Page 1

Poštnina plačana pri pošti 1385 Nova vas

Na občini nam načrtov in idej še ni zmanjkalo

3

Investicije občine Bloke, načrtovane za leto 2011

5

Tradicionalni slovenski

Bloški pevci v Rodiku

zajtrk v vrtcu

17

9

glasilo občine Bloke januar 2012 letnik 13 | številka 1 cena: brezplačno | 2 € | 4 €

Veselje, pričakovanje, upanje, mir Marija Žgajnar

P

red nami je božič, najlepši čas pričakovanja in praznovanja ob jaslicah, ko je božja Luč prišla med nas in nam iz nebeških višav prinesla mir in vse dobro na Zemljo. Vendar bomo uživali in čutili ta mir in blagoslov le, če bomo najprej mi v sebi, v svojih srcih, nosili to Luč in se bo mir naselil v naših dušah. To pa je mogoče samo tako, da napravimo prostor v srcu in duši, da se znebimo zamer, sovraštva, škodoželjnosti, hinavščine, privoščljivosti, da ne mislimo samo na to, kaj lahko obdržimo ali izgubimo, ampak začnemo premišljevati o tem, kaj lahko damo. Vsak izmed nas ima veliko tega, kar lahko da, ne glede na starost, premoženje ali izobrazbo. Ljudje potrebujemo bližino sočloveka v veselih in žalostnih trenutkih, nesebično pomoč, topel nasmeh, prijazno besedo, ali samo dobro željo in prijazno misel, ki morda sploh ni izrečena na glas. Bolj ko bomo izžarevali veselje, prijaznost, upanje in zaupanje, močnejša bo svetloba božične noči, ki bo pregnala temo malodušja in vdanosti v usodo, ki se plazi po naši slovenski deželi.

Foto: Rok Žgajnar

Veselimo se in zaupajmo, nebesa so se sklonila k Zemlji, dan nam je Odrešenik, Emanuel, ki je Bog z nami.

Bralcem želimo vesel božič ter srečno novo leto.


2

oglasi

januar 2012

Želimo vam vesel in srečen božič ter veliko radosti in brezskrbnosti v novem letu 2012!

frizerski saloN

Čas obdarovanj ekskluzivNo v frizerskem salonu prodaja profesionalnih produktov za vaše lase. keratiN filler – zagotovite svojim poškodovanim lasem takojšnjo pomoč. izboljša moč šibkih, poškodovanih in kemično obdelanih las. arGaNovo olJe za vse vrste kože in las, najdragocenejše olje na svetu. Puder za zaklJuček – zgostitev in obstojen učinek. darilNi boNi – za naše najdražje PodalJševaNJe Nohtov z gelom.

DeMiRa d. o. o. Storitve z lahko in težko gradbeno mehanizacijo, kiperski prevozi

Ravne na Blokah 7a 1385 Nova vas Tel./fax: 01 709 81 16

Jožica Mihelič s.p. Nova vas 5 1385 Nova vas GsM: 041 552 059

Ponedeljek: zaprto Torek: 12h – 19h Sreda: 8h – 15h Četrtek: 12h – 19h Petek: 8h – 19h Sobota: 7h – 13h Nedelja: zaprto

Želimo vam vesel božič in srečno

novo leto 2010.

tel 01/709 89 46 www.krasevec.si Vesel božič in srečno novo leto 2012!

Izdelujemo pohištvo za vse bivalne prostore.


naša občina

januar 2012

Na občini nam načrtov in idej še ni zmanjkalo Že v času lokalnih volitev pred enim letom se je Slovenija nahajala v težki gospodarski situaciji, ki se je kasneje le še poglabljala. Negotove razmere so pred kratkim odnesle celo vlado in parlament, tako da smo prvič v zgodovini izvedli predčasne parlamentarne volitve. Upam, da bo novi vladni koaliciji le uspelo zaustaviti negativne gospodarske trende, saj je od tega odvisna naša skupna perspektiva. Od stabilne gospodarske situacije je v veliki meri odvisen tudi nadaljnji razvoj lokalne samouprave ter s tem povezan enakomeren oziroma skladen razvoj vse države

Slovenije. Številne občine so zaradi slaVesel pa

bih gospodarskih razmer in lastnih napak pri vodenju že v nezavidljivi situaciji. sem, da pri nas ni tako.

Kljub številnim uspešno izvedenim investicijam je naše finančno

stanje stabilno, saj so vse dosedanje investicije plačane iz rednih prilivov brez dodatnega zadolževanja.

Tako stanje nam omogoča, da se smelo in ambiciozno lotimo tudi realizacije

novih načrtov in razvojnih idej.

3

Uvodnik Stane Jakopin, v. d. urednika

D

rage bralke, cenjeni bralci. Kot bi mignil, smo spet v prazničnem času in to v času, ko se od nas poslavlja staro leto. Verjetno bo leto 2011 v zgodovini zapisano kot leto globoke svetovne gospodarske krize, ki je prisotna še zlasti v državah članicah evrskega območja. V Sloveniji še kako čutimo posledice te gospodarske krize, ki je privedla celo do odstopa vlade in predčasnih volitev. Krizi pa se ne moremo izogniti niti na Blokah, saj je prisotna zlasti na gospodarskem področju, vendar nam za enkrat še kar uspeva ohranjati primerno kvaliteto življenja. Prav je, da se ob koncu leta ozremo nazaj, na celoletno prehojeno pot, pregledamo naše delo, obenem pa morajo biti naše misli usmerjene v prihodnost, da bomo naše zamisli znali pravočasno uresničevati za naš nadaljnji obstoj in razvoj. Na občinskem nivoju smo kljub težki situaciji uspeli uresničiti zastavljene cilje, o čemer poročamo v tem glasilu. Župan nam je pripravil pregled aktivnosti in načrtov za prihodnje obdobje. Nasploh smo vam v pričujoči številki Bloškega koraka s pomočjo prizadevnih sodelavcev, za kar se jim iskreno zahvaljujem, pripravili raznovrstne prispevke, novice, poročila in obvestila iz celotnega območja Blok. Vse to najdete v običajnih rubrikah. Spoštovani!

V Bloškem koraku, ki je izšel po lokalnih volitvah pred enim letom, sem izčrpno predstavil naše razvojne projekte oziroma programe, ki jih bomo izvajali v letih 2011 in 2012. Kratek pregled stanja pokaže, da se praktično vsi projekti izvajajo po planu in v skladu s pričakovanji. Uspešno so se odvile tudi nekatere druge aktivnosti, ki sem jih predstavil v takratni izdaji Bloškega koraka, v katerih je bila Občina Bloke na različne načine aktivno vključena. Med drugim smo ob našem aktivnem sodelovanju dočakali rešitev dolgoletnega sodnega spora med Kmetijsko zadrugo Bloke in KGZ Cerknica. O poteku tega dogovora smo v Bloškem koraku že poročali, rezultati tega dogovora pa so za Bloke in številne Bločane zelo pomembni in koristni.

Že večkrat smo razmišljali tudi o nujnosti rešitve problema razpadajočih objektov v Velikih Blokah. Tudi na tem področju je bilo verjetno leto 2011 prelomno. Novega aktivnega lastnika je namreč dobil že dodobra načet »Dom pod Liscem«. Na naše veliko zadovoljstvo je omenjeni objekt prevzel podjeten Bločan, ki ima z njim smele načrte za nadaljnji razvoj turizma na Blokah. Na plodna tla so končno padla tudi naša večletna prizadevanja za razrešitev obeh razpadajočih vojaških stanovanjskih objektov v naselju Velike Bloke. Vlada RS je na eni od svojih zadnjih sej sprejela sklep, da se stanovanja v teh dveh objektih brezplačno prenesejo na Občino Bloke. Dokončna realizacija tega sklepa naj bi se odvila že pod Nadaljevanje na naslednji strani

Dovolite mi, da vam v teh prazničnih dneh v imenu uredniškega odbora in v svojem imenu voščim vesele praznike, predvsem pa miren in doživet božič v družinskem krogu. Iskrene čestitke vam izrekam ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slovenci smo lahko upravičeno ponosni, da lahko praznujemo ta praznik, saj smo na plebiscitu pred enaindvajsetimi leti dokazali, da znamo biti še kako enotni. V novem letu, ki prihaja, pa vam želim predvsem trdnega zdravja, sreče in uspehov na vseh področjih vašega delovanja. Srečno!


4

naša občina

januar 2012 izgradnja nove večnamenske dvorane v Novi vasi začela že spomladi leta 2012.

Razširitev vodovodnega in cestnega omrežja

V sklopu izgradnje okoljske infrastrukture bomo v naseljih Studenec, Topol, Hudi Vrh in Ravne zgradili tudi popolnoma novo vodovodno in cestno omrežje. V letu 2012 planiramo tudi izgradnjo novega vodovoda v naselju Gradiško in Štorovo. Na osnovi večletnih aktivnosti ter navedenih projektov, ki so še v teku, nam je oziroma bo uspelo obnoviti in razširiti velik del vodovodnega omrežja na območju celotne Bloške planote. Na ta način smo na javni vodovod priključili že skoraj vse vaške vodovode. Posledično se povečuje tudi dnevna in letna poraba na javnem vodovodnem sistemu Bloke. Da bi vsem uporabnikom pitne vode v občini Bloke dolgoročno zagotovili zadostne količine kvalitetne pitne vode, razmišljamo o izgradnji še ene vodovodne vrtine, in sicer v neposredni bližini sedanje. V okviru možnosti se realizacija tega projekta načrtuje že v letu 2012.

Na Blokah gradimo tretjo čistilno napravo. Nadaljevanje s prejšnje strani

okriljem nove vladne koalicije. Verjamem, da bomo že začete aktivnosti pripeljali do uspešnega konca. Občina Bloke je letos uspela razrešiti tudi problematiko obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov po letu 2015. Že med letom smo namreč poročali, da smo skupaj s skupino dolenjskih občin podpisali pogodbo o pristopu k RCERO Ljubljana. Na ta način smo kot edina občina iz Notranjsko–kraške regije uspešno razrešili tudi to, za občino pomembno nalogo.

Pomembnejši načrti v letu 2012 Izgradnja okoljske infrastrukture Ena izmed naših prioritet v zadnjih letih je izgradnja okoljske infrastrukture, in sicer v naseljih, kjer to od nas zahteva veljavna okoljevarstvena zakonodaja. Letos poleti smo na tej osnovi zaključili že drugi večji projekt in okoljske infrastrukture v naselju Velike Bloke. Projekt je v celoti zaključen, saj smo ga slavnostno predali svojemu namenu v času letošnjega praznovanja občinskega praznika. V skladu s pričakovanji in našimi plani smo letos poleti začeli tudi z izvedbo že tretjega projekta iz tega področja, in sicer izgradnjo okoljske infrastrukture v naseljih Studenec,

Foto: Stane Jakopin

Topol, Hudi Vrh in Ravne s skupno čistilno napravo Hudi Vrh. Izvajanje projekta poteka po terminskem planu, saj je do danes izvedenih več kot polovica vseh načrtovanih del. Planiramo, da bo projekt zaključen v roku, predvidoma v drugi polovici leta 2012. Oba navedena projekta sta izdatno financirana z evropskimi sredstvi, in sicer neposrednih regionalnih vzpodbud oziroma s sredstvi, namenjenimi za razvoj v obmejnem območju z Republiko Hrvaško.

Izgradnja nove večnamenske dvorane v Novi vasi O nameravani gradnji večnamenske dvorane v Novi vasi smo v glasilu Bloški korak pisali že večkrat. Na ta način smo vas želeli sproti obveščati o poteku aktivnosti. Veseli me, da imamo danes za ta projekt izdelano že vso potrebno projektno dokumentacijo skupaj z gradbenim dovoljenjem. Z namenom sprostitve potrebnega prostora za gradnjo smo v letu 2011 uspeli pokabliti del visokonapetostnega daljnovoda na trasi od stare telovadnice do stanovanjskih blokov ob cesti Nova vas – Volčje. Premaknitev daljnovoda je bila predpogoj, da se z izgradnjo večnamenske dvorane sploh lahko začne. Vzporedno s temi aktivnostmi smo iskali tudi finančne vire, trenutno pa izbiramo izvajalca. Če bodo postopki potekali po predvidevanjih, se bo

Prizadevanja za vzpostavitev podružnične lekarne na Blokah O naših željah in aktivnostih s ciljem, da bi v Novi vas imeli podružnično lekarno, smo pred leti že poročali. Žal takrat s to idejo nismo uspeli, saj Lekarne Ljubljana, ki vodi lekarno v Cerknici, žal ni bilo možno prepričati, da organizira podružnično lekarno Bloke. Na Občini Bloke se s takim stanjem še nismo sprijaznili in še razmišljamo o tem. Pogovarjamo se tudi z drugimi lekarnami, ki so za nameravano ustanovitev podružnične lekarne Bloke pokazale večji interes. Vsekakor upamo, da bomo s to namero uspeli. Na Občini Bloke bomo za morebitno ureditev prostorov za potrebe podružnične lekarne v predlogu proračuna za leto 2012 planirali ustrezna finančna sredstva. Kot je razvidno iz tega prispevka, je bilo leto 2011 za občino Bloke zelo uspešno. Razrešiti oziroma realizirati nam je uspelo številne investicije in druge, za občino in občane, pomembne naloge. Iz prispevka je tudi razvidno, da smo si tudi za naslednje leto zastavili ambiciozne načrte. O poteku aktivnosti vas bomo tudi v bodoče sproti obveščali tako v glasilu Bloški korak kot tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja. V zadovoljstvo mi je, da na koncu lahko vsem Bločanom in Bločankam zaželim mirne in prijetne božične praznike ter mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu 2012. Župan občine Bloke Jože Doles


5

naša občina

januar 2012

Investicije občine Bloke, načrtovane za leto 2011, zaključene V letu, ki se poslavlja, smo skladno z načrtom razvojnih programov izvajali naslednje projekte: • Posodobitev občinskih cest • Posodobitev javnega vodovoda • Okoljska infrastruktura za naselja Hudi Vrh, Topol, Studenec in Ravne • Okoljska infrastruktura Velike Bloke • Zemeljska pokablitev daljnovoda v Novi vasi • Izdelava projektne dokumentacije za večnamensko dvorano v Novi vasi Vsi zgoraj našteti projekti so zaključeni, medtem ko je projekt Okoljska infrastruktura za naselja Hudi Vrh, Topol, Studenec in Ravne dvoleten; del projekta, ki je bil načrtovan za leto 2011, je tudi že zaključen. V nad-

aljevanju vam bomo nekoliko podrobneje predstavili vsak posamezni projekt.

Posodobitev občinskih cest Kot vsako leto smo tudi letos posodobili del našega cestnega omrežja in to na odsekih, ki so bili najbolj dotrajani in poškodovani. Tako je bila na severozahodnem delu občine obnovljena lokalna cesta Lovranovo – Ravnik – Hostnik, na odseku Lovranovo – Jernejček in del ceste Bočkovo – Hiteno. V osrednjem delu občine, v naselju Nemška vas, je dobila novo asfaltno prevleko celotna cesta skozi naselje, vključno z odcepom Nemška vas – Ponikvar. Na vzhodnem delu občine je bila obnovljena lokalna cesta Studenec – občinska meja – Loški Potok, na delu odseka Javorščice

jem spodnjega ustroja, ki je bil zamenjan z nosilnim slojem in novo asfaltno prevleko. Moderniziran pa je bil še en odsek lokalne ceste, ki je imel še makadamsko izvedbo. To je odsek Runarsko – občinska meja, na lokalni cesti Runarsko – Kotel – Strmca. To je vsekakor ena manj prometnih cest v naši občini, vendar ker je občina Sodražica pristopila k asfaltiranju te ceste na svojem območju, smo tudi mi sklenili asfaltirati naš del te ceste. Tako smo v letu 2011 od celotnega 80 km cestnega omrežja skupno posodobili 4,4 km občinskih cest, če pa vključimo še obnovo ceste, ki smo jo obnovili

dovoda

Oskrba celotnega območja občine Bloke z zdravstveno neoporečno pitno vodo je ena izmed naših najpomembnejših nalog. Že od same ustanovitve občine dalje si neprestano prizadevamo, da bi oskrbeli sleherno gospodinjstvo v občini s pitno vodo. Skladno s tem ciljem smo uspeli priključiti že večino bloških naselij na javni vodovod. Pred enim letom smo na javni vodovod priključili naselja Studenec, Hudi Vrh in Metulje, pred kratkim pa je bil na javni vodovod priključen tudi Veliki Vrh. Našteta naselja so se pred tem oskrbovala s pitno vodo iz vodnega vira Pod Velikim Vrhom, ki je bil v sušnih obdobjih nezanesljiv, občasno pa je bila voda iz tega vira tudi zdravstveno oporečna. Tu velja posebej pohvaliti posamezne predstavnike vodovodnega in vaških odborov, ki so si še posebej prizadevali za razrešitev oskrbe s pitno vodo, saj so znali na pravi način in ob pravem času predstaviti posameznim gospodinjstvom prednosti in pa pred-

ja Hudi Vrh, Topol, Studenec in Ravne. Zgrajen je tudi vodovodni vod od Podvelikega Vrha do naselja Topol, s tem je izvedena priključitev vodovodnega sistema Ravne – Topol na javni vodovod. Ravno v dneh, ko smo izvajali priključevanje javnega vodovoda na vodovodni sistem Topol – Ravne, so prebivalci teh naselij ugotovili, da je vodni vir v Ravnah enostavno presahnil. Naj povemo, da je tudi vodni vir, ki je oskrboval naselji Topol in Ravne, dokaj nezanesljiv v sušnih obdobjih, tudi voda iz tega vira je občasno zdravstveno oporečna. Z zgoraj navedenimi deli na vodovodnem sistemu smo rešili problematiko oskrbe s pitno vodo na celotnem jugovzhodnem območju občine Bloke.

Okoljska infrastruktura za naselja Hudi Vrh, Topol, Studenec in Ravne Z velikim veseljem vam predstavljamo enega največjih projektov, ki ga izvajamo v zadnjem času v občini Bloke pod nazivom

Fotografiji: Stane Jakopin

Tudi v Nemški vasi imajo nov asfalt – občinska meja. Na teh odsekih je šlo pretežno za asfaltno preplastitev celotnega cestišča, le na posameznih delih, kjer je bilo cestišče zelo poškodovano, je bila v celoti odstranjena asfaltna prevleka skupaj z nenosilnim slo-

Posodobitev javnega vo-

Kanal je pripravljen za položitev vodovoda in kanalizacije. v sklopu Okoljske infrastruktura Velike Bloke, pa je skupna posodobitev občinskih cest v občini Bloke 5,5 km. Za posodobitev cestnega omrežja smo tudi letos uspeli pridobiti znaten del sredstev iz proračuna Republike Slovenije.

vsem zdravstveno varnost v povezavi z oskrbo s pitno vodo ob priključitvi na javni vodovod. V letošnjem letu je obnovljeno vodovodno omrežje v naseljih Topol in Ravne v sklopu projekta Okoljska infrastruktura za nasel-

»Izgradnja okoljske infrastrukture za naselja Hudi Vrh, Topol, Studenec in Ravne«. Gre za obnovo padavinske kanalizacije v dolžini 1.560 m, obnovo vodovodnega sistema v dolžini 4.600 m, Nadaljevanje na naslednji strani


6

naša občina

Nadaljevanje s prejšnje strani

novogradnjo odpadne kanalizacije v dolžini 5.350 m in novogradnjo skupne biološke čistilne

zemljišče in ker to območje ni zavarovano kot vodovarstveno območje. Vzporedno z izgradnjo te infrastrukture pa v sodelovan-

januar 2012 razvoj, ki se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško. Gradbeno podjetje GRAFIT d.o.o. iz Sodražice je bil kot izvajalec del za ta projekt izbran skladno z Zakonom o javnih naročilih. Dela

Je izkop dovolj globok?

Izvajanje del v Topolu

Montaža črpališča v Ravnah

Izvajanje del v Ravnah

naprave zmogljivosti 350 populacijskih enot (PE). Sistem odpadne kanalizacije bo vseboval 2.310 m gravitacijskih vodov, 3.040 m tlačnih vodov, 3 črpališča in izpihovalno postajo. Zaradi višinskih razlik in dolgih tlačnih vodov so v tem projektu predvidena posebna pnevmatska črpališča, ki potiskajo odpadno komunalno vodo s pomočjo stisnjenega zraka proti čistilni napravi. Čistilna naprava za vsa obravnavana naselja se gradi ob cesti Hudi Vrh – Topol. Ta lokacija je najprimernejša, ker ima tu Občina Bloke že v lasti ustrezno

ju s podjetjem Inatel poteka tudi izgradnja kanalizacije za položitev kablov za potrebe telekomunikacije do vseh gospodinjstev v naseljih Hudi Vrh, Topol, Studenec in Ravne. Po zaključku izgradnje navedene infrastrukture bodo v celoti sanirane tudi ceste, ki bodo prizadete zaradi gradbenih posegov na tem območju. Investicija je ocenjena na dobrih 850.000 EUR, po zastavljenem terminskem planu pa naj bi bila zaključena in predana v uporabo predvidoma v drugi polovici leta 2012. Za sofinanciranje tega projekta smo uspeli pridobiti nepovratna sredstva iz Evropskega sklada za regionalni

se trenutno izvajajo v Ravnah, v Topolu je infrastruktura že zgrajena, le cesta je samo delno sanirana. Tlačni vodi so položeni do vseh naselij, ki so predmet tega projekta, pri čistilni napravi pa so izvršena vsa groba gradbena dela. V prihodnjem letu bo potrebno zgraditi vso okoljsko infrastrukturo v naseljih Hudi Vrh in Studenec, dokončati čistilno napravo, sanirati ceste, kjer so bili gradbeni posegi, priključiti gospodinjstva na kanalizacijski sistem ter zagnati čistilno napravo. Z realizacijo tega projekta bodo naselja Hudi Vrh, Topol,

Studenec in Ravne, ki imajo skupno 260 prebivalcev, opremljena z novo okoljsko infrastrukturo. Ponosno lahko ugotavljamo, da tudi na tem območju ne bomo beležili vodnih izgub, okolje ne bo onesnaženo z odpadno vodo, zlasti podtalje, in da se bo po obnovljenih prometnih površinah odvijal promet, ki bo varen in okolju prijazen. Skupaj z izvajal-

ci se neprestano trudimo, da bi bili prebivalci naselij, kjer se izvajajo dela, čim manj moteni pri svojih vsakodnevnih opravilih, vendar pa to vedno ni mogoče. Zato se vsem zahvaljujemo za razumevanje in potrpežljivost v času izvajanja del, obenem pa vas, spoštovani občani, še naprej vabimo k potrpežljivosti in sodelovanju, ko se bodo dela nadaljevala.

Okoljska infrastruktura Velike Bloke Ta projekt se je izvajal v letih 2009 do 2011 in je bil jeseni uspešno


naša občina

januar 2012 predan v uporabo, o čemer smo v prejšnjih številkah tega glasila obširno poročali. Izvedena je bila tudi kanalizacija za položitev kablov za potrebe telekomunikacij po naselju. Na podlagi tega je Telekom Slovenije začel izvajati dela, kar pomeni, da bo do vsakega gospodinjstva v Velikih Blokah zgrajeno zemeljsko telekomunikacijsko omrežje. S tem

jektu bo v celoti odstranjen visokonapetostni daljnovod vse od transformatorske postaje pred pošto do ceste Nova vas – Volčje, nad stanovanjskimi bloki v Novi vasi. S tem bodo sproščena zemljišča na severni strani območja osnovne šole, ki so potrebna za gradnjo nove dvorane. Daljnovod bo odstranjen tudi preko velikega nogomet-

Zasipanje kablovoda bo celotno naselje opremljeno s sodobno telekomunikacijsko povezavo. Omenjeno omrežje pa je že zgrajeno tudi do bodoče poslovne cone v Velikih Blokah. S tem se je ponovno potrdilo, da je ob dobrem sodelovanju občine možno razrešiti še tako zapleten problem.

Zemeljska pokablitev daljnovoda v Novi vasi Kot vam je znano, se pospešeno pripravljamo na gradnjo nove večnamenske športne dvorane. Preko območja, kjer je predvidena gradnja, trenutno poteka zračni 20 kW daljnovod. Za zemeljsko pokablitev tega daljnovoda smo izdelali ustrezno projektno dokumentacijo, na osnovi katere smo pridobili gradbeno dovoljenje. Na podlagi teh dokumentov je podjetje Elektro Ljubljana kot izvajalec del pristopilo k izvedbi te pokablitve v dolžini 600 m.

izbrali izvajalca in da bi v pomladnih mesecih pričeli z gradnjo. Kdaj bo gradnja zaključena, pa je v veliki meri odvisno od tega, kako uspešni bomo pri pridobivanju sredstev za to investicijo, ki je po projektantskih ocenah težka za naš proračun vrtoglavih 1,8 mio EUR. Vemo, da časi, ki so pred nami, niso najbolj ugodni za izvajanje tako ve-

Fotografije: Stane Jakopin

Transformator v Novi vasi bo kot nov. nega igrišča, s čimer bodo podani pogoji za njegovo ureditev in morebitno povečanje.

Izdelava projektne dokumentacije za večnamensko dvorano v

Novi vasi

Pred enim letom je bil na vseh občinskih organih soglasno sprejet in uvrščen v občinske razvojne programe sklep, da je potrebno pristopiti k izgradnji nove večnamenske dvorane v Novi vasi, ki bo namenjena tako osnovni šoli za izvajanje pouka telesne vzgoje kot tudi za ostale kulturne in športne prireditve

V sklopu tega projekta je bila v celoti obnovljena tudi transformatorska postaja pri pošti v Novi vasi, le dela na fasadi bodo zaradi vremenskih razmer opravljena v spomladanskih dneh. Po zaključenih delih na tem pro-

za vse generacije. Na podlagi tega smo skladno z Zakonom o javnih naročilih zaupali izdelavo potrebne projektne dokumentacije projektantskemu podjetju »MISEL« d.o.o. iz Postojne. Projekt nove večnamenske dvorane, izdelan po zamisli arhitekta g. Iztoka Čančula, je bil podrobno predstavljen že v eni od prejšnjih izdaj Bloškega koraka, na osnovi

Dvorana po zamisli arhitekta

tega projekta pa je bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje.

Dvorana po zamisli arhitekta

Po uspešni pridobitvi gradbenega dovoljenja pa nam je isto projektantsko podjetje izdelalo tudi izvedbene načrte za novo dvorano. Trenutno so v izdelavi predinvesticijski elaborati, na osnovi katerih se bomo prijavili na enega izmed razpisov za pridobitev nepovratnih sredstev iz EU, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Načrtujemo, da bi po novem letu

7

likih investicij, vendar ker verjamemo v uspešnost projekta, smo prepričani, da bomo zmogli tudi to nalogo, še posebej zato, ker bodo to dvorano uporabljale številne bodoče generacije, iz katerih se bodo lahko razvili tudi vrhunski športniki. Leto 2011, ki se poslavlja, je bilo za občino Bloke v investicijskem smislu več kot uspešno, saj nam je kljub veliki gospodarski krizi uspelo realizirati vse zastavljene projekte. Prepričani smo, da bomo zmogli kljubovati tej recesiji tudi v bodoče. Stane Jakopin


8

naša občina

januar 2012

Sestav vaških odborov v občini Bloke 2011 V eni prejšnjih številk Bloškega koraka smo vas obvestili, da potekajo v spomladanskem času sestanki v posameznih naseljih, na katerih med drugim imenujejo tudi vaške odbore. Z ustanavljanjem vaških odborov smo zaključili konec meseca junija. Posredujemo podatke o članih vaških odborov v občini Bloke. • Knavs Marjan, Runarsko 6- član Vaški odbor HRIBARJEVO za naselja: Hribarjevo, • Anzeljc Meta, Runarsko 19 – članica Sleme, Rožanče in Ulaka • • • •

Primožič Tomaž, Ulaka 10 - predsednik Modic Aleksander, Rožanče 7 - član Škrlj Iztok, Sleme 7 - član Intihar Franc, Hribarjevo 5 - član

Vaški odbor HUDI VRH za naselje Hudi Vrh • • • • •

Belaj Ivan, Hudi Vrh 23 - predsednik Mišič Janez, Hudi Vrh 22 - član Brecelj Zakrajšek Monika, Hudi Vrh 3 - članica Pavlič Milan, Hudi Vrh 24 a - član Kavšek Stane, Hudi Vrh 12 - član

Vaški odbor METULJE za naselje Metulje • • • • •

Kočevar Stanislav, Metulje 6 - predsednik Kraševec Robert, Metulje 4 - član Pirc David, Metulje 1 - član Širaj Janez, Metulje 19 - član Šraj Jaka, Metulje 20 – član

Vaški odbor NOVA VAS za naselji Nova vas in Fara • Volf Boris, Nova vas 19 a - predsednik • Zakrajšek Milena, Nova vas 74 - članica • Govednik Zvonko, Fara 15 - član

Vaški odbor RAVNE NA BLOKAH za naselje Ravne na Blokah • • • •

Bačnik Alojz, Ravne na Blokah 24 – predsednik, Marolt Boštjan, Ravne na Blokah 5 – član, Zidar Miha, Ravne na Blokah 20 – član, Kovačič Franc, Ravne na Blokah 25 a – član,

Vaški odbor RAVNIK za naselja: Ravnik, Lepi Vrh, Škufče, Andrejčje, Gradiško, Štorovo, Lahovo, Polšeče in Zavrh • • • • • • • • •

Perčič Silva, Štorovo 2 – predsednica Pavlič Jože, Ravnik 5 – član Obreza Zora, Ravnik 1 – članica Zakrajšek Jože, Lepi Vrh 3 – član Knap Srečo, Škufče 1 – član Kuclar Ivanka, Andrejčje 4 – članica Strman Božidar – Mišo, Gradiško 1 – član Šarc Andreja, Lahovo 1 – članica Žgajnar Marija, Polšeče 3 – članica

Vaški odbor RUNARSKO za naselje Runarsko • Oražem Anton, Runarsko 7 - predsednik • Zahirovič Dragica, Benete 4a - članica • Hribar Leon, Benete 5 - član

Vaški odbor STUDENEC za naselje Studenec na Blokah • • • • •

Marolt Franc, Studenec na Blokah 20 – predsednik Anzeljc Jožica, Studenec na Blokah 3 – članica Rot Franc Studenec na Blokah 26 – član Anzeljc Luka, Studenec na Blokah 10 a – član Hribar Jure, Studenec na Blokah 9 – član

Vaški odbor STUDENO za naselja: Studeno na Blokah, Glina in Radlek • Avsec Jože, Studeno na Blokah 5 – predsednik • Lah Ivan, Glina 6 – član • Kovačič Marko, Radlek 12 – član

Vaški odbor SVETI DUH za naselja: Sveti Duh, Škrabče, Godičevo, Kramplje, Strmca, Mramorovo pri Lužarjih in Zakraj • • • • • •

Zidar Mitja, Sveti Duh 3 – predsednik Zakrajšek Martin, Godičevo 2 – član Zakrajšek Tilka, Kramplje 5 – članica Zakrajšek Stane, Strmca 3 – član Škrabec Martina, Škrabče 20 – članica Babšek Franc, Zakraj 6 – član

Vaški odbor SVETA TROJICA za naselja: Lovranovo, Jeršanovo, Malni, Ograda, Sveta Trojica, Zales, Bočkovo, Mramorovo pri Pajkovem in Hiteno • • • • • • •

Mramor Janez, Sveta Trojica 8 – predsednik Korošec Bojan, Hiteno 1 – član Kraševec Metod, Jeršanovo 6 – član Ponikvar Renato, Lovranovo 5 – član Žnidaršič Božidar, Malni 1 – član Šivec Srečko, Mramorovo pri Pajkovem 5 - član Miklavčič Marjan, Zales 10 – član

Vaški odbor TOPOL za naselje Topol • • • • •

Ažman Gregor, Topol 7 - predsednik Kraševec Tomaž, Topol 19 – član, Kotnik Zdravko, Topol 15 – član Matjaž Franci, Topol 1 – član Žurga Janez, Topol 9 – član

Vaški odbor VELIKE BLOKE za naselje Velike Bloke • • • •

Dobravec France, Velike Bloke 18 – predsednik Mazij Jože, Velike Bloke 8 – član Mazij Lojze, Velike Bloke 60 a – član Ponikvar Jože, Velike Bloke 51 – član


naša občina

januar 2012

9

• Kraševec Brane, Velike Bloke 20 – član

• Lenarčič Frane, Veliki Vrh 4 - član

• • • •

Vaški odbor VOLČJE za naselji Volčje in Nemška vas na Blokah

Modic Matjaž, Velike Bloke 35 a – član Hrbljan Franc, Velike Bloke 32 – član Jakopin Jože, Velike Bloke 40 – član Otoničar Vinko, Velike Bloke 4a – član

Vaški odbor VELIKI VRH za naselje Veliki Vrh • • • •

Debeljak Majda, Veliki Vrh 18 – predsednica Zakrajšek Janez, Veliki Vrh 13 – član Lužar Stane, Veliki Vrh 10 – član Milavec Janez, Veliki Vrh 28 – član

• • • • •

Ponikvar Zmago, Nemška vas na Blokah 13 – predsednik Ponikvar Alojz, Nemška vas na Blokah 4 – član Rot Stanko, Nemška vas na Blokah 7 – član Govc Štefka, Volčje 28 – članica Lah Bojan, Volčje 11 - član Občina Bloke, Jožica Anzeljc

Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Zjutraj jej kot cesar, opoldne kot grof, zvečer kot berač, pravi znan pregovor in ob tem se lahko zamislimo, kako se začenja naš dan … Da bi otrokom približali pomen zdrave hrane, smo cel teden posvetili spoznavanju kmetije: obiskali smo Lenine in Anjine stare starše, ki so nam prijazno odprli vrata hleva in nas povabili v notranjost. Videli smo krave in teličke, ki smo jih zmotili pri počitku sredi dneva. Otroci so z zanimanjem opazovali živali.

Iz zmlete moke smo v vrtcu spekli kruh. Kako je dišalo po vseh prostorih vrtca, ko se je pekel! V petek zjutraj je bil naš zajtrk v vrtcu domač – bloški: domače mleko, ki so nam ga podarili Knavsovi iz Raven, kruh, ki smo si

Ja, mleko daje krava, čeprav otroci vedo, da ga kupimo v trgovini. Med letom smo opazovali, kaj se dogaja okrog čebelnjaka. Večino leta je v čebelnjaku zelo živahno in brenčeče. Pri zadnjem obisku (bilo je pred kratkim) smo ugotovili, da ni nikjer nobene čebele, vse mirno in tiho, vse počiva. Že v vrtcu vemo, da so čebele pomembne pri opraševanju cvetočih rastlin. Že sedaj opazimo na polju žito – pšenica, ki je že vzklilo, v naslednjem letu pa bo njiva polna pšeničnega klasja. Na njivo pride velik stroj – kombajn, ki bo klasje pšenice požel in omlatil. Ko bo vse to v vrečah, pa odnesemo do mlinarja, kjer se zrnje pod težkimi mlinskimi kamni zmelje v moko. Da, vse to smo spoznali!!! Nismo odšli v mlin do mlinarja, ampak smo v vrtec povabili prijazno kmetico Ano z Gline. Prinesla je zrnje pšenice in mlinček za mletje. Povedala in pokazala je, kako se zrnje pšenice zmelje v moko.

Tole je pa dobro!

ga spekli v vrtcu, in med, ki so ga prinesli bloški čebelarji. Medse smo povabili čebelarje, župana in ravnateljico in skupaj uživali pri zajtrku. Po zajtrku so čebelarji otrokom predstavili delo čebelarja. S seboj so prinesli rekvizite, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Otroci so z zanimanjem sledili pripove-

dovanju čebelarjev. Ogledali smo si panj s satovjem, se oblekli v čebelarjeva oblačila in delali dim … Hvala vsem, ki so prispevali za naš zdrav, dober in okusen zajtrk, pa tudi gostom, ki so skupaj z nami zajtrkovali. Ivica Šega in Nataša Ponikvar


10

šola

januar 2012

Dr. Mojca Milavec o svojem poklicu Tretješolci o svojih načrtih glede poklica, ki ga bodo opravljali, ko odrastejo, v večini hitro povedo svoje odgovore: kmet, zidar, učiteljica, raziskovalec … Katere šole pa je morala uspešno zaključiti, da je prišla do svojega poklica, nam je razložila gospa Mojca Milavec, mamica ene naših učenk. V šoli nas je obiska-

la nekaj dni pred začetkom jesenskih počitnic. Povedala nam je, da kot raziskovalka dela na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer proučuje rastline in njihove bolezni. Z zanimanjem smo si ogledali vse, kar nam je prinesla pokazat. Barbara Širaj, učiteljica 3. razreda

Anže si ogleduje list tobaka, ki je bil okužen z enajstimi različnimi bakterijami. Ena od njih je za rastlino nevarna, zato je na tem delu list propadel.

Mančina mamica nam je pokazala sadike paradižnika, jajčevca, tobaka in kristavca, ki jih gojijo in raziskujejo na inštitutu v različne namene. Videli smo tudi povečan model virusa, ki napada bakterije.

Manca opazuje prisotnost bakterije v različnih gojiščih.

Mačje mesto … V letošnjem šolskem letu smo se s petimi učenci tretjega razreda v okviru priprave na Cankarjevo tekmovanje poglobili v živalsko pravljico Kajetana Koviča: MAČEK MURI. Med različnimi dejavnostmi smo iz odpadne embalaže oblikovali tudi pravo MAČJE MESTO. V njem so: • Mačja šola, • Gostilna Pri črnem mačku, • Draguljarna Mačje solze,

• Mačji stadion, • Slaščičarna Mačji jeziki, • Čevljarna Pri obutem mačku, • Mačja avtobusna postaja, • Mačja cerkev. Po mačjem mestu vozi mačji avtobus, po mačjem morju pa pluje mačja ladja. Barbara Širaj, mentorica Cankarjevega tekmovanja

Oblikovalci Jakob, Anže, Zarja, Manca in Meta ponosni na svoj izdelek.


šola

januar 2012

11

Iz odpadkov v nove kose oblačil V jutranjem varstvu je precej živahno, saj ga obiskuje veliko otrok od 1. do 4. razreda. Vedno počnemo kaj zanimivega: bar-

vamo, izrezujemo, lepimo, slikamo, beremo, pojemo, plešemo, se igramo družabne igre, uživamo v ping pongu, nogometu, odbojki …

Trgovina Mrava iz Cerknice nam je podarila nekaj ostankov termovelurja, čipk in veliko raznobarvnih gumbov. Termovelur

smo sprva le tipali, božali, se z njim crkljali, potem pa se nam je porodila čudovita ideja za mrzle dni. Sama sem kose blaga na hitro preoblikovala v šale, dodala nekaj šivov in tako naredila še kape. Otroci so si izbrali najljubšo barvo ter jo dopolnili s koščki barvne pene, gumbi, čipko, delčki tila, koščki stiropora … Nastale so prave male umetnije. Iz ostankov smo izdelali nova oblačila in tako ustvarili Eko kolekcijo pokrival in šalov jesen – zima 2011/2012. Naučili smo se, da iz odpadkov in ostankov blaga lahko ustvarimo krasne, še kako uporabne kose oblačil. Da pa vse skupaj ne bi bilo neopaženo, smo se predstavili na vrtiljaku meseca pred učitelji in učenci naše šole, pa tudi tu, v Bloškem koraku. Razstava naših izdelkov bo v šoli, v zgornji avli od 1. decembra dalje. Pa ne prav dolgo, saj si veliko otrok želi tople kose oblačil čim prej nositi. Torej, škarje v roke, očetove stare hlače na mizo in zabava naj se začne. Mentorica Petja Ilejšič

»Zdravniki so prijazni« Naš prijatelj Florjan si je zlomil roko in poklicati smo morali zdravnika. Prišla je zdravnica, bila je zelo prijazna, Florjanu je takoj oskrbela poškodovano roko. Nam je pokazala veliko zanimivih predmetov, ki jih uporablja takrat, ko zbolimo ali nas kaj boli. Ker je bilo res vse tako zanimivo, smo si tudi mi v skupini uredili kotiček za zdravnike. Imeli smo prave zdravniške halje, povoje, obliže, injekcije. Sami pa smo si izdelali zdravniško kapo, na katero smo prilepili rdeč križ, saj sedaj vemo, da je to simbol, ki ga najdemo na bolnišnicah, zdravstvenih domovih, lekarnah. otroci skupine Metuljčkov z Izo in Tinco


12

šola

januar 2012

Nagradni izlet Komaj smo prvič vstopili v šolo, že smo dobili nagrado. Nagrajeni smo bili na likovno-literarnem natečaju, ki so ga pripravili člani Notranjskega domoljubnega društva generala Maistra. Nagrajeni smo bili za skupinski izdelek, ki smo ga naredili v šoli. Tema natečaja je bila Moj dom. Iz odpadne embalaže smo izdelali našo šolo, saj je šola naš drugi dom. Naš trud je opazila ocenjevalna komisija na natečaju in nam ga poplačala z izletom. Čeprav je bil program izleta slišati nekoliko resen za našo starost, je izlet postal vse prej kot dolgočasen. V mrzlem sobotnem jutru nas je pred šolo pobral avtobus in nas odpeljal do Unca, kjer smo si ogledali razstavo o življenju in delu generala Rudolfa Maistra. Med potjo smo pobrali še nekaj posameznih učencev iz okolice Cerknice ter njihovih mentorjev. Po ogledu razstave in krajši predstavitvi generala Maistra, ki jo je pripravil gospod Arne Kozina, smo odšli proti Kamniku, rojstnemu mestu generala Rudolfa Maistra. Ogledali smo si precej slikovito mesto, polno zanimivosti in zgodovine, dobili slasten sendvič in sok in ga pojedli v Maistrovem baru. Fotografirali smo se pred spomenikom Rudolfa Maistra in odhiteli po ličnih uličicah. Podali smo se v zgodovino; se povzpeli na Mali grad, od koder se odpre pogled na krasen del Kamnika in na čudovite Kamniško - Savinjske Alpe. Na gradu smo slišali neverjetno pripovedko o bogati grofici Veroniki, ki se je zaradi svoje prevzetnosti in skoposti spremenila v kačo. Še danes se vidi jama, v katero se je Veronika pogreznila. Malce prestrašene od strahotne zgodbe so nas odpeljali v prijeten lokal na slastno tortico. Tam smo se pogreli, zapeli, posladkali in že je napočil čas vrni-

tve v Novo vas. Toda, kot veste, smo Bločani športniki, ki ne tečemo le na smučeh, ampak tudi na Ljubljanskem maratonu. Organizatorji so zaradi nas skrajšali izlet za eno uro, da smo lahko nekatere prvarje pravočasno odložili v Ljubljani, kjer so se udeležili še Ljubljanskega maratona. Če si Bločan – zmoreš vse. Res je bilo lepo in hvala za nagradni izlet, predvsem pa se zahvaljujemo organizatorki dneva Karmen Petrič. Izlet je potekal gladko, mali Bločani so se počutili odlično ter se veseli vrnili domov. Petja Ilejšič

Če bi še znal biti otrok, bi jokal, ker bi hotel ostati otrok! Učiteljico Petjo je narisala Neža Ponikvar iz prvega razreda.


šola | šport

januar 2012

13

Zaključek Notranjskega tekaškega pokala za leto 2011, Kulturni dom Cerknica 27. 10. 2011 V četrtek, 27. 10. 2011, je bila v Kulturnem domu v Cerknici zaključna prireditev Notranjskega tekaškega pokala za letošnje leto. Na prireditvi so podelili pokale in priznanja tekačem, ki so se udeležili vseh osmih tekov, najboljšim trem v skupnem seštevku v posameznih kategorijah, najboljši šoli po številu zbranih vseh točk ter najboljši šoli po številu točk na učenca. Priznanje za udeležbo na vseh tekih so med drugimi prejeli tudi Sara in Katja Zidar, Meris Dulič in Nejc Šraj, učenci naše šole. V otroških šestih kategorijah so podelili osemnajst pokalov za prva tri mesta in kar deset pokalov je potovalo na Bloke. Prva mesta so osvojili: Sara Zidar, Nejc Šraj in Andraž Ponikvar. Pokala za drugi mesti sta prejela Luka Milavec in Jaka Milavec. Tretja mesta pa so osvojili: Manca Milavec, Veronika Bačnik, Kaja Zakrajšek, Lenart Ponikvar in Meris Dulić. Ob vseh teh je bilo še veliko naših učencev uvrščenih med prvih deset, tako je bilo razumljivo, da sta obe priznanji v razvrstitvi šol že drugič postali last osnovne

šole Toneta Šraja Aljoše. Za vse rezultate in udeležbo na tekih (na vsaj enem teku je teklo 56 učencev naše šole) čestitam vsem udeležencem, hkrati pa se zahvaljujem staršem za podporo

in pomoč. Zahvaliti pa se moram tudi Občini Bloke, ki je sofinancirala prevoze na tekmovanja, tako da to ni šlo v breme staršev. Po tako uspešni sezoni želim vsem tekačem nekaj počitka, potem pa uspešno novo sezono,

v kateri bi bilo lepo, da bi se nam pridružilo tudi čim več odraslih. Videli boste, da drži moto Notranjskega tekaškega pokala »Lepu je tečt!«

Ljubljanski maraton 2011 22. oktobra je bil za množico šolarjev iz cele Slovenije tekaški praznik, saj so po ljubljanskih ulicah potekali šolski teki v okviru Ljubljanskega maratona. V različnih kategorijah je teklo okrog 4000 osnovnošolcev. Kot že vrsto let so med njimi tudi letos tekli učenci osnovne šole Toneta Šraja Aljoše. Učenci prvih petih razredov so tekli v promocijskih tekih, ki so bili netekmovalni (1. in 2. razredi na progi, dolgi 700 metrov, 3., 4. in 5. razredi pa so tekli 1500 metrov). Čeprav vrstni red ni bil pomemben, moramo posebej pohvaliti Nejca Šraja, ki je na cilj pritekel kot peti in tudi vsi ostali so se potrudili in hitro pritekli v cilj. Učenci od 6. do 9. razreda pa so se pomerili v teku na 2100 me-

trov in se v konkurenci številnih tekačev zelo dobro odrezali, saj so se skoraj vsi uvrstili v prvo polovico uvrščenih, kar nekaj med prvih sto, najhitrejša pa je bila Kaja Zakrajšek, ki je v svoji kategoriji osvojila 19. mesto. Sicer pa na taki tekmi niso najpomembnejši rezultati, ampak sama udeležba in navajanje na zdrav način življenja. Vsi, ki so uspešno pretekli progo, so bili nagrajeni s spominskimi medaljami in spominsko majico. Prijetno je bilo videti zadovoljne otroške obraze, ko so z medaljami okrog vratu zapuščali ciljni prostor in iz njihovih oči se je dalo prebrati sporočilo: »NASVIDENJE NASLEDNJE LETO«. Nace Farkaš

Nace Farkaš


ub temu da je nova generacija v marsičem precej drugačna jšnje, nenazadnje zato, ker je podlegla enotni globalizaciji športsvojega neposrednega preda, je C-max dostojen naslednik januar 2012 ka. Z obvladljivimi merami vozniku ne povzroča težav tudi v em okolju, potniška kabina pa ponuja veliko udobja tudi, ko edenih vseh pet sedežev. V drugi vrsti so trije ločeni sedeži, ni pomik vsakega posebej zagotavlja višjo raven udobja za ga sopotnika posebej, boljše panoje mogoče izkoristiti V oktobru se je zaključila vojila tretje mesto tudi in zasluženo strelca je za 27 doseženih golov nogometnem igrišču. Z nasutjem gometna sliga občine Loška elik prtljažnik prostornino 471dolitrov.dobila pokal pred ekipo Floles na dobil igralec Jure Kandare, ki zemlje smo popravili neravnine lina. Tekmovanje je potekalo po četrtem petem Bobr je nastopal za ekipo Rigler, pri na travnati ruši in s tem pripravieizkusni avtomobil je glede na raven oprememestu sodil ter v sam dvokrožnem sistemu, v katerem baru. Običajno zelo močna nudbe, kar pomeni, da so s ponudbo različnih dodatkov za ekipa bloški ekipi pa je največ golov li igrišče za naslednjo sezono. je sodelovalo 7 ekip. Brez poraza Starega trga je osvojila šesto dosegel Gašper Marolt. Boris Marolt e, varnost ter pomoč med vožnjo zadovoljni tudi zahtevnejši je prvo mesto zasluženo osvojila mesto, na zadnjem mestu pa je Po končanem tekmovanju smo i. Podoba razlikuje od predhodnika, ekipanotranjosti Kozarišče – se Elgomočno Nova, na bila ekipa Steles – Taši. ljubitelji nogometne žoge imeli mer C-max ga ekipi je nekako nakazala Fiesta s drugosledi mestotrendu, je uspelokipriti Letošnji pokal za najboljšega še delovno akcijo na domačem Rigler. Bloška ekipa je tehnično letos os- gledano ji po uporabnosti zasnovo armature. Strogo res ni mogoče očitati večjih pomanjkljivosti, se je pa treba kšno »globalno« posebnost privaditi. Všečnost samega videe seveda povsem osebna stvar voznika, pa je stvar razprave, Ford C-MAX Titanium 1,6 EcoBoost 110 kW • eri bi se sam hitreje znašel med tistimi, ki pogrešajo malce 22.320 EUR •www.ford.si nje konzervativnosti. NAMIG: Glede na motor in raven benih večjih pripomb pa sam ne bi imel nad voznimi opremljenosti je sodil preizkusni stmi kompaktnega enoprostotorca, v katerem novi 1,6-litrski avto v vrh ponudbe, kdor pa želi varEcoBoost z največjo močjo 110 kilovatov (150 KM) suvereno čevati, se lahko začne vzpenjati po ja svojo nalogo in je lepo uglašen z ročnim šeststopenjskim lestvici že pri 17.220 evrih za vstopni lnikom. Tudi pri polno zasedeni potniški kabini je vožnja prije- model. V primeru, da potrebujete po potrebi dinamična, rezerva motorne moči pa nenazadnje prostornejši prtljažnik ali morda dva no vpliva tudi na raven varnosti med vožnjo. dodatna sedeža, pa ponuja Ford z obalni C-max je tako brez dvoma dostojen naslednik svojega novo generacijo družine C-max tudi rednega predhodnika, na tistih nekaj posebnosti pri stikalih pa večjega brata. Razlika v ceni primerljivega je 1.320 evrov. niki med vsakodnevno oziroma redno uporabo tudi privadijo.

14

3. mesto nogometne ekipe Bloke Novolit

Ne

vi den, zraăni upor a po mem ben S Fordom na mesec

FIESTA

110€ ŽE OD

NA MESEC

KUGA

232€ ŽE OD

NA MESEC

... brezskrbno do 2015

FOCUS EBONY

137€ ŽE OD

NA MESEC

S-MAX

MONDEO

ŽE OD

ŽE OD

NA MESEC

NA MESEC

244€ 187€

Ponudba velja za vozila, dobavljena do 31. 12. 2011.

Uradna specifična poraba: 3,7-10,3 l/100 km, uradne specifične emisije CO2: 98-244 g/km. Reprezentativni primer izračuna za Ford Fiesto: vrsta financiranja - finančni leasing; predračunska vrednost predmeta financiranja znaša 10.170,00 EUR. Lastna udeležba (polog): 31 %, 3.152,70 EUR; skupni znesek financiranja je 7.017,30, trajanje financiranja 84 mesecev, mesečni obrok v znesku 110,00 EUR; skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe znaša 9.240,00 EUR; letna kreditna obrestna mera znaša 7,28 %, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor; stroški odobritve in priprave pogodbe v višini 203,40 EUR so vključeni v polog in obroke. Efektivna obrestna mera znaša 8,48 % na dan 29. 09. 2011. 4 letna garancija in kasko zavarovanje sta vključena v obrok. Več o ponudbi izveste pri vašem prodajalcu z vozili Ford. Slika je simbolična.


študent naj bo

januar 2012

15

Diplomanta Anja Varnica Konec septembra letos je na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, smer organizacija in management delovnih procesov, diplomirala Anja Varnica z Velikega Vrha. Njena diplomska naloga nosi naslov Zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X, opravljala pa jo je pri predmetu metode in tehnike planiranja kadrov.

delo v podjetjih. Po diplomi je želela nadaljevati s podiplomskim študijem na Fakulteti za zdravstvene vede, smer management v zdravstvenem in socialnem varstvu, vendar zaradi poznega zagovora diplomskega dela pravočasen vpis na fakulteto ni bil mogoč. Tako bo študij moral še malo počakati. Anja trenutno išče zaposlitev, želi si službe v svoji bližnji okoli-

Gregor Marolt Letošnjega septembra je diplomiral tudi Gregor Marolt z Velikega Vrha. Gregor je obiskoval Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, diplomiral pa je pri predmetu analizna kemija. Njegovo diplomsko delo se glasi »Interakcije železovih(III) ionov s fitati«, opravljal pa ga je pod mentorstvom prof. dr. Bori-

lema in Gregor se tako lahko pohvali z objavo strokovnega članka v mednarodni znanstveni reviji Journal of electroanalytical chemistry. Gregor pravi, da je v študij vložil precej truda in časa, na njegovo samodisciplino pa kaže tudi njegovo spretno usklajevanje študijskih obveznosti s treningi in tekmami košarke. Zaradi visoke povprečne ocene (9,8) je po opravljeni diplomi

Foto: arhiv Gregor Marolt

Foto: arhiv Anja Varnica

Pri študiju ji je bilo všeč, da so poleg predavanj imeli veliko vaj na računalniških programih ter da so veliko časa posvečali projektnim in raziskovalnim nalogam, pogrešala pa je praktično

ci. O delu v tujini zaenkrat ne razmišlja, v prihodnosti pa ta možnost ni izključena. Alenka P. Gornik in Dunja V. Ponikvar

Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Bloškega koraka je petek, 16. marec 2012.

sa Pihlarja. Za študij kemije se je odločil, ker ga je že od nekdaj zanimalo vse v zvezi z znanostjo in tehnologijo, naravoslovni predmeti pa so mu bili pri srcu že v osnovni šoli in gimnaziji. Gregor pravi, da poklic kemika prinaša tudi relativno dobre možnosti za zaposlitev, tako v raziskovalnih smereh kot tudi v industriji, saj v Sloveniji letno diplomira le okoli petintrideset kemikov. Študij mu je poleg teoretičnih vsebin nudil tudi veliko praktičnega znanja. Profesorji in asistenti na fakulteti redno sodelujejo pri številnih mednarodnih raziskavah ter tako v študijski program vključujejo najnovejša znanja in tehnike na področju kemije. Tudi njegovo diplomsko delo je potekalo kot uspešno raziskovanje konkretnega prob-

dobil ponudbo za zaposlitev kar na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Ponudili so mu mesto asistenta za področje analizne kemije in priložnost je seveda z veseljem sprejel. Nadaljuje pa tudi že z doktorskim študijem kemijske znanosti, smer kemija. Gregor zaključuje, da bo v času do doktorata ostal zaposlen na fakulteti, nato pa bo pretehtal možnosti, kako in kje nadaljevati in nadgrajevati svojo kariero. Mogoče bo zaplaval v industrijske vode, zelo pa ga mika tudi tujina, saj je znanost v zahodnem svetu, predvsem v ZDA in Nemčiji, bistveno bolj razvita in posledično tudi bolje financirana. Čestitke obema! Alenka P. Gornik in Dunja V. Ponikvar


16

društvene strani

januar 2012

Evropska pot iz krize

Uveljavljanje pravic invalidov Na Bloški planoti imamo poleg MDI in območnega združenja RK še celo vrsto društev, ki vsa uspešno delujejo (turistično, športno, planinsko, strelsko, dve gasilski društvi, društvo upokojencev, društvo Zarja, lovsko družino, več pevskih zborov …). V tem prispevku bomo bralcem Bloškega koraka na kratko predstavili uspešno delovanje našega MDI v letu 2011, ki se za

najbolj vztrajni so se odpravili na daljšo pot, nekateri pa so pohod skrajšali. Vsi so zadovoljni prispeli do cilja. Udeležili smo se tudi pohoda po Kunaverjevi poti na področju Rakeka. Mesec maj smo namenili dvodnevnemu izletu v Italijo na Boromejske otoke. Na poti smo se ustavili v Milanu, drugem največjem mestu v Italiji, ki je

lenje. Rudarski poklic je eden najtežjih in najnevarnejših. Z rudarskim pozdravom Srečno! si vsi rudarji vsak dan zaželijo srečno vrnitev iz rudniških jaškov. Ogleda rudnika so se udeležili tudi naši težji invalidi s spremljevalci, vsi pa smo dobili tudi rudarsko malico. Delo v rudniku je stalno varnostno nadzorovano, saj plini lahko povzročijo eksplozije ali požare.

toplicah, Dobrni in Topolšici. Sedemdnevno letovanje na morju je bilo letos organizirano od 29. 8. do 5. 9. na Korčuli. Na enodnevnem izletu po avstrijski Koroški smo se ustavili ob Vrbskem jezeru, obiskali cerkev Gospe Svete in knežji prestol, pomembna kraja v zgodovini Slovencev. Cilj našega izleta je bil tudi grad Hochosterwitz, ki je zelo podoben gradu Neuschwanstain na Bavarskem. Sledil je ogled Celovca, Minimundusa in drugih znamenitosti. V mesecu oktobru smo se invalidi za tri dni tudi letos popeljali v dolino Neretve do plantaž mandarin. Vreme nam je bilo letos bolj naklonjeno, saj smo si mandarine lahko sami nabirali in se potem po rokavih reke Neretve popeljali s tradicionalnimi trupicami (čolni). Na poti smo se ustavili v dalmatinski prestolnici Split, videli enega naravnih čudes, kanjon reke Cetine, ter pod Biokovim nadaljevali pot po Makarski rivieri do Neuma.

Invalidi v dolini Neretve, oktober 2011 vse počasi končuje. Na zboru članov smo že na začetku letošnjega leta potrdili letno poročilo za leto 2010 in sprejeli delovni in finančni plan za tekoče leto. Po programu dela za 2011 smo se invalidi že februarja, kljub snegu, podali na zimski pohod na Zgornje Poljane. Vsi udeleženci smo prišli do vrha in se tudi srečno vrnili. V aprilu se invalidi priključimo tradicionalnemu pohodu po Krpanovi poti na Bloški planoti;

tudi glavno mesto dežele Lombardije. Ogledali smo si katedralo in znamenito operno gledališče La Scala. Drugi dan smo nadaljevali pot do jezera Maggiore, ki je po velikosti drugo za Gardskim jezerom. Na jezeru so med drugimi otočki tudi Boromejski otoki s čudovitimi parki. Po ogledih smo se z ladjico vrnili na celino in se odpravili proti domu. 9. julija je bil kopalni dan v Topolšici in ogled rudnika Ve-

Z ogleda rudnika smo odšli z novimi spoznanji, kako težko zaslužen in trd je rudarski kruh. Kopalne dneve na pobude in želje članov našega društva organiziramo večkrat, kot je predvideno v našem programu dela, in sicer v Ankaranu, Izoli in Dolenjskih toplicah. V programu ohranjanja zdravja so naši člani letos koristili termine v zdraviliščih in objektih ZDIS v Izoli, Čatežu, na Ptuju, Radencih, Rogaški Slatini, Šmarjeških

Na poti domov smo se ustavili v slikoviti prestolnici Bosne in Hercegovine, Sarajevu. Ogledali smo si mesto, ki je bilo gostitelj 14. olimpijskih iger leta 1984, mesto, kjer se prepletata arhitektura vzhoda in zahoda in kjer so na žalost še vedno vidne posledice zadnje krute balkanske vojne. Sprehodili smo se tudi po Baščaršiji, ob reki Miljacki ter si ogledali znamenitosti mesta in podoživeli tudi nekaj trenutkov iz vojnega Sarajeva. V novembru, kot že vsa leta, smo organizirali tudi martinovanje za naše člane, saj je tudi tovrstna prireditev psihična sprostitev za invalide, ki se čutijo osamljene. Martinovanje je bilo letos v Ribnici. Športniki našega MDI kljub zmanjšanju dodeljenih sredstev aktivno delujejo v vseh športnih panogah tako kot do sedaj; balinanju, šahu, ribolovu, pikadu,


društvene strani

januar 2012 kegljanju itd. V vseh športih sodelujejo tudi s prijateljskimi DI. Po koledarju Zveze delovnih invalidov Slovenije za leto 2011 je bilo regijsko tekmovanje v kegljanju letos organizirano v Cerknici. Naše MDI se je v novembru odzvalo tudi na pobudo Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma proti noveli Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Zbiranje podpisov bo trajalo do vključno 21. 12. 2011. Novela je bila v državni zbor vložena z namenom, da se spremeni sestava in število članov FIHO, kar ne bi bilo v korist invalidskim organizacijam.

Svet FIHA ima pomembno vlogo pri razdeljevanju sredstev, ki jih fundacija dobi od Loterije Slovenija, saj v skladu s pravilnikom ta sredstva delijo invalidskim in humanitarnim organizacijam. Po besedah predsednika NSIOS novela ni bila oblikovana po demokratičnih standardih, saj je bila vložena brez njihovega sodelovanja. V FIHO so že do sedaj zaskrbljeni, ker se znesek koncesijskih dajatev stalno znižuje predvsem s strani Loterije Slovenije, fundaciji pa pomenijo večino vseh sredstev, ki jih lahko razdeli med invalidske in humanitarne organizacije. Za 3. december, mednarodni dan invalidov, ki letos poteka pod geslom iz naslova tega

prispevka »Evropska pot iz krize, uveljavljanje pravic invalidov« in za zaključek leta smo organizirali še predavanje svetovalk iz specializirane farmacevtske prodajalne Medilek na temo »Predstavitev medicinskih pripomočkov za lajšanje bolečin«. Predavanje je bilo poučno in vzpodbudno za vse prisotne člane invalide. Po predavanju smo potrdili še predlagani program dela za naslednje leto in s tem končali zadnjo sejo izvršnega odbora v letu 2011. Želja članov MDI je, da bi novoizvoljena vlada modro vladala in v naslednjih letih čimbolje poskrbela za delovna mesta mladim,

ki še nimajo zaposlitve, za tiste, ki so delo izgubili, za upokojence in za nas, invalide. V mesecu decembru praznujemo tudi državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Prav je, da poleg ostalih decembrskih praznikov praznujemo tudi državni praznik naše lepe domovine Slovenije. Pa prijetne božične praznike, veliko zdravja, lepih doživetij in uresničenih želja v novem letu 2012 vsem bralcem Bloškega koraka želi Medobčinsko društvo invalidov Cerknica, Loška dolina, Bloke. Jožica Škrlj

Bloški pevci na gostovanju v Rodiku V občini Hrpelje Kozina je zelo dejavna krajevna skupnost Rodik. Na njihov tradicionalni, letos že dvanajsti, Kostanjev praznik smo bili povabljeni tudi bloški pevci. Poleti 2004 je naš MePZ Bloke s solistoma Micko in Francetom Petračevima ter povezovalcem Obloškim Tončkom odmevno nastopil na Štrekljevih kulturnih večerih v Rodiku. Spomin na ta lep večer je še živ in ker čez sedem let vse prav pride, smo se vabilu z veseljem odzvali in ponovno stopili na rodiški prireditveni prostor. Kostanjev praznik je ena od številnih prireditev, ki jih organizirajo vaščani Rodika. Znani so rodiški pust, opasilo, žegnanje, spominski dan ter mnoge druge priložnostne prireditve. Organizatorji so zbrani v Pustnem odboru, Turističnem društvu, Krajevni skupnosti, utrip pa daje tudi pet odličnih krajevnih gostiln, katerih dober glas seže po celi Sloveniji in bližnjem Trstu z okolico. Tako privabijo v ta del Brkinov številne obiskovalce v vseh letnih časih. V okviru Kostanjevega praznika obiščejo Rodik in okolico pohodniki, kolesarji, največ pozornosti pa je posvečeno številnim kuharskim skupinam. Za obiskovalce pripravijo v kotlih kuhane

domače jedi, kot so jota, bobiči, brodet, polente ter mnoge kostanjeve dobrote, vse do velike kostanjeve torte. Pečen kostanj diši cel prireditveni dan, stojnice lokalnih ponudnikov brkinskega medu, slivovke, brinjevca, jabolk in drugih pridelkov pa imajo številne obiskovalce. MePZ Bloke pod vodstvom Jožeta Rajka in Dekliški zbor Bloke pod vodstvom Irene Cundrič Iskra sta Kostanjev praznik popestrila s pesmijo. Z navdušenjem sta bila sprejeta Micka in France. Petračeva, ki sta kljub burji ob spremljavi vseh pevk in pevcev ter harmonik Darka in Mirana nastopila s svojo originalno izvedbo. Naša gostitelja, predsednik TD Rodik Iztok Race in predsednik KS Rodik Viljem Sluga, sta nam izročila priložnostno spominsko darilo s povabilom za ponovna bodoča srečanja, kar je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil tudi župan občine Hrpelje Kozina, g. Brenčič. Pesem bloških pevcev je po uradnem delu še odmevala med rodiškimi kostanjarji in na koncu tudi pri dolgoletnih prijateljih bloških pevcev družini Počkaj, Matičkovih iz Rodika. Lojze Mazij

17


18

društvene strani

januar 2012

Aktivnosti v DU Bloška planota Pohodniki V mesecu maju smo pričeli s pohodi članov DU. Prehodili smo veliko poti, ki so morda spomin na mladost. Obiskali smo vasi na Bloški planoti in na enem pohodu prešli tri občinske meje; Sodražico, Velike Lašče in Bloke, ko smo se spustili iz Lužarjev v Podstrmec in se ob Kozmanjki, ki je imela kljub suši veliko vode, povzpeli na Mramorovo in se vrnili na izhodiščno točko. Morda še kdo ne ve, kako lep slap je v soteski Zale in koliko poti vodi v sotesko Iške in kje priti do Kadic nad Mateti. Takih poti je veliko, zato bomo s tem nadaljeva-

za turnir v Cerknici in turnirja v Starem trgu in osvojili 4. mesto. Res je to uvrstitev na predzadnje mesto, toda za tako malo treninga in malo udeležencev v tem športu je to zelo odlična uvrstitev. Čestitamo!

Kopanje s plesom, celodnevno kopanje, letovanje Organizirali smo kopanje z večerjo in plesom v hotelu Delfin v Izoli. Udeležilo se ga je nekaj več kot dvajset članov. Celodnevnega kopanja, ki je bilo predvideno za 8. 9. 2011, nismo izpeljali zaradi premajhnega števila prijavljenih.

razgibavajo telo in duha s terapevtko v telovadnici vsak torek ob 17.45 uri. Vedno je še čas, da se jim pridružite!

Izleti in praznovanja 24. septembra smo uspešno izpeljali predviden izlet v SALZBURG. Avtobus je iz Nove vasi odpeljal 5.30 uri. Udeleženci so bili ob vrnitvi malce utrujeni, a zelo zadovoljni. Prednovoletno srečanje bo tudi letos. Dobimo se na kmečkem turizmu na Runarskem, 10. 12., ob 15. uri. Zabaval nas bo ansambel, zato ne pozabite plesnih čevljev in dobre volje! V Logatcu, v Blekovi vasi v Domu vojnih veteranov, je bilo srečanje upokojencev Notranjske regije, ki pa med člani DU Bloška planota ni vzbudilo zanimanja, zato se ga nismo udeležili.

Računalniški tečaj V dobi računalniške pismenosti se moramo tudi mi, ki nimamo veliko takšnega znanja, truditi iti v korak z novo tehnologijo. Zato bo organiziran računalniški tečaj v sodelovanju s šolo v Novi vasi, ki nam prijazno in brezplačno ponuja opremljeno učilnico. Zahvaljujemo se vodstvu šole za medgeneracijsko sodelovanje!

Predavanja in delavnice Ob Slemenskem jezeru

Tudi letos smo se družili na delavnicah in predavanjih, ki so koristna za izmenjavo mnenj in pridobivanje novih znanj s področja, ki zadeva vse upokojence in starejše občane. Udeležili smo se predavanja o demenci v Cerknici.

li in spoznavali, v kako čudoviti, neokrnjeni, lepi naravi živimo. Skupina pohodnikov zdaj šteje od 6 do 10 članov. Vabimo pa vse, ki si želijo en dan v tednu preživeti malo drugačne, naj se ob sredah ob 8. uri priključijo tej skupini, ki je odprta za vse, kajti upokojenci smo vsi samo upokojenci in med nami ne sme biti več ali manj vrednih. Zato, pridite! Dobimo se pred pošto v Novi vasi, vsako sredo ob 8. uri!

V decembru bo spet letovanje v Izoli. Pet dni se enoličnost vsakdana spremeni v dneve brez dela in obveznosti, so dnevi za uživanje v vodi ali na sprehodih in čas namenjen sebi in druženju.

Balinanje

Telovadba

UTŽO Cerknica je že pričela z zbiranjem tem za pridobivanje novih znanj. Restavriranje lesenih izdelkov, učenje tujih jezikov, spoznavanje notranjske flore, raziskovanje jamskega in površinskega sveta, kuhanje starih kmečkih jedi in še in še. Zimski večeri so dolgi in če vas zanima kaj od ponujenega, se, prosim, javite!

Balinarji DU so se udeležili izbora

Telovadke DU Bloke že pridno

Ob zanimanju večjega števila

Plesne vaje Od jeseni naši plesni pari plešejo v nadaljevalnem tečaju. Ostali pričakujemo revijo na prednovoletnem srečanju.

udeležencev tečaja, 8—10 učencev, bi tečaj lahko organizirali v Novi vasi. Nikomur ni treba ostati doma ali biti osamljen. Dobrodošli so predlogi o novem znanju, ki ga ponujate ali pa se sami želite naučiti česa novega! Zadnji četrtek v mesecu je namenjen druženju upokojencev v popoldanskem času v prostoru nad knjižnico v Novi vasi. Do sedaj smo imeli delavnico izdelovanja cvetja iz papirja in izdelovali smo novoletne čestitke. Te bomo namenili za želje ob obisku osemdeset in več let starih naših članov. V programu imamo še pouk o zdravi prehrani in izdelavi sveč, oživljanje in ohranjanje starih pozabljenih pesmi, izdelovanje košar iz leskovih viter … Vabljeni! Želimo si vaših predlogov za oživitev iz zakladnice življenja na Blokah včasih!

Projekt

starejše«

»Starejši

za

Prostovoljci v tem projektu bomo naprej spremljali starejše občane, nudili potrebne informacije svojcem, opravili ankete v naslednjem letu, za rojene 1942. in 1943. leta. Vabimo tiste, ki želijo nekaj dobrega narediti za starejše in s tem tudi zase, naj se pridružijo prostovoljcem pri projektu »Starejši za starejše«. Delo zahteva mobilnost, čas in pripravljenost pomagati. Dejavnosti v DU Bloška planota, kot vidite, so, le poiskati je treba tiste, ki vam ustrezajo. Ponovno kličemo: pridružite se nam in skupaj bomo združili prijetno s koristnim. Zahvaliti se moramo gospodu županu in sodelavcem za posluh in pomoč pri izvedbi naših programov. Prav tako tudi ravnateljici in sodelavcem Osnovne šole in vrtca iz Nove vasi za prijazno sodelovanje. Slika in besedilo: Nataša Zakrajšek


društvene strani

januar 2012

19

Društvo Voda Voda predstavlja 70 % možganov, 80 % človeške krvi in približno 70 % Zemljine površine. Na Zemlji je le 3 % sladke vode, od tega sta 2 % vode ujeta v ledenikih. Človeštvo ima torej na voljo le 1 % pitne vode (vse reke, jezera, podtalnice ...). Ste kdaj razmišljali, kakšno je življenje ob pomanjkanju vode? Zavedanje o pomenu pitne vode je zbudilo idejo, da kot civilna družba začnemo raziskovati pomen vode v družbi in prispevati k ohranjanju pitne vode. Namen in cilj društva je tudi ohranjanje vodnih izvirov in vaških vodnjakov ter se izobraževati o tem nujno potrebnem naravnem viru in znanje prenašati na soljudi, predvsem mlajše generacije. Za dosego cilja pa je v današnjem sistemu lažje, če se civilna družba pravnoformalno organizira, zato smo se ustanovitelji odločili za ustanovitev Društva raziskovanje Voda oziroma skrajšano ime Društvo Voda. Hvala vsem, ki so podpi-

rali in sodelovali pri osnovanju ideje in ustanovitvi društva. Na prvem občnem zboru društva, 19. novembra 2011, je občni zbor kot najvišji organ društva izvolil upravni in nadzorni odbor. Na

občnem zboru je bil prisoten tudi predstavnik Občine Bloke. Društvo Voda ima v okviru prvega projekta namen obnoviti najstarejši vaški vodnjak v Novi vasi. Obnova vodnjaka »štirne« in njegove okolice bo temeljila na prostovoljnem delu. Zelo

dobrodošla je tudi pomoč občine in drugih zainteresiranih podjetij in organizacij. S prostovoljnim delom želimo ljudi medgeneracijsko povezati in ponovno obuditi druženje vaščanov ob izviru

pitne vode v jedru vasi. Vodnjak z urejeno okolico v vaškem jedru predstavlja za vaščane stičišče, kjer bo družaben prostor s klopco omogočal prebivalcem pogosto srečevanje in izmenjavanje novih idej ali zanimivih zgodb iz preteklosti. Kraj bo s tem pridobil obnovljeno znamenitost, kjer

bi obiskovalci spoznali del zgodovine in običaje naših prednikov, ki so živeli v središču Bloške planote. K obnovi vodnjaka vabimo različne skupine ljudi, ki živijo tudi v drugih krajih in bi s svojimi idejami in znanjem lahko pomagali pri začetnem projektu društva. S tem bi pridobili znanje in ideje za obnovo vodnjakov v njihovih vaseh in hkrati tudi nove ideje za naslednje projekte. Zainteresirano javnost bomo o svojih aktivnostih obveščali preko javnih občil, kasnje pa tudi preko spletne strani društva. Če želiš pridobiti kakršnekoli dodatne informacije o društvu, nam zaupati idejo oz. želiš postati član društva, lahko pišeš na elektronski naslov: drustvo.voda@gmail. com ali pa pokličeš predstavnico društva (Erna Anzeljc) na tel. št. 031/297-084. Erna Anzeljc

Piknik članov notranjske podružnice MS Multipla skleroza je avtoimunska bolezen z veliko obrazi. Prizadeva možganske živce in posledično različne dele telesa. Velikokrat se niti ne opazi, še večkrat pa je ni mogoče skriti. Prizadeva vedno več mladih ljudi. Združujemo se v Združenje multiple skleroze Slovenije, ZMSS. Združenje je razdeljeno na podružnice. Notranjska podružnica združuje člane občin Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne, Idrije, Logatca, Vrhnike, Cerknice, Blok in Loške doline. Na odboru notranjske podružnice MS smo se dogovorili, da v jeseni za člane pripravimo piknik. Poiskali smo lokacijo na Blokah ob Volčjem jezeru. Tam je v idiličnem okolju brunarica, ki ponuja hrano in pijačo. Dogovorili smo se za termin in uro dogodka, vreme pa je bilo tako in tako čudovito, skoraj prevroče za konec avgusta. Na Blokah, ki slovijo po tem, da je pol leta zima, pol leta pa mraz, je narava

ci so z malo volje in znanja zemljepisa našli pot na Bloke. Bili so navdušeni nad pašniki, gozdovi, razsejanimi vasmi in lepoto Volčjega jezera. Veliko jih je bilo prvič v teh krajih.

Piknik društva MS še precej neokrnjena in ponuja veliko lepih pogledov in poti za izlete. Na Blokah je bilo življenje že od nekdaj trdo, a so Bločani znali premagovati težave. Ponosni so na svojega »Martina Kr-

pana«. Ob mirnih jutrih, ko se dvigajo meglice nad jezerom, imajo race promenado. Veliko jih je. Kako veličasten pogled! Naši člani in njihovi spremljeval-

V soboto popoldne smo se zbrali pri brunarici ob Volčjem jezeru. Bilo je vetrovno in ne preveč vroče, zato smo uživali. Imeli smo kosilo in naše pridne članice so napekle pecivo. Zares smo uživali. Piknika se je udeležilo 28 članov in pet otrok. Naša želja je, da bi se takih druženj udeležilo večje število članov. To bi bila priložnost za drugačen dan od ostalih, posebno za tiste, ki so odvisni od pomoči in invalidskega vozička. Če bodo možnosti, bomo srečanja v naravnem okolju ponovili. Notranjska ponuja veliko lepih lokacij, nekatere so dostopne tudi invalidom. Fotografija in tekst: Nataša Zakrajšek


20

društvene strani

januar 2012

Svetovni dan hrane Aktivnosti ob svetovnem dnevu hrane so se lotili tudi na OŠ Nova vas. Na pobudo in pod mentorstvom učiteljice in naše prostovoljke Ksenije Brus so otroci zbirali razne osnovne prehrambne izdelke in zbrali cca 160 kg hrane. K zaključnemu dogodku smo pristopili tudi mi ter poslušali predstavitev revščine v Indiji. Anica Strle je bila prostovoljka, kjer je pomagala pri premagovanju vsakodnevnih težav otrok v Indiji in s seboj prinesla veliko spominkov in izkušnje, ki jih je delila z nami. Ob koncu so otroci RK Cerknica predali zbrano hrano, ki jo bomo razdelili med naše uporabnike, potrebne pomoči. Zahvaljujemo se šoli za prispevek, še posebej pa naši prostovoljki Kseniji Brus, ki tke socialne vrednote med otroki. Nina Jerič, Aleksandra Šega, sekretarka, predsednica

Otroci OŠ Nova vas so RK Cerknica predali zbrano hrano.

Agrocenter NOVA VAS ČISTILEC

KARCHER

od 192,00 EUR DALJE VSE ZA KOLINE: čreva (sveža in suha) gorenje z priključki vakumirke,vrečke polnilke,noži mesoreznice električne ročne........ 139,00 €

delovni čas pon.-pet.8.00 do 17.00, sob.8.00 do 12.00 ure

BRISAČE SAMO

POSTELJNINA VSEH DIMENZIJ

RAKETE FONTANE BATERIJE IN DRUGO OBIŠČITE NAS IN SI OGLEJTE

Tekstilni oddelek NOVA VAS 2,50 €

ZA BLIŽAJOČE PRAZNIKE SMO VAM PRIPRAVILI PESTRO IZBIRO PIROTEHNIČNIH IZDELKOV PO UGODNIH CENAH

ŽENSKE TERMO HLAČE

18,99 €

18,99 €

ŽENSKI PULOVERJI

MOŠKE 9,90 SRAJCE

40,90 €

MOŠKE ELEGANTNE HLAČE

MODA ZA MLADE IN OSTALA PESTRA IZBIRA ZA VSO DRUŽINO delovni čas pon.-pet.8.00 do 18.00 sob. 8.00 do 12.00 ure


društvene strani

januar 2012

SDS Občinski odbor Bloke

Zahvala za prejete glasove in voščilo

21

Obrambno streljanje s pištolo

Državno prvenstvo »IDPA« 2011

OO SDS Bloke se v svojem in v imenu stranke SDS zahvaljuje vsem volivkam in volivcem za izkazano zaupanje in oddan glas za našo stranko in našega kandidata mag. Andreja Širclja. Uspešno smo izvolili novega poslanca, ki bo zastopal naše področje in interese. Pokazali ste, da vam ni vseeno za našo domovino Slovenijo, da si želite boljšo, pravičnejšo. Žal takšnega mnenja ni bila večina Slovencev. Menim, da nas zato čaka negotova prihodnost. Rek »Kruha in iger« nas ne bo rešil iz nastale krize, zlasti če bo kruha bolj malo in ga ne bo za vse. Pred nami so najlepši prazniki v letu. Poskušajmo jih čim bolj doživeto in v miru preživeti. Najprej je tu praznik naše domovine. Dan samostojnosti in enotnosti, dan, ko smo Slovenci pokazali in dokazali, da znamo biti enotni in složni. Praznujmo ga ponosno. Voščim vam vesele in blagoslovljene božične praznike. V prihodnjem letu pa obilo trdnega zdravja in osebne sreče. Predsednik OO SDS Bloke Metod Kraševec

Prejemnika priznanja iz SD »Veteran« Bloke Prvenstvo obsega šest tekem, katerih seštevek doseženih rezultatov posameznega strelca se šteje za končno uvrstitev. Udeležba je mednarodna iz Slovenije in sosednjih držav Italije, Hrvaške in Avstrije. Sodelujejo pripadniki policije, carine, vojske, pazniki in strelska društva. Povprečna udeležba na tekmi je devetdeset strelcev. Mržek Darko

Včasih smo ljudje tako osamljeni, da bi pobrali pijanca iz jarka, ga odnesli v gostilno in se z njim zapili!

• v torek, 27. 12. 2011, od 7. do 15. ure v OŠ Cerknica, • v sredo, 28. 12. 2011, od 7. do 13. ure v OŠ Cerknica in • v četrtek, 29. 12. 2011, od 7. do 13. ure v OŠ Stari trg. Zaradi prihajajočih počitnic in zimskih dopustov lahko pride

Podarite revežu bogastvo in ga obiščite čez nekaj let. Dobili boste reveža brez bogastva!

do pomanjkanja zalog krvi, zato vljudno prosimo, da se krvodajalske akcije udeležite v čim večjem številu, saj je naša akcija v tem času ključnega pomena za reševanje življenj. Vljudno vabljeni.


22

svet in ljudje

januar 2012

90-letniki

»Mir, nič se kregat’, dobro ampak ne preveč močnatih Konec novembra smo obiskali našo sokrajanko Amalijo Turk, saj je 23. novembra praznovala 90. rojstni dan. Pot jo je iz rodnih Retij vodila v Ravne na Blokah, zdaj pa živi v Ljubljani. Izjemno bistra, vedra in zgovorna Amalija nam je povedala marsikaj zanimivega iz svojega življenja. Zanimiva je že zgodba, kako je prišla na Bloke. Doma je bilo šest bratov in tri sestre, vse sestre imajo vi-

soko starost, in iz Raven je k njim v Retje hodila Namretova »komandirat« njeno sestro za Lovra Turka iz Raven. Ampak Lovro je rekel, da ne bo vzel sestre, ampak njo. Tako se je tudi zgodilo. Amalija je pri tem pojedla zarečeni kruh, saj si je pridušala, da se nikoli več noče pisati Turk kar je bil njen dekliški priimek. No, zdaj pa je dobila moža, ki se tako piše. Ampak to je hitro pozabila, saj pravi, da

je imela najboljšega moža na svetu. Lovro je bil tudi odličen kuhar, kar je bila v tistih časih redkost. Znal je narediti najboljše rezance, nemalokrat pa se je zgodilo, da ji je rekel: »Ti pojdi na njivo, jaz bom pa skuhal.« Amalija pravi, da ji v domu ni prav nič dolgčas. Tu je že pet let, odločitev za odhod od doma pa ni bila težka, saj je bila v istem domu za Bežigradom že njena sestra, zato je takoj imela sogovornico. Rada se udeležuje vseh dejavnosti, ki jih organizirajo. Dejavna je v pevskem zboru, hodi na bralne ure, na pogovorne ure, vsako soboto popoldne gre k maši, bila je na martinovanju, skupaj gredo na izlete – letos so bili v gradu Snežnik, še vedno pa rada pleše. Plesati se je navadila doma v Retjah, s sestrama pa je večkrat ušla k Rusovim, kjer se je plesalo. Kasneje, ko je pomagala v strežbi, »sem sama obrihtala dve sobi gostov pa še plesala sem.« Dandanes v domu pravijo, da je Turkova najboljša plesalka. Dolgčas ji torej ni. V dom prejme Bloški korak, ki ji ga takoj vzamejo in preberejo še drugi sostanovalci, domače novice pa ji prineseta sin Lovro, ki jo redno obiskuje, in pa Škelarjev Franci, zato vse ve.

Amalija Turk: »V enem popoldnevu sem pospravila pet ton premoga!«

Amalija pravi, da ima krasne spomine, da je življenje lepo in da ga je vredno živeti. Velikokrat se spomni na ljubečega pokojnega moža, na to, kako je zredila 200-kilogramskega pujsa in kako je sama v enem popoldnevu z dvorišča pospravila pet ton premoga. Na začetku decembra pa smo se odpravili v Loški Potok, kjer je v domu starejših občanov kar nekaj Bločanov, med njimi tudi jubilantka Julijana Zupančič, ki je 7. tega meseca praznovala svoj 90. rojstni dan. Rojena je bila pri Sveti Trojici v Makuncovi hiši, družina pa je bila silno velika, saj so se devetim otrokom za mizo pridružili poleg staršev še strici in tete in tako je bilo za skledo do petnajst ljudi.

Ljudmilo Bahonek smo zmotili ravno med vsakotedensko telovadbo.

Julijana, ki je bila dvanajst let dejavna pri Rdečem križu, je izjemno drobna, a neverjetno radoživa. Kot sama pravi, je v življenju že od malega vedno delala »fokslne«, bila je torej za hece, in še danes se rada poheca. Tako ji v življenju ni bil tuj ples po mizah, a poleg tega je imela še eno strast – potovanja. Njeno prvo pravo potovanje je bilo v Rim, to mesto pa ji je od vseh obiskanih tudi najbolj pri srcu, vanj se je odpravila takoj po šoli. Od vedno je rada tudi smučala. Še danes se


svet in ljudje

januar 2012

23

jesti, jedi.« spomni, kako so bili otroci zunaj do dveh zjutraj, oče pa je kričal: »Mulci, vse čevlje ste zmočili! Saj nimam česa obuti!« Doma je bilo »luštno«, saj so imeli vedno dovolj hrane, to pa zato, ker je bila kmetija velika, obdelovali so do trideset njiv, v hlevu pa so vedno imeli konje in govedo, skupaj okoli osem glav. Ker je bila kmetija velika, je bilo seveda treba delati, Julijanino najljubše orodje pa je bila motika. Seveda je prijela za vsako drugo delo, edinole kose ni nikoli znala sklepati. Kaj pa Julijanina najljubša hrana? Palačinke s sladkorjem!

Julijana Zupančič je kljub starosti še vedno za »fokslne«.

Njena velika strast so tudi domače živali, saj obožuje pse in mačke. Z njimi se pogovarja in pravi, da se prav dobro razumejo, ne more pa prehvaliti prisrčnosti mačk. Kaj pa recept za Bločane, da bodo vsaj tako dolgo živeli kot ona? »Mir, nič se kregat’, dobro jesti, ampak ne preveč močnatih jedi.« V domu starejših občanov v Loškem Potoku, ki je le lučaj o nas in je bivanje v njem res prijetno, je še nekaj Bločanov, in sicer Stanislav Milavec, Ljudmila Bahonek in Ivan Rot. Območna organizacija Rdečega križa Cerknica, Loška dolina in Bloke ter Občina Bloke želita vsem sreče in zdravja! Miha Knavs

Ivan Rot pravi, da je naredil zadnje smučke in sani, tik preden je šel v Loški Potok.

Lisec

Ti dve »fotki« skoraj ne potrebujeta nobenega komentarja. Preprosto uživam v naravi, posebej v okolici, v kateri živim. Lisec mi je do sedaj kot ljubitelju fotografiranja velikokrat »poziral«. Sedaj je zimski čas in po dolgoletnih izkušnjah (so tudi izjeme) bi moral že nekako biti odet v snežno rjuho. Tudi na Blokah zime niso več, kar so bile. Verjetno je tole ivje na drevesih nekako slab nadomestek, po katerem se pa smučati ne da, pa tudi Bloških tekov ne bi bilo mogoče speljati. Vesele in srečne prihajajoče praznike vsem Vam v uredništvu Bloškega koraka. Tomo Beroš


24

svet in ljudje

januar 2012

Obiskali smo najstarejšo članico in najstarejšega člana Društva upokojencev Bloška planota Ana Mulec Marolt je bila rojena 31. marca 1913 na Ulaki. Pri Jožinovih je zajokal deseti otrok, deklica. To je bil negotov čas gospodarske in politične krize pred I. svetovno vojno, poln pomanjkanja in revščine. Kljub pridnim rokam je zemlja skopo odmerjala kruh za življenje številčno velike družine, zato so otroci že zelo zgodaj brezskrbno otroštvo morali zamenjati za služenje pri tujih ljudeh za golo preživetje. Tudi mlada Ana je, kakor desetnica, služila v

gostilni v Ivanjem selu, potem pa skrbela za starejša zakonca v Planini pri Rakeku. Čeprav so to grenke preizkušnje za mlade ljudi, ima Ana zelo lepe spomine na ta del življenja. »Veliko smo preplesali«, pravi. Mlada je bila in mladost gleda vedno z rožnatimi očali in najde med hudimi še dobre in srečne trenutke. Preživela je čas svetovne vojne in se šele leta 1948 vrnila na Bloke kot izvoljenka, nevesta k Mulčevim v Velike Bloke. Korenova skromna domačija je dobila novo, mlado moč. Iz te sreče se je leto za tem rodila deklica. Že po petih letih skupnega bivanja je Ani umrl mož zaradi bolezni. Ostala je nemočna, sama z edinko in skrbjo za ostarelo taščo in svaka, ki je ostal pri hiši. Sama ne ve, kje je jemala moč in voljo, denar za šolanje svoje punčke. Preživljali sta se z družinsko pokojnino. Hči se je izšolala, se zaposlila, poročila in ostala v Ljubljani do upokojitve. Ana pa sama po smrti moževe mame na majhni kmetiji, ki je bila potrebna prenove.

Sedaj živi v hiši, v katero jo je kot nevesto pripeljal ženin. Čeprav na vrtu stoji nova, hčerkina hiša in v njej prostor zanjo, noče zapustiti stare hiše, ki je polna lepih in hudih spominov, njenih spominov, od katerih se noče ločiti. Pred nekaj leti jo je zadela kap. Poslabšal se ji je vid, skoraj do slepote, in tudi noge niso več močne. Zadovoljna je z domačio oskrbo. Hčerkina nega s pomočjo sodelavk CSD, pomoč na domu in obiski prijateljice, stare 85

let, ki jo redno vsak dan obiskuje, ji v domačem okolju z ljubeznijo podaljšujejo življenje. Kako pomembno je bivanje v domačem okolju, dokazujejo primeri, kot je Anino življenje. Dolgo, v njem pa toliko različnih zgodb. Želimo ji čim manj težav z zdravjem in ji kličemo nasvidenje ob 100. rojstnem dnevu!

Lenarčič Franc, Starmanov, iz Nemške vasi na Blokah se je rodil 24. novembra 1913. Čas pred I. svetovno vojno je množično vabil po zaslužek mlade fante in dekleta čez lužo v Ameriko. Tudi Francetovega očeta in strice. Njegova mama je že mlada spoznala krutost iskanja kruha v tujini, saj je ostala brez moža s tremi deklicami, Francetovimi polsestrami. Na pomoč ji je domov prišel svak in deklicam so se pridružili trije dečki. Prvi med njimi je bil France. Trdo je bilo življenje na kmetih. France je našel delo pri prevozih lesa s konjskimi vpregami iz Loškega

potoka na železnico na Rakek in si tako služil težko prigaran kruh. Tudi II. svetovna vojna je zahtevala svoj davek. France je spoznal življenje v internaciji, a se je k sreči vrnil domov. Njegova dva brata te sreče nista imela. Ostala sta kdo ve kje. Kmetijo je prevzel France. Nad Nemško vasjo je strmoglavil angleški bombnik. Vas je pogorela. Starmanovi so imeli podrto domačijo. Denar je bilo težko zaslužiti, dom je klical po obnovi. France si je našel nevesto v Loškem

potoku in skupaj sta od leta 1951. Letos sta z ženo Drago praznovala 6o let skupnega življenja. Denarja ni bilo zadosti, zato je kot mnogi v tistem času poskusil srečo z delom v tujini. V Nemčiji je delal 11 let. Potem se je zaposlil v gradbenem podjetju v Cerknici za 5 let in si prislužil pokojnino. Obnovili so domačijo. Trije otroci so jima bili svetle lučke in dom je ostal topel. Sedaj skupaj z ženo, starejšim sinom in snaho gospodarijo na kmetiji. Žal pa bolezen ne vpraša nič, ampak kar pride, prav tako tudi leta. Franceta je zadela rahla kap. Še vedno pa s pomočjo palice opravi zase potrebno sam, le malo slabše sliši in tudi spomin mu včasih ponagaja. Njegov nasmejan pogled pa priča o dobrovoljnem človeku pokončne drže. Tudi njemu kličemo na snidenje ob 100-letnici in mu želimo vse dobro! Obiskali sva ju: Milena Škrabec in Nataša Zakrajšek


svet in ljudje

januar 2012

25

Prevoz lesene lope na Studeno

Novi gostilničar, ki je prevzel gostilno »Pri Dominu« v Novi vasi, je ugotovil, da lesene kadilnice ne potrebuje. Lopo so od prejšnjega najemnika te gostilne odkupili vaščani Studenega, ki jim bo prav prišla na njihovem športnem igrišču. Pod lopo so namestili podvozje, vse skupaj priključili za traktor in prevoz celotne kompozicije je stekel. Sedaj je ta lopa že lepo nameščena na športnem igrišču na Studenem. Kako je potekal celoten prevoz, si lahko ogledate na gornjih fotografijah. Stane Jakopin Foto: France Modic


26

svet in ljudje

januar 2012

Izdelovanje adventnih venčkov V soboto, 26. novembra, je v župnišču pri Fari potekala delavnica izdelovanja adventnih venčkov. Adventni venček je

piškote. Doma jih bomo obesile na vrata ali jih dale na mizo.

postal zelo priljubljena dekoracija doma v

Nuša (8 let):

ena.

Prišla sem s sestrico Niko. Uspeli sva narediti en venček. Zelo je lep. Dali ga bomo na hodnik, vsak teden bomo prižgali eno svečko. Komaj čakam božič.

adventu, ki pa nima samo estetskega pom-

Kot je že povedala udeleženka de-

lavnice ima adventni venček štiri sveče,

ki predstavljajo štiri predbožične tedne.

Štirje predbožični tedni simbolizirajo potovanje svetih kraljev na kraj Jezusovega rojstva. Posamezni otroci so ob izdelavi adventnih venčkov podali naslednje komentarje:

Matej (10 let): Pri izdelovanju venčkov mi je bilo zelo všeč. Naredil sem majhen venček in ga okrasil s trakci. Ko smo venčke že vsi končali, smo jih nesli blagoslovit.

Benjamin (10 let): Prišel sem skupaj z mami. Izdelala sva vsak svoj venček. Enega bova podarila, enega bomo imeli doma. Pri izdelovanju smo dobili piškote.

Teja (11 let): Venčke izdelujemo zato, ker je adventni čas. Na venček damo štiri svečke, za vsak teden prižgemo eno svečko. Ko prižgemo vse svečke, je božič. Pri delu so nam pomagale starejše gospe, ki že znajo izdelovati venčke. Bilo je dobro, ker smo jedli tudi piškote. Z mano sta prišla tudi bratec Luka in sestrica Sara.

Polona (9 let), Sara (10 let) in Veronika (11 let): Bilo je zelo zabavno in veselo. Med seboj smo si pomagale in nastali so trije lepi venčki. Pomagale so nam tudi gospe. Dobili smo čaj in

Manca (8 let): Bilo je zelo lepo in zabavno. Okrasili smo venčke in se pri tem zabavali. Jaz sem naredila zelo velik venček. Za izrečene komentarje se jim lepo zahvaljujem. Bloški otroci so se izdelovanja venčkov lotili na tradicionalen način, uporabili so smrečje in venčke okrasili z okraski. Otrokom so na pomoč priskočile Martina Ivančič, Ivica Šega in Fani Lužar. Vmes so se okrepčali s čajem in piškoti. Izdelane venčke so odnesli v cerkev, kjer jih je pri nedeljski daritvi blagoslovil gospod župnik Anton Marinko. Ana Jakopin

Foto: Ana Jakopin

Adventni venčki so pripravljeni.


svet in ljudje

januar 2012

Današnjim šolarjem res ni lahko! Pred kratkim smo v nekem veroučnem razredu načeli pogovor o božanstvih, o silah, ki nas presegajo, o duhovnem svetu, ki nas obdaja, o močeh, ki se javljajo, o obstoju boga, o čarovnicah, niti o škratih ali hudiču nismo govorili, ko je iz skoraj vidne notranje stiske spregovorila neka učenka: »Kdo sploh je tisti Jezus, kdo so Buda, Konfucij, pa vsi grški in rimski bogovi, pa vse afriške duše pokojnih, pa egiptovska božanstva, pa bogovi Majev in Aztekov in božanstva Kitajcev in Japoncev … « Mislim, da sem jo razumel. Tudi nam odraslim se je nekoč postavljalo mnogo podobnih vprašanj; vse se je čudno majalo, oblikovalo, spreminjalo, vse, kar nas presega. Saj to izkušnjo ima skoraj vse človeštvo. V tej ali oni stvari smo prikrajšani, nedozoreli, nedorasli, ne moremo vsega obvladati, vse vedeti, nadzorovati. Pač pa se z nami ali nad nami, okoli nas nekaj dogaja, skrivnostno, nedorečeno, neobvladljivo … Kakšen je ta duhovni svet, svet vere, upanja, ljubezni, ki ga ustvarja in prinaša Bog? Spominjam se … Ko sem še sam hodil v 8-letko, takrat so jo v bivši SFRJ ravno uvajali, ni bilo nobenega govora o kakršnikoli »presežnosti«, nadnaravnosti. Beseda vera se v nobeni vrsti pouka ni slišala, tudi besedo Jezusu skoraj ne. Celo tako daleč je šlo, da so nekatere iz hrvaščine prevedene otroške in mladinske knjige »osvobodili« vsega verskega izrazoslovja, podobno, kot je bil nekoč film Ben Hur skrajšan skoraj na polovico in je bil glavni poudarek na tekmovanju v areni, da se ne bi kdo »pohujšal« oz. spomnil, da Bog je. Slišal sem za doktorsko dizertacijo, kjer je nekdo obravnaval temi: krščanstvo in Jezus Kristus v učbenikih zgodovine višjih razredov osemletke in srednjih šolah po 2. svet. vojni na ozemlju Slovenije. V najstarejših izdajah se besedice krščanstvo in Jezus Kristus sploh niso pojavile, čeprav je bilo obravnavano obdobje Grkov, Rimljanov in nato Evropa starega, srednjega in novega veka. Nekje v času med leti 1960 in 1970 je bilo v učbenikih omenjeno, da se je v času okrog začetka našega štetja pojavilo krščanstvo, ki ga je baje ustanovil neki Kristus. Kaj je bilo naprej …, se ne spominjam.

Božič

Danes je znano, da so o Jezusu Kristusu poleg Svetega pisma, torej v civilni zgodovini, ohranjeni zapisi o njem: njegovega sodobnika zgodovinarja Jožefa Flavija, nekoliko kasneje rimskega prokonzula Plinija ml., zgodovinarja Tacita in drugih; podatki o njegovi obsodbi na smrt, o njegovem nauku, posnemovalcih. Še bolje je to dokumentirano v rimskih zakonih, ki so bili naperjeni proti krščanstvu v prvih treh stoletjih, ko so posamezni upravitelji provinc spraševali Rim, kako naj delajo s takimi in takimi ljudmi, ki sicer niso običajni kriminalci, morilci ali podobno, pač pa se »zbirajo skupaj ponoči na prvi dan tedna ter častijo nekega Krista«. Kako natančno je raziskana pristnost besedila Sv. pisma, ki se je seveda ohranilo le v prepisih! Toda zanimivo, nihče ne dvomi o osebi Aristotela, ki naj bi živel kakih 400 let pred Kristusom, če je seveda res živel. Najstarejši ohranjeni prepisi njegovih del, ki jih imamo danes, so nastali 1300 let kasneje, iz leta 900 po Kristusu. Vendar se nihče ne sprašuje, če je Aristotel res živel; o obstoju in delovanju Jezusa pa je toliko spotikanj, pripomb, hipotez in mnenj, čeprav so najdeni in ohranjeni delci Jezusovih besed iz Janezovega evan-

27

gelija, ki so iz časa, ko še ni minilo 100 let od njegove smrti. Obstoj katere osebe je torej bolje zgodovinsko izpričan? Tu pa ne nameravam odpreti vprašanja, ali je bil Jezus Kristus človek ali je bil, kot kristjani verujemo, Božji poslanec, maziljenec, Bog sam. Ko pristopimo k božičnemu praznovanju z gotovostjo o resničnosti zgodovinskega pojava Jezusa Kristusa, potem moramo zlasti ob jaslicah dovoliti, da je nagovorjeno srce: rojstvo, otrok, skromnost, da ne rečem preprostost in uboštvo, pozabljenost od sveta …scena votline, hleva, ovc in pastirjev, Marije, Jožefa ... in pojavi neobičajnega: zvezda, angeli ... Iz različnih umetniških ali drugačnih nagibov lahko ovrednotim, ocenjujem, opazujem razgibanost prikaza rojstva, dokler se nekje, ne vem od kod, pojavi misel, ki se je ne morem in ne morem oziroma ne smem otresti. Jezus—Bog, čemu si prišel pred 2000 leti, čemu še in ponovno prihajaš? K človeštvu, k meni osebno!? Vsem bralcem želim osebno doživetje praznovanja božičnih skrivnosti. župnik Tone Marinko


28

svet in ljudje

januar 2012

Rišem veliko srce Pred kratkim je pri Mohorjevi družbi v Celju izšla knjiga z gornjim naslovom avtorice Jelke Peček. V tej knjigi obuja spomine na otroška leta, ki jih je občasno preživljala pri starih starših v Starem trgu, kjer so njene korenine. Večji del knjige pa je posvečen doživetjem pri Sveti Trojici, kjer je med počitnicami bivala pri svoji teti Milki Mramor, dolgoletni trojiški učiteljici oziroma, kot jo avtorica imenuje, pri teti Mili. Ker so njene pripovedi o tistih časih zanimive tudi za naše bralce, v tej številki knjigo in avtorico predstavljamo. Avtorici smo postavili nekaj vprašanj, na katera nam je ljubeznivo in obširno odgovorila. Ga. Jelka, na ovitku vaše knjige piše, da imate močne notranjskobloške korenine. Kakšne so te korenine, od kod ste? Moja stara mama Alojzija, o kateri tudi pišem v svojih črticah, je bila doma iz Loža v Loški dolini, stari ata Ivan pa iz Kozarišč. Lani je minilo 100 let, kar sta se poročila. Moj oče se je rodil v Starem trgu, kjer je sedemčlanska družina živela, kot drugorojenec, teta Mila, ki je osrednji lik mojega pisanja, je bila prvorojenka. Že v najzgodnejših letih sem vsa poletja preživljala skupaj s svojimi številnimi bratranci in sestričnami v Loški dolini pri naši stari mami. Ko smo bili malo večji, se je naše počitniško življenje odvijalo pri Sv. Trojici v trojiški šoli, kjer je bila učiteljica teta Mila. Po mami sem Ljubljančanka in že vse življenje živim v Ljubljani. Očetova ljubezen do Notranjske je bila zelo velika in močna, »okužil« nas je z njo in naše družinske vezi so ustvarile veliko in toplo navezanost na Loško

ker se nisem spomnila vseh istih besed in to otrokom ni bilo všeč. Tako sem začela vse zapisovati in brati in nastale so te črtice. Kako so sprejeli črtice vaši otroci?

Foto: Arhiv Jelka Peček

dolino in Bloke. Kdaj ste se odločili, da boste svoje mladostne doživljaje zapisali in koliko časa ste jih pisali? Pravzaprav je za vse kriva naša stara mama. Bila je izvrstna pripovedovalka in ona je bila v mojem otroštvu naša knjiga, naš radio, naša televizija, ki je takrat še ni bilo. Kakšna umetnica v tem pripovedovanju je v resnici bila, sem dojela šele takrat, ko sem imela sama otroke in sem želela, da bi tudi jaz svojim otrokom pripovedovala spomine in zgodbe iz življenja z enakim žarom, kot je to nam pripovedovala naša stara mama. Pa ni šlo. In kje se je zataknilo? Otroci so zelo natančni poslušalci in želijo, da vedno vsako pripoved slišijo z istimi besedami. To je naša stara mama znala. Te besede, ki smo jih vedno znova slišali na enak način, so imele moč in nam dajale občutek varnosti, vedno smo lahko že znani sliki v svojih mislih dodali še kakšen občutek in dodatek. Jaz sem pripovedovala zgodbo vedno malo drugače,

Sveta Trojica s cerkvijo, župniščem in šolo, v ozadju cerkvica sv. Urha.

Foto arhiv Andrej Seljak Zurc

Odlično, z navdušemjem in to je bila tista dodatna energija, da sem na pravi poti. Potem se je zgodilo, da je takrat 9-letni sin prišel iz šole in mi povedal, da je svoji učiteljici povedal, da pišem imenitne zgodbe in učiteljica me je povabila na literarno predstavitev v sinov razred. To je bilo resnično zelo prijetno doživetje. Presenečena sem bila, kako so se mestni otroci odzvali na moje branje. Potem so zgodbe tudi ilustrirali in pripravili razstavo. Ko sem čez 10 dni šla po hodniku šole, sem za seboj zaslišala oddaljeno klicanje: »Teta Mila, teta Mila!« Takoj sem vedela, da je to namenjeno meni. Pritekli sta dve deklici, ki sta mi narisali še nove risbice, a sta pozabili moje ime, dobro pa sta si zapomnili junakinjo mojega branja, teto Milo. Leta, ki ste jih preživeli s svojimi otroki v trojiški šoli, so zagotovo prinesla veliko lepih spominov tudi vašim otrokom. Seveda. Če bi šola znala pripovedovati, bi bila to nenavadno zanimiva pripoved. To je bil zelo dragocen čas. Veliko bogastvo. Srečna sem, da sem to lahko omogočila svojim otrokom, ki so odraščali v mestu. Spominjam se, kako smo ob petkih popoldan komaj čakali, da se odpeljemo iz Ljubljane v naš mali raj, kot smo ga imenovali. Spominjam se, ko smo se neko pomladno soboto pripeljali pred šolo, kako je naš srednji sin planil iz avta in stekel po pločniku ob šoli do konca in tam na vogalu obstal. Poklical me je in ko sem prišla do njega, se je obrnil proti meni in mi tiho rekel: »Mami, ali slišiš, kako šumijo smreke?« In sva skupaj poslušala to šumenje, ki je prihajalo od bližnjih smrek. Spominjam se tistega svojega občutka. Bila je sreča, da je moj otrok to zaslišal, zaznal in začutil kot vrednost. Saj, kje v mestu naj bi prisluhnil temu zvoku? Ali pa prijateljstvo, ki se je spletlo med otroki in Dominikom, našim sosedom. Najprej je bilo malo strahu, potem pa so sprejeli njegovo drugačnost in vedno, kadar sem kaj spekla, se je takoj kdo od otrok ponudil, da mu odnese velik kos peciva, v skrbi, da ne bi morda nanj pozabila. V takšnih trenutkih mi je bilo posebej lepo. Ta naš Dominik nas je skozi svoj svet učil o življenju. Znal se je veseliti in nikoli ne bomo pozabili njegovega praznovanja nedelje, ki je bilo vedno nek obred in smo vse njegove navade poznali in se jih skupaj z njim veselili. To so nepozabni in dragoceni trenutki, ki jih je bilo v druženju s Trojičani zelo veliko. Brez naših dobrih sosedov, Fanike in


svet in ljudje

januar 2012

29

ljubezen do teh krajev ne more kar izginiti. Leta pa prinašajo oziranje nazaj, vse bolj h koreninam. Odkar nimamo več šole, vsako leto preživiva z možem počitnice skupaj s katero od mojih sestričen v Loški dolini, ker se redno, vsako drugo leto, srečujemo z vso veliko družino pri Mlakarju. Takrat pridejo sestrične iz Anglije, Nemčije in Amerike. To so lepa srečanja bližine in jaz to imenujem obujanje korenin. Da se ponovno zavemo, kdo smo in kje koreninimo. Ljudje smo kot rastline, namesto svetlobe in vode nas zaliva ljubezen in potem čudovito rastemo! Vedno v teh dneh obiščemo Bloke in tudi kdaj drugič. To so bili in bodo ostali moji kraji, kjer se še posebej zavem, kako rada imam svoje življenje in svojo veliko družino. Krpanova pot pa me še čaka. Foto arhiv Andrej Seljak Zurc

Učenci ob koncu šolskega leta 1957/58 skupaj z dolgoletno trojiško učiteljico Milko Mramor, ki je osrednja osebnost v knjigi Jelke Peček. Andreja, si ne znam predstavljati našega bivanja. Bili so res enkratni sosedi. Pa Zajčevi, pa Prhajevi, pa Seljakovi, pa Malenski, pa Stebrovi ... Ljudje, ki so zapisani v srce.

bavnih spominov na to temo in neštetokrat smo poslušali pripovedovanje Poldeta Bibiča na kaseti. Na koncu smo jo znali že na pamet in še danes se spominjam nekaterih stavkov.

Kaj pa Martin Krpan in njegova zgodba? Ste slišali zanjo?

Se še vračate v te kraje, ste se morda udeležili pohoda po Krpanovi poti?

Seveda in otroci so to z največjim veseljem pripovedovali v šoli, fanta pa sta se z dedkom velikokrat igrala to pripoved. Veliko za-

Ko imaš en košček svoje domovine rad, jo imaš rad za vedno. V Loški dolini in na Blokah sem preživela toliko najlepših trenutkov, da

Oddaja prostega stanovanja v najem Obveščamo vas, da bo v mesecu januarju ponovni razpis za oddajo dvosobnega stanovanja v najem. Stanovanje v velikosti 59,30 m2 se nahaja v drugem nadstropju Fara 17. Javni razpis bo objavljen na spletni strani občine Bloke www.bloke.si in na oglasni deski Občine Bloke. Občinska uprava občine Bloke

Torej, našo prijazno sogovornico lahko pričakujemo na Krpanovi poti, ki pelje tudi mimo kraja dogajanja v njeni knjigi na »placu« pred cerkvijo in šolo pri Sveti Trojici. Za odgovore se pisateljici gospe Jelki najlepše zahvaljujem, našim bralcem – posebno Trojičanom – pa priporočam, da to knjigo preberejo. Naročite jo lahko pri založbi na tel. št. 03 426-48-00. Takoj jo vam bodo poslali. Jaz sem jo dobil že naslednji dan po naročilu. Še isti dan sem jo tudi prebral »na eks«, kot pravimo. France Škrabec


30

svet in ljudje

januar 2012

Med spomini Moja pot v šolo To je tema, ki jo učitelji kar pogosto izpostavijo pred učence. Predvidevajo, da bi bila lahko tovrstna tematika kar zanimiva. Pričakujejo, da naj bi učenec največ povedal o sebi. Najlažje je tako učenca spoznati in mu zato najlažje dodajati znanje, kot je za posameznega učenca najbolj primerno. Tako poteka danes delo—učenje v šolah. Nič ni bilo drugače v šoli tistega davnega leta tik pred 2. svetovno vojno. Učitelji so tedaj na vse uradne knjige zapisali letnico 1939/40, kar naj bi pomenilo začetek šolskega leta na Osnovni šoli v Novi vasi na Blokah. Tako smo učenci 1. razreda začeli vsak dan hoditi v šolo po že izhojenih poteh. Pot iz šole domov je bila za mene veliko bolj zanimiva kot pa pot od doma do šole. Na poti od doma do šole me je motilo to, da je ves čas v mali učenčevi glavički odmevalo naročilo od staršev »pojdi hitro, da ne zamudiš pouka« in spet in spet, vse do trenutka, ko si se usedel v nič kaj udobno šolsko klop. Šolski zvonec je potrdil, da se začenja učenje. V učilnicah se je kar naenkrat vse umirilo in začelo se je učenje. Pot iz šole domov pa je bila, vsaj za mene, mnogo bolj prijetna. Nikamor se ni več mudilo,

imeli smo časa na pretek. Nadvse prijetno se nam je zdelo, da je bila prva soseda od šole – trgovina. Po domače smo rekli »pri Blažu« (lastnik trgovine se je imenoval Blaž). V teh malih učenčevih peščicah pa je bil vedno ujet tudi kak »cvenk«. Ta je bil namenjen, da ga odložiš v trgovini. Ko si ga spustil na prodajni pult, je teta zanj dala kakšno majhno, majhno čokoladico. Tako se je začelo vračanje domov. Prijetno! Ugodno! Potem naprej ni bilo nič več potrebno teči. Vsa četica učenčkov se je počasi pomikala dalje. Ko smo si tako med potjo izmenjevali misli o tem, kako je bilo v šoli, smo vsi ugotovili, da smo bili v šoli kar dobri opazovalci. Če smo vsa naša opažanja strnili, smo ugotovili, da vsi vemo vse, kar se je v šoli dogajalo. To še ne bi bilo nič posebnega, saj tako korakajo vsi učenci skoraj vsak dan in si z učenostjo polnijo svoje glavice. Od tedaj naprej pa se je za našo četico šele začenjal najbolj zanimiv del poti. Prvi večji postanek smo si privoščili sredi poti, ki pelje iz Nove vasi do majhne vasice Hudi Vrh. Nekateri učenci so že znali prebrati napis »Šola jadralnega letenja«. Tu pa je bilo res moč kaj videti. S šolskimi torbicami na ramenih smo postopali med jadralci in opazovali, kaj pravzaprav delajo

ti gospodje. Govorili so slovensko, a po »lublansko«, mi učenci pa po »bloško«. Kar nekaj truda je bilo potrebno, da smo se razumeli, kaj kdo želi povedati. Začutili smo, da imajo ti gospodje tudi radi otroke. Bilo je res prijetno v njihovi družbi. Preštevali smo njihova jadralna letala, bilo jih je kar precej. Najbolj sem si zapomnila, kakšne oblike je bil Vrabec, Čavka in Salamander. Eno letalo pa so poimenovali tudi po njihovi kuharici Hani. In še jih je bilo, a kdo bi vedel imena za vse. Bili so dobri gospodarji. Skrb za letala je bila ogromna. Najlepše jih je bilo videti v veliki, res veliki garažni hiši, ki se je imenovala hangar. Tu so letala prenočevala, vedrila v slabem jesenskem deževju in prezimovala v debeli bloški zimi. Učenci jadralne šole – gospodje, so bili nastanjeni v veliki lepi brunarici, ki je stala v neposredni bližini hangarja na hribčku, imenovanem Videm, tik nad farno cerkvijo. To je bila velika lepa stavba, ki je bila hkrati tudi okras Bloške planote. Osrednji del te brunarice je bila kuhinja z jedilnico, učilnica, kjer so učenci jadralnega letenja pridobivali teoretično znanje. Stavba je imela tudi opazovalni stolp, ki je dobro služil svojemu namenu. Ti gospodje pa so prenočevali v spalnic-

ah, v katerih so bili pogradi. Pred spalnicami je bil zelo dolg in širok hodnik. Na koncu tega dolgega hodnika pa so bile sanitarije. Gledano z otroškimi očmi učenca 1. razreda, ki prihaja iz skromnega kmečkega gospodinjstva, je bilo to nekaj nedoumljivo lepega in velikega sredi Bloške planote. Že pred nekaj urami bi morala ta četica učencev nadaljevati pot do doma. Pa ni in ni šlo. Začenjala se je skoraj svojevrstna predstava, ki je bila od vsega povedanega še najbolj zanimiva. To je spust letala v zrak. Letalci so letalo pripeljali na kraj, kjer je bil najbolj primeren prostor za vzlet. Bilo je na en, dva, tri. Pilot se je namestil v zelo majhen čolniček in si nadel kapo in očala. Jadralci so prijeli za gumijasto vrv, ki je bila pritrjena na letalo v obliki frače. Na vsakem koncu te natezne vrvi je bilo enako število fantov, ki so poslušali povelje pilota: »Vleci, teci, spusti!« in letalo je bilo že visoko v zraku, natezna vrv pa je samodejno padla na tla. Koliko časa je letalo vztrajalo v zraku, pa je bilo pogojeno s teoretičnim znanjem pilota. Smer in jakost vetra sta bila pilotu v pomoč, da je letalo čimdlje obdržal v zraku. Tistega davnega leta je bil na Blokah postavljen tudi državni rekord v jadralnem letenju. Pilot je kar vztrajal v letenju in ni se še hotel odločiti, da letalo zapelje na


svet in ljudje

januar 2012 trdna tla. Kolegi so mu omogočili varen pristanek, tako da so zakurili kres, ki je svetil v temi, da je vendarle ta veliki leseni ptič pristal varno na tleh. Čeprav je bilo pri teoretičnem pouku v učilnici večkrat povedano, naj letalo vselej pristane na travniku, na košenici, pa se se vselej vendarle ni posrečilo. Pristanki letala so bili načrtovani na Resju, na travnikih pod Piškovcem, Pečnikom in Stražnicami. Letalo pa kar po svoje. Pristalo je na njive, posejane z žiti, na bele krompirjeve nasade, modre lanene posevke v sivo-rjave latine prosa. Še največ škode pa je bilo moč napraviti na posevku ajde. To je bilo prav v času, ko je šla ajda v cvet. Sredi belih ajdovih cvetov se je prikazala črna zemlja, skorajda po vsej njivi. Slab pristanek letala pa je bil kdaj pa

kdaj zelo dramatičen. Letalo se je z nosom zarilo v zemljo, rep pa dvignilo visoko v zrak in šele potem se je rep spustil na trdna tla. Na Bloški planoti so začenjali učenci jadralnega letenja kariero bodočega pilota. Pred njimi je bila še zelo dolga, dolga pot učenja na šolah tudi drugje po krajih stare Jugoslavije in tudi v drugih državah. Zgodilo se je, da so najbolj pridni in vztrajni uresničili svoj življenjski sen. Leteli so na vse strani neba, vozili jeklene ptice, varno prepeljali na milijone potnikov na vse strani sveta, varno peljali skozi žarišča vojn in svoja letala varno spustili na trdna tla – letališča in jih zopet popeljali visoko v nebo. V svoji karieri so potrebovali tudi mnogo sreče. Mnogim se je le-ta

tudi izmuznila iz rok. Samo enkrat pozabiti srečo doma, je bilo dovolj, da so piloti ostali za vedno pokopani med ostanki jeklenih letal. Utihnili so vsi glasovi potnikov, za vedno je utihnil tudi glas pilota. Iz ostankov razbitin letala se je pod nebo dvigal bel, smrdeč dim, na koncu pa se je tudi ta umaknil. Skoraj bi pozabila omeniti sovraštvo med ljudmi, ki največkrat izzovejo vojne. Vojna žarišča se zanetijo, kjerkoli in kadarkoli na Zemeljski obli. Tako kruto usodo je doživela tudi moja dežela, moj domači kraj, med 2. svetovno vojno. Bojna žarišča vedno puščajo za seboj velika razdejanja. Prizadevajo si uničiti čimveč pridobitev civilizacije. Te grozote 2. svetovne vojne so doletele tudi šolo jadralnega letenja na Vidmu. Za njo so ostali samo ogorki lesa, ki so pripove-

31

dovali, da se je tu dogajalo nekaj groznega. Vsa povojna leta so ti razmetani ogorki lesa počasi trohneli in se spreminjali v prst. To razdejanje so najbolj uspešno začele prekrivati rastline: trava, robida, borovci, brinje so pognali med prvimi; tudi drugo samobitno rastje je tu našlo svoj prostor. Med ruševinami pa so našli svoja domovanja martinčki, miši, kače ipd. Borovci so dokončno uredili zapuščino vojne. Zemlja pa še dolgo ne bo mogla zaceliti svojih ran. Ostale bodo neme priče o posledicah 2. svetovne vojne, ki se je potrudila uničiti tudi šolo jadralnega letenja na Blokah. (OPOMBA: Mislim, da je bila ta tematika prvič zapisana v poljudni obliki) Besedilo oblikovala Bronislava Žurga-Bloška

Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev oziroma nekaterih družinskih in socialnih transferjev po novi zakonodaji od 1. januarja 2012 dalje Od 1. decembra dalje centri za socialno delo sprejemajo vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev po novem zakonu. Glavne novosti nove zakonodaje: enotna vstopna točka, vse pravice uveljavljate na centru za socialno delo (CSD), določen je vrstni red uveljavljanja pravic, nekateri prejemki se zvišujejo, vendar se bo po novem pri odločanju o pravicah poleg dohodka bistveno bolj kot doslej upoštevalo tudi premoženje. Nova zakonodaja ureja pravico do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije. Prav tako se nanaša na znižanje plačila za programe vrtcev, subvencijo malice za učence in dijake, subvencijo kosila za učence, subvencijo prevozov za dijake in študente, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika, subvencijo najemnine, pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in na pravico do plačila prispevka za obvezno

zdravstveno zavarovanje. Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej od 1. januarja 2012, bo državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let, v mirovanju, samo za tiste, ki so podaljšali štipendijsko razmerje. Upravičenci, ki so prvič vlagali vlogo za štipendijo, pa morajo ob polnoletnosti sami vložiti novo vlogo. Družine, v katerih so mladoletni dijaki, bodo lahko, če bodo izpolnjevale pogoje, dobile višji otroški dodatek. Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej s 1. januarjem 2012, državne pokojnine kot samostojnega prejemka ne bo več. Dosedanji prejemniki državne pokojnine in varstvenega dodatka bodo lahko, če bodo izpolnjevali pogoje, prejemali denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek. Center za socialno delo bo preračune opravil po uradni dolžnosti in vsem dosedanjim prejemnikom državne pokojnine v treh mesecih po uveljavitvi zakona izdal odločbe z možnostjo omejitve dedovanja. Z novo zakonodajo se noben

prejemek ne znižuje. Zvišuje se otroški dodatek za dijake do 18. leta starosti, zvišujeta se denarna socialna pomoč in varstveni dodatek. Res pa je, da se bo pri odločanju o pravicah bolj kot doslej upoštevalo premoženje, zaradi česar bo lahko znesek prejemka posameznika nižji kot do zdaj, nekateri bodo lahko katero od pravic tudi izgubili. Vloga je objavljena na spletni strani ministrstva, e- uprave, kupi se jo lahko v knjigarnah in se lahko odda od 1. 12. 2011 dalje pri centru za socialno delo, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče, osebno, po pošti ali elektronsko. Vlogo MORAJO v decembru oddati tisti, ki želijo katero od pravic uveljavljati prvič oziroma na novo. Vlogo MORAJO v decembru oddati tudi tisti, ki želijo s 1. 1. 2012 uveljaviti znižano plačilo vrtca. Vlogo MORAJO v decembru oddati tudi tisti, ki imajo pravico do otroškega dodatka priznano samo do 31. 12. 2011 – če želijo otroški dodatek prejemati ne-

prekinjeno tudi po 1. 1. 2012. Vlogo LAHKO v decembru oddajo tisti, ki bodo zaradi izgube državne štipendije za otroka do 18. leta starosti s 1. januarjem ostali brez štipendije in lahko zaradi tega pridobijo višji otroški dodatek. Vlogo LAHKO v decembru oddajo vsi, ki želijo pravice, ne glede na to, da jim s 1. januarjem ne potečejo, imeti odmerjene že skladno z novim zakonom. Ko bo center za socialno delo odločil po novem zakonu, bodo pravice po stari zakonodaji prenehale veljati. Večina pravic, ki so že priznane, velja do izteka veljavnosti odločb. Lahko pa se od 1. 12. 2011 odda nova vloga in v tem primeru bo CSD o vseh prejemanjih pravicah, ki jih doslej že prejemate, odločil po novem zakonu. O nekaterih pravicah bo CSD odločil po uradni dolžnosti, torej ni treba storiti ničesar (varstveni dodatek in sedanja državna pokojnina). Anica Lončar


32

svet in ljudje

januar 2012

Fotoreportaža

Balkan Miha Knavs Moj prvi pravi stik z muslimanstvom v življenju. Hadži Alijina džamija, obnovljena leta 2005. Občutek je nenavaden, nov, tudi poln nenavadnih vtisov iz medijev.

Voda, pomemben del kulture, vodnjak pa pride prav tudi za čiščenje in hlajenje obutve med vročimi poletnimi dnevi.

Pogled na Stari most v Mostarju. Most je bil med vojno porušen, kasneje pa obnovljen – vsak kamen je na istem mestu kot pred bombardiranjem. »Tunel spasa« pri sarajevskem letališču. Izkopani rov je bil edina pot iz okupiranega mesta.

Središče Sarajeva, Baščaršija, ima zgodaj zjutraj prav poseben utrip. Ljudje čistijo, srečujejo se prijatelji, pripravlja se nov dan za številne obiskovalce.

Obisk športnega kluba, ki je le še klub, kamor greš na dva deci. V ta skriti kotiček običajno ne zaide nihče nepovabljen, klientela pa je izbrana družba.

Sarajevo je kot Bloke, okoli in okoli ga obdajajo griči. Danes v njem prebiva okoli pol milijona ljudi, povsod po mestu so tudi ostanki polpretekle zgodovine.


svet in ljudje

januar 2012

Sveta knjiga Koran razkriva bogato zgodovino naših bližnjih sosedov in dežel Bližnjega vzhoda. Zatiskati si oči pred drugačnim bi bilo nespametno.

Tako kot nekatere krščanske cerkve so tudi mošeje arhitekturni biseri, polni simbolov. Tako se je odprlo zvezdnato nebo v hiši dervišev pred Mostarjem.

Most je glavna atrakcija in je najbolj turistično oblegana točka mesta. Okrog njega je blišč, v bližnjih kavarnah strežejo le še ekspresno kavo in kapučino.

Lučaj od mosta stoji napol porušena stavba banke, njena usoda je neznana. Med brskanjem najdete osebne mape komitentov. Mostar – mesto kontrastov.

Obisk pri Azri, Šefiki in Mendelu. Mindele, ko pridem naslednjič v Sarajevo, gremo spet na šampito. Sarajevčani ustvarjalno koristijo javni prevoz. Tuji obiskovalci prepoznavajo donirane tramvaje iz svetovnih mest. »A, ta je iz Berna!«

33 Muslimani uporabljajo molilne preproge, nekatere imajo celo vgrajen kompas, kajti med molitvijo morajo biti obrnjeni proti kibli, v njeno smer so obrnjene tudi mošeje.

V BiH nikoli ne veš, kje naročiti kafo, kavo ali kahvo. Sogovorniki pravijo, da se je po vojni vse spremenilo in da nikoli več ne bo, kot je bilo.


34

svet in ljudje

januar 2012

Pomemben korak

27. avgust 2011 se bo za vedno vtisnil v srce Bločanki Milanki Slavec z Velikega Vrha in Jerneju Merzelu iz Čateža pod Zaplazom v občini Trebnje. Milanka in Jernej sta se spoznala v študentskem domu Vincencij na Taboru v Ljubljani, v katerem sta bivala v času študija. Sprva se nista veliko družila, saj je bil Jernej že absolvent, Milanka pa brucka. Zadrževala sta se vsak v svojem krogu prijateljev. Iskrica je preskočila na domski zabavi, na kateri je bila Milanka zadolžena za pripravo pogostitve. Ko je z največjo vnemo rezala salamo in pripravljala narezke, je v kuhinjo stopil Jernej. Stekel je pogovor in v zraku je bilo takoj čutiti nekaj lepega. V mesecih, ki so sledili temu prelomnemu večeru, sta se veliko družila in hodila na izlete. Ker sta drug drugemu predstavljala še neodkriti svet, sta se predvsem ogromno pogovarjala. Kadar nista bila skupaj, sta ure in ure klepetala po telefonu. Prav slednje je imelo hude posledice tudi za njuni denarnici. Nekega večera sta golobčka po mobilnem telefonu govorila kar pet ur. V zaljubljenosti sta čisto pozabila, da imata različna mobilna operaterja. Najbrž ni treba posebej poudarjati, kakšen šok sta doživela, ko je domov priro-

mala položnica. Milanka in Jernej sta hitro ugotovila, da sta sorodni duši, saj se jima je ob pogovoru velikokrat zdelo, da se že od nekdaj poznata. Milanka je svojega dragega najprej začarala s svojo zunanjo lepoto, nato pa je pri njej odkril še številne druge vrline. Všeč mu je, da je skrbna in da vedno ve, kaj hoče. Jernej je Milanko pritegnil s svojo razgledanostjo in zrelim pogledom na življenje. Pri njem ceni njegovo poštenost in umirjen karakter, všeč pa ji je tudi dejstvo, da je zelo dober športnik. Parček je že na začetku zveze spoznal, da želi skupaj preživeti življenje. Nekako sta se »našla«, zato sta vedela, da bosta nekoč medsebojno ljubezen in naklonjenost potrdila tudi z zakramentom svetega zakona. Zaročila sta se preteklo leto na idiličnem Bledu. Novica, da se bosta vzela, za domače in prijatelje ni bila presenečenje. Pred poroko sta se, kot se spodobi, še zadnjič kot fant in dekle pozabavala v krogu svojih prijateljev. Jerneju so prijatelji in sodelavci na fantovščini pripravili igro, pri kateri si je moral iz pocinkane pločevine sestaviti križ. Milanki pa so njene prijateljice pripravile nepozabno dekliščino

kar v študentskem domu. Vrhunec večera, polnega smeha in zanimivih iger, je bil, ko so bodočo nevesto prijateljice oblekle v poročno obleko iz toaletnega papirja in ji v roko potisnile šopek iz kuhalnic, kuhinjskih krp, žlic in ostalih gospodinjskih pripomočkov. Bodoča nevesta se je takšna v spremstvu prijateljic podala v center Ljubljane, kjer je morala prepričati 50 fantov, da ji dovolijo poroko z Jernejem, in kot dokaz pridobiti še njihove podpise. Milanki pa so vaščani postavili tudi mlaje. Milanka in Jernej sta se civilno poročila v družinskem krogu na gradu Snežnik. Po obredu so ju na grajskem dvorišču pričakali pevci MePZ Bloke, ki so z ubranim petjem polepšali njune prve korake v zakonu. Sledila je cerkvena poroka, ki se je odvila v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Na ta božji hram ju veže veliko lepih spominov na študentska leta. Poročna maša je bila čudovita, saj ju je poročil njun prijatelj, duhovnik Janez Cerar, ki je poskrbel, da je bil obred zelo čustven in nepozaben. Ker oba dobro pozna, pa je lahko obredu vdahnil osebno noto. Zelo ganljiv je bil predvsem trenutek, ko sta drug drugemu izpovedala zvestobo, ljubezen in

spoštovanje do konca življenja. Njun poročni dan je bil zelo vroč in obsijan s soncem, ko pa so na dvorišču pred cerkvijo imeli pogostitev, se je kar na lepem ulilo kot iz škafa, da so bili v trenutku vsi premočeni. Če gre verjeti vražam, bosta do konca življenja dobro finančno preskrbljena. Mladoporočenca sta si prvi dom ustvarila v Trebnjem. Oba prihajata s podeželja. Pravita, da bi odraščanje v pristnem vaškem okolju rada omogočila tudi svojim otrokom. Njun načrt za prihodnost je zelo kratek in jedrnat. Želita si lastno hišo, ki jo bo polnil smeh vsaj treh otrok. Kje se bosta dokončno ustalila v prihodnosti, še ne vesta. Poroka je po njunem prepričanju zagotovo zelo velik in pomemben korak, ki ga narediš v življenju. Pravita, da je pomembne korake v življenju potrebno delati pogumno, zato naj se mladi ne ustrašijo zakona. Oba sta mnenja, da lahko le dva, ki postavita trdne temelje v svojem odnosu, gradita zakon, poln ljubezni in spoštovanju. In ta temelj je poroka. Iskrene čestitke. Alenka Ponikvar Gornik in Dunja Volf Ponikvar


svet in ljudje

januar 2012

35

Dvojna poroka Sončnega in vročega 6. avgusta 2011 sta se poročila brata Stane in Bojan Milavec z Runarskega. Bojan je pred oltar popeljal Anito Pantar z Lipsenja, Stane pa je večno zvestobo obljubil Špeli Škulj iz Starega trga. Poroka je bila nekaj posebnega tudi zato, ker sta bila para drug drugemu tudi poročni priči.

bel kombinezon, da ne bi zamazal poročnega »gvanta«, nato pa so mu naložili kup dela. Moral je pokositi in pograbiti travo »za frišno«, zabiti žeblje ter zašiti tangice. Bojan se pošali, da so bile zašite, kot da bi jih pokrpali v Muri. Preizkusil se je tudi v žaganju. Pri delu mu je pomagala tudi priča – brat Stane.

Svatje so se najprej odpravili na dom Bojanove neveste Anite. Bojana je želelo premamiti kup lažnih nevest, vendar so njegove oči čakale le na eno. Naposled je le ugledal svojo drago Anito. Lipsenjčani mu je niso hoteli kar tako dati, saj so se morali prepričati, če bo dovolj dober in delaven mož. Preskrbeli so mu

Dvojna poroka ne bi bila brez dveh nevest. Bojan je že imel ob sebi svojo izvoljenko, Stane pa se je s svati odpravil po ljubljeno Špelo. Tudi pri nevesti Špeli ni šlo brez šrange. Samski fantje so preizkusili ženinovo spretnost in iznajdljivost. Stane se je potil, vroče sonce pa je neusmiljeno žgalo, vendar mu je nekako

le uspelo prelomiti vžigalico po dolgem na polovico. S prav obrnjeno sekiro je moral zabiti pet žebljev. Ohranil je mirno roko in s to nalogo hitro opravil. Na koncu je prežagal še hlod in pot je bila za mladoporočence in svate odprta. Para sta se civilno poročila v poročni dvorani v pravljičnem gradu Snežnik. Zbrani so mladoporočence, ko so se sprehodili po kamnitem mostu, posuli s cvetovi vrtnic. Večno zvestobo in ljubezen so si Stane in Špela ter Anita in Bojan obljubili še v baročni Marijini cerkvi pri Novi Štifti. Čudovit poročni obred je vodil gospod Brane Zadnik. Vsem zbranim so se

orosile oči ob odličnem vokalu solopevke Anemarije Štefančič in ubranem petju dekliškega pevskega zbora iz Loškega Potoka. Nepozaben dan se je nadaljeval v gostišču Rigler na Bloški Polici. Zbrano družbo je do jutra zabaval ansambel Zdomarji. Bojan je za kratek čas ostal brez neveste, saj so mu jo lipsenjski fantje uspeli ukrasti. Nevesti sta poskrbeli za prerivanje samskih deklet z metanjem šopka, fantje pa so se grebli za nevestini podvezici. Ob polnoči sta para zarezala v slastni poročni torti. Alenka Ponikvar Gornik in Dunja Volf Ponikvar


36

svet in ljudje

januar 2012

Anja in Miha

Ljubljanski grad, 11. 11. 2011. Bločan Miha Knavs in Cerkničanka Anja Kebe. Poroka je zakon!

V obeh bloških farah, to je pri Sveti Trojici in pri Fari, smo letos na pobudo obeh ŽPS in župnika v mesecu novembru obhajali nedeljo zakonskih jubilantov. Pri maši, ki jo je daroval gospod župnik Anton Marinko, se nas je zbralo kar nekaj zakonskih parov, ki v letošnjem letu praznujemo okroglo obletnico skupnega življenja, in to od 10 do 50 let. V lepo okrašeni cerkvi sv. Mihaela so bile posebej za nas rezervirane prve klopi, v katere smo smeli sesti jubilanti. Na samem začetku slovesnega bogoslužja nam je organistka Mirjam zaigrala poročno koračnico, bogoslužje so nam obogatili bloški cerkveni pevci, bodoči birmanci pa so pripravili in prebrali prošnje. Poleg nagovora, namenjenega še posebej nam, jubilantom, je župnik pred oltarjem vsak par posebej blagoslovil. Po maši smo pred oltarjem naredili tudi skupno spominsko fotografijo. Po zaključku uradnega dela nas je župnik vse skupaj povabil v gostilno Miklavčič, kjer smo se ob dobrem kosilu še poveselili in sproščeno pokramljali. Obljubili smo si, da

Nedelja zakonskih jubilantov na Blokah

Skupinska slika poročencev – jubilantov, pred oltarjem

se čez pet let ponovno udeležimo nedelje zakonskih jubilantov, mogoče bo takrat zbralo pogum še več parov, da bo še bolj slovesno. Marija Jakopin

Foto: Mirjam Drobnič


37

svet in ljudje

januar 2012

Z roko v roki čez Šuštarski most

Šolski sklad Šolski sklad ima na naši šoli že kar lepo tradicijo. Namen sklada je, da pomaga socialno šibkim učencem in teh je na žalost vedno več, saj se kriza države kaže tudi v naši občini. Zbrani denar namenimo za nakup novejše opreme,

pripomočkov

in

materialov, ki niso nujno potrebni za delo, se jih pa učenci zelo razveselijo in z veseljem uporabljajo ter tako razvijajo svojo kreativnost in domišljijo. Zahvaljujemo se vsem donatorjem, staršem in ostalim dobrotnikom za podarjene prispevke. V želji, da bi našim otrokom to lahko še omogočali, vas prosimo, da nas še naprej podpirate. Le tako bodo imeli vsi otroci enake razmere za svoj razvoj in šolsko delo. Zagotavljamo vam, da je vsak cent skrbno in premišljeno porabljen. Nekaj denarja pride v sklad tudi z zbiranjem starega papirja, zato prosimo vse, ki ne vedo kam z njim, da ga prinesejo v kontejner, ki stoji zadaj za šolo. Foto: Andrej Korenč

Bločan Miha Mišič je 12. novembra 2011 pred oltar popeljal svojo najdražjo Katjo. Trenerka odbojke Katja je po rodu Ljubljančanka. Par se je civilno in cerkveno poročil na Ljubljanskem gradu. Poročno mašo v grajski kapeli je vodil gospod Vinko Vegelj. Več kot sto svatov je nato mladoporočenca pospremilo na zabavo v gostišče Bajc v Sinjo

Gorico pri Vrhniki. Za odlično glasbo in dobro razpoloženje do jutranjih ur je poskrbel ansambel Ugib. Miha in Katja sta se pred leti spoznala v osrčju naše prestolnice, na Šuštarskem mostu, zato sta tudi prvi poročni ples odplesala na zimzeleno skladbo Čez Šuštarski most. Čudovite poročne fotografije, ki nas lahko vrnejo kakšno stoletje

nazaj, je v stari Ljubljani posnel prijatelj Andrej Korenč. Nevesti Katji je Mojca Ivančič prav za to priložnost sešila obleko, za Mihovo zunanjo podobo pa je poskrbela priznana slovenska stilistka Slavka Pajk. Iskrene čestitke. Alenka Ponikvar Gornik in Dunja Volf Ponikvar

Želimo vam vse dobro v novem letu in se veselimo skupnega sodelovanja tudi v prihodnje za dobro naših otrok. Predsednik upravnega odbora sklada, Metod Kraševec in sodelavci


38

svet in ljudje

januar 2012

Vadba za mamice z dojenčki Smo skupina mladih mamic z dojenčki. Ker smo si želele prilagojene vadbe in druženja, smo se zbrale v vadbeno skupino. Če si mamica (ali očka) z dojenčkom in si želiš telovaditi v skupini, se družiti, ali pa poslušati predavanja na temo dojenčkov in otrok, si več kot dobrodošla, da se nam pridružiš. Vsak četrtek ob 10 h v večnamenski dvorani nad knjižnico v Novi vasi. Info: 031 809 734 ali 041 384 336

Foto: Rok Žgajnar

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica - Enota Ivana Čampa Nova vas in Društvo prijateljev Martin Krpan Bloke

fotografska razstava

Vasja Doberlet

BLOŠKI MEANDRI razstava bo na ogled do konca januarja 2012 v knjižnici na Blokah

Nemir

Enota Ivana Čampa Nova vas - Nova vas 4a - 1385 Nova vas tel.: 01 7098 029 - torek: 1300 - 1900 - sreda: 1000 - 1400


svet in ljudje

januar 2012

39

Navodila za kompostiranje V kompostu se predelujejo in prebavljajo odpadki, ki smo jih zbrali med letom, pri tem pa nastajajo nove hranilne snovi, ki plemenitijo vrtno prst. V kompostnem kupu potekajo podobni procesi kot v talni humusni plasti. Organske snovi se zdrobijo, njihove strukture se razklenejo, začnejo se velikanski preobrazbeni procesi. Materija potuje skozi telesa milijard drobnih živih bitij. Pri tem nastaja, tako v tleh kot v kompostu, nova prst. V obeh primerih so na delu predvsem glive, mikroorganizmi, majhne talne živali in posebej deževniki. Potek tega gomazečega dela imenujemo TROHNENJE. Razkroj organske gmote na kompostnem kupu torej ni GNITJE, zato tam ni nobenih gnusnih razkrojnih pojavov, nobenega neprijetnega vonja in nobenih muh.

Postavitev kompostnika Za postavitev kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavljen naj bo v primerni razdalji sosedovih oken in teras. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to, ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti kompostniki.

NE Kosti Vsa embalaža živil (plastična, sestavljena (tetrapak), steklena in kovinska embalaža) Keramika Plenice in sanitarni material Olja in maščobe Iztrebki malih živali Lasje in dlaka Papirnate vrečke Ogorki cigaret Vsebina vrečk za sesalce Zdravila Ostanki tekstila Oblanci in žagovina obdelanega lesa • • • • • •

jajčne lupine kavna usedlina filter vrečke pokvarjeni prehrambni izdelki kuhani ostanki hrane papirnati robčki in brisače

Neprimerni odpadki za kompostiranje

Neprimerni odpadki za kompostiranje so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta ali vsebujejo nevarne snovi:

T ehnika

Ekološki otoki, zbirni center Mešani odpadki (ostanek odpadkov) Mešani odpadki (ostanek odpadkov) Nevarni odpadki Mešani odpadki (ostanek odpadkov) Mešani odpadki (ostanek odpadkov) Ekološki otoki, zbirni center Mešani odpadki (ostanek odpadkov) Mešani odpadki (ostanek odpadkov) Nevarni odpadki Zbirni center Zbirni center

pravilnega

kompostiranja

Kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Ob začetku kompostiranja na dno kompostnika naložimo do višine 15 cm plast grobega materiala, kot so narezane veje in listje. Na to površino potem odlagamo biološke odpadke. Osnovna plast vej, zdrobljenih vej, poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkro-

Odpadki primerni za kompostiranje

Zeleni vrtni odpad: • vejevje • trava • listje • stara zemlja lončnic • rože • plevel (brez semen) • gnilo sadje • stelja malih rastlinojedih živali • lesni pepel Kuhinjski odpadki: • zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst

KAM PA? Mešani odpadki (ostanek odpadkov)

Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 2012.

jni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi material (veje in zeleni obrez) in vlažni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešata. Da bo proces trohnenja potekal pravilno, moramo poskrbeti za zadostno vlago in prezračevanje, zato mora imeti hišni kompostnik stranske prezračevalne odprtine in biti pokrit. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50 °C - 60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo poleg zraka tudi primerno vlago. Kompostni kup se zato ne sme presušiti, prav tako pa ne sme biti prepojen z vodo. Poleti ga moramo v primeru daljšega obdobja brez dežja občasno nekoliko namočiti. Vlažnost preizkusimo tako, da pest komposta stisnemo. Primerno vlažen je takrat, ko ne razpade oziroma ko se iz njega ne pocedi voda, temveč ostane skupaj kot stisnjena zemlja. Praviloma je kompost po šest do dvanajst mesecih kompostiranja zrel in diši po prsti. Primeren je za uporabo na domačem vrtu, ker izboljšuje tla ter zmanjšuje potrebo po dodatnem vnosu gnojil. JP Komunala Cerknica d.o.o.


40

zahvale

Bim, bam, bom, pojejo v tih večer zvonovi, bim, bam, bom, njihov glas pride do srca, marsikdo se ozre v temne vaške line, naskrivaj mu v očeh solza zaigra. Prijatelja zdaj več ni, zemljica ga krije, a njegov zlati glas vedno še živi. Ko je pel, ves vesel, srca je razvnemal … … dokler mu ni zapel navček za vasjo. Vera Kranjc

Zahvala V 76. letu nas je zapustil naš dragi mož, oči, ata, brat in stric

januar 2012 Ko na Volčje bo prišel spet maj, nas vprašal bo, zakaj te ni nazaj. Oko, izprano od solza, nam odgovora ne da, duša, bolna od bolečine, v sebi nosi le spomine. Ko si odšla, vzela seboj si nam del srca. Ostalo nam edino je veselje, da s teboj delili smo življenje. Metka

Zahvala

ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mami, babi, hčerke, tašče, sestre in tete

Irme Krnc,

Alojz Lavrič,

roj. Dolšak z Volčjega (stanujoča v Ljubljani)

Iskrena zahvala velja vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in vzpodbudne besede. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše.

Iskrena hvala sovaščanom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in poslovnim partnerjem za izrečene besede tolažbe in sožalja. Hvala za vse darovane sveče, darove za maše in cerkev ter za vse cvetje, v katerega ste odeli našo drago Irmo.

Posebna zahvala g. asist. mag. Srečku Štepcu dr. med. za njegovo skrb in pozornost kakor tudi zdravstvenemu osebju Gastroenterološke klinike v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi gospe dr. Olgi Doles za nudeno pomoč.

Posebna zahvala duhovnikoma Francu Brečku in Jožetu Krncu za opravljen obred ter Barbari Brus in teti Anici za nesebično pomoč in tolažbo.

po domače Lovričev Lojze iz Metulj

Zahvaljujemo se g. Antonu in g. Branku za lepo opravljen obred ter g. Francu za pripravljen govor. Beseda zahvale gre tudi pevcem mešanega cerkvenega pevskega zbora za prelepe pesmi. Hvala tudi vsem, ki ste se do sedmine ob večerih v tako velikem številu zbirali in zanj molili. Vsi njegovi

Vsi njeni

Jok, solze, žalostni vzdihljaji ne vrnejo te nam nazaj. Le nemo nam pogled strmi v te tvoje blage, ugasle oči.

Zahvala Ob izgubi naše drage in dobre

Zahvala Alojzij Modic z Volčjega (1940—2011)

Po hudi bolezni nas je prehitro zapustil Alojzij Modic z Volčjega. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in svete maše. Posebna zahvala gre lovskim tovarišem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi

Marije Srnel

iz Velikih Blok (1940–2011) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in sodelavcem Novolita za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala ZD Nova vas dr. Slavi Usenik, Marici Ponikvar in Jasenki Jozelj, ki so ji stali ob strani in pomagali ves čas njene bolezni. Zahvala salezijanskemu inšpektorju dr. Alojziju Slavku Snoju, bratu pokojne Lojzetu Zupanu, vsem drugim salezijanskim duhovnikom in župniku Antonu Marinku za pogrebno bogoslužje. Hvala tudi g. Lojzetu Maziju za čustvene poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni


zahvale | pa še to

januar 2012

Duh je bil še močan, a srce je popustilo.

41

Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ata moj, pogrešam te.

Zahvala

Zahvala

ob boleči izgubi našega ljubega ata, tasta in starega ata

Ob smrti naše mame, babice, prababice, sestre

Slavke Fatur,

Jožeta Avžlaharja

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in ji oblikovali bloški del njene življenjske poti. Še posebno se zahvaljujem vsem vam, ki ste nam pomagali ob času, ko se ji je na tej poti nenadoma ustavil korak.

Iskreno se zahvaljujem vsem mojim domačim, sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove za sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga v težki bolezni obiskovali in razvedrili.

(31. 3. 1934—19. 10. 2011) roj. na Hudem Vrhu na Blokah

roj. Ožbolt, Ljubljančanke s Strmce

Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Cerknica za dolgoletno strokovno podporo in veliko človeške topline. Hvala pogrebni službi AVE in njenemu pevskemu zboru pri slovesu v Ljubljani na Plečnikovih Žalah. Posebna zahvala velja sosedoma, g. Lojzetu Kranjcu in g. Jožetu Avšarju, ki sta ji pripravila ganljiv govor in obredno slovo. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ji darovali sveče in cvetje, nam izrekli sožalje, predvsem pa se v velikem številu poslovili od nje na njenem domu in v Ljubljani na Plečnikovih Žalah. Sin Stane, hčerka Andrejka in sestre z družinami

Iskrena zahvala vsem zaposlenim v podjetju Herbby, hvala za varne vožnje na dializo, za vso dobroto in zadnji pozdrav. Hvala zaposlenim v UKC Lj. na oddelku za dializo in v ZD Ribnica. Hvala domačemu gospodu župniku za lep pogrebni obred. Hvala moškemu pevskemu zboru Vel. Lašče za pesmi ob slovesu. Hvala društvu upokojencev Velike Lašče, čebelarskim društvom Velike Lašče, Bloke in Videm Dobrepolje. Hvala za poslovilno zvonjenje v rojstni vasi na Blokah. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji zemeljski poti. Hvala vsem, ki ste z nami molili za njegovo dušo. Žalujoča hčerka z družino

Sudoku

Zahvala

Uganko rešimo tako, da v vsak kvadratek postavimo števila od 1 do 9. Številka lahko nastopi v vsaki vrstici, v vsakem stolpcu ali v vsakem majhnem kvadratku le enkrat. Ana

2

8

4

5

9

1

3 5

6

5

3

7

2

4 1

3

8

4 3

1 7

5

6 5 8

6

7 4

7

3

1

Zahvaljujem se PGD Nova vas in PGD Velike Bloke za uspešno in hitro pomoč pri gašenju požara. Zahvaljujem se Občini Bloke, podjetju Novolit Nova vas in vsem krajanom občine Bloke, ki so mi kakorkoli pomagali. Zahvaljujem se vasi Veliki Vrh za pomoč pri obnovi hiše. Posebna zahvala pa velja ge. Majdi Debeljak, g. Stanetu Lužarju, g. Janezu Zakrajšku, g. Alojzu Knavsu in g. Zdravku Zgoncu iz Strmce. Še enkrat vsem lepa hvala.

3 6

V nesreči, ki me je prizadela letos v zgodnjih pomladnih dneh, bi se rad zahvalil vsem, ki so mi pomagali pri obnovi hiše.

Lojo

5


42

pa še to

januar 2012

Topli in suhi jesenski meseci Zelo toplo! Tako lahko na kratko ocenimo vse tri jesenske mesece. September je bil v zadnjih petdesetih letih na Blokah najtoplejši. Povprečna mesečna temperatura je bila kar 16 °C, 4. septembra je bila zabeležena temperatura nad 30 °C, kar se na Blokah, odkar se opravlja redne meritve, še ni zgodilo. Taka temperatura je še v poletnih mesecih redka. Tudi v naslednjih dneh so bile temperature nad 25 °C. Prav tako sta dolgoletno povprečno temperaturo presegla oktober in november. Slana, ki je bila včasih na Blokah običajna okrog male maše (8. september), je bila letošnjo jesen prvič šele 17. oktobra. Bolj pogos-

Foto: Mikuljan Bruno

Včasih so rekli, da neumnemu kmetu še trnje medi. Tako je tudi našemu »vremenarju« letos paprika dvakrat rodila. Prvič je papriko obral julija in drugič z istih stebel oktobra, kot vidite na sliki.

Še nekaj o Mihejlovem sejmu Ena sejmarska iz prejšnjih časov

To je bilo v tistih časih, ko je v Novi vasi še delovala mlekarna. Za predelavo je odkupovala mleko bloških krav. Mleko je moralo biti za kvalitetne izdelke zelo kvalitetno. Predvsem je bila poleg čistoče pomembna stopnja maščobe v mleku. Mlekarji so redno opravljali meritve in tudi odkupna cena je bila odvisna predvsem od stopnje maščobe. Ta je v povprečju znašala 3,6 %. So pa pri posameznih vzorcih namerili tudi 4 do 4,5 % maščobe. Danes, ko vidimo na trgovski polici mleko z

oznako 1,6 do 3,2 maščobne stopnje, ugibamo, v katero malho gre sedaj ta tolšča. Na Mihejlov semanji dan, ko se je včasih množično preprodajalo govejo živino, je Lunkov Stane prignal lepo kravo sivorjave pasme in jo hvalil, da je »mehka« za molžo, da daje veliko mleka z veliko maščobe. To je utemeljeval z besedami: »Smetana na mlejku v latvici je bla toku debjela, da se kakuš, ki je stopila v latvico, nej udrla.«

Še ena z letošnjega sejma Letošnji Mihejlov sejem je bil v

čudovitem sončnem jesenskem vremenu. Prišlo je veliko sejmarjev—domačih in od drugod. Še več pa je bilo obiskovalcev. Glede na njihovo število bi človek pričakoval, da bo vse robe zmanjkalo. No, pa ni bilo tako. Čez nekaj dni sem se srečal z eno od bloških sejmark. Vprašal sem jo, kako je bilo s prodajo. »Ne preveč dobro«, je rekla. »Več kot mi so prodali tisti, ki so le firbce pasli.« »Ja, kaj so pa prodajali,« sem vprašal. »Ja kaj! Zijala! Vse so prodali,« se je odrezala naša Bločanka.

ta je bila v mesecu novembru, ko so bile jutranje temperature kar precej pod ničlo (-10 °C). Pogosta je bila večerna ali jutranja megla, ves dan je bila celo jesen samo enkrat. Zato smo imeli zelo sončno jesen. Samo 15 dni je bilo oblačno in sonca ni bilo. Letošnja jesen je bila s padavinami precej skopa. V vseh treh mesecih je padlo 185 l/m2, kar je komaj za en bolj moker mesec. V oktobru je dvakrat (8. in 21.) zapadlo nekaj snega (do 12 cm), ki je obležal le 5 dni. Edino v tem mesecu je bila količina padavin povprečna, suha pa sta bila september in zlasti november, ki je bil najbolj suh v zadnjih petdesetih letih. Padavin je bilo ves mesec le 8 l/m2. Letna količina padavin se nasploh na Blokah rahlo zmanjšuje. V bodoče bo nujno štediti z vodo in paziti na vodne vire, posebno ker živimo na robu Krasa. France Škrabec Na to bloško domislico sem se spomnil pred letošnjim Miklavževim večerom in pomislil na zadnje volitve. Bojim se, da bomo po novem letu ob novoizvoljenih starih obrazih vsi zijali. Ker nismo bili pridni, bomo kmalu dobili od Miklavža šibo. Bojim se tudi, da se bo ob takem ali drugačnem darilu iz Miklavževega spremstva marsikateri angelček sprevrgel v parkeljna. No, kljub temu vsem Bločanom in bralcem Bloškega koraka doma in po svetu želim lepe božične praznike ter sreče in zdravja v novem prestopnem letu 2012. Vaš Obloški Tonček

.. – glasilo občine Bloke

Vršilec dejavnosti glavnega in odgovornega urednika: Stane Jakopin. Uredniški odbor: Milena Mišič, Jerneja Kovšca, Boris Marolt, Tone Urbas Lektoriranje: Jerneja Kovšca. Oblikovanje in prelom: Tadej Pavlič, Simon Korenjak, Gregor Ulčar. Tisk: Schwarz Ljubljana. Izdaja: Občina Bloke Naklada: 1250 izvodov. Glasilo je brezplačno za vsa gospodinjstva. občini; za naročnike. domovini je predlagan prostovoljni letni prispevek. €, za naročnike. tujini 16 €.. Prispevek za glasilo nakažete na račun Občine Bloke: 01350-0100002737. Naslov uredništva: Občina Bloke, Bloški korak, Nova vas 4a, 1385 Nova vas; bloski.korak@bloke.si


januar 2012

Kakovostne rešitve toplotne in zvočne izolacije za področje gradnje energetsko varčnih zgradb. Poznani in cenjeni smo tudi na področju pakiranja,embalaže in zaščite izdelkov ter številnih drugih aplikacijah iz stiropora.

oglasi

43


44

oglasi

januar 2012

Profile for Bloški korak

Bloški korak 2012-1  

Bloški korak, glasilo občine Bloke, letnik 13, številka 1

Bloški korak 2012-1  

Bloški korak, glasilo občine Bloke, letnik 13, številka 1

Advertisement