Page 4

4

naša občina

Vse družbene ureditve so krivične, ker z njimi upravlja človek. Vsak človek, ljudstvo, narod, občina pa ima pravico, da si izbojuje najmanj krivično družbeno ureditev. Tako je bil tudi letos, 27. septembra, prirejen Mihaelov sejem in verjamem, da je pripomogel, da bo na vseh ravneh družbe, naj bo to družina ali mednarodna skupnost, več sočutja ključ do boljšega in lepšega sveta, kot tudi same prihodnosti Blok. To leto smo na Bloški planoti zopet oživili tradicionalni Mihaelov sejem. V središču Nove vasi se je odvil že tretjič zapovrstjo. Odprli so ga bloški furmani z gosti. Nagovoril nas je župan naše občine g. Jože Doles, Polde Mišič pa nas je zopet nasmejal z eno izmed svojih furmanskih zgodb. Manjkala pa nista niti Petračava, ki sta nas tako kot vedno navdušila s svojim petjem. Zapel je še Lovski pevski zbor Martin Krpan. Po koncu kulturnega programa so zaživele stojnice, na katerih domačini prikažejo dediščino domače obrti. Aleš Brlan, ki je povezoval kulturno prireditev, nas je ob koncu povabil na snidenje v prihodnjem letu. Tradicionalni Mihaelov sejem so prirejali že v srednjem veku, najbolj pa je cvetel v 18. stoletju. Včasih je sejem trajal kar po tri dni skupaj, kar je predstavljalo predvsem pomemben vir dohodka za takratne prodajalce. Na sejmu niso nikoli manjkali močni bloški voli, ki so bili v preteklosti poleg konjev glavna vprežna živina na Blokah. Vol je pomagal

oktober 2009

Mihaelov sejem pri vseh kmečkih opravilih, od dela na polju do dela v gozdu. Tudi s »furanjem« na daljše razdalje mu ni bilo prizaneseno, saj je bilo pogosto od volov na domačiji odvisno preživetje družine. Starejši kmetje na Blokah se še dobro spominjajo Malizijevega Alojza iz Velikih Blok in Bombača z Rakeka, ki sta najpogosteje kupovala in prodajala živino na Blokah. Moderni časi so tudi na Bloško planoto pripeljali traktorje, kar je pomenilo izgubo oziroma odhod pomembnega dela kulturne dediščine bloškega okolja, ki je dolga leta zaznamoval domačije in delo na kmetiji. Skrb za vola ni bila omejena le na hrano in nego – »štrglanje in futranje«. Če je hotel gospodar z volom dobro in varno voziti, je moral skrbeti tudi zato, da je bil vol dobro podkovan. Delo kovača je bilo v tistih časih zelo ugledno in dobro plačano. Najbolj znana kovača sta bila brata Jože in Matija Semič. V Velikih Blokah pa je koval Kovač Andrej, na Velikem Vrhu pa Beticov Jože. Poleg volov pa je imela vsaka domačija na Blokah tudi svoj sadovnjak. Za sušenje

sadja, kot najstarejšega načina konzerviranja, so na Blokah zgradili več sušilnic ali pajšteb, ki danes predstavljajo le še kulturno dediščino. Suho sadje je bilo pogosto priloga k prazničnemu pecivu, umešano v nekoliko boljše testo in pečeno v peči. Domače suho sadje je vir energije in dobrih okusov. Odlično se meša z različnimi žitaricami, zlasti s celimi zrni, kar predstavlja veliko vrednost tudi v sodobni prehrani. S pomočjo Andreje Mestek, ki me je prva učila in opozarjala na pomembnost slovenske zgodovine, in njenega turističnega krožka, smo tako na hitro preleteli pomembnejše podatke o zgodovini volov in sejma na Blokah. Kot v preteklem letu tudi letos ni manjkalo stojnic tekstila, obutve, suhe robe. Najpomembnejše so bile tiste z bloško kolerabo, krompirjem, slanino, medom … Ne gre pa pozabiti gospodinj društva Zarja, ki so nas zopet navdušile s svojimi raznovrstnimi dobrinami. Sejemsko nedeljo pa je v prelepem vremenu zaključil ansambel Pogum. Klavdija Doles

Bloški korak 2009-4  

Bloški korak - glasilo občine Bloke, letnik 10, številka 4

Advertisement