajšek 119. mesto, Arian Gashi 153. mesto, Simon Rigler 60. mesto V posameznih kategorijah je nastopalo med 150 in 210 udeležencev. Ti rezultati pa so v ekipnem točkovanju osnovnih šol prinesli naši šoli 8. mesto na ekipnem državnem prvenstvu. Čestitamo! Nace Farkaš

Zaključek in podelitev priznanj Notranjskega tekaškega pokala V sredo, 24. 10. 2012, je bila v Kulturnem domu Cerknica svečana podelitev priznanj Notranjskega tekaškega pokala za leto 2012. Kulturni program je popestril nastop rakovškega šolskega ansambla, najpomembnejšo vlogo pa so imeli tekači, ki so prejeli zaslužena priznanja za udeležbo in za dosežene rezultate v skupnem seštevku. Med prejemniki priznanj je bilo tudi veliko učenk in učencev iz naše šole. Tako so priznanja za udeležbo na vseh osmih tekih Notranjskega tekaškega pokala v sezoni prejeli: Meta Drobnič, Polona Bačnik, Veronika Bačnik, Sara Zidar, Anita Zakrajšek, Matic Drobnič, Luka Milavec, Meris Dulić, Nejc Šraj, Jaka Marolt in Sašo Lužar. Letos so organizatorji podelili medalje in pokale prvim šestim v vsaki šolski kategoriji. Več kot pol medalj in pokalov je prišlo v roke učencev iz Nove vasi. Pokale za skupno zmago v svoji kategoriji so prejeli: Sara Zidar, Kaja Zakrajšek, Nejc Šraj in Jaka Marolt. Pokal za osvojeno drugo mesto v svoji kategoriji je prejela Meta Drobnič. Pokale za osvojeno tretje mesto pa: Veronika Bačnik, Luka Milavec, Meris Dulić in Martin Drobnič. Medaljo za četrto mesto je prejela Manca Milavec. Za peto mesto so bili z medaljo nagrajeni: Katja Zidar, Patrik Korenjak, Jaka Milavec in Sašo Lužar. Medalji za osvojeno šesto mesto pa sta prejela: Anita Zakrajšek in Matic Drobnič. Na tekih v letošnjem letu je sodelovalo in osvojilo točke kar 79 učencev in

učenk naše šole in vsi skupaj so zaslužni, da je Osnovna šola Toneta Šraja Aljoše že tretje leto zapored osvojila prvo mesto tako v kategoriji po številu udeležencev kot v kategoriji zbranega števila točk na učenca. Čestitke vsem tekačem in zahvala staršem za spodbudo in spremljanje njihovih otrok ter občini Bloke za sofinanciranje prevozov na tekmovanja. Nasvidenje v naslednji sezoni, saj še naprej velja geslo Notranjskega tekaškega pokala: »LEPU JE TEČT«! Nace Farkaš


šola

januar 2013

Babica Zima v 1. razredu V prvem razredu smo že močno pogrešali sneg. Spomnili smo se, da bi naredili babico Zimo in tako priklicali snežne padavine. Res smo jo izdelali, vso srebrno in belo, obdano s snežinkami. Vesela je bila, da je prišla med otroke. Obljubila nam je, da nam bo nasula polno snega že za Miklavža. In veste kaj? Svojo obljubo je tudi držala. Prvarji in učiteljica Petja

19

Radosti zime v pesmi in sliki Padel je sneg, pobelil je vas. Vsi nosimo rokavice in šale, v hiši je toplo, zunaj je mraz, veter k nam nosi snežinke bele male.

Prihaja stric december, ker odhaja boter november, še malo pa bo božič in nič več rožic.

Kepamo se, po snegu norimo, svet je snežni raj. Zabava konča se in da ne zbolimo, pijemo topel čaj.

Miklavž otroke obdaruje in proti hudičkom zmaguje. Dedek Mraz pride k nam, čeprav je čisto sam.

Martin Drobnič, 8. r. Komaj čakam novo leto, da mi trije strici prijazni darila prineso. Nejc Mramor, 6. r.

Pride sneg in zima, kot se tu ujema rima. Nato stric odide, in novo leto pride. Matej Klančar, 6. r. Na božični dan je sneg že pobelil strehe, snežinke rajajo svoj ples, naša srca pa je ogrel božični smeh. Otroci uživajo pri sankanju in si pri kepanju hladijo lica. Okrašeno božično drevo in jaslice nam vlivajo veselo upanje. Hana Zakrajšek, 6. r.

Pesmi o strahu Pri urah slovenskega jezika se lahko igraš z verzi in kiticami, se potepaš po stripih, se smejiš narobe pravljicam. A knjiga te lahko tudi prestrAAAši. Vznemiri. Povabi, da skupaj z junakom iz zgodbe doživiš napeto pustolovščino … Pssst, tiho … Poslušaj … Nekaj škrta, nekdo šepeta … Kaj pa, če je … Mentorica Ksenja Brus, 4. razred

Strah Bilo me je strah, ko sem pobila muho na en mah. Nastal je preplah, ko sem nabrala še grah in ga spremenila v prah. Zarja Kovačič

Strah Enkrat je bil en strah, ki je imel na glavi mah. Ko prišel je v vas, je zagnal preplah, ker izgubil je svoj grah, ki mu je na poti padel v prah. Zdaj strah glasno straši, graha pa ni in ni. Anže Pakiž

Veseli je december, mesec, ko bolj malo spim, iz zabave na zabavo dan za dnem hitim. Nejc Šraj, 6. r. December je prišel, veseli smo vsi, zimo nam prinaša, in darilne dni. Meris Dulić, 6. r. Mentorica: Martina Kočevar

Strah Ponoči pridejo duhovi in takrat me je zelo strah. Takrat zbežim domov in zaprem vrata na en mah. Doma nastane velik preplah. Duhovom damo jesti grah in oni se spremenijo v prah. Maliq Gashi

Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je ponedeljek, 11. marec 2013.


20

šola

januar 2013

Od zrna do kruha Sestavi in smiselno uporabi naslednje besede: začni na začetku in končaj pri zdravem zajtrku. Moka, mlinček, zrna pšenice, njiva, kmet, kruh … Čebelar, medenjaki, cvetni prah, čebelnjak, medeni namaz … Dober tek! V vrtcu smo celo leto opazovali in spremljali delo kmeta na njivi in čebel pri letanju od cvetke do cvetke. V sklopu tradicionalnega zajtrka smo v vrtcu vzgojiteljice pripravile različne vsebine in dejavnosti. Pri starejših skupinah so opazovali pšenico, jo mleli in iz moke spekli kruh, na katerega so si na dan tradicionalnega zajtrka namazali maslo in med. Pri mlajših skupinah pa smo več pozornosti namenili čebelam, skupina Metulji smo obiskali čebelnjak, spoznali delo čebelarja, poizkušali med,

Nekaj utrinkov ...

izdelovali čebelice, se učili nove pesmice, si okrasili svoj panj … Na dan tradicionalnega zajtrka smo vzgojiteljice iz skupine Pikapolonice, Metulji in Mravljice pripravile otrokom lutkovno igrico ČEBELA ADELA, prepevali pesmice in pomagali čebelici narediti medene kroglice, s katerimi smo se na koncu posladkali vsi otroci v vrtcu. Recept za medene kroglice: • • • • •

1 margarina 200 g medu 100 g čokolade v prahu 400 g albert piškotov 100 g kokosove moke

Razdrobimo albert piškote, dodamo mehko margarino, čokolado v prahu, kokosovo moko in med. Obilkujemo kroglice in jih povaljamo v kokosovi moki. Skupini Murenčkov in Čebelic


šola | študent naj bo

januar 2013 V skupini Čebelic smo letos že zaključili z bralno značko. Starši so prebrali otrokom knjigi, ki sta potovali domov v nahrbtniku. Pogovorili so se o vsebini knjig in naredili nalogo, ki je bila priložena vsaki knjigi. Žabec in prav poseben dan nosi naslov ena izmed knjig.

21

Prav poseben dan ... Martin: kadar sem na morju in se igram, je poseben dan; Jan: ko sem se peljal z vlakom, je bil poseben dan; Naja: poseben dan je, ko pride na

obisk sestrična Laura; Rene: šli smo na Volčje hranit račke – ga -ga- smo slišali. Poslušali smo ptičke – čiv-čiv in klicali Pikota. Imeli smo se lepo.

Kako malo je treba za lep spomin na poseben dan!!? Starši, hvala za sodelovanje! Ivica Šega

Otroci so se skupaj s starši pogovorili in ugotavljali, kdaj so imeli njihovi otroci prav poseben dan. Vas zanima kdaj? Takole so razmišljali: Žiga: poseben dan je, ko sem praznoval rojstni dan; Lena: poseben dan je bil, ko smo praznovali rojstni dan na igrišču; Gaja: poseben dan je bil, ko sem bila pri očiju v službi in sem jahala konja; Zala: poseben dan je zjutraj, ko se zbudim in sije sonce; Manca: poseben dan je, kadar gremo v toplice; Aleš: poseben dan je bil, ko sva šla z očijem s strojem v gozd;

Prešernov nagrajenec Gregor Marolt Gregor Marolt je 5. 12. 2012 na slavnostni podelitvi prejel Prešernovo nagrado za diplomsko delo z naslovom: Interakcije železovih (III) ionov s fitati. Trenutno je Gregor zaposlen kot asistent za področje analizne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, hkrati pa obiskuje 2. letnik doktorskega študija. Prešernova nagrada mu pomeni predvsem potrditev dosedanjega, hkrati pa mu daje vzpodbudo za raziskovalno delo v prihodnosti. Obljublja, da ne bo zaspal na lovorikah, temveč bo nagrado vzel kot motivacijo za naprej. Gregor že razmišlja tudi o svoji nadaljnji karieri. Po uspešno končanem doktorskem študiju želi nadaljevati z izobraževanjem in razisko-

valnim delom na univerzah ali inštitutih zunaj naših meja. V malo bolj oddaljeni prihodnosti pa bi se želel zaposliti v kakovostnem podjetju z dobrim razvojem. Ob tej priložnosti bi se Gregor rad zahvalil svojemu mentorju prof. dr. Borisu Pihlarju za vso podporo in nasvete tako pri diplomskem kot tudi doktorskem delu. Žal je prof. dr. Pihlar zaradi vladnih reform skupaj s številnimi drugimi profesorji Univerze v Ljubljani prisiljen oditi v pokoj. Prešernovemu nagrajencu iskreno čestitamo in mu želimo še obilo uspehov. Alenka P. Gornik in Dunja V. Ponikvar


22

društvene strani

januar 2013

Uresničitev zastavljenih dejavnosti v DU Bloška planota v letu 2012 Dejavnosti, ki smo si jih s planom dela zastavili, smo v večini uresničili. Vodstvo društva želi in vabi člane k večji udeležbi in sodelovanju izvajanju programov. Pripravili smo dve predavanji: Ga. Lidija Jurkovič , takrat odgovorna za policijski okoliš občine Bloke, sedaj že upokojena policistka, nam je predavala o varnosti starejših v prometu, varovanju imetja in osebne varnosti ter o nasilju nad starejšimi. Starejše osebe so pogosto žrtve kaznivih dejanj, zato je znanje o samozaščitniških ukrepih nujno. Policija svetuje, da čim bolj skrbno poskrbimo za svojo osebno varnost in imetje. S seboj imejmo čim manj gotovine. Gotovino dvigujmo na bankomatih, ki so v zaprtih prostorih, če je to mogoče. Menjavi gotovine na javnih mestih se raje izognimo. Torbice nosite pod vrhnjimi oblačili. Za različne akviziterje, ki to niso, so starejše osebe lahek plen zlorabe. Vrata doma naj bodo vedno zaklenjena, tudi z varnostno verižico. Tujcem nikar ne priznajte, da ste sami doma. Tudi mesta, kjer pogosto puščamo ključe, so nepridipravom dobro poznana, zato se temu izognimo. Do tujcev ne bodimo preveč zaupljivi. Starejši, kot kolesarji in pešci v prometu, so ena bolj ogroženih skupin, zato so svetla oblačila, odsevna telesa–kresnička ali trak nujna ob gibanju v mraku ali ponoči. Letošnje leto je Evropsko leto o preprečevanju nasilja. O tem je bilo veliko govora v vseh medijih. Nasilje je lahko: psihično, fizično, spolno, ekonomsko, verbalno, zanemarjanje in diskriminacija. Je pa tema o nasilju še vedno tabu, zato se je treba o tem veliko pogovarjati, prepoznavati nasilje in o tem obvestiti pristojne institucije. Policija je dosegljiva na številki 113 in na anonimni številki 080 1200 za sporočanje o katerem koli varnostnem dogodku. Obstaja

tudi veliko nasilja nad otroki in ženskami. Varno in dostojno staranje je ena izmed človekovih pravic, zato je kršenje tega kaznivo dejanje. O pogostih zdravstvenih težavah starejše populacije nam je predavala dr. Slava Usenik. Te so: • Srčno-žilna obolenja. Vzroki so lahko v genetskem zapisu, visokem krvnem tlaku, nepravilni prehrani ali preveliki telesni teži. Posledici sta lahko kap ali infarkt. • Diabetes ali sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih bolezni, ki napada tudi veliko mlajših oseb. 14. 11. je dan bolnikov z diabetesom. • Z rakom na pljučih se spopada veliko bolnikov. Rizična skupina so kadilci. • Osteoporoza je bolezen krhkosti kosti, ki je pogostejša pri ženskah po menopavzi. • Zlom kolka pri padcih starejših oseb je skoraj pravilo, zato pazljivost ni odveč. • V andropavzi se pri mnogih moških pojavijo težave pri odvajanju vode. Pogost je rak na prostati. • Tudi nepravilno delovanje žleze ščitnice je lahko zelo velik zdravstveni problem. • Demenca, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen so bolezni, ki ne bolijo. Prizadenejo pa tako bolnika kot svojce. Velikokrat so napačno sprejete ali prepoznane. Rešitev za preprečevanje in zdravljenje bolezni je v gibanju; hoji, telesni aktivnosti, telovadbi in pravilni uporabi predpisanih zdravil ter zdravi prehrani. Zdravljenje teh naštetih bolez-

ni pogojuje doživljenjsko jemanje zdravil, zato je pravilna raba le-teh zelo pomembna. Za prijetno in dolgo staranje v DU Bloška planota ponujamo naslednje možnosti za sodelovanje: • skupinsko telovadbo pod strokovnim vodstvom fizioterapevtke Andreje Brlan. • Folklorna skupina spoznava in ohranja stare bloške plese in noše. Vodi jo Tina Jerič, ki raziskuje etnologijo noš in plesov. Plesna skupina pleše izmenično s folklorno skupino enkrat tedensko. Veliko so se naučili in pri tem zelo uživajo. • Za računalniško pismenost smo v medgeneracijskem sodelovanju z andragoškim centrom »Simbioza« imeli petdnevno delavnico. • Na izletu v Avstrijo smo si ogledali knežji kamen, na katerem so umeščali karantanske kneze in koroške vojvode. Zelo zanimiv je bil obisk gradu Hochosterwitz na Koroškem. Sprehodili smo se po Celovcu. Na poti čez Gorenjsko smo se ustavili v Naklem na poznem kosilu in prijetno utrujeni nadaljevali pot domov. V jesenskem terminu smo bili na izletu v Vačah, ki je geometrično središče Slovenije, GEOSS, s situlo iz 6. stoletja pred našim štetjem. V Vačah smo si ogledali fosilno morsko obalo, nastalo pred 13 milijoni let. Vidni so ostanki školjk in njihovih hišic. Krajevni turistični vodnik in družinsko gledališče »Kolenc« sta nam priredila sprejem z degustacijo pijač in živil iz teh krajev. Nadaljevali smo pot v Zasavje in se imeli lepo. • Za ohranjanje vitalnosti in zdravja skrbi pohodniška skupina, ki pridno hodi vsak teden ob

pri

sredah. • Tudi šport je pomemben za ohranjanje družabnosti in kondicije, zato skupina balinarjev trenira pri »Lovskem domu« v Novi vasi. • V poletnih mesecih smo si hladili telesa na kopališču v Izoli, v hotelu »Delfin«. Odpeljali smo se z avtobusom in doživeli prijetno druženje. • Dvakrat letno organiziramo petdnevno letovanje v ZDUSovem hotelu »Delfin« v Izoli. Takrat pustimo težave na Blokah in se imamo lepo. Vprašajte tiste, ki to možnost koristijo, kako zabavno je letovati v skupini. • Enkrat mesečno se družimo na delavnicah. Učili smo se spretnosti vezenja in kvačkanja. • V pričakovanju treh dobrih mož bomo izdelovali novoletne voščilnice za naše člane, starejše od 80 let, ki jih bomo obiskali in skromno obdarili. Za pomoč pri izdelavi voščilnic smo zaprosili za mentorstvo vrtec in šolo v Novi vasi. Za medgeneracijsko sodelovanje se jim najlepše zahvaljujemo. Da pa bo vse, kot mora biti, se bomo v slovo staremu letu zabavali na prednovoletnem srečanju v gostilni »Miklavčič« v Velikih Blokah ob zvokih glasbe. Program »Starejši za starejše« poteka po programu anketiranja in ponovnih obiskov že sedmo leto. Vabimo vse, da se pridružite društvu upokojencev in naredite kaj dobrega in koristnega za zdravje in dobro počutje! Vodstvo društva želi vsem veliko lepega v letu, ki prihaja! Srečno! Nataša Zakrajšek


društvene strani

januar 2013

23

Upokojenci Bloške planote na izletu v Zasavju

Društvo upokojencev je, poleg ostalih dejavnosti svojega letnega programa, sredi letošnjega oktobra organiziralo tudi izlet po Zasavju.

Nato smo si ogledali eno najstarejših situl, »vaško situlo«, bronast vrč, značilen predmet kulture od bronaste do železne dobe.

Slivnico s čarovnicami. Kljub vsemu bogastvu je na koncu zaradi velikih dolgov umrl v skromni hiški v Krškem, to je bilo leta 1693.

V soboto, 13. oktobra zjutraj, smo iz Nove vasi krenili do Cerknice, kjer se nam je pridružila vodička agencije Tur servisa, gospa Marija Turk, in nato do avtoceste na Uncu in se najprej mimo Ljubljane pripeljali do Vač pri Litiji. Vače so poznane po marsičem.

Vodič nas je v Vačah popeljal na točko, kjer je geometrično središče Slovenije – GEOSS, to je obeležje z označbo strani neba, ki je bilo postavljeno leta 1982.

Na poti po Zasavju smo se peljali blizu vasice Čebine nad Trbovljami, poznane po ustanovitvi KPS, in mimo Laškega, kjer je v bližini Huda jama, kraj ene največjih tragedij po 2. svetovni vojni.

Po prihodu v ta kraj smo bili lepo sprejeti s strani tamkajšnjega vodiča, Zvonimirja Kolenca, ki je vodja družinskega gledališča Kolenc, kar je tudi znamenitost tega kraja. Poleg tega, da so nadvse aktivni na kulturnem področju, imajo tudi pravi mali živalski vrt. V njem domujejo udav, gož, jež, krastača, muren, želva, paličnjak, golobica, polž ahatnik, kunec, legvan, polh. Pri njih smo se najprej ogreli z dobro kavo, kuhanim vinom in čajem.

V cerkvi sv. Andreja smo nato videli znameniti božji grob in križev pot, ki je na evropski razstavi še v prejšnjem stoletju zasedel 2. mesto. Znamenitost tega kraja v središču Slovenije so tudi ostanki fosilne morske obale. Iz Vač smo pot nadaljevali do gradu Bogenšperk, ki je bil last Janeza Vajkarda Valvazorja, zgodovinarja, etnografa in topografa. V nemščini je izdal več knjig v slikah, njegovo najobsežnejše delo v štirih knjigah pa je »Slava vojvodine Kranjske«, kjer opisuje tudi naše Cerkniško jezero in

Na kosilo smo se zapeljali na kmetijo Močivnik v vasi Okroglice, ki se nahaja na pobočju Lisce. Pot smo nadaljevali po dolini Save in se v Sevnici povzpeli na znameniti Sevniški grad, od koder je čudovit razgled na okoliške kraje in spodaj na reko Savo. Na tej reki nedaleč stran smo lahko videli jez elektrarne Blanca, na kateri se je pred nekaj leti zgodila huda nesreča. V Sevnici smo se ustavili tudi v cerkvi sv. Nikolaja (ta ima 15 podružnic), kjer nam je

tamkajšnji župnik salezijanec obširno predstavil njeno zgodovino. Po mirenski dolini smo se nato pripeljali v Trebnje, kjer sta v parku pred tamkajšnjo cerkvijo postavljena spomenika rojakoma dr. Alojziju Šuštarju, ki je bil ljubljanski nadškof in metropolit, in spomenik Frideriku Baragu. Ta je bil ameriški škof, misijonar med severno-ameriškimi Indijanci. Napisal je veliko cerkvenih del v raznih jezikih, tudi indijanskih. Za tamkajšnje Indijance je napisal tudi slovar v njihovem jeziku. Po krajšem postanku za kavo smo se nato pripeljali mimo Ljubljane in zopet preko Cerknice do Nove vasi. Tako zanimivih in poučnih izletov si upokojenci želimo tudi v bodoče. Jožica Škrlj


24

društvene strani

januar 2013

Bili smo na obisku Trubarjeve domačije V začetku oktobra smo člani Društva prijateljev Martin Krpan Bloke in člani Kud Bloke naredili, tako vsaj upamo, pomemben korak. Že več let smo ugotavljali, da manjka v pestrem mozaiku naših aktivnosti izven meja občine Bloke del, ki pokriva sosednjo občino Velike Lašče. Ve se, da so bile v Krpanovih časih ravno Velike Lašče prvi in najpomembnejši kraj za Bloke, saj so tu že trgovali z najosnovnejšimi stvarmi za življenje, v gostilnah pa so se prenašale novice iz širnega sveta od ust do ust. V naši bližnji preteklosti so bile povezave z Ljubljano kar se tiče avtobusnih in osebnih prevozov preusmerjene preko Cerknice in po avtocesti. Neurejena, makadamska cesta čez Lužarjev breg je predstavljala veliko fizično in časovno oviro do našega glavnega mesta.

Prijetno druženje

Pa vendar, naša oblast je še pred današnjo hudo krizo uspela ta problem rešiti in danes so nam Velike Lašče z 18-kilometrsko razdaljo od Nove vasi spet najbližji »povezovalni« center. Prav zaradi vzpostavitve tesnejših stikov tudi na kulturnem področju smo se člani dveh društev z Javnim zavodom Trubarjevi kraji iz Rašice dogovorili za naše gostovanje na Trubarjevi domačiji. Na obisku so se nam pridružili še nekateri člani drugih bloških društev in ustanov, France Škrabec in Slavko Petrič, žal smo pogrešali koga z našega županstva. Z veseljem smo si, nekateri celo prvič, ogledali zan-

imivo domačijo s spominsko hišo z mlinom in žago venecijanko ter gospodarskim poslopjem. Skozi Trubarjevo življenje in delo nas je popeljal direktor Javnega zavoda g. Andrej Perhaj. Po uvodnem spoznavanju s Primožem Trubarjem, človekom, ki je prvi nagovoril takratne Kranjce, Štajerce, Korošce itd. z imenom Slovenci, smo se obiskovalcem predstavili tudi Bločani. Krajši predstavitvi Petričeve knjige Boj za Krpanovo dediščino in nagovoru Franceta Škrabca – Obloškega Tončka je sledil kulturni program MePZ in Dekliške vokalne skupine Kulturnega društva Bloke. Po končanem kulturnem delu se je naše druženje ob petju in glasu dveh harmonik nadaljevalo ob dobri pogostitvi, ki jo je pripravilo Društvo za ohranjanje dediščine Gradež. V vasi Gradež

pri Turjaku imajo namreč še edini primer vaške sušilnice sadja; le-ta je iz leta 1938. Sadne dobrote od »škundru in »čješpave vuode« naprej so bile res slastne. In nenazadnje – malokdo ima priliko videti tolikšno zbirko izdaj knjige Martin Krpan, kot nam jo je »na ogled postavil« velikolaški župan, g. Anton Zakrajšek. Poslovili smo se z našim povabilom gostiteljem, da druženje nadaljujemo naslednje leto na Blokah. L'pu je blu, pa de b' blu spjet hmal toku ! Pa lepo pozdravljeni do naslednjič, Zora Obreza, foto: Jože Obreza


društvene strani

januar 2013

25

Pestra jesen bloških gospodinj »Zarja« bavno. Po dolgih osmih letih obstoja sekcije bloških gospodinj »Zarja« smo se članice v jeseni sestale s posebnim namenom. Marija Jakopin, ki je sekcijo uspešno vodila od začetka, je želela svoje naloge predati novemu vodstvu. Članice smo v pričakovanju še aktivnejšega delovanja sekcije za novo vodjo izbrale Tanjo Žele, za finančno poslovanje bo skrbela Majda Zakrajšek, tajniška opravila pa smo zaupale Mileni Zakrajšek. Gospodinje se ob tej priložnosti Mariji zahvaljujemo za ves vloženi trud, potrpljenje, vztrajnost in dobro voljo, s katero je uspešno vodila sekcijo.

Miklavževa delavnica V letu, ki se počasi izteka, smo bile bloške gospodinje »Zarja« kljub temu, da se o nas ni veliko pisalo, delavne in ustvarjalne. Ko so nam začele pojemati moči, smo si privoščile sprostitev z izletom v Ljubljano. S pomočjo naše članice, odlične poznavalke našega glavnega mesta, Martine Škrabec, smo si ogledale Ljubljanski grad, do katerega smo se povzpele z vzpenjačo, sprehodile smo se po stari Ljubljani, se zapeljale z ladjico po Ljubljanici, ogledale pa smo si še modernejše zgradbe, v katerih domujejo organi, ki so pomembni za delovanje naše države. Spoznale smo še najpomembnejše kulturne ustanove in nekatere cerkve. Seveda po Ljubljani nismo hodile s praznimi želodci. Dodobra smo jih napolnile z obilnim kosilom, privoščile pa smo si tudi kavo na terasi znamenitega ljubljanskega nebotičnika. Ljubljano smo spoznale na povsem drugačen način, kot smo je poznale do sedaj. Polne moči in idej smo za zahvalno nedeljo okrasile župnijsko cerkev pri Fari. Zadnji mesec v letu pa smo pričele z Miklavževim sejmom, ki smo ga pred trgovino Bločanka v Novi vasi pripravile skupaj z učenci 9. razreda OŠ T.

Šraja Aljoše, Nova vas. Na stojnici smo kljub mrzlemu vremenu številnim obiskovalcem ponudile novoletne voščilnice, okraske in miklavževe dobrote, ki smo jih

večinoma izdelale na skupni pekovski delavnici pri Knavsovih na Runarskem. Obiskovalci naše stojnice pa so se lahko pogreli ob »kuhančku«. Bilo je veselo in za-

Pred Robovim vodnjakom v Ljubljani

Bloške gospodinje »Zarja« želimo vsem občankam in občanom Blok vesele božične praznike, v novem letu 2013 pa obilo zdravja, veselja in osebne sreče ter slastnih piškotov. Tanja Žele, bloške gospodinje »Zarja«


26

društvene strani

januar 2013

PGD Velike Bloke tudi letos na morju letih je bila na njegovi življenjski poti rdeča nit gasilstvo in delo z gasilci. Zato mu želimo še veliko zdravih in uspešnih let tudi pri njegovem drugem ljubiteljskem konjičku, pri njegovih prijateljicah, čebelah. Vendar pa, kakor sam zase pravi, gasilec je in bo do konca svojega življenja.

Precej več kot tri desetletja je od tega, kar nas je naš predsednik društva prvič popeljal na izlet, na morje.

Seveda so mu pri tem pomagali tudi drugi gasilci in gasilke, vendar je bilo glavno breme organizacije in varovanja najmlajših pionirjev na njegovih plečih.

Drugo leto je pri gasilcih volilno leto in naš predsednik se pri svojih 70-tih in skoraj 50-tih letih v gasilstvu poslavlja od aktivnih funkcij v društvu. V vseh teh

Njegovemu nasledniku pri predsedovanju v našem gasilskem društvu želimo prav tako veliko uspeha in da bi nadaljeval z akcijo in tradicijo, ki mu jo je zapustil sedanji predsednik tov. Miroslav Doles. Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi Občini Bloke in njenemu županu, ki nam že vrsto let finančno pomaga, tako pri operativnih dejavnostih kakor tudi pri realizaciji enodnevnih izletov na morje. Tekst in foto: Tomislav Beroš, tajnik društva

V Velikih Blokah je bila gasilska veselica

Že tretje leto zapored smo gasilci PGD Velike Bloke v mesecu avgustu organizirali gasilsko veselico z ansamblom Toneta Rusa. Poleg dobre glasbe, jedače in pijače smo poskrbeli tudi za bogat srečelov. Z obiskom nas je razveselil tudi častni gasilec PGD Velike Bloke, bivši župnik gospod Alojzij Hostnik. Petra Jakopin, Urša Drobnič, foto: Dejan Beroš


društvene strani

januar 2013

27

Na gasilskem tekmovanju tudi gasilke iz Velikih Blok

Voščilo PGD Velike Boke vošči vsem gasilkam, gasilcem in prijateljem gasilstva vesele božične praznike ter zdravo in srečno novo leto 2013. Hkrati Vas tudi obveščamo, da bomo tudi letos od 20. 12. do 30. 12. obiskali vsa gospodinjstva na požarnem območju PGD Velike Bloke, prinesli koledarje in zaželeli srečo v novem letu. Ob tej priložnosti bomo zbirali tudi prostovoljne prispevke za zamenjavo orodnega vozila. Upravni odbor PGD Velike Bloke

Članice A PGD Velike Bloke smo si s pridnim delom v lanskem letu na občinskem tekmovanju, ki je potekalo na Rakeku, in regijskem tekmovanju, ki je potekalo v Logatcu, zagotovile nastop na

državnem članskem tekmovanju v Velenju. Znanje in izkušnje smo si pridobivale z rednimi vajami, ki so potekale pod vodstvom mentorja Zdravka Modica, včasih celo v snegu in mrazu. Dosegle

smo 38. mesto, za kar smo dobile bronasto priznanje in smo na to ponosne. Petra Jakopin, Urša Drobnič, foto: Dejan Miklavčič


28

svet in ljudje

januar 2013

Bločan, ki je obplul svet

Na tem starem vlačilcu sem bil v Braziliji dva meseca. Ladja asistira pri sidranju naftnih ploščadi, uporablja se tudi pri čiščenju onesnaženih voda. Zadnje čase lahko spremljamo veliko novic o izseljevanju iz Slovenije. Včasih so uporabljali izraz »gastarbajter«, danes uporabljamo izraz beg možganov, umetniki pa so mobilni, gre za en in isti pojav – s trebuhom za kruhom. Odkar imamo boljše ceste, se beg možganov z No, to pravzaprav tudi pomeni, da moram ka- sem ven, ampak očitno si bile tudi stopnice Blok odvija predvsem v smeri Ljubljane, nekaj pitanu kuhati kavo (smeh). pod električno napetostjo. Začel sem vpiti Bločanov pa dela tudi čez mejo. na pomoč, tako so morali izključiti kar glavKako je bilo na tvoji prvi plovbi? Vreme, pino ladijsko stikalo, zato je bila popolna tema. Borut Širaj je doma z Velikega Vrha in je že rati, sodelavci … Mislim, da sem bil prej kot v sekundi na krovu več kot sedem let mornar. Preplul je že vse Kot sem že rekel, sem se vkrcal v Antwerpnu in v popolnem šoku. Dva dni sem preležal v oceane, obšel svet in doživel marsikaj. na 196 metrov dolgo ladjo Kras. V Anglijo smo bolnišnici v Bangladešu, ampak k sreči smo Zakaj si postal mornar? peljali vezan les, pluli smo tudi po reki Temzi; bili tako ali tako v pristanišču. Mislim, da tega potem smo očistili ladjo in šli v Sankt Peter- ne bom nikoli pozabil. Sicer pa so oficirji usŠe mladoleten sem dobil idejo, da bi delal na burg v Rusijo, do koder je šest dni navigaci- posobljeni za nudenje zdravstvene oskrbe, ladji – da bi prepotoval svet. To je bila ena od je. Naložili smo umetno gnojilo in ga peljali v medtem ko smo vsi drugi usposobljeni za tistih najstniških fantazij. Poklical sem agenČitagong v Bangladeš, do koder je prek Gibral- nudenje nujne prve pomoči, na ladji pa je tudi cijo, ki se ukvarja z vkrcavanjem, in rekli so, tarja in Sueza 35 dni navigacije. Tam se moja ambulanta, kjer se lahko poškodovanec oskrnaj najprej naredim šolo. Idejo sem tako dal resna izkušnja mornarja šele začne. Ker je to bi. na stran. Čez nekaj časa sem kupil Oglasnik in območje piratskih napadov, smo bili en mesec spet videl oglas neke agencije, ampak to je bila Po vseh teh skrajnostih še vedno ljubiš na sidrišču in raztovarjali. Poleg tega je bil to čista prevara. Pod pretvezo, da mi bodo uredimorje? čas monsunov, kar je nepredstavljivo naporli mesto na ladji, sem bil ob nekaj deset tisoč no; imeli smo težave z motorji, ker je ladja Neverjetno, ampak prvič sem bil brez premotolarjev, zgodilo pa se ni nič. Pozneje sem stara, nismo imeli klimatskih naprav, bilo je ra vkrcan celi dve leti. To sem jemal kot neko na Srednji pomorski šoli v Portorožu opravil tudi pomanjkanje vode in vsak dan smo imeli življenjsko avanturo, bil sem mlad ... Zdaj sem izobraževanje in pridobil potrebne brevete za točno pet minut, od 17.00 do 17.05, da se opr- se nekako ujel v to zanko, je pa tudi moj vir vkrcanje, sledilo je pošiljanje prošenj in nekehamo. Že samo preživeti je bila umetnost, kaj zaslužka. Dve leti po prvem vkrcanju sem ga dne je prišel telegram od Splošne plovbe, šele delati. Beseda ekstrem najbolje opiše naše prvič prišel domov in doma sem bil eno leto. da me čaka moje prvo vkrcanje v Antwerpnu. delo. Plul sem že pri –55 stopinjah Celzija v Kmalu se nisem več dobro počutil. Bloke so Kaj so to breveti? Murmansku (Rusija) in pri +60 v Bandar Imam se mi zdele majhne, nisem več zdržal na kopKhomeiniju (Iran). nem. Šel sem v Italijo, da bi našel agencijo, ki To so certifikati, ki izkazujejo stopnjo usbi me vkrcala, naučil sem se italijansko in že posobljenosti za določeno delo na ladji, vseh Vedno me je zanimalo, kaj se zgodi, če se ti sem bil v Braziliji. je nekje okoli 48, ker pa imajo določena pod- sredi oceana daleč od zdravnika kaj zgodi. jetja še svoje interne brevete, se je treba Kaj naredite v takem primeru? Najprej si torej delal na tovorni ladji. Konenehno izobraževati. Zdaj sem krmar dolge liko ljudi pa je običajno v posadki? Takega primera k sreči nisem imel, sem pa plovbe (član v sestavi krovne straže) in s piimel eno zelo neprijetno izkušnjo. Delal sem Na tovorni ladji, kot sem jo opisal, je nekje 20 lotom lahko vozim ladjo neomejene dolžine na ladijskem dvigalu, in sicer sem moral do 25 ljudi. Najpomembnejši osebi sta kuhar in širine. To ne pomeni, da sem samo v belem očistiti iztekajoče olje v ladijskem skladišču, in kapitan. Kapitan skrbi za harmonijo, kuhar ovratniku, ampak je treba največkrat krepko ki mu rečemo štiva. Bil sem sam globoko v pa seveda za dobro hrano. Če je kuhar slab, zavihati rokave in poprijeti še za druga dela, ozkem prostoru na dnu ladje in bilo je temno, ga sredi oceana vržemo čez krov (smeh). Popri katerih se tudi umažeš (recimo privezi in nameščal sem zračno črpalko. Naenkrat sem sadka je običajno z vseh vetrov: Slovenci, Hrodvezi, vzdrževanje ladje, nadzor trgovskih se nečesa dotaknil in nekaj me je silno useka- vatje, Filipinci, Ukrajinci … Seveda se za vsoperacij, straža na mostu, priprava ladje za lo. Zdaj si pa predstavljaj, da sploh ne veš, kaj akega najde kak stereotip. Filipincev je največ vkrcanje ali izkrcanje tovora, nadzor sidra). je bilo to in od kod je prišlo. Panika! Hotel svetovnih pomorščakov in imajo izjemno


svet in ljudje

januar 2013

29

plul in si v mednarodnih vodah, kar je dvanajst milj od obale, te vežejo določena pravila, vse skupaj pa ladjarja ogromno stane. Včasih so ubežnikom dali delo, zdaj se tega ne sme. Včasih so jih metali v morje, zdaj tega seveda ne delamo več, čeprav sem in tja pridejo govorice, da ruske posadke še vedno ubežnike mečejo čez krov. Morda se vse to zdi neumno, ampak predstavljaj si, kar si verjetno težko, bedo od življenja v Nigeriji. Vse, ampak res vse bi naredil, da greš iz države, skril bi se tudi med smrdeče nestrojene živalske kože in tam umrl, če bi bilo treba, samo da bi lahko potem prodajal ponarejene torbice v Benetkah in tako preživel svojo družino. To je strašno. Kako bi opisal kulturne razlike, ki jih opažaš med obiskom vseh mogočih držav? Prva komandna enota ladje, vidni pa so kompasi, dva radarja in nadzorna plošča. zaščitniški sindikat, načeloma tudi ni prijetno delati z njimi, so hujši kot Črnogorci, če me razumeš. Veliko je Dalmatincev, ki pa so dobili vzdevek Filipinci. So prijetni sodelavci, ampak naredili bi pa res čisto vse, samo da jim ne bi bilo treba delati. Velikokrat poslušamo, kako se na ladje tihotapijo ubežniki. Si imel že kakšno tako izkušnjo? Oh, seveda, ne vprašaj! Plul sem že po vseh glavnih piratskih conah (Somalski rob, Malaška ožina, Karibi …), na krovu smo imeli tudi že ubežnike iz Slonokoščene obale, ki so šli z nami v Brazilijo. Med ubežniki veljajo Nigerijci za specialce, saj jih je nemogoče odkriti. Pred izplutjem se na krovu vedno zbere vsa posadka in vsak mora pregledati dodeljeni del ladje, da se slučajno kdo kje ne skriva. Skrijejo se pa kamor koli. Kolega mi je pripovedoval, da so pri pregledu našli zoglenela trupla v dimniku. Če ubežnika odkriješ, ko si že iz-

Ti bom opisal neki dogodek, ki lahko oriše razlike med nami. V muslimanskih državah sta na ladji prepovedana alkohol in pornografija. Preden smo se privezali v Savdski Arabiji, smo torej vse to zbrali na en kup, spravili v posebno sobo in jo zaplombirali – tako pač zahtevajo oblasti. Pozneje je prišel na ladjo inšpektor in iskal morebitne nepravilnosti – in kaj se je zgodilo? Pride v bar in na pultu najde odprto pločevinko piva! Jo prime in zlije v lijak. Mimo nič hudega sluteč pride kolega, gol do pasu, ravno se je oprhal. Inšpektor odpre hladilnik in v hladilniku najde pivo. Nič ne reče. Zapusti ladjo in mi si oddahnemo. Čez nekaj dni pa dobimo položnico z zneskom 23.000 dolarjev za plačilo kazni. Nimaš kaj, na poti srečaš kup nam nenavadnih pravil. Gotovo si že doživel kakšno nevihto na morju. Je to bistveno drugače kot na kopnem? Nevihte so tako običajne kot na kopnem, to je pač vreme. Razlika je v tem, da se moraš tu na nevihto pripraviti. Glede na hitrost vetra se po Beaufortejevi lestvici oceni višina vala,

Že tri sezone delam tudi na turistični potniški ladji v Benetkah in delo z ljudmi je lahko včasih napornejše kot delo v blatu in neznosni vročini. kar je pomembno. Vedeti moraš, da se ladja sama od sebe ne more kar tako prevrniti, tu je pomemben človeški faktor. Če dobivaš valove v bok, je to lahko v skrajnih razmerah nevarno, sploh če je ladja raztovorjena. V takih primerih lahko pride ali do močnega valjanja ali do prevrnitve, ampak to je res silno redko, zato se neviht ni treba bati. Če prihajajo valovi neposredno v premec, potem to občutiš, kot bi se z avtom zaletaval v zid, če pa v krmo, potem ladja pospeši. Enkrat se mi je zgodilo, da sva s sodelavcem med nevihto delala na krovu, v trenutku nepazljivosti pa naju je zalil visok val. Pometlo me je po krovu kot smet in imel sem neznansko srečo, da me je na koncu zabrisalo samo v ladijsko ograjo, saj če bi poletel čez krov, se zdaj verjetno ne bi pogovarjal

Za mano so vitli za vleko naftnih ploščadi. Ena jeklenica je debela 86 milimetrov. Če je dolga kilometer in pol, tehta okoli 40 ton.


30

svet in ljudje

Velikokrat mi je zaupano odgovorno delo na komandnem mostu. Tu rišem pozicije na navtičnih kartah v kombinaciji s satelitskimi napravami za določanje položaja. s tabo. Ampak če padeš s krova v morje, ali te lahko rešijo? Če te opazijo in če je morje mirno, seveda, naredi se eden od standardnih pomorskih manevrov (recimo Williamsonov, Andersonov, hitri obrat) za vrnitev na mesto, kjer je bila opažena nezgoda, in te rešijo. V takem primeru je pomembno, da ima čim več posadke v vidnem polju tistega, ki je v morju, saj če so valovi, majhno pikico, ki jo premetava, hitro izgubiš, več parov oči pa več vidi. Med nevihto je reševanje seveda težje. Za varnost se mora na ladji vsak mesec narediti dril za primer požara, vdora vode, reševanja in iskanja bombe, posadka je vedno izurjena in pripravljena. Zdaj pa eno kočljivo vprašanje, ki verjet-

januar 2013

Ribiške barke v libijskem mestu Zuwara, ki so žalostno končale med nedavnimi spopadi.

Somalski begunci na ladji, ki je bila zavezana za našo. To je velika težava tega sveta.

no zanima vsakega kopenskega smrtnika: če v enačbo damo pristanišče, mornarja in prosti čas, manjka še nekaj. Kako je s tem nekaj?

aviti bara na svoji ladji, potem luški delavci zate ne delajo, to pomeni, da ti ne bodo razložili tovora. Najprej torej pride izvidnica, da se dogovori, kako in kaj, potem postavijo na ladji bare, s seboj pripeljejo kuharje, hrano, pijačo in na koncu seveda tudi »kelnarice«. Zanimivo je še to, da je ves ta luksuz na kredo, zapitek se plača na koncu, preden ladja izpluje (če ne plačaš, pač ne moreš izpluti). Mi smo imeli na svoji ladji tri bare petinštirideset dni, vsak mornar pa je imel za kakšna dva dolarska tisočaka zapitka. Seveda se zgodi, da toliko denarja sploh nimaš pri sebi, ker denarja pač ni pametno imeti na ladji. Če mornarji ne morejo plačati zapitka, mora račun poravnati kapitan iz ladijske blagajne, ampak tudi tam velikokrat ni denarja, zato je treba klicati agenta na kopno, da ti pošlje denar.

(Smeh) Vsi smo krvavi pod kožo. Ti bom povedal eno zanimivo izkušnjo. Bil sem še razmeroma zelen in nisem vedel, kako se streže stvarem. Pripluli smo na Tajsko v Koh Ši Čang. Tisti, ki poznajo ta kraj, vedo, kaj sledi. No, jaz nisem vedel nič. Ko smo bili v pristanišču, se nam začnejo približevati ljudje v čolnih, vržejo vrv in hočejo priti na krov. Jaz sem bil ves paničen in sem jih hotel odgnati, saj sem mislil, da gre morda za pirate ali kakšne druge nepridiprave – na morju nikoli ne veš, s kom imaš opraviti. Naredil sem cel halo, posadka pa se mi smeji. Halo!? No, v tem pristanišču je tako, da so luški delavci tesno v navezi s temi »postavljavci barov«. Če ne pustiš post-

Hočeš reči, da kličeš svojega delodajalca,

Zapuščena in zanemarjena libijska obala. Turizem je bil namerno onemogočen in na sicer prelepi obali ne moreš nikjer popiti niti kave. Turizem je libijska velika priložnost.


svet in ljudje

januar 2013 naj ti plača »počepnice«? Tako nekako, ja (smeh). Ampak vsi agenti in firme vedo, da je to neizogibno, kadar ladja pluje v Koh Ši Čang. Pa še nekaj ti bom povedal. A veš, kako se je razvil tango? To je ples mornarjev in prostitutk, izhaja pa iz pristanišča v Buenos Airesu. Bloke so razmeroma čiste. Kaj pa prostrano morje, ali je čisto ali je res tako zasvinjano, kot poročajo? Ja, na nekaterih mestih je obupno. Če me pelješ po svetu z zaprtimi očmi, lahko zavoham, kdaj smo v Indiji. Res. Tam je strašansko umazano, morje ima prav poseben vonj. Po pravilih lahko hrano, les in železo odmetavaš v morje približno petindvajset milj od obale. Olje, plastiko, najlon in druge nevarne odpadke se spravlja v posebne zabojnike, ki gredo v luki v sežig. Seveda se vsi tega ne držijo, ker sežiganje stane, zato v morju vidiš plavati marsikaj, tudi trupla sem že videl. Glede na to, da si obplul že skoraj ves svet, kje ti je najbolj všeč? Najboljše je zagotovo v Riu de Janeiru. Težko je opisati, zakaj, ampak mesto ima posebno vzdušje, ki ga moraš doživeti in tudi pozabiš ga ne. Krasno je bilo tudi na Sulavesiju in v Vietnamu v Zalivu Halong. Bil sem tudi na Maldivih, ampak ti povem, da ne razumem ljudi, ki plačujejo toliko denarja, da gredo tja na dopust, saj tam ni nič posebnega. Svet je lep, lahko pa tudi nevaren, zato previdnost ni nikoli odveč. Najnevarnejše je bilo v Nigeriji v Lagosu. Bili smo v pristanišču Abidžan in šel sem na kopno. V mestu me je ustavila skupina ljudi in mi grozila z mačeto, skoraj sem bil ob glavo, saj je tam življenje vredno enako nič. Hoteli so fotoaparat, denar …, zato sem jim vse vrgel in zbežal v najbližji taksi. Seveda to še ni bilo konec, saj taksistu nisem mogel plačati, zato sem rekel, naj počaka, da grem na ladjo po denar. Seveda ni bil za to, ker je mislil, da ga bom opeharil, zato je nekdo iz bližine vame že nameril puško ... Ja, tudi to je del tega poklica. Vidim, da ti je morje zlezlo pod kožo in da te verjetno nič več ne zadržuje doma. Kam pluješ z naslednjo ladjo? Morje mi je res zlezlo pod kožo in težko si predstavljam dlje ostati doma. Zdaj imam malce premora, čez poletje sem delal na potniški ladji v Benetkah, zdaj sem naredil brevete za delo na tankerju, morda bo to moje naslednje vkrcanje, kdo ve, saj je morje prostrano, možnosti pa neomejene, je pa res, da je kriza zajela tudi naš sektor in dela ni tako lahko najti kot nekoč, konkurenca za delovna mesta pa je globalna, torej konkuriraš delavcem, ki so pripravljeni delati tudi za drobiž. Miha Knavs

31

Mateja in Alojzij Mateja Ivančič iz Nove vasi in Alojzij Zbačnik iz Podklanca sta se spoznala pred desetimi leti in to kar na Matejinem domačem dvorišču. Alojzij je namreč opravljal lovsko pripravništvo pri Matejinem očetu. Več besed pa sta si prvič namenila pred tremi leti na zabavi s skupino Čuki v Dolenji vasi. Od takrat sta postala nerazdružljiva, prijateljstvo pa je kmalu preraslo v ljubezen. Pogovor je zelo kmalu nanesel na poroko in hitro sta vedela, da si bosta nekoč v oči zrla kot mož in žena. Alojzij je bil, malo za šalo, malo za res, odločen, da se poroči še pred svojim tridesetim rojstnim dnem. Ker se je letos poročila že Matejina sestra, sta se odločila, da bosta poroko načrtovala za prihodnje leto, a ju je prehitela vesela novica o novem družinskem članu. Tako sta s poroko malo pohitela in Alojziju se je uspelo poročiti še pred njegovim tridesetim letom. Organizacija veselega dogodka je hitro stekla in ker sta že prej vedela, kakšno poroko si želita, so se stvari odvile kot po maslu. Za velik del protokola so s svojim trudom poskrbeli njuni starši, sestre, bratje in priči. Prijatelji in sorodniki so bili presenečeni, hkrati pa navdušeni nad kar dvema veselima novicama na enkrat. Pri obeh so teden dni pred poroko vaščani postavili mlaje. Posebej bi želela pohvaliti novovaške fante, ki so kljub močnemu dežju uspeli postaviti dva veličastna mlaja. Vzela sta se na sončno oktobrsko soboto. Alojzija so v Matejini domači hiši najprej pričakale tri lažne neveste, nato je prišla tista prava. Ko sta se bodoča zakonca zagledala, sta si planila v dolg objem in solze sreče so jima stekle po licih. Zbrani svatje so se zatem odpravili na grad Snežnik, kjer sta si prvič izmenjala poročna prstana. Preden pa so se uspeli vsi zvrstiti v kolono, jih je že pričakala šranga. Pot so zaprli kar s kopačem. Šrange sicer ni bilo v načrtu zaradi stiske s časom in pa tudi zato, ker nevesta ostane v domačem kraju, saj si urejata stanovanje v Novi vasi. Ko se je vesela druščina vrnila v Novo vas, jo je pričakal pravi gasilski špalir. In tako se je začela veriga presenečenj, ki jih ta dan kar ni zmanjkalo. Poročna maša je potekala v cerkvi sv. Miheala v Novi vasi. Mladoporočencema in zbranim se je od ganjenosti večkrat orosilo oko, saj je bil obred poln nepozabnih trenutkov in majhnih presenečenj, ki so počasi sestavljala mozaik poročnega dne. Ko sta novopečena zakonca stopila iz cerkve, se je že temnilo. Svatje so ju zasuli s cvetjem, mrak pa so razsvetljevali s svetlečimi prskalicami. Novo presenečenje je sledilo kmalu po tem, saj ju je na župnijskem dvorišču čakal zapravljivček, na katerem sta

se popeljala del poti. Sledila je zabava v gostilni Pri Riglerju na Bloški Polici. Zbrano družbo je zabavala skupina Ugib. Matejin brat Danijel je pripravil prav posebno glasbeno poslastico večera, saj je povabil skupino tamburašev iz Sodražice, ki so večer še bolj popestrili. Alojzijevi nečakinji sta s petjem in klavirsko spremljavo spet do srca ganili mladoporočenca in vse ostale. Projekcija slik iz njunega otroštva in posnetki želja njunih sorodnikov in prijateljev pa so priklicali spomine na njuna mlada leta ter svate tudi dodobra nasmejali. Petje zmagovalnega petelina, katerega vloga je tokrat pripadala našemu uredniku, pa je vsako polno uro opominjalo, da se večer počasi preveša v noč in noč v jutro. Mladoporočenca za konec še dodajata, da naj pari le storijo ta korak k skupnemu življenju, saj je v zakonu ljubezen trdnejša in življenje še lepše. Mladoporočencema iskreno čestitamo. Alenka P. Gornik in Dunja V. Ponikvar


32

svet in ljudje

januar 2013

Petra in Miloš Miloš Kogej iz Nova vasi in njegova Petra iz Lesc sta se 29. avgusta letos z roko v roki podala na skupno življenjsko pot. Gorenjsko – bloška poroka se je odvijala na romantičnem Bledu. Dan je bil čudovit, čustveno obarvan in poln prijetnih presenečenj. Svate sta dodobra nasmejali lažni nevesti, ki pa na veliko veselje prave neveste ženinu nista bili najbolj po godu. Nepozabno je bilo petje Miloševe sodelavke Anite med poročnim obredom, ki je vsem zbranim privabilo solze v oči. Zbrana družba se je s pletno popeljala na blejski otok, nato pa je sledila poročna zabava v Lescah.

jih postavili po stanovanju. Novopečena zakonca sta za sorodnike, prijatelje in sodelavce pripravila poporočni piknik. Dobre zabave do jutranjih ur ni pokvarilo niti hladno in deževno vreme. Gasilci so jima tudi tokrat zagodli. Mladoporočenca in poročni priči so oblečene okopali v bazenu, spalnico pa napolnili z več kot 600 baloni. Ob tej priložnosti se Petra in Miloš še enkrat

iz srca zahvaljujeta gasilcem PGD Nova vas in vsem ostalim, ki so sodelovali pri pripravi domiselnih presenečenj, in tako poskrbeli, da je bila njuna poroka res nekaj posebnega in nepozabnega. Petra in Miloš sta se spoznala že v času študija. Njune poti so se po spletu okoliščin ponovno križale pred nekaj več kot tremi leti. Od takrat sta nerazdružljiva. Milošu je všeč njena odločnost v pravem trenutku. Pravi, da je tudi zelo potrpežljiva in ima izredno visok prag tolerance. Petra ceni Miloševo delavnost in zanesljivost, še posebej pa sta jo pritegnili

Odločitev za poroko je padla med njunim spomladanskim potepanjem po Turčiji, ko sta v eni izmed zlatarn uzrla ter nato tudi kupila malce neobičajna poročna prstana, ki sedaj krasita njuni roki. Domači in prijatelji so bili nad novico o bližajoči se poroki navdušeni, so pa že slutili, da bosta ubrala malce drugačno, posebno poročno pot. Tradicionalni predporočni običaji so v Lescah zaradi večjega kraja že malo izumrli. Na Blokah na srečo ni tako. Novovaščani so Milošu postavili mlaje, gasilci PGD Nova vas, katerega aktivna člana sta tudi sama, pa so jima pripravili veličasten špalir. Gasilci so na poročni večer poskrbeli še za nepozabno dobrodošlico, ki ju je pričakala na njunem domu. Z vodo so napolnili preko 3.000 plastičnih kozarčkov in

Zahvalna maša zakoncev jubilantov

V nedeljo 25. novembra je bila ob 10.00 pri Fari slovesna sveta maša za zakonce jubilante, ki smo letos praznovali okroglo obletnico. Pred oltarjem se nas je zbralo 5 parov: Rok in Vlasta (10 let), Helena in Janko (20 let), Tatjana in Janez (20 let), Pavla in Zmago (30 let) ter Fani in France (40 let). Bogu smo se zahvalili za skupaj preživeta leta in za vse, česar smo bili v teh letih v izobilju deležni. Zahvalna maša pa ni bila samo pogled nazaj, pač pa tudi prošnja in klicanje milosti za naprej. Rok in Vlasta


svet in ljudje

januar 2013 njegova družabnost in iznajdljivost. Menita, da tudi osebnostno drug drugega zelo dobro dopolnjujeta. Čeprav ju službene poti vsak dan vodijo na Gorenjsko, Miloš ima zaposlitev v Žireh, Petra pa v Begunjah na Gorenjskem, sta si skupen dom ustvarila v Novi vasi na Blokah. Selitev je bila za Petro kar precejšen izziv, saj je njen rojstni kraj precej večji in bolj vrveč kot Nova vas, poleg tega pa je tudi vsakodnevna dolga vožnja na delo precej naporna. Čeprav bi služba malo bližje doma obema še polepšala življenje, pa se zavedata, da je v dvoje vse lažje in prijetneje. Veselita se srečnih trenutkov, ki jih preživljata drug z drugim, ter se ne bojita morebitnih ovir in težav, ki jima jih bo prineslo življenje. Petra se je na življenje v vasi že dodobra navadila. Manjši kraji imajo po njenem mnenju kar nekaj prednosti, saj sta v njih bolj živa medsebojna pomoč in druženje. Bloško gostoljubje so dobro spoznali tudi njeni sorodniki in prijatelji z Gorenjske, ki radi obiščejo Bloke.

Čemu je Jezus pravzaprav prišel?! Miha je obiskal svojega starega očeta. Opazoval ga je, kako je izdeloval figure za jaslice. Nekatere že dokončane so stale na mizi. Ko je Miha nekoliko utrujen položil svojo roko na rob mize, je opazil, kako so vse figure oživele. Bil je zelo presenečen, da se je z njimi lahko pogovarjal. Še več. Pastirji, kralji, Marija, Jožef niso bili več majhni in on ne velik. Z njimi je šel v betlehemski hlev. Gledal je otroka in otrok je gledal njega. Nenadoma ga je postalo strah in solze so mu stopile v oči. »Zakaj jokaš?« ga je vprašal otrok. »Ker ti nisem ničesar prinesel.« Otrok Jezus mu je odgovoril: »Jaz bi rad dobil nekaj od tebe.« Miha je postal rdeč od veselja. »Podaril ti bom vse, kar imam,« je jecljal. »Tri stvari bi želel imeti od tebe,« je rekel otrok Jezus. Pri tem mu je Miha padel v besedo: »Moj

Petra in Miloš zaključujeta, da je poroka, tudi bolj preprosta, nepozaben in poseben dogodek za par. Mladim, ki so pred tem pomembnim dogodkom, svetujeta, da si ga pripravijo na način, ki jim ustreza, pa čeprav je ta drugačen od tistega, ki ga narekuje današnja potrošniška družba. Alenka P. Gornik in Dunja V. Ponikvar

Pred praznikom Siva pokrajina davno spi, še bistri potok več ne žubori. Le burja trosi prve znake zime. V topli kuhinji po prazniku diši, svečana miza nosi slavnostne jedi. Za mizo zbrana družba se smehlja, srce pa v meni radostno igra. Rojstvo; nov začetek, budi novo upanje. Franc Primožič

si v življenju polomil. Jaz hočem to vedno popraviti. Mi daš tudi to?« Miha je odgovoril: »To je težko. Mi boš pomagal pri tem?« Otrok Jezus je dejal: »In sedaj še moja tretja želja. Prinesti mi moraš odgovor, ki si ga dal mami, ko je vprašala, kako vendar to, da si razbil kozarec.« Pri tem je Miha položil čelo na rob jaslic in bridko jokl »Jaz, … jaz, ...« je ihtel, potem pa mukoma dejal: »Jaz sem razbil kozarec. V resnici sem ga vrgel ob tla.« »Da, ti mi moraš vedno prinesti tvoje laži, tvojo trmo, tvojo jezo, to, kar si naredi,« je dejal otrok Jezus. »Če prideš k meni, ti želim pomagati. V tvoji slabosti te želim sprejeti. Vedno znova ti želim odpuščati. Želim te voditi za roko in ti kazati pot. Želiš, da ti to podarim?« Miha je gledal, poslušal in strmel. (Povzeto po W. Baudet, Von Nikolas bis Weinachten, St. Polten 1984) Kako se boš pa ti pogovarjal z Jezusom? Dragi bralec, želim ti blagoslovljen božič in korajže pri pogovoru z Jezusom skozi vse leto 2013.

Zunaj grize oster mraz, v mrak se skriva majhna vas.

33

novi plašč, moj električni vlak, mojo novo knjigo z lepimi slikami?« »Ne!« je odvrnil otrok Jezus, vsega tega jaz ne potrebujem, zaradi tega jaz nisem prišel na svet. Od tebe želim prejeti nekaj drugega.« »Kaj vendar?« je vprašal presenečen. »Podari mi svoj zadnji spis!« je dejal otrok Jezus potiho, da ga drugi niso mogli slišati. Pri tem se je Miha prestrašil. »Jezus,« je v zadregi šepetal: »Pri njem je vendar učitelj napisal nezadostno!« »Prav zaradi tega bi ga rad imel.« »Ampak zakaj vendar?« je vprašal Miha. »Ti mi moraš vedno prinesti tisto, kjer je spodaj napisal nezadostno. Mi to obljubiš?« »Da, zelo rad,« mu je odgovoril Miha. »Toda jaz hočem od tebe še drugo darilo!« je rekel Jezus otrok. Miha je nemočno pogledal. »Tvoj kozarec za mleko!« je nadaljeval Jezus. »Ampak tega sem danes razbil!« je odvrnil Miha. »Ti mi moraš vedno prinesti tisto, kar

župnik Anton Marinko

Jaslice na Blokah

Jasličarji se že pripravljamo na izdelavo jaslic. Mah je že nabran, idej pa imamo tudi veliko. Radi bi izdelali jaslice, o katerih nam govorijo naši očetje. Vendar letos to še ne bo mogoče, saj imamo premalo materialov, pa tudi premalo nas je. Vabimo tiste, ki imajo veselje z jaslicami, da se nam pridružijo. Delali bomo ob sobotah v cerkvi na Blokah. Jasličarji


34

svet in ljudje | šport

januar 2013

Kako kmetovati v sozvočju z naravo in dosegati večje in boljše pridelke na kmetijah Bloške planote? 1. Način izboljšanja travne ruše za bolj ekonomično pridelavo na ekološko sprejemljiv način

• Osnova za sonaravno kmetovanje so rodovitna tla. Pomembna je vsebnost organske snovi v tleh, ki zadržuje vodo v tleh. Pri sonaravnem kmetovanju je osnova pašnokošna raba tal. Botanična sestava travne ruše je bolj raznolika – večja nosilnost tal. Z gosto rušo porasla tla imajo močno sposobnost čiščenja padavin in varovanja tal pred erozijo. • Rodovitna tla so temelj kmetijstva. Zdrava hrana zraste le na zdravih, rodovitnih tleh. • Rodovitna tla zagotavljajo prim-

erno količino pridelka, predvsem pa zdrave in odporne rastline. • Organska snov v tleh je izredno pomembna za rodovitnost tal in je odvisna od: vrste in količine rastlinskega pokrova, od kvalitete organskih odpadkov, od gnojenja z organskimi odpadki, od organizmov v tleh, od vlage, zračenja, teksture tal in obdelovanja tal ter od mineralizacije le-teh, kar pogojujejo številni dejavniki v okolju. Lucerne, detelje in travno deteljne mešanice povečujejo vsebnost humusa, izboljšujejo godnost tal, vežejo 100—200 kg N iz zraka. Ekološko kmetovanje Pri ekološkem kmetovanju je zgodovina gnojenja zelo pomembna. Slabo založena tla je zahtevno sanirati. Uporabljamo le dovoljena

gnojila. Priporoča se uporaba kompostov in upoštevanje gnojilnih načrtov. Vzroki za slabo travno rušo: • različnost tal – vlaga, • nagib, • mineralna podlaga, • gnojenje — pH, dušik, fosfor, kalij oziroma pomanjkanje hranil v tleh, • raba – enostranska košnja ali paša, • vremenski vplivi – suša, mraz. Odpraviti je potrebno vzroke, kar daje trajen rezultat. Potrebno je: • zatiranje problematičnih plevelov, • vsejavanje trav, ki naj bo pravilno s predhodnim apnenjem, če je to potrebno.

Priporoča se prej popasti ali pokositi, biti mora dovolj vlage v tleh. JESENSKA OPRAVILA NA TRAVNIKU pokošena ali popašena trava na 8 cm, jesensko gnojenje: živinska gnojila (upoštevati zahteve nitratne direktive), založno gnojenje, apnenje. Ekološko kmetijstvo je gospodarjenje v sožitju z naravo - ravnovesje zemlja—žival—rastlina—človek. Je način trajnostnega kmetovanja s sklenjenim krogotokom hranil in energije znotraj kmetijskega gospodarstva. Priporoča se uporaba naravnih (organskih) snovi in živalim prilagojena reja na prostem. Je kmetovanje brez uporabe kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin (odstranjevanje

KK Bloke v državnem prvenstvu Košarkarska ekipa Bloke uspešno nadaljuje s prvim zastavljenim ciljem, ki si ga je postavila ob ustanovitvi, to je, da tekmuje v Slovenski košarkarski ligi. Z odprtjem nove večnamenske dvorane v prihodnjem letu pa bo možno nadaljevati z razvojem košarke tudi pri mlajših generacijah in s strokovnimi treningi ter tudi nadaljevanjem odličnega sodelovanja s KK Cerknica, ki ima bogate izkušnje in dolgoletno tradicijo pri tovrstnem delu z mladimi košarkarji. Tudi mlajše kategorije bodo lahko tekmovale v državnem prvenstvu. Pri treningih mlajših generacij bomo računali še na mlade iz okolice Blok ter s tem omogočili vsem perspektivnim mladim košarkarjem, da lahko nadgrajujejo svojie košarkarsko znanje ter bodo lahko igrali tudi v višje rangiranih klubih v državi. V letošnjem tekmovanju je v naši skupini skupaj 9 ekip. Poleg ekipe Bloke so še naslednje ekipe: Gorenja vas, Kranjska Gora, Lesdog Kočevje, Vrhnika, Metlika,Velike Lašče, Krvavec iz Cerkelj na Gore-

njskem. Po končanem 7. krogu je trenutno v zanesljivem vodstvu ekipa Gorenja vas z 12 točkami, ki je trenutno še brez poraza, vendar je bila na tekmi 7. kroga proti ekipi Bloke že blizu poraza, kajti ekipa Bloke je proti njim že vodila za deset točk. Na koncu tekme so bili gostje boljši tekmec. Na drugem mestu je z 11 točkami ekipa

iz Kranjske Gore, tretje mesto z 10 točkami si delijo ekipe Lesdog Kočevje, Žiri, Krvavec in Bloke. V državnem tekmovanju za pokal Špar je ekipa Bloke za nasprotnika dobila ekipo Helios Domžale, ki jih vodi trener Zmago Sagadin. Po pričakovanju so bili boljši lanski zmagovalci, ki so pokaza-

li vrhunsko znanje košarke, vendar so tudi igralci Blok pokazali košarkarsko znanje in dokazali, da se lahko pomerijo tudi z najboljšimi ekipami v državi. Boris Marolt


svet in ljudje

januar 2013

35

živali, še posebej paziti na bivalne razmere, živinorejsko prakso in gostoto živali. Na območjih, kjer podnebne razmere dopuščajo živalim bivanje na prostem, vhlevitev živali ni obvezna. Gostota živali v zgradbah mora omogočati udobje in dobro počutje živali. Tla morajo biti gladka, vendar ne spolzka. Vsaj polovica notranje površine mora biti polna. Površina za ležanje/počitek mora biti udobna in suha ter ustrezne velikosti – polna tla z ustreznim nastiljem, rešetke niso dovoljene. Prepovedana namestitev telet v ločene bokse od starosti enega tedna naprej.

plevela z ognjem, varovanje naravnih sovražnikov škodljivcev z ukrepi, ki so zanje ugodni (žive meje, gnezdišča …) brez lahko topnih mineralnih gnojil, brez preventivnega zdravljenja živali, zdrav način kmetovanja in aktivno varovanje okolja.

2. Pravilno vrstenje vrtnin in poljščine za večje in bolj zdrave pridelke

Neizvajanje kolobarja (ena kultura) povzroči: • večjo zapleveljenost, • večji napad bolezni in škodljivcev, • prezaloženost tal z nekaterimi elementi, • slabšo kvaliteta pridelka in večje stroške. Kulturne rastline kolobarimo – vrstimo – menjavamo v prostoru in v času, pravilni kolobar se sestoji iz 3 komponent: • časovne – vsako leto druga rastlina, prostorske – rastlina vsako leto drugje in »počitka« tal – praha. TOLERANTNOST POSEVKOV Posamezne kulture, tako poljščine kot vrtnine, se ločijo po tem, kako se prenašajo medseboj. Tako ločimo: 1. STRPLJIVE RASTLINE so tiste,

ki same sebe dobro prenašajo in jih lahko gojimo več let na isti površini. Sem spadajo: rž, koruza, proso, bob, por in zelena, krompir, paradižnik, laški fižol. 2. NESTRPLJIVE RASTLINE so tiste, ki same sebe slabo prenašajo in pri katerih moramo strogo upoštevati zahteve po vrstenju. Sem spadajo: pšenica, ječmen, oves, detelja, lucerna, grah, grašica, pesa, lan, peteršilj, korenček, bučke, špinača in sončnice. 3. DELOMA NESTRPLJIVE pa so tiste rastline, ki se ne prenašajo, kadar si prehitro sledijo v kolobarju. Sem spadajo: zelje, ohrovt, cvetača, repica, ogrščica, krompir, fižol Poleg tega je priporočljivo upoštevati še saditev rastlin, ki odvračajo škodljivce in bolezni. Upoštevati je potrebno še tla in klimo, ki je primerna za rastline. • Klima z veliko sonca in topline je primerna za pridelavo sladkorja, olja in aromatičnih snovi. • Zmerna klima za škrob in beljakovine. • Vlažna – hladna klima za pridelavo vegetativne mase. • Lahka peščena tla ugodna za krompir, rž in lupino – neprimerna za detelje in trave (razen izjem). • Težka – glinasta tla so primerna za žita in trave in neprimerna za korenovke in gomoljnice.

• Globoka tla za sladkorno peso in lucerno. • Plitva tla za trave, če je dovolj vlage. • Za povečanje humusa večletne trave in detelje. • Kisla tla primerna le za krompir in rž.

3. Ekološko-sonaravna živinoreja – ureditev hlevov za dobro počutje živali – osnovni normativi

(EKO)

EKOLOŠKO KMETIJSTVO • gospodarjenje v sožitju z naravoravnovesje zemlja-žival-rastlinačlovek • je način trajnostnega kmetovanja s sklenjenim krogotokom hranil in energije znotraj kmetijskega gospodarstva • uporaba naravnih (organskih) snovi • živalim prilagojena reja na prostem Vzreja živali je temeljnega pomena za organizacijo kmetijske proizvodnje na ekoloških kmetijah. Živali bi morale imeti, če je le mogoče, dostop do zunanjih površin oziroma površin za pašo. Upoštevati je potrebno visoke standarde dobrega počutja živali in specifične vedenjske potrebe

Svinje je potrebno rediti v skupini, razen v zadnjem obdobju brejosti in v obdobju dojenja. Pujski ne smejo biti na površinah brez nastilja. Površine za prosto gibanje morajo prašičem dopuščati iztrebljanje in ritje. Reja perutnine v kletkah ni dovoljena. Talna reja z izpustom. Naravna svetloba se lahko dopolni z umetno, največ 16 ur svetlobe na dan in vsaj osem ur neprekinjenega nočnega počitka brez umetne svetlobe. Grede za počivanje. Splošno prehodno obdobje, ko se živali lahko privežejo v hlevih, zgrajenih pred 24. 8. 2000 se je končalo 31. 12. 2010 MKGP lahko na zahtevo rejca podaljša prehodno obdobje do konca leta 2013. Izjema so mala kmetijska gospodarstva – do 20 GVŽ. Obvezna presoja vezane reje (IURŽ).

ustreznosti

Povzetek predavanja za kmete, Nova vas 19. 10. 2012, avtorjev: A. Zavodnik, D. Iljaš in L. Lokar, vsi specialisti KGZS- zavoda Ljubljana Pripravil/a terenska svetovalka: Milka Mele Petrič Vodja odd. za kmetijsko svetovanje: Tomaž Močnik


36

zahvale

januar 2013

Opravičilo V prejšnji številki Bloškega koraka, v rubriki Zahvale, sta bila pri zahvali ob smrti Alojza Anzeljca in Ivane Mazij pomotoma vstavljena napačna teksta. Vsem, ki ste bili zaradi tega prizadeti, se iskreno opravičujemo. Obe zahvali s pravilnima tekstoma ponovno objavljamo v celoti. Stane Jakopin, urednik Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje, zapolnjevalo tvoje je življenje, nato pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Sedaj spokojno spiš, a v naših srcih še živiš.

Zahvala

Zahvala Ob smrti naše mame

Ob izgubi dragega brata

Alojza Anzeljca iz Zalesa

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za maše. Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju AVE za lepo opravljen obred, župniku Marinku ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sestra Marija in bratje Jože, Ludvik in France z družinami

Ivane Mazij

roj. Škrbec iz Velikih Blok (1927—2012) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli besede sožalja in tolažbe in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovane sveče, darove za maše in cerkev ter vso pomoč ob pogrebu. Zahvaljujemo se osebju ZD Cerknica, posebej dr. Usenikovi, osebju Nevrološke klinike v Ljubljani in Doma starejših v Cerknici za zdravljenje in oskrbo. Hvala podjetju Ave za organizacijo pogrebne svečanosti in njihovim pevcem za zadnje pesmi. Posebej hvala g. Branku Zadniku za opravljen obred in iskrene besede ob slovesu. Hvala vsem, ki molite za našo mamo. Žalujoča hčerka Olga in sin Lojze z družinama ter vsi sorodniki

Kar je bilo vidnega, je minilo, ostali so spomini in ljubezen.

Zahvala Na svoj 99. rojstni dan nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata in pradedek

Zahvala Ob prezgodnjem slovesu od našega

Franceta Centa

Franc Lenarčič

z Runarskega

(1913—2012) (Starmanov ata) iz Nemške vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem za izkazano pomoč in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti Vsi njegovi

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za številno udeležbo na njegovi zadnji poti, na pogrebu. Vsi njegovi


zahvale

januar 2013

37

Skupno življenje in načrte prekinilo je trpljenje nemoči, a lepi spomini nas vežejo; nam pa dajeta moč edino ljubezen in upanje.

Zahvala Ob smrti naše mame in stare mame

Zahvala Ob nenadni boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata

Pavle Knavs

Staneta Lužarja

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče in za darovane svete maše.

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sošolcem in kolektivu OŠ, bivšim sodelavcem, ČD Nova vas, atletskim sodnikom in članom AK Postojna, članom društva Sožitje, članom moto kluba Forajtar Bloke ter poslovnim partnerjem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, za denarne prispevke, dar za svete maše in zvonjenje. Hvala Majdi Debeljak za govor in vaščanom za molitev na vasi ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Hvala Simoni Zakrajšek za poslovilni govor in gospodu župniku Antonu Marinku za lep cerkveni obred in besede ob slovesu, hvala pevcem in podjetju Ave. Hvala vsem, ki molite zanj.

(1922—2012) (Žnidarjeve mame) iz Raven na Blokah

Zahvaljujemo se dr. Olgi Doles za zdravniško oskrbo in pozornost, hvala gospodu župniku Antonu Marinku za njegove obiske na domu in lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na pot v večni mir. Robert, France in Lojze z družinama

z Velikega Vrha.

Iskrena hvala dr. Olgi Doles in dragim vaščanom za nesebično pomoč ter vsem, ki nam v težkih trenutkih še vedno stojite ob strani.

Kogar imaš rad,

Žalujoči: žena Pavla, hči Karmen, sin Sašo, mama Zofija in sestra Romana z družino.

nikoli ne umre, le daleč je … Mila Kačič

Zahvala Ob izgubi naše

Darke Kogej iz Nove vasi

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za številno udeležbo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Martini Kočevar za poslovilni govor, vsem prijateljem, ki so sodelovali pri pripravi obreda, pogrebnemu zavodu Ave ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Žalujoči: mož Tomaž, sin Miloš in snaha Petra. Nova vas, oktober 2012

Slovenska demokratska stranka, občinski odbor Bloke

Čestitka ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter bližajočem novem letu Ker pripadamo narodu, ki ima svojo državo, imamo svojo domovino. Čeprav velikokrat popljuvana, je naša ljubezen in naš ponos, je naša pravica in mi smo njena dolžnost. Šele ko zmoremo, česar nismo pričakovali, odkrijemo sebe in premagamo dvom, ki nas straši. Odpre se tisoč novih poti in samo od nas je odvisno, katero si bomo izbrali. V novem letu vam želim, da izberete veliko uspešnih in srečnih poti. Predsednik OO SDS Bloke Metod Kraševec


38

pa še to

januar 2013

Spomin na letošnji dan spomina na mrtve

Nikoli te ne bomo pozabili Letošnja jesen je bila prizanesljiva, pravzaprav milostna, da je nikakor ni bilo mogoče imenovati čas umiranja. Res je, da so jutra s svojimi ledenimi zobmi pogrizla marsikateri cvet na planem, oglodala listje z vej, pozno dopoldansko sonce pa je preganjalo zoprno in gosto meglo z Bloške planote tja pod Javornike in Ribniško dolino. Že dan prej in še nekaj dni zatem, ko smo tudi letos, kot že vrsto let doslej, premaknili ure na zimski čas, so na obeh božjih bloških njivah zadehteli številni cvetovi, v marsikaterem avtomobilu pa so na zadnjih sedežih ali v prtljažnikih kraljevali veliki šopi krizantem in mrliško dišali.

Nikoli te ne bomo pozabili, so za vedno vklesane črke v marsikatero kamnito ali marmorno ploščo, zasajeno nad glavo pokojnika … Nikoli ga ne bomo pozabili, se sliši iz mnogih ust na slehernem pogrebu … Nikoli je ne bomo pozabili … Koga? Mame, njenih štrukljev, toplega kruha, njenih rok in motike v njih! Očeta, ko je ves zgrbljen in prekrižanih rok stal ob odprtem grobu svoje žene. Nikoli te ne bomo pozabili, so še dolgo v njegovi glavi odmevale besede govornika. Odtaval je med grobove, se z mislimi sprehodil po njihovih njivah, senožetih, po hlevu in hiši … Otroci s svojimi družinami pa so vztrajali ob svežem maminem grobu še dolgo zatem, ko so na svežo gomi-

lo položili zadnji šopek rož. Tako se namreč spodobi, čeprav bi se od muke najraje razbežali na vse konce, kjer so si ustvarili nove domove. Tako kot vsa prejšnja leta so bili letošnji vsi sveti enaki prejšnjim. Le oče je bil še bolj zgrbljen, še bolj molčeč in sploh ni opazil krizantem ob grobu, čeprav so bile letos drugačne barve. V spomin na mamo so jih prinesli njegovi otroci in vnuki. Sam pa je iz notranjega žepa zguljene suknje potegnil svečo in jo prižgal na sosednjem opuščenem grobu, grobu njegovih sosedov iz vasi. Da so otroci zaradi grunta skregani med seboj, sem še slišal in še enkrat s

težavo nad pozabljenim grobom, na plošči, ki jo je že zdavnaj načel zob časa, z rosnimi očmi prebral: NIKOLI TE NE BOMO POZABILI. Tekst in foto: Tone Urbas

BŠD Lisec Velike Bloke na martinovanju Teden dni po letošnji martinovi nedelji smo se člani in simpatizerji Balinarskega športnega društva Lisec Velike Bloke ponovno po-

dali na naše tradicionalno martinovanje. Lanskoletna skromna udeležba nas je že navdajala z dvomi, da za tovrstno udejstvo-

vanje ne bo več zanimanja. Novo vodstvo društva je kljub temu pristopilo k organizaciji in veseli lahko poročamo, da je zadeva us-

pela. V preteklih letih smo obiskali slovenske vinorodne dežele od Dolenjske, Bele krajine, Vipavskega, Goriških brd, do Štajerske. Letos smo se odločili za slovensko Istro. Del udeležencev je odšel na kopanje v bazen hotela Histrion, ostali pa smo izkoristili zgodnje popoldne in lepo vreme za sprehod po slikovitem Piranu. Povzpeli smo se na mestno obzidje, obiskali cerkev sv. Jurija in piransko Punto. Pozno popoldne smo se odpravili v istrsko vas Korte v gostilno z istim imenom. Prijazno smo bili sprejeti z istrskimi specialitetami in domačimi vini. Ob dobri hrani, glasbi, petju in plesu je večer hitro minil in že je bilo treba proti domu. Vseh 35 udeležencev je zagotavljalo, da se naslednje leto ponovno udeležimo tradicionalnega martinovanja našega društva. Lojze Mazij


pa še to

januar 2013

39

Vreme na Blokah v letošnji jeseni Tudi letos so bili vsi trije jesenski meseci – september, oktober in november – sorazmerno topli. Sicer ne tako topli kot lansko leto, vendar so bile temperature višje od dolgoletnega povprečja. V mesecu septembru temperature nad 20 °C namreč niso bile nobena redkost. Tudi do 10. oktobra je bila prva polovica meseca precej toplejša, kot smo bili včasih navajeni. V začetku mese-

ca so bile kar nekajkrat temperature tudi do 20 °C. Druga polovica pa je bila hladnejša, zlasti po 20. oktobru, ko smo dobili 28. tudi prvo letošnjo pošiljko snega. V novembru je bilo v začetku meseca sorazmerno toplo vse do 14. v mesecu. 5. novembra je bila najvišja temperatura kar 17 °C. Vso jesen so bila torej daljša topla obdobja, tu in tam krajše ohladitve, tako da smo spet govorili o

indijanskem poletju. Letošnja jesen je bila za razliko od bolj suhe lanske tudi bogata s padavinami. V septembru so bile izdatne padavine v začetku meseca, ko je v dveh dneh padlo več kot 80 l/m2 dežja, v celem mesecu pa kar 240 l/m2. Tudi oktober je imel izdatne padavine. V tem mesecu smo jih namerili nekaj čez 200 l/m2, malo manj

padavin (180 l/m2) pa je bilo v novembru. V vseh teh jesenskih mesecih je padlo daleč nad dolgoletnim povprečjem, ki za našo vremensko opazovalnico znaša med 140 in 150 l/m2 mesečno. Kljub obilnim padavinam v tem času na Blokah ni bilo kakšnih katastrofalnih poplav kot drugod po Sloveniji. Bloščica je nekajkrat pritekla do Fare, pogosteje do požiralnika pod Peščenkom. Vendar je voda hitro odtekla proti Križni jami in Cerkniškemu jezeru. Prvi sneg, kot je bilo že prej omenjeno, je zapadel ob koncu oktobra. Nametlo ga je kar četrt metra, vendar se je obdržal samo štiri dni. Zadnjega novembra je začelo snežiti in sneženje se je nadaljevalo v decembru. O prihajajoči zimi, ki se je kar resno začela s snegom in nizkimi temperaturami, pa v naslednji številki.

Da je bila jesen topla, dokazujeta fotografiji jagod, ki so letos jeseni cvetele in zorele na vrtu v Novi vasi pri Škrabčevih. Prva je posneta pred sneženjem, druga pa 5. decembra, ko so bile že pod snegom.

Tekst in foto: France Škrabec

Kaj nas čaka v letošnji zimi? Notranjsko-kraške novice so letos, 9. novembra, na prvi strani v napovedniku vsebine objavile, da smo pripravljeni na prvi sneg.

snega skoraj ne poznajo, in od tam, kjer po naših predpisih pozimi lahko vozijo z letnimi gumami. Srečno vožnjo v letošnji zimi!

V tem napovedniku piše, da se bodo smučarji, ki naj bi smučali na Ulaki v Loški dolini, letos spuščali po novi vlečnici. No, Bločani že od nekdaj vemo, da se smučar spušča s hriba v dolino. Vlečnica je zato, da te potegne navzgor po smučišču, navzdol pa se spustiš na smučeh. Mogoče pa smučarji Smučarskega društva Kovinoplastika Lož ne zaupajo več zadnjim bolj zelenim kot belim zimam in vedno bolj »spufanim« sponzorjem, tako da ne bo denarja za umetni sneg. Zato naj bi se po smučišču spuščali po novi vlečnici.

Pa še ena cvetka. Včasih smo rekli, da so Bloke tako daleč, da se tu oddaja Četrtkov večer šele v petek sliši. Zdaj smo pa še dlje!

Cestno podjetje Ljubljana, ki je do nedavnega skrbelo za naše regionalne ceste, je »mrknilo«, zdaj bodo pa to zimo za naše regionalke skrbele firme od tam, kjer

Notranjsko-kraške novice so o podelitvi občinskih priznanj, ki so bila ob občinskem prazniku podeljena že 23. septembra, poročale šele 23. novembra, to je natanko dva meseca po podelitvi. Ja, tako daleč pa le nismo. No, šalo na stran! Notranjsko-

kraške novice obhajajo letos desetletnico izhajanja. V tej prvi številki že štirinajstega letnika našega Bloškega koraka uredništvu in vsem sodelavcem Notranjsko-kraških novic ob tem jubileju iskreno čestitamo! France Škrabec


40

oglasi | pa še to

januar 2013

Želimo vam vesel in srečen božič ter veliko radosti in brezskrbnosti v novem letu 2013!

Sveti Miklavž V igrici, ki smo jo birmanci pripravili za prihod sv. Miklavža, se sprašujemo, kako bi ga najlažje posnemali. Ugotovili smo, da lahko postane Miklavž čisto vsak izmed nas. Kljub temu, da nima denarja za darila, lahko podari dobra dela, iskren nasmeh, ... Mnogo ljudi je bolj srečnih kot

mi, pa čeprav sploh ne opazimo njihovega razloga za srečo. V ta namen bomo, v tem mesecu- času obdarovanja, pridno zbirali denar za hrano naših lačnih bratcev. Birmanci

DeMiRa d. o. o. Storitve z lahko in težko gradbeno mehanizacijo, kiperski prevozi

Ravne na Blokah 7a 1385 Nova vas Tel./fax: 01 709 81 16

Vesel božič in srečno novo leto 2013 vam želi

Žličarstvo Branko in Marta Hribar s.p. Runarsko 18 Tel. 041 472 860

BL ŠKI TEKI 2013 10. FEBRUAR 2013 START OB 11. uri v NOVI VASI


pa še to

januar 2013

Jubilej bloških zakoncev Zadnjo nedeljo v letošnjem novembru je bila pri Fari na Blokah zahvalna maša zakoncev jubilantov. Kaj se je vse dogajalo od njihove poroke do jubileja, vedo najbolj jubilanti sami. Približno pred petdesetimi leti je bil pri Fari misijon. Glavni pridigar ob misijonu je bil takratni župnik sosednje sodraške fare in poznejši ljubljanski pomožni škof g. dr. Stanko Lenič, ki je veljal za odličnega govornika. V pridige je rad vpletal razne dogodke iz svojih bogatih izkušenj in je z njimi pridigo popestril in s tem podkrepil osnovno misel. Med trajanjem misijona je bil en dan namenjen zakonskim parom. V nagovoru zakoncem je g. Lenič med drugim povedal zgodbo iz njegove fare, ko sta fant in dekle, ki sta se odločila skleniti zakonsko zvezo, prišla v župnišče »oklice pisat«, kot so nekoč ljudje rekli temu, da se ta njuna želja o sklenitvi zakonske zveze javno objavi s prižnice pri nedeljski

maši. No, to najavljanje namere o sklenitvi zakona se v večini primerov še vedno opravlja.

ja! Gespud župnik! Vejm, vejm! Sm se spumnu! Tu je svjeta pokura!«

41

No, včasih je poleg lepih dogodkov zakon tudi pokora. Bločani so ob takih težavah vzdihnili: »Vsak mora prenašati svoj križ, ki si ga je sam naložil.« Vaš Obloški Tonček

Ni pa več obvezno spraševanje obeh bodočih zakoncev. Nekoč sta morala ženin in nevesta pri tem spraševanju pokazati določeno znanje o osnovnih verskih resnicah. Našteti je bilo treba npr. deset božjih zapovedi in pet cerkvenih, sedem zakramentov in še marsikaj. Nato pa sta dobila še nekaj nasvetov za bodoče skupno zakonsko in družinsko življenje. G. Lenič je v nagovoru udeležencem misijona povedal, da sta oba bodoča zakonca še kar uspešno opravila to spraševanje. Edino ženinu se je nekaj zatikalo pri naštevanju zakramentov. Nikakor se ni mogel spomniti na zakrament »sveti zakon«. »Poskusil sem ga spomniti, na kakšen zakrament se pripravlja«, je nadaljeval g. Lenič. Ženin je ves vesel odgovoril: »O,

Oh, te volitve Tudi volitve so neke vrste pokora kakor zakon. Ko nekoga izvoliš, nič ne veš, kaj bo nastalo iz angelčka, ki si ga izvolil. Ne veš, v kakšnega »lintverna« se bo z leti spremenil ta izbrani angelček, čeprav so nevesto ali ženina hvalili vsi strici in tete. Letošnjo jesen smo skoraj vsak dan gledali, poslušali, brali o teh »ženinih«. Televizija in časopisi so jih predstavljali in jih z veseljem kot za stavo kazali in jih spraševali o vsem mogočem kot na kakšnem kvizu ali oddaji »Pokaži kaj znaš«, pa kaj bomo s tem dobili. Seveda je samo eden zmagal. Končno. Ko je vse to minilo, je bila v soboto pred volitvami tako blagodejna tišina. Blagodejno je minil dan pred volitvami, ko vlada »volilni molk«. Če bi bilo po moje, naj bi bil volilni molk dva meseca pred volitvami, dan ali največ teden dni pred volitvami pa naj se ti

reveži lasajo ali vlečejo za ušesa in jezik, kolikor jih je volja. Upam, da smo za nekaj časa z volitvami končali. Novemu predsedniku ob izvolitvi čestitam in želim, da bi v bodoče kaj koristnega počel. Ob tej izvolitvi mu nisem prav nič »fouš«. V zadnjih mesecih je kazal, kako zna opravljati vsakovrstna opravila. Naj se zdaj kot »prvi mož v državi« loti čiščenja naše »politične štale«, da bo ta zgubila slab duh »politične živine« in prenehala z medsebojnim lasanjem. Da bi se lotila bolj pametnega in koristnega dela. Da bi pri svojih odločitvah uporabljali zdravo pamet in ne samo tisto, kar želijo gospodje iz Bruslja ali kar želi Angelca iz Berlina. Da ne bomo Slovenci govorili, kako danes bolje živimo, kot bomo jutri. Vsem Bločanom in bralcem Bloškega koraka doma in po svetu želim lepe božične praznike ter zdravja in sreče v prihajajočem novem letu. Vaš Obloški Tonček


42

križanka

januar 2013

BLOŠKI KORAK

AMER. FILMSKI IGRALEC (JOHN)

POTOMCI POBEGLIH SUŽNJEV, GARIFUNI

IZBOKLINA NA VRATU PRI MOŠKIH

NIKOLAJ OMERSA

ODPADKI PRI SEKANJU DRV

NAROČNIK BLAGA ALI STORITEV

VRH V HIMALAJI (8091 M)

NEKD. SMUČAR MLEKUŽ

POVEZAVA GLAVE S TRUPOM

NAPRAVA NAD ŠTEDILNIKOM

OSEBA IZ BIBLIJE, JUDOV SIN

TEKSTILNI IZDELEK SKLADATELJ IN ZBOROVODJA GOBEC

AVTOR: MARKO DREŠČEK

TAJNI DRŽAVNI ODPOSLANEC

BOLEČA RAZPOKA NA KOŽI

NORV. JEZIKOSLOVEC AASEN

GRETA GARBO TANJA ZAJC

PISANA TROPSKA PAPIGA

DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE

ČISTILNI PRAŠEK (POGOV.) SAMICA PSA

NASILNA TATVINA NAŠA PEVKA (TANJA)

NIKO ROBAVS PRETEPAČKA (STAR.)

ČEŠPLJA EPITETON BOGINJE ARTEMIDE

RDEČE KRVNO TELESCE

SLOV. PISATELJ (MIRAN)

STARA NEMŠKA PUŠKA, REPETIRKA

PARTIZAN. MESTO ZA ZVEZE PLOD BUKVE

IGRALKA MEYER KEGLJAŠKI REKVIZIT

VRSTA VRBE

POSODA ZA PEPEL UMRLEGA

POSMEHLJIV ČLOVEK

BRUSNI KAMEN ZA KOSO SKLADATELJ MORRICONE IGRA Z ŽOGO

ALENKA DOVŽAN

RUSKO MESTO OB REKI VELIKAJA, BLIZU NJENEGA IZLIVA V PSKOVSKO JEZERO

ROCK GLASBENIK JAPONSKI DVOBOJ Z MEČI

PRISTAN. MESTO IN KOPALIŠČE V RUSIJI

STOPNJA, VELJAVA 4. IN 2. VOKAL TRAVA DRUGE KOŠNJE

EMMA THOMPSON

NEGATIVNO NABIT ION

NAŠ FOTOREPORTER (TONE)

POKOJNI ARHITEKT MIHEVC

DUŠLJIV, STRUPEN PLIN DAMJAN FRAS USNJEN TRAK V HLAČAH

ODPRTINA V STENI FILMSKA DIVA GARDNER

SLEPOST SLAVKO AVSENIK

JARO ŽITO, ZOBANJE ZA KONJE

IGRALKA IN REŽISERKA LUPINO

SANITETNI MATERIAL

REŠEVANJE KRIŽANK BISTRI UM

TROPSKA OVIJALKA POPEČEN GOVEJI ZREZEK

SAMICA GALEBA PIVSKI VZKLIK

DEJAVNOST ORGANA VIDA

PESEM FRANCETA PREŠERNA

ŽIVAL V ZEMLJI IT. POLITIK (GALEAZZO)

IVO BAN

SUROVINA ZA PLATNO SKRAJNI KONEC POLOTOKA

NAŠA CELINA

SREDIŠČE VRTENJA

STRANSKI PRODUKT PRI DESTILACIJI PREMOGA

— glasilo občine Bloke

Glavni in odgovorni urednik: Stane Jakopin | Uredniški odbor: Milena Mišič, Jerneja Kovšca, Boris Marolt, Tone Urbas Lektoriranje: Jerneja Kovšca | Oblikovanje in prelom: Tadej Pavlič, Simon Korenjak, Gregor Ulčar | Tisk: Schwarz Ljubljana | Izdaja: Občina Bloke Naklada: 1250 izvodov | Glasilo je brezplačno za vsa gospodinjstva v občini; za naročnike v domovini je predlagan prostovoljni letni prispevek 8 €, za naročnike v tujini 16 €. | Prispevek za glasilo nakažete na račun Občine Bloke: 01350-0100002737 | Naslov uredništva: Občina Bloke, Bloški korak, Nova vas 4a, 1385 Nova vas; bloski.korak@bloke.si


januar 2013

oglasi

43


44

oglasi

januar 2013

1.5.2013 9.5.2013 15.5.2013 29.5.2013 23.5.2013

M10 M8 E10 E8

6.6.2013 12.6.2013 20.6.2013 26.6.2013

JULIJ

E8 M10 M8 E8 E10

AVGUST

3.4.2013 11.4.2013 17.4.2013 25.4.2013

1.8.2013 7.8.2013 14.8.2013 21.8.2013

SEPTEMBER

APRIL

E8 M10 M8 E10

MAJ

6.3.2013 14.3.2013 20.3.2013 28.3.2013

JUNIJ

E8 M10 M8 E10

M10 M8 E10 E8 M8 E10 E8 M10

4.9.2013 12.9.2013 18.9.2013 26.9.2013

OKTOBER

6.2.2013 14.2.2013 20.2.2013 28.2.2013

4.7.2013 10.7.2013 18.7.2013 24.7.2013

M8 E10 E8 M10 M8

2.10.2013 10.10.2013 16.10.2013 24.10.2013 30.10.2013

NOVEMBER

E8 M10 M8 E10

M10 M8 E10 E8

E10 E8 M10 M8

7.11.2013 13.11.2013 21.11.2013 27.11.2013

DECEMBER

JANUAR

3.1.2013 9.1.2013 17.1.2013 23.1.2013 31.1.2013

MAREC

E10 E8 M10 M8 E10

FEBRUAR

KOLEDAR ODVOZA ODPADKOV 2013 OBČINA BLOKE

E10 E8 M10 M8

5.12.2013 11.12.2013 19.12.2013 28.12.2013

Vesel božič in srečno novo leto 2013!

PODROČJA POBIRANJA: Velike Bloke, Ulaka, Nova vas, Fara

8

Hribarjevo, Rožanče, Sleme, Sv.Trojica, Lovranovo, Jeršanovo, Malni, Ograda, Zales, Bočkovo, Mramorovo pri Pajkovem, Andrejčje, Hiteno, Pajkovo, Polšeče, Zavrh, Štorovo, Ravnik, Gradiško, Lepi vrh, Škufče, Lahovo, 10 Kramplje, Volčje, Nemška vas, Sv. Duh, Škrabče, Zakraj, Godičevo, Strmca, Mramorovo pri Lužarjih, Radlek, Veliki vrh, Runarsko, Benete, Studenec, Ravne, Topol, Hudi vrh, Metulje, Glina, Studeno LEGENDA: M E

MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI = OSTANEK ODPADKOV PO LOČEVANJU EMBALAŽA (pl a s ti čna , kovi ns ka i n s es ta vl jena )

JP Komunala Cerknica d.o.o., Notranjska 44, 1380 Cerknica, tel: 01 709 79 10, fax: 01 709 31 75, e-pošta: komunala.cerknica@siol.net, www.komunala-cerknica.si

tel 01/709 89 46 www.krasevec.si

Profile for Bloški korak

Bloški korak 2013-1  

Bloški korak, letnik 14, številka 1

Bloški korak 2013-1  

Bloški korak, letnik 14, številka 1

Advertisement