Issuu on Google+

iz naše kulturne zakladnice

junij 2005

levi, kako krščuje Jezusa, ki kleči, na levi je angel, nad vsemi pa Sv. Duh kot golob. Levo od trona je bil do kraje 1988 sv. Rok s palico v levici, z desnico pa je kazal rano na desnem kolenu. Desno od trona je bil sv. Florjan s palico in golido, pod njim pa goreča cerkvica, ki jo je gasil. V gornjem tronu je bil kip Marije Vnebovzete v oblakih, dva angelčka sta jo nesla v nebesa. Ob straneh gornjega trona sta bila po vsej verjetnosti sv. Primož in Felicijan. Vsi ti kipi so bili manjši od preostalih in že za neukega gledalca bolj umetelno izdelani, verjetno tudi starejši po nastanku. Ob straneh glavnega trona pa sta še dva večja kipa v frančiškanskih oblekah. Levo stoji sv. Anton Padovanski z Jezuščkom in lilijo, desno sv. Frančišek Asiški s križem v desnici in knjigo v levici. Na knjigi je zapisano: »Sancte Francisce, ora pro nobis.« Videti je, da sta ta dva kipa v cerkev prišla kasneje, mogoče ob prenovitvi 1896. Tedaj so cerkev sploh obsežneje prenavljali. Še leta 1878 je tedanji župnik Kaplenek tožil, da poslopje ne zasluži imena cerkev. Leta 1896 pa je bila torej spodobno obnovljena. Umetniška je tudi slika na banderu: na eni strani je prizor Jezusovega krsta v Jordanu, na drugi strani je Marija z De-

17

70 let jadralne šole na Blokah 3. aprila je Društvo za zdravo življenje Bloke organiziralo počastitev 70. obletnice Jadralne šole Bloke z Martino Hribar na čelu in tako je marsikdo izvedel, da Bloke niso le zibelka smučanja, pač pa tudi zibelka jadralnega letalstva. Pred osnovno šolo v Novi vasi so si obiskovalci najprej lahko ogledali razstavljena letala. Denis Štrbenc, predsednik jadralne komisije pri Letalski zvezi Slovenije, je na ogled postavil novejše in najbolj množično jadralno letalo DG 300, narejeno v Sloveniji, sicer pa last Aerokluba Novo mesto. Klub oldimerjev Postojna pa je razstavil ogrodje za jadralno letalo Vrabec in restavrirano letalo Vinka Dolesa, imenovano Jastreb. Prav letala tipa Vrabec in Jastreb je bilo nekoč moč videti na bloškem nebu. Ob tej priložnosti pa so bili obiskovalci deležni pristanka helikopterja na polju in pravega malega letalskega mitinga z novejšimi letali, za kar je poskrbel Benjamin Ličer – Benč, direktor sečoveljskega letališča, ki je prelete posvetil spominu na svojega pokojnega očeta, ki je nekoč letal nad Blokami. Skozi celotno prireditev so se na panoju izmenjevale slike iz na novo zbranega arhiva, za kar so poskrbeli BOŠ–evci, na stenah telovadnice je bilo moč videti zgodovinski pregled letalstva, avtorja Draga Gabriela, tudi sicer pa je bil celoten kulturni program, na katerem so nastopili mladi harmonikaši, recitatorke, skupina Sto prašičkov poje in Petračeva dva, obarvan letalsko.

tetom v naročju. Bandero je bilo napravljeno leta 1902, slikar pa ni znan. Badero je bilo obnovljeno 1982, o čemer priča napis nad sliko. Leta 1983 je cerkev dobila nekaj reliefnih podob na lesu, delo kiparja Staneta Jarma. Do 2. svetovne vojne je cerkev imela tudi lesen kor. Med vojno se je porušil, bil je že zelo v slabem stanju. V zvoniku sta dva jeklena zvonova (275 in 470 kg), izdelana v KID na Jesenicah leta 1921. Tudi cerkev na Studenem je bila obnovljena v osemdestih letih prejšnjega stoletja kot še nekatere druge podružnice na Blokah: 1982 so obnovili zunanjščino in kot že omenjeno tudi zvonik, 1983 pa so uredili še notranjščino. 17. 9. 1988 so vaščani odkrili, da je v dneh pred tem nekdo vdrl v cerkev in ukradel vse manjše kipe z oltarja – torej tiste, ki so tudi imeli večjo vrednost ��� verjetno so za zmeraj izgubljeni. Žegnanje praznujejo na Studenem 24. junija oz. v nedeljo, ki je najbližja temu datumu. Ta dan se spominjamo rojstva Janeza Krstnika – razen Jezusa in Marije je Janez Krstnik edini svetnik, katerega rojstni dan se praznuje tudi v cerkvenem koledarju, vsi drugi svetniki imajo svoj cerkveni god na dan smrti, torej na dan rojstva za nebesa. Ta spomin se pri Janeza Krstniku obhaja na dan obglavljenja oz. mučeništva J. Krstnika 29. avgusta. Pripravil: F. Ivančič

Zanimivo je bilo tudi pojavljanje priimka Hribar, saj sta na odru poleg Martine Hribar nastopila tudi pevec Andraž Hribar in Jožica Hribar, urednica Kmečkega glasa, za konec pa je bil tudi uradno odprt Hribarjev sklad, v katerem se bodo zbirala sredstva za pomoč ljudem v finančni stiski. Toda glavni so vsekakor bili veterani v letenju in nostalgični spomini. Prvi je nastopil France Škrabec, Obloški Tonček, ki je obudil otroške spomine na letalce, inštruktorje, ugoden SV veter in takratne tehnike vzletanja letal, predvsem na tolikokrat


Bloški korak 2005-3