Page 34

34

svet in ljudje

januar 2012

Pomemben korak

27. avgust 2011 se bo za vedno vtisnil v srce Bločanki Milanki Slavec z Velikega Vrha in Jerneju Merzelu iz Čateža pod Zaplazom v občini Trebnje. Milanka in Jernej sta se spoznala v študentskem domu Vincencij na Taboru v Ljubljani, v katerem sta bivala v času študija. Sprva se nista veliko družila, saj je bil Jernej že absolvent, Milanka pa brucka. Zadrževala sta se vsak v svojem krogu prijateljev. Iskrica je preskočila na domski zabavi, na kateri je bila Milanka zadolžena za pripravo pogostitve. Ko je z največjo vnemo rezala salamo in pripravljala narezke, je v kuhinjo stopil Jernej. Stekel je pogovor in v zraku je bilo takoj čutiti nekaj lepega. V mesecih, ki so sledili temu prelomnemu večeru, sta se veliko družila in hodila na izlete. Ker sta drug drugemu predstavljala še neodkriti svet, sta se predvsem ogromno pogovarjala. Kadar nista bila skupaj, sta ure in ure klepetala po telefonu. Prav slednje je imelo hude posledice tudi za njuni denarnici. Nekega večera sta golobčka po mobilnem telefonu govorila kar pet ur. V zaljubljenosti sta čisto pozabila, da imata različna mobilna operaterja. Najbrž ni treba posebej poudarjati, kakšen šok sta doživela, ko je domov priro-

mala položnica. Milanka in Jernej sta hitro ugotovila, da sta sorodni duši, saj se jima je ob pogovoru velikokrat zdelo, da se že od nekdaj poznata. Milanka je svojega dragega najprej začarala s svojo zunanjo lepoto, nato pa je pri njej odkril še številne druge vrline. Všeč mu je, da je skrbna in da vedno ve, kaj hoče. Jernej je Milanko pritegnil s svojo razgledanostjo in zrelim pogledom na življenje. Pri njem ceni njegovo poštenost in umirjen karakter, všeč pa ji je tudi dejstvo, da je zelo dober športnik. Parček je že na začetku zveze spoznal, da želi skupaj preživeti življenje. Nekako sta se »našla«, zato sta vedela, da bosta nekoč medsebojno ljubezen in naklonjenost potrdila tudi z zakramentom svetega zakona. Zaročila sta se preteklo leto na idiličnem Bledu. Novica, da se bosta vzela, za domače in prijatelje ni bila presenečenje. Pred poroko sta se, kot se spodobi, še zadnjič kot fant in dekle pozabavala v krogu svojih prijateljev. Jerneju so prijatelji in sodelavci na fantovščini pripravili igro, pri kateri si je moral iz pocinkane pločevine sestaviti križ. Milanki pa so njene prijateljice pripravile nepozabno dekliščino

kar v študentskem domu. Vrhunec večera, polnega smeha in zanimivih iger, je bil, ko so bodočo nevesto prijateljice oblekle v poročno obleko iz toaletnega papirja in ji v roko potisnile šopek iz kuhalnic, kuhinjskih krp, žlic in ostalih gospodinjskih pripomočkov. Bodoča nevesta se je takšna v spremstvu prijateljic podala v center Ljubljane, kjer je morala prepričati 50 fantov, da ji dovolijo poroko z Jernejem, in kot dokaz pridobiti še njihove podpise. Milanki pa so vaščani postavili tudi mlaje. Milanka in Jernej sta se civilno poročila v družinskem krogu na gradu Snežnik. Po obredu so ju na grajskem dvorišču pričakali pevci MePZ Bloke, ki so z ubranim petjem polepšali njune prve korake v zakonu. Sledila je cerkvena poroka, ki se je odvila v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Na ta božji hram ju veže veliko lepih spominov na študentska leta. Poročna maša je bila čudovita, saj ju je poročil njun prijatelj, duhovnik Janez Cerar, ki je poskrbel, da je bil obred zelo čustven in nepozaben. Ker oba dobro pozna, pa je lahko obredu vdahnil osebno noto. Zelo ganljiv je bil predvsem trenutek, ko sta drug drugemu izpovedala zvestobo, ljubezen in

spoštovanje do konca življenja. Njun poročni dan je bil zelo vroč in obsijan s soncem, ko pa so na dvorišču pred cerkvijo imeli pogostitev, se je kar na lepem ulilo kot iz škafa, da so bili v trenutku vsi premočeni. Če gre verjeti vražam, bosta do konca življenja dobro finančno preskrbljena. Mladoporočenca sta si prvi dom ustvarila v Trebnjem. Oba prihajata s podeželja. Pravita, da bi odraščanje v pristnem vaškem okolju rada omogočila tudi svojim otrokom. Njun načrt za prihodnost je zelo kratek in jedrnat. Želita si lastno hišo, ki jo bo polnil smeh vsaj treh otrok. Kje se bosta dokončno ustalila v prihodnosti, še ne vesta. Poroka je po njunem prepričanju zagotovo zelo velik in pomemben korak, ki ga narediš v življenju. Pravita, da je pomembne korake v življenju potrebno delati pogumno, zato naj se mladi ne ustrašijo zakona. Oba sta mnenja, da lahko le dva, ki postavita trdne temelje v svojem odnosu, gradita zakon, poln ljubezni in spoštovanju. In ta temelj je poroka. Iskrene čestitke. Alenka Ponikvar Gornik in Dunja Volf Ponikvar

Profile for Bloški korak

Bloški korak 2012-1  

Bloški korak, glasilo občine Bloke, letnik 13, številka 1

Bloški korak 2012-1  

Bloški korak, glasilo občine Bloke, letnik 13, številka 1

Advertisement