Page 24

24

svet in ljudje

januar 2012

Obiskali smo najstarejšo članico in najstarejšega člana Društva upokojencev Bloška planota Ana Mulec Marolt je bila rojena 31. marca 1913 na Ulaki. Pri Jožinovih je zajokal deseti otrok, deklica. To je bil negotov čas gospodarske in politične krize pred I. svetovno vojno, poln pomanjkanja in revščine. Kljub pridnim rokam je zemlja skopo odmerjala kruh za življenje številčno velike družine, zato so otroci že zelo zgodaj brezskrbno otroštvo morali zamenjati za služenje pri tujih ljudeh za golo preživetje. Tudi mlada Ana je, kakor desetnica, služila v

gostilni v Ivanjem selu, potem pa skrbela za starejša zakonca v Planini pri Rakeku. Čeprav so to grenke preizkušnje za mlade ljudi, ima Ana zelo lepe spomine na ta del življenja. »Veliko smo preplesali«, pravi. Mlada je bila in mladost gleda vedno z rožnatimi očali in najde med hudimi še dobre in srečne trenutke. Preživela je čas svetovne vojne in se šele leta 1948 vrnila na Bloke kot izvoljenka, nevesta k Mulčevim v Velike Bloke. Korenova skromna domačija je dobila novo, mlado moč. Iz te sreče se je leto za tem rodila deklica. Že po petih letih skupnega bivanja je Ani umrl mož zaradi bolezni. Ostala je nemočna, sama z edinko in skrbjo za ostarelo taščo in svaka, ki je ostal pri hiši. Sama ne ve, kje je jemala moč in voljo, denar za šolanje svoje punčke. Preživljali sta se z družinsko pokojnino. Hči se je izšolala, se zaposlila, poročila in ostala v Ljubljani do upokojitve. Ana pa sama po smrti moževe mame na majhni kmetiji, ki je bila potrebna prenove.

Sedaj živi v hiši, v katero jo je kot nevesto pripeljal ženin. Čeprav na vrtu stoji nova, hčerkina hiša in v njej prostor zanjo, noče zapustiti stare hiše, ki je polna lepih in hudih spominov, njenih spominov, od katerih se noče ločiti. Pred nekaj leti jo je zadela kap. Poslabšal se ji je vid, skoraj do slepote, in tudi noge niso več močne. Zadovoljna je z domačio oskrbo. Hčerkina nega s pomočjo sodelavk CSD, pomoč na domu in obiski prijateljice, stare 85

let, ki jo redno vsak dan obiskuje, ji v domačem okolju z ljubeznijo podaljšujejo življenje. Kako pomembno je bivanje v domačem okolju, dokazujejo primeri, kot je Anino življenje. Dolgo, v njem pa toliko različnih zgodb. Želimo ji čim manj težav z zdravjem in ji kličemo nasvidenje ob 100. rojstnem dnevu!

Lenarčič Franc, Starmanov, iz Nemške vasi na Blokah se je rodil 24. novembra 1913. Čas pred I. svetovno vojno je množično vabil po zaslužek mlade fante in dekleta čez lužo v Ameriko. Tudi Francetovega očeta in strice. Njegova mama je že mlada spoznala krutost iskanja kruha v tujini, saj je ostala brez moža s tremi deklicami, Francetovimi polsestrami. Na pomoč ji je domov prišel svak in deklicam so se pridružili trije dečki. Prvi med njimi je bil France. Trdo je bilo življenje na kmetih. France je našel delo pri prevozih lesa s konjskimi vpregami iz Loškega

potoka na železnico na Rakek in si tako služil težko prigaran kruh. Tudi II. svetovna vojna je zahtevala svoj davek. France je spoznal življenje v internaciji, a se je k sreči vrnil domov. Njegova dva brata te sreče nista imela. Ostala sta kdo ve kje. Kmetijo je prevzel France. Nad Nemško vasjo je strmoglavil angleški bombnik. Vas je pogorela. Starmanovi so imeli podrto domačijo. Denar je bilo težko zaslužiti, dom je klical po obnovi. France si je našel nevesto v Loškem

potoku in skupaj sta od leta 1951. Letos sta z ženo Drago praznovala 6o let skupnega življenja. Denarja ni bilo zadosti, zato je kot mnogi v tistem času poskusil srečo z delom v tujini. V Nemčiji je delal 11 let. Potem se je zaposlil v gradbenem podjetju v Cerknici za 5 let in si prislužil pokojnino. Obnovili so domačijo. Trije otroci so jima bili svetle lučke in dom je ostal topel. Sedaj skupaj z ženo, starejšim sinom in snaho gospodarijo na kmetiji. Žal pa bolezen ne vpraša nič, ampak kar pride, prav tako tudi leta. Franceta je zadela rahla kap. Še vedno pa s pomočjo palice opravi zase potrebno sam, le malo slabše sliši in tudi spomin mu včasih ponagaja. Njegov nasmejan pogled pa priča o dobrovoljnem človeku pokončne drže. Tudi njemu kličemo na snidenje ob 100-letnici in mu želimo vse dobro! Obiskali sva ju: Milena Škrabec in Nataša Zakrajšek

Profile for Bloški korak

Bloški korak 2012-1  

Bloški korak, glasilo občine Bloke, letnik 13, številka 1

Bloški korak 2012-1  

Bloški korak, glasilo občine Bloke, letnik 13, številka 1

Advertisement