Page 1

hipoglikemija

DIA/13/15, februar 2013


Zvezek: Hipoglikemija Avtor: prim. Franc Mrevlje, dr. med. Zbirka: Spreminjamo znanje o sladkorni bolezni


KAZALO Uvod

05

Uravnavanje ravni glukoze v krvi

06

Kako je pri sladkorni bolezni

06

Hipoglikemija pomeni torej prenizko raven glukoze v krvi

07

Ali je hipoglikemija lahko nevarna

07

Vzroki za hipoglikemijo

08

Kako prepoznam hipoglikemijo

10

Kaj naj ukrenem, Ä?e se pojavijo navedeni znaki

12

3


4


Uvod Spoštovani! Med zdravljenjem sladkorne bolezni lahko pride do raznih zapletov. Med njimi je tudi hipoglikemija. Ste že slišali za ta izraz? So vam že povedali, kaj je hipoglikemija, kako nastane, kako jo prepoznate in kako si lahko pomagate? Ste morda med pogovorom z drugimi bolniki slišali besedo hipa, pa si niste upali vprašati, kaj je to? Na ta in druga vprašanja vam bomo skušali odgovoriti. Če boste želeli po branju te knjižice zastaviti še katero vprašanje, si ga zapišite in se o njem ob prihodnjem obisku posvetujte s svojim zdravnikom. Prijetno branje vam želim.

Prim. Franc Mrevlje, dr. med.

5


Uravnavanje ravni glukoze v krvi Narava je poskrbela, da je raven sladkorja v krvi (glukoze) pri zdravem človeku zelo natančno uravnana ves dan, tako na tešče kot po jedi. Na tešče naj bi bila med 3,5 in 6,0 mmol/l, po vsaki jedi pa naj bi se zvišala na približno 8 do 9 mmol/l, odvisno od količine in sestave obroka. Taka natančnost je potrebna zato, ker je sladkor v krvi (glukoza) pomembno gorivo za telo, zlasti pomemben pa je za možgane, katerih delovanje je v normalnem stanju odvisno izključno od glukoze v krvi.

Pomembno vlogo pri uravnavanju ravni sladkorja v krvi imajo jetra, ki lahko presežke sladkorja skladiščijo v obliki glikogena za pomoč prav med hipoglikemijo. Pri pomanjkanju sladkorja, kadar ga telo ne dobi od zunaj, pa jetra sladkor proizvajajo, npr. med enim in drugim obrokom hrane in ponoči.

Glukozo porabljajo vsa tkiva v telesu, največ seveda mišice med delom in gibanjem, to je med telesno dejavnostjo. Za natančno ravnotežje med prilivom sladkorja od zunaj, notranjo proizvodnjo, skladiščenjem in porabo sladkorja pa skrbita predvsem hormona insulin (ki raven sladkorja v krvi znižuje) in glukagon (ki raven 6

sladkorja v krvi zvišuje). Oba izloča trebušna slinavka. Pri zdravem človeku torej predvsem ta dva hormona (in še nekaj drugih) poskrbita, da ima telo, zlasti pa možgani, vedno na razpolago ravno pravšnjo količino sladkorja.

Kako je pri sladkorni bolezni Pri sladkorni bolezni ima telo premalo lastnega insulina, pogosto pa izloča tudi preveč glukagona. Posledica tega je neustrezno uravnavanje ravni sladkorja, ki ga je po navadi vedno preveč. Presežke sladkorja v krvi skušamo pri sladkorni bolezni uravnavati z zdravo prehrano (s tem nadzorujemo priliv sladkorja v telo), s telesno dejavnostjo (zvečamo porabo sladkorja v mišicah) in seveda z zdravili. Slednja so lahko v obliki tablet, ki glede na vrsto zdravila pospešujejo oslabljeno izločanje lastnega insulina, vplivajo na delovanje jeter in na porabo sladkorja v mišicah. Pogosto pa moramo zdraviti z insulinom v obliki injekcij, kadar tablete ne zadoščajo več. Seveda tak način uravnavanja ravni sladkorja v krvi ni tako natančen kot pri zdravem človeku, zato bolnik s sladkorno boleznijo ne more zadovoljivo preprečevati stalnih nihanj ravni sladkorja v krvi tako navzgor (hiperglikemija) kot navzdol (hipoglikemija).


Hipoglikemija pomeni torej prenizko raven glukoze v krvi Da, v nekaterih okoliščinah se lahko raven sladkorja v krvi zniža pod normalno mejo. Temu pojavu pravimo hipoglikemija, v vsakodnevnem govoru pa tudi hipa. Navadno govorimo o hipoglikemiji, kadar je raven sladkorja v krvi nižja od 3,5 mmol/l, vendar pa je ta meja pri različnih ljudeh različna. Nekateri bolniki čutijo znake hipoglikemije že pri ravni glukoze 4,0, drugi pa tudi pri 2,5 ali manj še ne čutijo ničesar.

Ali je hipoglikemija lahko nevarna Da, lahko je nevarna. Pri nizki ravni sladkorja v krvi trpijo najprej možgani, ker so odvisni od sladkorja. Če ga ni dovolj, se pojavijo motnje v delovanju možganov, ki so sprva le blage, nato pa se stopnjujejo, če ni pomoči, lahko tudi do nezavesti. Zato sta potrebni pravočasna prepoznava zgodnjih znakov hipoglikemije in takojšnja pomoč. Še bolje je, da bolnik ravna tako, da do hipoglikemije sploh ne pride. Zato mora poznati vzroke za nastanek hipoglikemije, ker jo le tako lahko preprečimo. Žal nekateri bolniki hipoglikemije sploh ne prepoznajo oziroma njenih znakov ne čutijo, čemur pravimo neprepoznavanje hipoglikemije.

Zanje so preprečevalni ukrepi še posebno pomembni.

Blaga hipoglikemija je tista, ki jo bolnik sam prepozna in pri kateri si lahko tudi sam pomaga. O hudi hipoglikemiji pa govorimo takrat, ko si bolnik ne more več pomagati sam, tako da potrebuje pomoč bodisi dobro poučenega sorodnika bodisi zdravstvenega osebja v okviru nujne medicinske pomoči.

7


Vzroki za hipoglikemijo

Če torej poznate vzroke za hipoglikemijo, jo boste tudi lažje preprečili.

1. Nepravilna prehrana Najpogosteje gre za opustitev obroka (npr. ‘Danes pa ne bom večerjal.’), lahko pa tudi za željo po hujšanju, izgubo teka ob neki drugi bolezni, za prebavne motnje itn. Starejši včasih preprosto pozabijo jesti. Lahko gre samo za zmanjšanje količine hrane (npr. pri shujševalni dieti) ali za bistveno spremembo v sestavi hrane. Tudi uživanje alkoholnih pijač lahko sproži hipoglikemijo.

2. Telesna dejavnost Vsaka telesna dejavnost znižuje raven sladkorja v krvi, kar je zaželeno. Lahko pa, če je pretirana ali nenačrtovana, ob nezadostni prehrani raven sladkorja v krvi zniža tudi preveč – kar povzroči hipoglikemijo.

Če je le mogoče, ne izpuščajte obrokov hrane. Redno merite in preverjajte svojo raven sladkorja v krvi, še zlasti pa pred telesno dejavnostjo, pred vožnjo z motornim vozilom, med potovanji, če pričakujete neredno prehrano itn.

3. Zdravila Neprimerna količina insulina lahko v nekaterih okoliščinah preveč zniža raven sladkorja v krvi (npr. napaka v odmerku insulina; lahko pa tudi ob normalnem odmerku, vendar ob nezadostnem hranjenju ali med telesno dejavnostjo itn.). Hipoglikemija lahko nastopi tudi ob jemanju nekaterih tablet za zdravljenje sladkorne bolezni. Z zdravnikom se natančno posvetujte o tem, katera zdravila lahko povzročijo hipoglikemijo in katera ne. 8

Pred načrtovano večjo telesno dejavnostjo lahko zmanjšate odmerek insulina (vendar ga ne opuščajte!).


ÄŒe je telesna dejavnost nenaÄ?rtovana, pa tudi med redno dejavnostjo, imejte s seboj glukozo, sladkor ali obrok z ogljikovimi hidrati, kar tudi zauĹžijte, zlasti ob prvih znakih hipoglikemije. 9


Kako prepoznam hipoglikemijo Hipoglikemija ima veliko obrazov. Njeni znaki so zelo raznoliki, v različnih življenjskih obdobjih pa se tudi spreminjajo.

Najpogostejši znaki hipoglikemije Lahko se pojavijo samo nekateri od teh znakov in ne nujno po tem vrstnem redu.

tresenje

hiter in močan srčni utrip 10

znojenje

nemirnost


lakota

glavobol

strah

motnje vida

razdra탑ljivost

utrujenost, zaspanost, motnje zavesti, ne nazadnje tudi nezavest (koma) 11


Kaj naj ukrenem, če se pojavijo navedeni znaki Vsak od navedenih znakov se lahko pojavlja tudi pri mnogih drugih stanjih oziroma okoliščinah. Zato je primerno, da bolnik izmeri raven sladkorja v krvi in ugotovi, ali gre res hipoglikemijo. Seveda to velja, le če so znaki blagi in če ima bolnik pripomočke za merjenje v bližini. Če tega nima ali pa če znaki hitro napredujejo, naj ukrepa, kot da gre za hipoglikemijo, tudi če raven sladkorja v krvi ni izmerjena.

Blaga hipoglikemija Bolnik naj zaužije glukozo oziroma navadni sladkor (od 15 do 20 g), lahko pa tudi drugo hrano, ki vsebuje sladkor. Po približno 15 minutah naj bolnik izmeri raven sladkorja v krvi. Če je še vedno prenizka, naj ponovi ukrep. Če pa je raven sladkorja v krvi v želenem območju, naj čez približno eno uro zaužije normalen obrok hrane.

12

Huda hipoglikemija To je stanje, ko ima bolnik že moteno zavest ter ne more (in ne sme) požirati hrane ali tekočine in si tudi sicer ne more pomagati sam. Tudi v tem stanju je primerno izmeriti raven sladkorja v krvi, če je mogoče. Do motnje zavesti namreč lahko pride tudi iz drugih vzrokov. Če ravni sladkorja v krvi ne moremo izmeriti, ravnamo, kot da gre za hipoglikemijo.

Poučen sorodnik ali partner lahko pomaga, tako da bolniku v mišico vbrizga glukagon (1 mg); to je hormon, ki zvišuje raven sladkorja v krvi. Glukagon je že pripravljen v posebnem kompletu za domačo uporabo. Če se bolnik po 10 minutah ne prebudi, lahko injekcijo glukagona ponovimo, vendar ne več kot dvakrat. Glukagon lahko uporabi tudi medicinsko osebje, kadar ni možen vnos glukoze v žilo.


Bolniki, ki so nagnjeni k hipoglikemijam, naj imajo glukagon kar doma. Dobijo ga na recept pri svojem zdravniku ali diabetologu. V pakiranju so enostavna in nazorna navodila za njegovo uporabo, ustrezen nasvet pa dobijo svojci tudi v pristojni diabetološki ambulanti. Medicinsko osebje, ki nudi prvo pomoč, po navadi daje koncentrirano glukozo v infuziji v žilo, dokler se bolnik ne prebudi. Ko se bolnik po navedenih ukrepih prebudi, mora pojesti še običajen obrok hrane, ki naj vsebuje ogljikove hidrate. Učinki navedenih ukrepov so namreč

navadno kratkotrajni, tako da se hipoglikemija lahko ponovi. Bolnik, pri katerem je hipoglikemija posledica jemanja sulfonilsečnin (to je ena od skupin zdravil za uravnavanje ravni sladkorja v krvi), mora nujno v bolnišnico na opazovanje za najmanj 24 ur; tudi potem, ko je hipoglikemija že minila, ker se po prehodnem izboljšanju lahko ponovi. Po razrešitvi hipoglikemije se obvezno vprašajte, zakaj je nastala. Analizirajte dogodke pred njo, iz česar se boste naučili, kako v prihodnje ta zaplet preprečiti. Posvetujte se o tem s svojim zdravnikom ali medicinsko sestro.

Za konec še nekaj splošnih nasvetov • Ne skrivajte svoje bolezni, zlasti če se zdravite z insulinom, saj vam bodo vaši bližnji v primeru nujne pomoči tako lažje pomagali. Še posebno jih poučite o tem, kako vam lahko pomagajo med hipoglikemijo oziroma kako naj vam predvsem ne škodijo (npr. z vlivanjem tekočine v usta in podobno). • Redno merite in preverjajte svojo raven sladkorja v krvi v različnih okoliščinah, da boste dobro spoznali svoje telo. • Vedno imejte pri sebi nekaj za pod zob, da si lahko pomagate sami, ko je za to še čas. • Ne podajajte se na vožnjo z motornim vozilom (kot voznik), ne da bi vedeli, kakšna je vaša raven sladkorja v krvi, in brez pripomočkov za prvo pomoč pri hipoglikemiji. Voznik je namreč v primeru prometne nezgode odgovoren, če pred tem ni ukrenil vsega, da bi preprečil hipoglikemijo. Vožnje naj ne bodo dolge, priporočljivo pa je tudi, da ne vozite sami. • Izogibajte se daljši hoji po samotnih poteh, ne plavajte sami daleč itn. • Izogibajte se alkoholu, zlasti na tešče oziroma brez ustrezne hrane.

So se vam ob koncu branja utrnila nova vprašanja o hipoglikemiji? Na naslednji strani je prostor za vaše beležke. Zapišite jih in jih posredujte svojemu zdravniku ali medicinski sestri ob naslednjem obisku. 13


Vprašanja za mojega zdravnika

14


DIA/13/15, februar 2013

spreminjamo znanje o sladkorni bolezni

NOVO NORDISK d.o.o. Ĺ martinska cesta 140 Ljubljana T 01 81 08 700 F 01 585 1919 E info@novonordisk.com www.novonordisk.si

Catalog  

hipoglikemija_feb_2013_small