Page 1

ISSN 0354-0472

®

Revija o davkih LJUBLJANA, 30. SEPTEMBER 2009, letnik XIX, πt. 14, cena: 12,50 EUR

DODATNA OBDAV»ITEV SVETOVNI REKO RD

MENEDÆERJEV 90% DOHODNIN A

• DOHODNINA PO NOVEM: PREDLOG SPREMEMB • DDPO: OPTIMIRAJMO DAV»NO OSNOVO • DAVEK NA DODANO VREDNOST: ‡ OPROSTITEV KULTURNIH STORITEV ‡ STALNA POSLOVNA ENOTA ZA NAMEN DDV

SEPTEMBER 2009, πt. 14


Spoπtovane bralke, spoπtovani bralci! Priπla je jesen in z njo tudi spremembe davËne zakonodaje. O tem v nadaljevanju. Najprej bi vas rad opozoril na spremembe, ki jih za leto 2010 pripravljamo za revijo DENAR in s katerimi bomo obogatili njeno vsebino in obliko. Tako bomo obstojeËe rubrike dopolnili z dodatnimi finanËnimi vsebinami, vsi izvodi revije pa bodo natisnjeni v barvah. S tem bomo 20. letniku revije dali nov zagon, kajti obdobje recesije je prineslo neizprosen boj za træne deleæe in s tem zahteve po racionalizaciji poslovanja. Ker æelimo biti tudi v bodoËe konkurenËni in najboljπi, vam za naslednje leto, ob nespremenjenem obsegu strani, z veseljem napovedujemo trideset odstotkov ugodnejπe cene.

Ne vem, zakaj predlagatelj ne zapiπe enostavno, da se ta poviπana davËna olajπava prizna vsem, ki delajo v tujini in to kjer koli na svetu, saj je verjetno tako ali tako polovica od vseh slovenskih davËnih rezidentov, ki delajo v tujini, zaposlenih v Avstriji. Na ta naËin bi vsaj izenaËili vse davËne zavezance. In ker ti davËni zavezanci ne bodo plaËevali davka, katerega bi iz proraËuna lahko preusmerili tudi v zdravstvo, se je porodila ideja, da bi se nadomestilo za bolniπko izplaËevalo le v viπini 60% redne plaËe. Ne vem, koliko bi zdravstvena blagajna privarËevala na ta naËin, toda menim, da bi bila boljπa reπitev, da se prepreËi bolniπki staleæ vsem tistim, ki so v bolniπkem staleæu le zaradi tega, ker se jim ne da delati ali pa so sprti s svojim πefom. »e bi to dosegli, potem bi tisti, ki so res bolni, lahko imeli viπje nadomestilo za Ëas bolniπke.

To pomeni, da boste za niæjo ceno dobili veË, saj je naπe poslanstvo, da vam streæemo, vas razvajamo in vas osreËujemo z naπimi prispevki, podobno kot sta predloga sprememb zakona o dohodnini in zakona o davËnem postopku osreËila doloËeno peπËico davËnih zavezancev.

Ne smemo prezreti novice, da smo prejπnji teden postali svetovni rekorderji po obdavËitvi prejemkov poslovodnih delavcev v podjetjih, ki so od dræave prejela poroπtvo oziroma jamstvo ali sredstva za blaæitev posledic finanËne in gospodarske krize. PlaËe poslovodnih delavcev v teh podjetjih, ki so nad 16.045 evrov bruto (to je nad 12.500 evrov brez socialnih prispevkov), bodo obdavËene z 90-odstotno dohodnino in to retroaktivno. Rekord brez primere. Tako visok davek bo najverjetneje poslediËno povzroËil zmanjπanje plaË, s tem pa bo priπlo tudi do niæjega priliva v zdravstveno in pokojninsko blagajno. To sta pa tisti dve blagajni, v katerih æelijo, da imamo niæjo bolniπko ter delamo do 65. leta starosti.

Sodeloval sem pri dveh davËnih reformah in dobro vem, kako nastajajo davËni zakoni, toda takπne diskriminacije davËnih zavezancev, kot ju prinaπata predloga sprememb omenjenih zakonov, πe nisem doæivel. Zanimivo bo posluπati staliπËa davËnih strokovnjakov na eni strani in predlagateljev sprememb na drugi, kje so razlogi za takπno razlikovanje med davËnimi zavezanci. Zelo teæko bo opraviËiti dejstvo, zakaj se davËnemu zavezancu, ki se pelje na delo v manj kot dvajset kilometrov oddaljen kraj v Avstriji, zaradi tega prizna dodatna sploπna dohodninska olajπava v znesku 7.000 evrov, njegovemu sosedu, ki se pelje v veË kot 170 kilometrov oddaljeno Ljubljano, pa ne. ©e bolj zanimiva je πtiriletna oprostitev plaËila dohodnine istega, ki se pelje v le dvajset kilometrov oddaljeni kraj, tistega, ki pa se pelje v veË kot 170 kilometrov oddaljeno Ljubljano, pa se πe dodatno obdavËi. Da ne omenjam tega, da oni, ki se pelje veË kot 170 kilometrov daleË, sploh ne more priti po svojega otroka v vrtec, ki je v istem vrtcu kot otrok tistega, ki se pelje le dvajset kilometrov.

VeË kot oËitno je, da bomo od vseh sprememb davËne zakonodaje najveË imeli pisci komentarjev, organizatorji seminarjev, davËni svetovalci in raËunovodje. Zaradi tega se ne smemo razburjati in se za takπne spremembe zahvaliti tistemu, ki jih je pripravil, saj nam te spremembe, Ëetudi so nenavadne in nas jezijo, pomenijo dodatni vir zasluæka. Dodatni zasluæek pomeni tudi dodatni davek.

In ravno zaradi navedenega ne æelim in ne bom izgubljal niti preveË Ëasa niti preveË energije, da bi kogar koli prepriËeval o tem, kaj je zakonito in pravilno. Nikoli ne bom pozabil, ko sem, po svojem prvem sreËanju s tistimi, ki ne æelijo plaËevati dohodnine v Sloveniji, zapuπËal telovadnico v simpatiËni pomurski vasici, imel mokro ne le srajco, temveË obleko in πe kravato. Ja, tako te ta zadeva ogreje.

V naslednjih dneh bo moje æivljenje spet posveËeno nogometu, saj nas Ëakata dve pomembni tekmi proti reprezentanci Slovaπke in San Marina. »e zmagamo na obeh tekmah in Ëe Slovaπka ne uspe v celoti, bo veliko Slovencev potovalo v Juæno Afriko. Nogometna evforija bo zato velikemu πtevilu nogometnih zaljubljencev vsaj deloma misli preusmerila v nogomet, kar je pozitivna stran nogometa. Zato naj evforija traja Ëim dlje, vsem tistim, ki imajo radi nogomet, pa bo potrebno uzakoniti posebno nogometno olajπavo v znesku deset tisoË evrov, saj pot v Juæno Afriko ne bo poceni.

Zaradi tega, spoπtovane davkoplaËevalke in davkoplaËevalci, zaËnimo iskati poslovne prostore Ëez mejo in se vsak dan ali za konec tedna pripeljimo domov in imeli bomo dodatno dohodninsko olajπavo v znesku 7.000 evrov.

V upanju, da bomo ob izidu naslednje πtevilki æe rezervirali letalske vozovnice proti jugu Afrike, vas prisrËno pozdravljam

Najbolj zanimivo poËetje davËne uprave bo prav gotovo ugotavljanje, kdo se res vsak dan ali enkrat tedensko pripelje iz kraja svojega dela, ki je v tujini, v kraj bivanja, ki je v Sloveniji. Tako se bodo sedaj enkrat tedensko “vozili” domov ne le tisti iz Avstrije, temveË tudi tisti, ki so zaposleni v NemËiji, Franciji, Srbiji ter Bosni in Hercegovini, nekateri pa mogoËe tudi v Afriki.

mag. Ivan SimiË

4

SEPTEMBER 2009, πt. 14


VSEBINA stran

DODATNI DAVEK OD DOHODKOV »LANOV POSLOVODSTEV IN NADZORNIKOV Dodatna obdavËitev “menedæerskih” plaË Parlament je sprejel zakon, ki so mu v javnosti nadeli ime “Kramarjev zakon”. Sedaj je konËno jasno, na koga se nanaπa, kakπne so meje in koliko Ëasa se bo uporabljal.

5

DOHODNINA Konkretni predlog sprememb ZDoh-2 Vlada je spremembe zakona o dohodnini napovedovala æe dolgo, sedaj pa je ministrstvo obelodanilo predlog sprememb, ki naj bi ga sprejela vlada in poslala v parlament. Kaj predlog prinaπa?

6

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB Zniæanje davËne osnove za DDPO Za uspeπno poslovanje mora gospodarska druæba dosegati Ëim veËjo konkurenËnost na trgu, ta pa je odvisna tudi od viπine davËne obveznosti. Uporabo zakonitih metod z namenom zniæanja davËnih obveznosti gospodarske druæbe v praksi, o katerih piπe J. SibinËiË, imenujemo davËno naËrtovanje.

9

DAVEK NA DODANO VREDNOST 11 Stalna poslovna enota Po sploπnem pravilu o kraju opravljanja storitev je kraj obdavËitve storitev tam, kjer ima dobavitelj sedeæ, Ëe storitev opravi iz stalne poslovne enote, pa tam, kjer ima to stalno poslovno enoto. Tudi pri nekaterih posebnih pravilih se pojavlja pojem stalne poslovne enote. Poraja se vpraπanje, kaj sploh je stalna poslovna enota za namene davka na dodano vrednost. Piπe M. Bartol. DAVEK NA DODANO VREDNOST 15 Oprostitve kulturnih storitev Zakon o davku na dodano vrednost med oprostitvami v javnem interesu naπteva kulturne storitve. Kaj pomeni oprostitev in kdo jo lahko uveljavlja ter ali je ureditev skladna z evropsko, razkriva T. Prezelj z analizo doloËb ZDDV-1 in sodne prakse SodiπËa Evropskih skupnosti. RA»UNOVODSTVO IN DAVKI 20 Druæbeno odgovorno raËunovodstvo B. AmbroæiË, N. Mihevc Mohr in R. Pfeifer so pripravili prispevek o pojmu, ki je v globalnem pogledu vse bolj aktualen: o druæbeni odgovornosti podjetij, ki je naπel svoje mesto tudi v raËunovodskih izkazih pravnih subjektov. Umestili so ga v kontekst sodobnih raËunovodskih izkazov in letnih poroËil.

26

KRATKO

POJASNILA DAV»NIH ZAKONOV 27 Zakoni so lahko napisani samo abstraktno. »e so uporabljeni za urejanje konkretne zadeve, morajo biti pojasnjeni. FinanËno sodiπËe Rheinland-Pfalz, 6.10.1970.

• IZDAJATELJ / REVIJA DENAR D. O. O., LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 167 • DIREKTOR / MAG. IVAN SIMI» • NASLOV / DENAR REVIJA O DAVKIH, 1000 LJUBLJANA, DUNAJSKA 167, TEL. 01/4364-430 , FAKS 01/4364-431, E-PO©TA: INFO@REVIJADENAR.SI • »ASOPISNI SVET / MAG. JANEZ KOPA», DR. MARKO KRANJEC, DR. DANE MELAVC, BISERKA O©LAJ OMAHEN, DR. LADO RUPNIK, DR. IVAN TURK, DDR. MARIAN WAKOUNIG, DR. FRANCI ÆIBERT • ODGOVORNA UREDNICA / SNEÆANA ©U©TER©I» • TAJNI©TVO IN NARO»NINE / EVA CIMERMAN • LEKTORICA / VERA LA©I» • OBLIKOVANJE / BOJAN GOR©I» • TISK / DELO - TISK »ASOPISOV IN REVIJ D.D., LJUBLJANA, BRN»I»EVA 31 • NARO»NINA ZA LETO 2009 JE 250 EVROV, ZA TUJINO 320 EVROV. • OD REVIJE DENAR SE OBRA»UNAVA IN PLA»UJE 8,5% DDV. • NAKLADA: 1.500 IZVODOV. • VSI PRISPEVKI SO AVTORSKO ZA©»ITENI. NI DOVOLJENO PONATISNITI ALI KAKORKOLI RAZMNOÆEVATI REVIJE NITI NJENIH POSAMEZNIH DELOV BREZ PISNEGA PRISTANKA. • UPORABA IN OBJAVA DELOV »LANKOV JE DOVOLJENA LE Z NAVEDBO VIRA. • DENAR® JE ZA©»ITENA BLAGOVNA ZNAMKA PODJETJA REVIJA DENAR D. O. O. Ÿ 2009. WWW. REVIJADENAR.SI SEPTEMBER 2009, πt. 14

3


DODATNI DAVEK OD DOHODKOV »LANOV POSLOVODSTEV IN NADZORNIKOV

DODATNA OBDAV»ITEV “MENEDÆERSKIH” PLA» Parlament je sprejel zakon, ki so mu v javnosti nadeli ime “Kramarjev zakon”. Sedaj je konËno jasno, na koga se nanaπa, kakπne so meje in koliko Ëasa se bo uporabljal. ‡ pri boniteti: ‡ pri drugih dohodkih:

Zakon o dodatnem davku od dohodkov Ëlanov poslovodstev in nadzornih organov v Ëasu finanËne in gospodarske krize (ZDDD»PNO), kot se uradno imenuje, je æe sproæal razliËne odzive. Eno njegovih razliËic smo predstavili (z izraËuni) æe v letoπnji 8. πtevilki revije DENAR. Sedaj je pred nami konËna verzija tega zakona, ki bo objavljena v Uradnem listu RS. Dodatni davek se bo plaËeval le od dohodkov, prejetih za vodenje ali nadzor tistih pravnih oseb, ki so od dræave prejela poroπtvo oziroma jamstvo ali sredstva za blaæitev posledic finanËne in gospodarske krize na podlagi ukrepov, ki sta jih sprejela Dræavni zbor RS ali Vlada RS. ©teje se, da je dohodek prejet, ko je izplaËan ali kako drugaËe dan na voljo zavezancu, ne glede na obliko, v kateri je izplaËan oziroma dan na voljo.

• Dohodki, prejeti za nadzor Davek se plaËuje od vseh dohodkov, ki jih zavezanec v koledarskemu letu prejme iz naslova nadzora, vkljuËno z dohodki, ki jih prejme Ëlan upravnega odbora, ki ni tudi izvrπni direktor pravne oseb, in sicer so to: ‡ sejnine ‡ dohodki na podlagi udeleæbe v dobiËku ‡ drugi dohodki, prejeti za opravljanje nadzora, vkljuËno z nagradami, razen povraËil stroπkov v zvezi z delom. DavËna osnova je dohodek, zmanjπan za obvezne prispevke za socialno varnost, v delu, ki presega: ‡ pri sejnini: 358 evrov na posamezno sejo ‡ pri udeleæbi v dobiËku: posamezni dohodek ‡ pri drugih dohodkih: 12.500 evrov letno

Zavezanec za davek je fiziËna oseba, ki vodi posle take pravne osebe ali jo nadzoruje.

VRSTE OBDAV»ENIH DOHODKOV IN DAV»NE OSNOVE

OBDAV»ITEV NA LETNI RAVNI

• Dohodki, prejeti za vodenje poslov Davek se plaËuje od vseh dohodkov, ki jih zavezanec v koledarskemu letu prejme iz naslova vodenja poslov, vkljuËno z dohodki, ki jih prejme Ëlan upravnega odbora, ki je tudi izvrπni direktor, in sicer so to: ‡ plaËe in nadomestila plaËe ali vsako drugo plaËilo za vodenje poslov na podlagi poslovnega razmerja ‡ nagrade za poslovno uspeπnost ‡ odpravnine ‡ dohodki na podlagi udeleæbe na dobiËku ‡ bonitete, ki jih pravna oseba zagotovi v korist zavezanca ali njegovega druæinskega Ëlana, in sicer pravice zavezanca do nakupa delnic in darila na podlagi ali zaradi njegove nekdanje, sedanje ali bodoËe zaposlitve njemu ali njegovemu druæinskemu Ëlanu ‡ drugi dohodki za vodenje poslov, razen povraËil stroπkov v zvezi z delom in drugih bonitet, ki niso navedene v prejπnji alinei.

Letna davËna osnova od dohodkov, ki so predmet obdavËitve po tem zakonu, je vsota davËnih osnov od posameznih dohodkov. Od te osnove se plaËa 49% davka. Zavezanec bo za te dohodke vloæil napoved do 31. marca za preteklo leto. DavËni organ bo na osnovi napovedi odmeril davek in izdal odloËbo (do 31. oktobra). Podatke bo zagotovila pravna oseba; DURS in zavezancem jih bo dostavila do 31. januarja tekoËega leta za preteklo leto.

VELJAVNOST IN UPORABA ZAKONA Ta zakon bo zaËel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS in bo veljal do 31. decembra 2010 oz. do konca davËnega leta, v katerem se izteËejo poroπtva oz. jamstva in ukrepi za blaæitev posledic krize. Uporabi se za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. januarja 2009 dalje, in se uporablja tudi po prenehanju veljavnosti tega zakona za odmero davka po tem zakonu.

DavËna osnova od teh dohodkov je dohodek, zmanjπan za obvezne prispevke za socialno varnost, v delu, ki presega: ‡ pri plaËi: 12.500 evrov meseËno ‡ pri nagradi za poslovno uspeπnost: 25.000 evrov letno ‡ pri odpravnini: 75.000 evrov letno ‡ pri udeleæbi v dobiËku: 25.000 evrov letno SEPTEMBER 2009, πt. 14

25.000 evrov letno posamezni dohodek

Uporabi se tudi za dohodke, ki bodo prejeti po davËnem letu, v katerem se izteËejo poroπtva, jamstva ali drugi ukrepi, Ëe so povezani z vodenjem poslov ali nadzorom pravne osebe v letih, v katerih je zakon veljal. 5

revija Denar  

št. 14, letnik 2009, datum: 30.09.2009