Issuu on Google+

GODINA XV

BR. 799

30. 6. 2008

AKADEMIJATA NA EUROCHAMBRES, VO HELSINKI, VO JUNI 2008 GODINA, GO POTENCIRA ZGOLEMENOTO ZNA^EWE NA KOMORITE VO SVETSKATA EKONOMIJA

BIZNISITE KREIRAAT POLITIKI Bez ogled na statusot, privaten ili javen, komorite te`neat da gi zastapuvaat interesite na nacionalnata ekonomija i da bidat pottiknuva~i, no i monitoring na stopanskiot razvoj

Ve~noto pra{awe privatni ili javni komori, dobrovolno ili zadol`itelno ~lenstvo, ne ja menuva su{tinata: komorite gi kreiraat i gi pretstavuvaat ekonomskite politiki; so svoite uslugi gi poddr`uvaat biznisite; tie se vo uloga na kompetenten vladin autsorsing. Razlikata e edinstveno vo menaxmentot, odnosno finansiraweto. Fakt e, deka zadol`itelno komorsko ~lenstvo se praktikuva vo najgolemite ekonomii vo EU: Germanija, Francija, [panija, Italija, Avstrija, Grcija, Holandija i Luksemburg - komora koja ima neposredna zakonodavna inicijativa i Turcija, kako zemja koja ne e ~lenka na EU . Kakov tip na komora }e se organizira, prete`no zavisi od strukturata na ekonomijata na lokalno nivo, no i od direktnite politi~ki pritisoci za voveduvawe anglosaksonski model na komora namesto kontinentalen, tradicionalen za evropskite dr`avi. Vo momentot se bele`at procesi na pregrupirawe i iznao|awe nov izraz vo komorskite sistemi: spojuvawe na menaxersko nivo na pove}e komori, no kancelariite ostanuvaat (Holandija, Finska); obedinuvawe na organizacijata na rabotodava~i so komorata (Flandrija vo edinstvena organizacija VOKA); sozdavawe nacionalna unija na rabotodava~i komori, asocijacii na biznisi i rabotodava~i (Bugarija); so rast na ekonomijata osnovawe novi komori ([panija) i drugi sli~ni asocijaciji (Isto~na Evropa). No, se bele`at i obidi ili proces na vra}awe od dobrovolno vo zadol`itelno ~lenuvawe (BiH, Ungarija ...). No, kako i da se organizirani, komorite gi fokusiraat svoite aktivnosti, pred se' na lokalno i na regionalno nivo. Vo odnos na pretstavuvawe i zastapuvawe na interesite bez ogled na statusot, privaten ili javen,

komorite te`neat da gi zastapuvaat interesite na nacionalnata ekonomija vo celina i da bidat pottiknuva~i i monitoring na stopanskiot razvoj. Nivnata orientacija e strogo profesionalna, transparentna i visoko eti~ka. Kako vo SAD, i vo evropskite zemji se' pove}e komorite se nao|aat vo funkcija na lobisti. Komorskata usluga treba da e definirana - klientno orientirana i da ja zadovoli kompetencijata i kvalitetot. Tie se kolektivni (edukacija ...); individualizirani (spored barawata na kompaniite), javni - spored delegiranite ovlastuvawa. Kvalitet na uslugata treba da demonstrira vrednosti - vpro~em, komorata po vokacija treba da demonstrira vrednosti. Komorite se kvalifikuvan i respektibilen autsorsing za vladite - bilo da se raboti za komorite od javen ili privaten karakter. Razlikata e vo finansiraweto na ovaa usluga: javnite komori preku zadol`itelno ~lenstvo (vid na javnata dava~ka) ja finansiraat ovaa usluga. Privatnite, istata usluga ja davat so samofinansirawe ili so direktno finansirawe po izvr{enata usluga od strana na vladata vrz dogovoren odnos (Stopanska komora na Slovenija) vrz osnova na partnerski odnos so Vladata vo implementacijata na odredeni buxetski programi, naj~esto promotivni. O~igledno, odnosot so vladata e del od re{enijata za optimalizacija na uspe{nosta na komorite. Pritoa, sekoga{ treba da se ima na um deka komorite ne se zamena na zdru`enija i asocijacii, bidej}i komorite gi tretiraat problemite koi se od op{to zna~ewe za nacionalnata i globalnata ekonomija. Vo toj kontekst, se' pogolemo zna~ewe ima ulogata na komorata vo socijalniot dijalog, bidej}i socijalniot dijalog e instrument za demokratsko vladeewe vo sovremenite op{testva. Soglasno Dogovorot za Evropskata zaednica, socijalniot dijalog se bazira na dobrovolni zdru`uvawa, vo zemjite so dobrovolno komorsko zdru`uvawe komorite imaat mo`nost da bidat neposredni partneri vo ovoj dijalog. So cel obedinuvawe na sinergijata, vo Flandrija, Belgija, od 1997 godina zapo~na sorabotkata me|u 8-te flamanski komori i Flamanskata socijacija na rabotodava~i-

GS1 Makedonija

BARKODIRAJTE GI VA[ITE PROIZVODI

BROJKI I FAKTI

Tel. 3244051

EUROCHAMBRES

www. gs1mk.org.mk

z1706 komori-~lenki z45 nacionalni z994 komori na EU 27 zemji-~lenki z712 komori ne-EU-zemji z19.860.565 kompanii z120.000.000 vraboteni z Komora na Madrid, 370 000 kompanii~lenki z Turskite komori i stokovni berzi TOBB, blizu 1 milion kompanii-~lenki i 366 regionalni komori z Pariskata komora, 3000 vraboteni, 500 mil. evra buxet (koristi koncesii vo transportnata infrastruktura i {kolstvoto) z Komora na Luksemburg - zakonodavna inicijativa z Komora na [tutgart - sopstvenik na lozja i proizvodstvo na vino z TOBB - turskite komori - investitori vo industriski zoni, trehnolo{ki parkovi, banki i fondovi, univrziteti i stru~ni {koli, koncesija za vr{ewe aerodromski transportni uslugi... z Avstriskata komora - po sprovedenata anketa za dobrovolno ili zadol`itelno ~lenstvo, 80% od ~lenkite se izjasnile za zadol`itelno z Angliskite komori - implementiraat delegirani ovlatuvawa: od londonskata carina izdavawe na EUR1 sertifikatite, od lokalnite vladi sobirawe na odredeni danoci...

VOVEDETE NASSR SO POMO[ NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA Tel. 3244047 NA SLEDNITE STRANICI

PRAVETE BIZNIS SO SOSEDITE: REPUBLIKA HRVATSKA

“SEDMICATA� str 3 NOSI KONSTANTEN SUFICIT str 2

te, koja izrasna vo 2004 godina vo integrirana organizacija na rabotodava~i VOKA vo ramkite na Flandriskata trgovsko-industriska komora, a so cel se' poefikasno i poverodostojno da se odgovori na reprezentativnosta na rabotodava~ite. Od 1599 godina so vospostavuvaweto na prvata Komora vo Marsej, a vrz osnova na dekretot an Anri IV od 1596 godina, pa preku 1802, koga Napoleon ja ima raspu{teno i vospostaveno rekreiranata Francuska komora - so {to se vospostavija temelite na kontinentalniot tip na komora. Toj tip na delovno zdru`uvawe i denes e aktuelen, osven vo centralnoisto~nite evropski zemji po 1990 godina. Komorite se brend, nivnoto zna~ewe postojano se zgolemuva i stanuva merka za stepen na razvojot na pazarnata ekonomija i demokratija. Tie se dinami~ni institucii koi, pred se', imaat zada~a da gi promoviraat razvojot i vrednostite preku poddr{ka na biznisot. Tie se ogledalo na nacionalnite ekonomski subjekti i refleksija na vladite.

SOVETOT NA STRANSKITE INVESTITORI VO CELOST GI PODDR@UVA MERKITE NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA ZA UNAPREDUUNAPREDUVAWE NA DELOVNIOT AMBIENT

INICIJATIVI ZA POTTIK NA STRANSKITE INVESTITORI

QUBICA NURI

Pokroviteli/Patron Members na Stopanska komora na Makedonija

"RADE KON^AR# Servis i popravka na elektri~ni proizvodi DOO-Skopje

"VITAMINKA# AD Prilep

"BRILIJANT# AD [tip

"VEROPULOS# AD Skopje

"EUROLINK OSIGURUVAWE# AD Skopje

"BETON# AD Skopje

"IZVOZNA I KREDITNA BANKA# AD Skopje

"HOTELI METROPOL# AD Ohrid


STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

2 perspektivi PRAVETE BIZNIS SO SOSEDITE: REPUBLIKA HRVATSKA

BROJKI I FAKTI

“SEDMICATA” NOSI KONSTANTEN SUFICIT Republika Hrvatska po obemot na razmena so Republika Makedonija, vo 2007 godina se nao|a na 7-to mesto, a zemjava vo razmenata ostvaruva konstanten trgovski suficit Hrvatskata ekonomija po~na da za`ivuva vo periodot od 2000 godina so investiciite vo turizmot, bankarskiot sektor i uslugite. Iako stapkata na nevrabotenost e visoka i iznesuva 18%, sepak so strukturnite reformi taa postepeno se namaluva. Stapkata na porast na BDP od okolu 3 do 4% vo poslednite nekolku godini e stimuliran, delumno preku visokiot fiskalen deficit i rapiden porast na kreditite. O~ekuvawata se procesot za pristapuvawe vo EU da gi uramnote`i fiskalnite i strukturnite reformi.

REPUBLIKA HRVATSKA I PROCESOT NA EU-INTEGRACIJA So ogled na toa deka do krajot na 2008 godina treba da se usvoi Ustav na EU, a vo juni 2009 godina }e bidat novi izbori za Evropskiot parlament, parlamentarcite na EU, vo Rezolucijata za Republika Hrvatska, na po~etok na 2007 godina, zaklu~ija deka po ovie nastani treba da se finaliziraat pregovorite so Hrvatska. Komisijata i ponatamu }e prodol`i so silen monitoring vrz hrvatskite vlasti vo krucijalnite i sensitivnite oblasti, kako {to se konkurentnosta, javnite nabavki, slobodnoto dvi`e-

PRAVNA RAMKA VO KOJA SE ODVIVA STOPANSKATA SORABOTKA ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I REPUBLIKA HRVATSKA

Multilateralno nivo CEFTA 2006 multilateralen dogovor za slobodna trgovija, kon koj pristapija carinskite teritorii na Republika Albanija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Republika Hrvatska, Republika Makedonija, Moldova, Republika Srbija i Unmnik/Kosovo. CEFTA 2006 e instrument so koj, reginot, preku negovata primena prakticira funkcionirawe na regionalniot pazar po principite na edinstveniot pazar na EU. Nadvore{no-trgovskata razmena me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska se odviva soglasno Dogovorot za izmenuvawe i pristapuvawe kon Centralno-evropskiot dogovor za slobodna trgovija (CEFTA), (“Sl. vesnik na RM”, 69/2007). Me|usebnata trgovska razmena e bescarinska i bez kvantitativnite ili drugi ograni~uvawa, no i so me|usebno bilateralno priznati koncesii vo agrarot i vo prehranata.

Nadvore{no-trgovska razmena me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska (200/2007) Vo milioni SAD $

we na kapital, pravdata i bezbednosta, vrabotuvaweto. Rezolucijata zagovara zabrzuvawe na proda`bata na dr`avniot del od kompaniite, namaluvawe na subvenciite, osobeno vo brodogradbata i ~eli~niot sektor. Se o~ekuva pove}e da se napravi vo otvoraweto na ekonomijata kon stranskite inestitori i davateli na uslugi, a so cel da se izedna~at vo statusot so doma{nite subjekti, kako i da im se dozvoli na EU-subjektite da raspolagaat so nedvi`nosti kako i doma{nite gra|ani. Od Hrvatska se o~ekuva da gi zasili reformite, da go podigne nivoto na borbata protiv korupcijata. Sporeduvaj}i go periodot od 2000 do 2007 godina,

vo nadvore{no-trgovskata razmena me|u Republika Makedonija i Hrvatska, mo`e da se zabele`i deka, so isklu~ok na 2000 godina, se ostvaruva konstanten trgovski suficit na makedonska strana, {to ja dostignuva svojata najgolema vrednost vo 2007 godina vo visina od 54 milioni SAD $. Vo pogled na vkupnata nadvore{no-trgovska razmena me|u dvete zemji, analizata na statisti~kite podatoci uka`uva na prodol`uvawe na tendencijata na postepen rast na razmenata, so ostvarena najvisoka vrednost vo 2007 godina od preku 273 milioni SAD $ i so u~estvo od 3,18% vo vkupnata nadvore{no-trgovskata razmena. Vo 2007 godina, vo izvozot se

realizirani 164 mil. SAD $, dodeka vo uvozot 110 milioni SAD $, koga se ostvareni i najgolemi vrednosti vo dvete kategorii. Vo vkupniot izvoz na zemjata vo 2007 godina, izvozot vo Hrvatska u~estvuva so 4,88%, a uvozot u~estvuva so 2,10%. Izvoz - Najgolemo u~estvo vo strukturata na izvozot vo 2007 godina imaat toplo i ladno valani proizvodi od `elezo i zavareni cevki vo vrednost od 94,2 milioni SAD $, proizvodi od prehranbenata industrija, alkoholni i bezalkoholni pijaloci vo vkupen iznos od 31,4 milioni SAD $, lekovi za maloproda`ba i kozmeti~ki preparati - 8,8 milioni SAD $, kako i gotovi tekstilni proizvodi so nad 4 milioni SAD $. Zadovoluva faktot {to strukturata na izvozot e sostavena od razli~ni kategorii na proizvodi i od godina vo godina se' pove}e se zgolemuva. Uvoz - Vo pogled na zastapenosta na proizvodite vo uvozot, koj{to vo 2007 godina iznesuva 110 milioni SAD $, dominiraat proizvodi od prehranbenata industrija, alkoholni i bezalkoholni pijaloci vo vkupen iznos od 32,1 milioni SAD $, aktivnite preparati za perewe i ~istewe vo iznos od nad 9,12 milioni SAD $, ponatamu raznovidna ambala`a od staklo, lekovi, kerami~ki plo~ki itn. Hrvatska po obemot na razmena so Republika Makedonija, vo 2007 godina se nao|a na 7-to mesto. Direktnite investicii na Republika Hrvatska vo Republika Makedonija vo

Republika Hrvatska Povr{ina: Vkupno: 56.542 km2 (kopno: 56.414 km2, voda 128 km2) Glaven grad: Zagreb Lokacija: Jugoisto~na Evropa, grani~i so Jadranskoto More, me|u Bosna i Hercegovina i Slovenija Naselenie: 4.491.749 (juli 2008) Prirodni resursi: jaglen, boksit, kalcium, gips, priroden asfalt, sol, hidroelektri~en potencijal, liskun, glina, silicium Valuta: Kuna Aerodromi: Vkupno 68 (asfaltirani 23) (2005) BDP kupovna mo}: 68,98 milijardi SAD $ (2007) BDP stapka na rast: 5,8% (2007) BDP po `itel: 15.500 SAD $ (2007) BDP po sektori: Zemjodelie 7,2%; industrija 31,6%; uslugi 61,2% (2007) Stapka na inflacija: 2,9% (2007) Rabotna sila: 1.749 milioni (2007) Nevrabotenost: 11,8% (2007) Industrii: Hemikalii i plastika, ma{inski alati, elektronika, valani proizvodi od `elezo, aluminium, hartija, proizvodi od drvo, grade`ni materijali, tekstil, brodogradba, petrolej, prehranbeni proizvodi i pijaloci i turizam Industriska stapka na porast: 5,2% (2007) Zemjodelski proizvodi: P~enka, `itarici, son~ogledovo seme, maslinki, kompiri, `ivina, mle~ni proizvodi, grozje, citroni i ja~men Izvoz: 12,360 milijardi SAD $ (2007) Izvozni proizvodi: Transportna oprema, tekstil, hemikalii, prehranbeni proizvodi i goriva Izvozni partneri: EU 27 zemji 7447, Italija 2360, Germanija 1237, Avstrija 756, Slovenija 1021, CEFTA 2759 (za 2007, vo milioni SAD $) Uvoz: 25,829 milijardi SAD $ (2007) Uvozni proizvodi: Ma{ini, transportna i elektri~na oprema, hemikalii, goriva, prehranbeni proizvodi Uvozni partneri: EU 27 zemji 16.725, Italija 4145, Germanija 3719, Avstrija 1368, Slovenija 1534, CEFTA 1301 (za 2007, vo milioni SAD$)

2006 godina iznesuvaat 4,2 milioni SAD $. Nekolku renomirani hrvatski kompanii vo izminatiot period vlegoa na makedonskiot pazar: “Dukat”, “Ugo Hoteli”,

“Infodom”, “Geos” od Roviw, “Konzum”, ~len na koncernot “Agrokor”, zaedno so trgovskoto dru{tvo “Plodovi Zemje”, trgovskiot sinxir “Pevec”...

MAKEDONSKO-SLOVENE^KI BIZNIS-SREDBI VO STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

SO REGIONALNI PROIZVODI DO RAZMENA OD 1 MILIJARDA EVRA! Dvete stopanski asocijacii ocenija deka ima interes, mo`nosti, kapital i znaewe brzo da se dojde do ovaa cel `elata”, organizirana od nivnata stopanska asocijacija i Javnata agencijata na Slovenija za pretpriemni{tvo i stranski investicii (JAPTI). Na 30 juni delegacijata prisustvuva{e na sednicata na Makedonsko-slovene~kiot biznis-klub, a na 1 juli se odr`a Makedonskoslovene~ki biznis-forum, ~ij doma}in be{e Stopanskata komora na Makedonija. Porakata od dvodnevnite sredbi se vklopi so “zabele{kata” na ambasadorot na RepubZalo`bi za {to po~esti sredbi me|u delovnite lu|e: od Makedonsko lika Slovenija vo RepubSlovene~kiot biznis-forum lika Makedonija, N.E. - Republika Slovenija i Republika Makedonija Brajan Bergant - dvete mali zemji po povr{ina i se' u{te (pre)malku stopanski sorabotuvaat. Za ne`iteli mo`at i moraat pove}e da storat na ekokolku godini treba da stigneme do brojkata od 1 nomski plan! milijarda evra vo me|usebnata razmena, ili pet - Vo idnina treba da rabotime na sozdavawe pati pove}e od minatogodi{nata koja iznesuva{e regionalni proizvodi: vo realnoto proizvodstvo, ne{to nad 200 milioni evra. Se nadevame i veruuslugite, finansiite, infrastrukturata, promocivame deka imame interes, mo`nosti, kapital i jata, - poso~i m-r Jelisaveta Georgieva, generalen znaewe brzo da dojdeme do ovaa cel. Pritoa, neopsekretar na Stopanskata komora na Makedonija. hodno e biznismenite od dvete zemji {to po~esto Za ovaa faza na regionalna ekonomska konsolidadirektno da se sre}avaat i da se dogovaraat, - im cija, inputot na biznis-zaednicata e krucijalen, pora~a na brojnite delovni lu|e od dvete zemji, no bez politi~ka volja te{ko deka }e mo`eme efiSamo Hribar Mili~, izvr{en direktor na Stopankasno da stigneme do celta. Ja imame podr{kata i skata komora na Slovenija. zaedni~kata sorabotka so Vladite za postignuvaTokmu vo taa nasoka i be{e dvodnevnata poseta we na celta. Komorite se pred predizvik - povna zemjava od strana na biznis-delegacija od “detorno da go doka`at svojot avangarden kapacitet i

da vopostavat matrica na zaedni~ki regionalen pazar. Sava Dimitrova, pretsedava~ na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija, vo obra}aweto na Makedonsko-slovene~kiot biznis-klub, postavi u{te edna cel:- Procenkata iska`ana od ekspertite e deka vrednosta na slovene~kite investicii vo Republika Makedonija, do 2010 godina, mo`e da dostigne milijarda evra. O~ekuvame deka tehni~ko-tehnolo{kite i menaxerskite kapaciteti na slovene~kite investitori }e gi poddr`at na{ite pretpriema~i vo pristapuvaweto kon EU i svetskite pazari, za zaedni~ko dobro. Ako se soberat slovene~kite direktni investicii vo poslednite desetina godini, tie ve}e ja dostigaat brojkata od preku polovina milijarda evra, taka {to ovaa cel nesomneno ja pravat i ispolniva. Obra}awe do ~lenkite na Klubot i do gostite od Slovenija ima{e i Vele Samak, minister odgovoren za stranski investicii vo Vladata na Republika Makedonija. Negovata pokana do slovene~kite investitori be{e vpe~atliva. Imeno, neodamne{nite dve delovni konferencii {to toj gi organiziral, so avtomobilskiot gigant “Folksvagen” i so amerikanski kompanii, jasno poka`ale deka vo organiziraweto i ostvaruvaweto proizvodstvo na nejzinata teritorija Makedonija e pokonkuretna od Kina, a vo outsourcing od Indija! - Pazarot na Jugoisto~na Evropa broi preku 200 milioni `iteli i toj e vo podem. So slovene~kite investitori postoi mo`nost toj zaedni~ki da bide osvojuvan i taa {ansa treba da se iskoristi, - povika Vele Samak. Od Javnata agencijata na Slovenija za pretpri-

Zaedni~ki na treti pazari: poraka od Slovene~ko Makedonskiot biznis klub

emni{tvo i stranski investicii se na istata “branova dol`ina”: - Makedonija e mnogu perspektiven i interesen pazar za slovene~kite investitori. Najgolemite slovene~ki kompanii ve}e rabotat na makedonskiot pazar, no bi sakale taa delovna sorabotka da se ra{iri na malite i sredni pretprijatija. Uveren sum deka i dvete zemji se podgotveni da gi otvorat vratite za sorabotka na site podra~ja, - dodade Martin Bratani~, pretsedatel na Nadzorniot odbor na JAPTI na sednicata na Makedonsko-slovene~kiot biznis-klub. Po odr`uvaweto na Makedonsko-slovene~kiot biznis-forum kompaniite od dvete zemji imaa sodr`ajni bilateralni sredbi, na koi gi dogovaraa idnite delovni potezi.

SAVO PEJ^INOVSKI


STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

komorski aktivnosti 3 SOVETOT NA STRANSKITE INVESTITORI VO CELOST GI PODDR@UVA MERKITE NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDO NIJA ZA UNAPREDUVAWE NA DELOVNIOT AMBIENT

INICIJATIVI ZA POTTIK NA STRANSKITE INVESTITORI Sovetot usvoi ~etiri glavni oblasti na deluvawe: dano~nata sfera, katastarot na nedvi`nosti, administrativni proceduri i legislativata Sovetot na stranskite investitori pri Stopanskata komora na Makedonija, sednicata {to ja odr`a na 1.7.2008 godina, ja posveti na razgleduvawe na Predlog-merkite na Stopanskata komora na Makedonija za unapreduvawe na delovniot ambient, kako i na utvrduvawe na programskite aktivnosti na Sovetot do krajot na 2008 godina koi }e se realiziraat so nova organizaciska struktura na rabotewe i upravuvawe. Vo diskusijata po predlog-merkite, za koi prezentacija izvr{i Slavica Bogoeva od Stopanskata komora na Makedonija, tie bea vo celost poddr`ani. ^lenkite na Sovetot iska`aa celosna podgotvenost da go dadat svojot pridones vo predlagaweto inicijativi so koi bi se pottiknal interesot za investirawe na potencijalni stranski investitori, kako i zadovolstvo {to predlog-merkite na Stopanskata komora na Makedonija, {to }e se upatat do Vladata na Republika Makedonija, vo celost gi izrazuvaaat i interesite na ~lenkite na Sovetot.

Sovetot usvoi ~etiri glavni oblasti na deluvawe: dano~nata sfera, katastarot na nedvi`nosti, administrativnite proceduri i legislativata. Pra{awata koi bi se obrabotuvale vo ramkite na glavnite oblasti }e se odnesuvaat na olesnuvawata za investirawe, reinvestiraweto na profitot, pribiraweto na DDV, dobivaweto grade`ni dozvoli, administriraweto, osobeno povrzano so raboteweto na Biroto za statistika i obemnite podatoci {to se baraat od kompaniite, pra{awata na rabotnite odnosi, pokrenuvawe inicijativi

DONESEN PRAVILNIKOT ZA POTPI[UVAWE DOGOVOR ZA PRAKTI^NA OBUKA NA U^ENICI I REGISTAROT NA SKLU^ENI DOGOVORI ZA STRU^NO OBRAZOVANIE

PERMANENTNO FUNKCIONALNO OBRAZOVANIE I INOVACIJA NA ZNAEWATATA

Soglasno ~len 5 od Zakonot za Stopanskata komora na Makedonija i ~len 7 od Statutot na Stopanskata komora na Makedonija, edna od zada~ite na Komorata e da organizira i da pottiknuva soodvetni oblici na permanentno funkcionalno obrazovanie i inovacija na znaewata na rakovodnite kadri. Isto taka, soglasno Zakonot za stru~no obrazovanie i obuka (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br.71/06) utvrdeni se obvrskite na komorite, pri {to Stopanskata komora na Makedonija u~estvuva so svoj pret-

stavnik vo Sovetot za stru~no obrazovanie, donesuva standardi koi prethodno gi izgotvuva Centarot za stru~no obrazovanie i obuka, za opremata i prostornite uslovi koi treba da gi ispolnuvaat rabotodava~ite za da mo`at da vr{at prakti~na obuka na u~enici i da vodi Registar za verifikacija na rabotodava~ite za prakti~na obuka. Za periodot pominat na obuka se sklu~uva dogovor za obuka me|u ustanovata za stru~no obrazovanie i obuka, rabotodava~ot i u~enikot. Trgnuvaj}i od zakonskata obvrska utvrdena vo ~len 17 od Zakonot za stru~no obrazovanie i obuka, sodr`inata, formata i procedurata na potpi{uvawe na dogovorot za obuka, Stopanskata komora na Makedonija izgotvi Pravilnik za sodr`inata, formata i procedurata na potpi{uvawe dogovor za prakti~na obuka na u~enicite, so obrazec na dogovor za prakti~na obuka na u~enicite. Isto taka, spored ~len 11 od Zakonot, vo Komorata se vodi Registar za sklu~eni dogovori me|u ustanovite za stru~no obrazovanie i obuka i rabotodava~ite za prakti~na obuka na u~enicite, {to e sostaven del na Pravilnikot.

DELEGACIJATA OD PERT, ZAPADNA AVSTRALIJA, PRI POSETATA VO MAKEDONIJA GI SKENIRA[E USLOVITE ZA INVESTIRAWE I BIZNIS

INTERES ZA EKSPLOATACIJA NA RUDNITE BOGATSTVA VO MARIOVO Vo organizacija na Regionalnata komora so sedi{te vo Prilep i lokalnata samouprava na Op{tina Prilep, od 26 do 30 juni 2008 godina, vo Makedonija prestojuva{e pove}e~lena delegacija od Pert, Zapadna Avstralija. Delegacijata ja predvode{e po~esniot konzul na Makedonija vo Pert, Zoran ]oseski. Za vreme na pove}ednevniot prestoj vo Makedonija delegacijata ostvari golem broj sredbi. Vo organizacija i so poddr{ka na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Makedonija, na 27.6.2008 godina se ostvarija sredbi vo ministerstvata za transport i vrski, za zemjodelstvo i {umarstvo i za ekonomija, vo Stopanskata komora na Makedonija i vo Agencijata za stranski investicii. Pritoa, gostite izvorno bea zapoznati so ekonomskite sostojbi vo zemjava, prirodnite resursi i site povolnosti {to gi nudi Makedonija za stranskite i za doma{nite investitori. Za vreme na sredbite gostite bea povikani da investiraat vo Makedonija, bide}i na{ata dijaspora

e mostot {to gi zbli`uva dvete dale~ni zemji. Pritoa im be{e uka`ano deka Makedonija e podgotvena da primi novi tehnologii i transfer na znaewa, osobeno od oblasta na iskoristuvaweto alternativni izvori na energija, a nudi visoko educirani i rabotlivi lu|e. Besko Trhuq, od Ministerstvoto za zemjodelstvo na Zapadna Avstralija, pora~a deka postoi celosna podgotvenost da se prenesat nivnite iskustva vo Republika Makedonija. Xim Bivoltsis, pretsedatel na Makedonskata op{tina vo Pert i Zoran ]oseski, po~esen konzul na Republika Makedonija vo Pert, izrazija nade` deka ovaa poseta }e pretstavuva va`en ~ekor vo intenziviraweto na me|usebnata sorabotka. Doa|aweto na delegacijata be{e poddr`ano od Vladata na Zapadna Avstralija i od Ambasadata na Avstralija so sedi{te vo Belgrad, vo ~ija ~est ambasadorkata Klare Birgin priredi sve~en priem vo hotelelot „Holidej In” vo Skopje, vo prisustvo na golem

za izmenuvawe na Zakonot za rabotni odnosi, Zakonot za t r g o v s k i dru{tva, Zakonot za konkurentnost i sli~no. Vo interes na efikasno rabotewe i deluvawe, Sovetot }e vospostavi i }e primenuva fleksibilna organizaciska struktura, upravuvana od Upraven komitet vo sostav: Georg Valdner, kako pretsedatel na Sovetot, Slavica Bogoeva (od Stopanskata komora na Makedonija), kako generalen sekretar na Sovetot i Igor Bimbiloski (od Telekom), kako generalen koordinator. Fleksibilnosta i operativnosta bi se

obezbedila so raboteweto preku rabotni grupi koi bi se formirale za oblastite na odano~uvaweto, katastarot na nedvi`nosti, regulatornata gilotina, legislativata i “Invest in Macedonia”. Raboteweto na Sovetot }e bide proektno orientirano. Proektite bi bile fokusirani na celite i aktuelnite potrebi na ~lenkite i bi bile rakovodeni od rabotni grupi koi }e se formiraat za taa cel. Sovetot se dogovori da odr`i dve sednici do krajot na 2008 godina. Prvata bi se odr`ala na 21 oktomvri 2008 godina i na istata bi se pokanil Viktor Mizo, direktor na Agencijata “Invest in Macedonia”, i, vtorata sednica na 11 dekemvri 2008 godina, na koja bi se pokanil Zoran Stavreski, potpretsedatel na Vladata na Republika Makedonija. Na sednicata be{e izvr{ena i prezentacija za Tretiot penziski stolb od pretstavnici od MAPAS - Agencija za supervizija na dobrovolnoto kapitalno penzisko osiguruvawe.

RABOTILNICA VO STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

KAKO DA SE ZA[TITAT I OSTVARAT PRAVATA OD INTELEKTUALNATA SOPSTVENOST? Me|unarodnata organizacija za razvoj na pravoto (IDLO), so sedi{te vo Rim, Italija, vo sorabotka so IDLO Alumni - Asocijacija vo Republika Makedonija, vo periodot od 30 juni do 4 juli 2008 godina, organizira{e rabotilnica na temata: Intelektualnata sopstvenost vo praktikata: Kako da se za{titat i ostvarat pravata od intelektualna sopstvenost? Celta na rabotilnicata, koja za prvpat se odr`a vo Republika Makedonija, be{e u~esnicite, vo prakticiraweto na za{titata na pravata od intelektualna sopstvenost, da se zapoznaat so svetskite iskustva i trendovi od strana na predava~ite na rabotilnicata. Xulio Zaneti, ekspert vo oblasta na industriskata sopstvenost i {ef na Anglofonskiot oddel na IDLO, rakovoditel na rabotilnicata, Daniele T. Iakobeli, patentenagent od DTI Patents, Xefri Stainhard, interancionalen praven konsultant, kako i lokalniot ekspert od ovaa oblast Valentin Pepequgoski, advokat, zastapnik za industriska sopstvensot i profesor na FON Univerzitetot. Rabotilnicata se odr`a vo sorabotka i pod pokrovitelstvo na Stopanskata komora na Makedonija, a golem pridones be{e daden od Majkrosoft, EVN Makedonija i Advokatskoto dru{tvo MENS LEGIS ^AKMAKOVA Skopje. Na rabotilnicata u~estvuvaa pretstavnibroj gosti od Vladata na Republika Makedonija, diplomatskiot kor i biznismeni od Skopje i od Prilep. Delegacijata prestojuva{e vo Prilep na 28 i 29 juni 2008 godina, kade {to se odr`a plenarna sednica

vo prisustvo na golem broj stopanstvenici i mediumi od regionot. Vo taa prigoda se izvr{i prezentacija za stopanstvoto i prirodnite resursi na regionot, so

ci na javniot sektor, odnosno pretstavnici od Upravniot sud na RM, Apelacioniot sud Skopje, Osnosven sud Skopje 2, Carinskata uprava na RM, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Ministerstvoto za ekonomija, Dr`avniot zavod za industriska sopstvenost, Dr`avniot pazaren inspektorat, kako i pretstavnici na privatniot sektor vo Republika Makedonija, koi sekojdnevno rabotat vo ovaa oblast. Ovaa struktura na u~esnici pridonese site zaedno da steknat poznavawa od ovaa oblast vo koja sekojdnevno sorabotuvaat i da gi sogledaat aspektite na intelektualnata sopstvenost od site strani, kako i da gi spodelat problemite koi proizleguvaat vo sekojdnevnoto rabotewe. Od strana na Me|unarodnata organizacija za razvoj na pravoto (IDLO) na site u~esnici na rabotilnicata im bea dodeleni sertifikati. poseben naglasok na povolnostite {to gi ovozmu`uva op{tinata za stranski i doma{ni investicii, me|u koi se dano~nite i komunalnite osloboduvawa, osobeno za investitori koi }e vrabotat pove}e od 100 vraboteni. Na gostite im be{e uka`ano deka prostorot od prilepskata kasarna se prenamenuva za potrebite na biznis-sektorot, kade {to }e se izgradi sovremena industriska zona so kompletna infrastruktura. Biznismenite od Avstralija poseben interes projavija za eksploatacija na rudnite bogatsva od mariovskiot region, so poseben interes za eksploatacija na uraniumot. Za vreme na prestojot vo Prilep tie gi posetija proizvodnite kapaciteti na prehranbenata industrija „Vitaminka”, Prilepskata pivarnica i Mermerniot kombinat. Pove}e~lenata delegacija gi poseti i kulturno-istoriskite znamenitosti na Prilep i na Ohrid, so cel da se promoviraat turisti~kite vrednosti vo Avstralija. RISTO NAJDOSKI


STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

4 poseti, saemi, prezentacii POVIK DO MLADITE LIDERI I PRETPRIEMA^I ZA PRISTAPUVAWE KON KOMORATA NA MLADI PRETPRIEMA^I NA MAKEDONIJA

SOZDAVAWE MRE@A ZA ME|USEBNA PODDR{KA Za uspe{na realizacija na ovoj proekt, neophodno e site potencijalni ~lenovi na Komorata na mladi pretpriema~i da dostavat popolneta pristapnica za nivno za~lenuvawe Stopanskata komora na Makedonija vo naredniot period prodol`uva so aktivnostite za osnovawe Nacionalna komora na mladi pretpriema~i vo Makedonija. Po uspe{nata prezentacija na Junior Chamber International - JCI, odr`ana vo Stopanskata komora, kade {to mladite pretpriema~i se zapoznaa so misijata, celite i zada~ite na idnata Makedonska komora na mladi, be{e odr`ana trening-rabotilnica za identifikuvawe na pridobivkite od ~lenuvaweto vo ovaa nova asocijacija. Osnovnata cel na Makedonskata komora na mladi pretpriema~i pri Stopanskata komora na Makedonija e preku svoite pro-

gramski aktivnosti da ovozmo`i kontinuiran razvoj na liderskite sposobnosti na mladite lu|e, na nivnata socijalna odgovornost, pretpriemni~kiot duh, neophodni za kreirawe pozitivni promeni kaj samite sebe i globalno vo op{testveni ramki. Makedonskata komora na mladi pretpriema~i, kako del od me|unarodnata mre`a na JCI, rasprostraneta vo nad 100 zemji vo svetot, preku organizirawe razli~ni lokalni, nacionalni i me|unarodni proekti }e raboti na kontinuirano u~ewe, obuka i razvoj na nejzinite aktivni ~lenki-mladi lideri i pretpriema~i na vozrast do 40 godini.

Misijata na organizacijata e da kreira biznismeni, li~nosti, podgotveni da gi nadminat sopstvenite ograni~uvawa, so pozitien stav kon binisot, op{testvoto i semejstvoto. Glavnite prioriteti na ovaa asocijacija e da bide visoko organiziran me|naroden izvor na mladi biznismeni, politi~ari i op{testveni lideri. Tie zaedni~ki ja sozdavaat mre`ata za me|usebna poddr{ka. Vrz osnova na zaklu~ocite od inicijativniot sostanok, vo naredniot period, so mentorstvo na JCI i Stopankata komora na Makedonija, treba da se identifikuva lokalna organizacija na JC, koja bi broela do SOLUN

POKANA ZA U^ESTVO NA SEMINAR, PARTENARIJAT I SIMPOZIUM VO GRCIJA VO ORGANIZACIJA NA ASOCIJACIJATA NA IZVOZNICI OD SEVERNA GRCIJA (SEVE)

STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

LOGISTIKA ZA PREKUGRANI^NA PRETPRIEMNI^KA AKTIVNOST Celi na programata se da se zajakne biznis-sorabotkata me|u Grcija i Makedonija glavno vo sektorot logistika i da se ovozmo`i asistencija vo transferot na knowhow na lokalnite kompanii od Makedonija Stopanskata komora na Makedonija dobi pokana od strana na Asocijacijata na izvoznici od Severna Grcija (SEVE) za u~estvo vo integrirana programa za zacvrstuvawe na prekugrani~nata pretpriemni~ka aktivnost me|u Makedonija i Grcija vo oblasta na nadvore{nata trgovija i logistika. Celi na programata se da se zajakne biznissorabotkata me|u Grcija i Makedonija glavno vo sektorot logistika i da se ovozmo`i asistencija vo transferot na know-how na lokalnite kompanii od Makedonija. Programata se sostoi od: 1. dvodneven seminar za 15 pretstavnici na kompanii od sektorot logistika (kompanii za logistika ili kompanii so logisti~ki sektori) i ili pretstavnici od komori ili organizacii {to asistiraat i konsultiraat kompanii za razvoj na me|unarodna aktivnost i trgovija. Dvodnevniot

seminar }e se odviva na angliski jazik i }e obezbedi obuka na pretstavnicite na kompaniite ili na organizaciite vo nekolku oblasti:  me|unaroden marketing i izvozni proda`bi;  me|unarodno marketing-istra`uvawe;  carinski postapki;  pla}awa i finansiski proceduri;  transport-logistika-dava~ki;  obuka za izvoz. Seminarot }e se odr`i na 14 i 15 juli 2008 godina vo Solun, hotel Capsis. Na u~esnicite na seminarot }e im bide ovozmo`en celosen trening od iskusni me|unarodni eksperti {to kombiniraat biznis i akademsko iskustvo i koristewe na obrazoven i poddr`uva~ki materijal za potpolna obuka i tranfer na know how na lu|eto koi se vklu~eni vo me|unarodna biznis-aktivnost. Organizatorot }e obezbedi materijali za seminarot i edno no}evawe vo hotelot Capsis. 2. Dvodneven Partenarijat za bilateralni

delovni sredbi i simpozium za me|unarodna trgovija vo Zapaden Balkan i perspektivite za sorabotka me|u Makedonija i Grcija vo sektorot logistika. Partenarijatot i simpoziumot }e dadat mo`nost 35 kompanii od Makedonija da se sretnat so nivni partneri od Grcija. Simpoziumot }e se odr`i na 15 i 16 juli 2008, a Partenarijatot na 16 i 17 juli 2008 godina vo hotelot Capsis, vo Solun. Kompaniite od Makedonija }e dobijat celosen raspored na prethodno zaka`ani biznis-bilateralni sredbi so respektirani kompanii od Grcija, lista so biznis-kontakti od Grcija, transfer do i od Grcija i smestuvawe vo hotel. Zainteresiranite kompanii za u~estvo na eden ili na dvata nastana potrebno e zadol`itelno da go popolnat formularot najdocna do 8 juli 2008 godina. Formularot i ostanatite informacii za nastanot mo`e da se prevzemat od veb portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.org.mk

OD 13 DO 21 SEPTEMVRI NA SAEMOT LEVANTE VO BARI, REPUBLIKA ITALIJA

BERZA NA BIZNISI Stopanska komora na Makedonija organizira u~estvo na makedonski kompanii na ovoj me|unaroden saem Stopanska komora na Makedonija organizira u~estvo na makedonski kompanii na Saemot Levante - Berza na biznisi, vo Bari, Republika Italija, koj }e se odr`i vo periodot od 13 do 21 septemvri 2008 Celta na Berzata na biznisi e da se vospostavat kontakti me|u renomirani italijanski i stranski kompanii. Na ovoj me|unaroden saem kompaniite }e mo`at da izvr{at prezentacija na nivnite proizvodi, dodeka na izlo`bata “Galerija na naciite” pokraj prezentacija }e mo`e da se vr{i i proda`ba na rakotvorbi i zanaet~iski proizBARI

vodi. Me|unarodniot saem Levante ima golemo ekonomsko i politi~ko zna~ewe, na koj{to u~estvuvaat site zemji od Jugoisto~na Evropa, pa i po{iroko. Vo ramkite na manifestacijata }e bidat zastapeni slednive specijalizirani izlo`bi:  AGRIMED - promocija na zemjodelski proizvodi na regionite vo Italija;  EDIL LEVANTE “Abitare” - izlo`ba na materijali, oprema i ma{ini za konstrukcija na `iveali{ta;  SALONE DELL'ARREDAMENTO -

25 mladi pretpriema~i. Taa }e bide jadroto za narednite dve. Trite lokalni organizacii bi ja so~inuvale Federacijata na JCI vo Makedonija koja stanuva ~lenka na me|unarodnata JCI. Perspektivno, postoi mo`nost i za sozdavawe organizacija na regionalno nivo ~ija fokalna to~ka }e pretstavuvaat regionalnite komori vo zemjata. So cel uspe{na realizacija na ovoj proekt, neophodno e site potencijalni ~lenovi na Komorata na mladi pretpriema~i da dostavat popolneta pristapnica za nivno za~lenuvawe, koja mo`e da se prevzeme od veb portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.org.mk

izlo`ba na mebel, dodatoci i razni re{enija za ureduvawe na domot;  BUSINESS CENTRE - promocija na uslugi za pretprijatija i za naselenieto;  GALERIA DELLE NAZIONI - oficijalno u~estvo na stranski zemji i me|unarodno zanaet~istvo. Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za u~estvo ili poseta na Semot, na koj{to mo`at da ostvarat delovni sredbi, kako i da prisustvuvaat na najrazli~ni konvencii i seminari na temi za me|unarodna razmena. Celta na ovie specija-

lizirani izlo`bi e da im se pretstavi mo`nosta za sorabotka na prisutnite kompani i posetiteli mo`nosta za turisti~ka i kulturna promocija na zemjite-u~esni~ki i nivna celodnevna prezentacija. Stopanskata komora na Makedonija vo ramkite na svoite aktivnosti organizira poseta na ovaa saemska manifestacija, a za navremeno rezervirawe izlo`ben {tand potrebno e da go popolnite Prijavniot list {to mo`e da se prevzeme od veb portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.org.mk

- Zdru`enie na zemjodelstvoto i prehranbenata industrija Telefon: (02) 3244013 - Zdru`enie na proizvoditepite na tutun i proizvodi od tutun - Makedonska Asocijacija na Pakuva~i na proizvodi i za{titata na `ivotnata sredina - MAP Telefon: (02) 3244014 - Zdru`enie na bankarstvoto Telefon: (02) 3244010 - Zdru`enie na osiguruvaweto Telefon: (02) 3244044 - Zdru`enie na energetikata, crnata i oboenata metalurgija Telefon: (02) 3244021 - Zdru`enie na megalnata i elekgroindustrijata - Makedonska Asocijacija na Metalite - MAM Telefon: (02) 3244068 - Makedonska Energetska Asocijacija - MEA Telefon: (02) 3244021 - Zdru`enie na grade`ni{tvoto, industrijata na grade`ni materijali i nemetalite - Zdru`enie na komunalnite dejnosti - Makedonska Asocijacija na Rudarstvoto - MAP Telefon: (02) 3244017 - Zdru`enie na soobra}ajot i elekgronskige komunikacii Telefon: (02) 3244015 - Zdru`enie na industrijata na hartaja i celuloza, grafi~kata industrija i izdava~kata dejnost - Zdru`enie na hemisvata industrija - Zdru`enie na ko`arsko-prerabotuva~kata induetrija Telefon: (02) 3244019 - Zdru`enie na produkcijata, marketingot i mediumite ProMarkMedia Telefon: (02) 3244016 - Zdru`enie na tekstilnata industrija i konfekcijata - Zdru`enie na industrijata za prerabotka na drvo i za proizvodstvo na mebel Telefon: (02) 3244021 - Zdru`enie na ugostigelstvoto i turizmot Telefon: (02) 3244022 - Zdru`enie na delovno-intelektualnktte uslugi Telefon: (02) 3244045 - Zdru`enie na trgovijata Telefon: (02) 3244095 -Arbitra`a - Postojan izbran sud tel: (02) 3244023 -Centar za EU integracija i me|unarodna sorabotka tel: (02) 3244045 -Va{a Biznis Kancelarija. izdavawe sertifikati, potvrdi, uverenija, potvrdi za ekskluzivitet i drugi dokumenti tel: (02) 3244073, 3244072, 3244090 -Centar za marketing i logistika tel: (02) 3244064, 3244065, 3244063, -Centar za sledewe na zakonska UREDUVA^KI ODBOR regulativa M-r Jelisaveta Georgieva, -Telefon: (02) 3244023 Stojmirka Tasevska, -Centar za pretpriemni{tvo i Qubica Nuri, razvoj na malite i sredni b~znisi M-r Aco Spasovski Telefon: (02) 3244064 Glaven i odgovoren urednik, -Informacionen Centar Savo Pej~inovski tel:(02) 3244032, 3244035, 3244036 tel: : (02) 3244000 faks: (02) 3244088 -Kontakg Kol Centar tel: (02) ic@ic.mchamber.org.mk 15015

OD 5 DO 9 AVGUST 2008 GODINA VO ISTANBUL, REPUBLIKA TURCIJA

“AGROEURASIA 2008”

Vo izlo`beniot centar Tujap vo Istanbul, Turcija, od 5 do 9 avgust ovaa godina, }e se odr`i 3. Me|unaroden saem za zemjodelie, priplodna stoka, odgleduvawe na semiwa, `ivina i mlekarstvo “AGROEURASIA 2008”. Ovaa saemska manifestacija se odr`uva vo sorabotka so Ministerstvoto za zemjodelie na Turcija, Unijata na zemjodelski komori na Turcija i Turskata asocijacija na proizvoditeli na zemjodelski ma{ini (TARMAKBIR). Vodej}i se od me|unarodnoto zna~ewe na “AGROEURASIA 2008” Potsekretarijatot za nadvore{na trgovija i Turskata administracija za me|unarodna sorabotka, organizira poseta na delegacii od Evropa

i od Azija. Nad 40.000 posetiteli od Trakija i Anatolija go posetija “AGROEURASIA 2007”, na koj bea zastapeni 250 izlo`uva~i na povr{ina od 45.000 m2 vo 5 saemski hali. Saemskata manifestacija e isklu~itelna mo`nost za delovni sredbi me|u proizvoditeli, uvoznici, izvoznici na zemjodelski proizvodi i ma{ini. Na Saemot }e mo`e da se najdat slednite proizvodi: zemjodelska mehanizacija i tehnologii, traktori i zemjodelska mehanizacija, staklenici, tehnologii za navodnuvawe, fertilizatori, za{tita na `itni kulturi, semiwa, organski proizvodi, druga zemjodelska

oprema i uslugi, `ivina, mlekarstvo. Za poseta na ovoj saem, Sekretarijatot za nadvore{na trgovija na Republika Turcija preku Trgovskoto sovetni{tvo na Ambasadata na Turcija vo Skopje, organizira kupuva~ka misija za firmite od Makedonija za koi e potrebno da bidat uvoznici na gorenavedenite proizvodi. Na selektiranite firmi }e im bide pokrien tro{okot za smestuvawe vo denovite koi se predvideni za poseta na Saemot. Za koristewe na ovaa mo`nost firmite e potrebno da gi popolnat formularite, koi mo`e da se prevzemat od veb portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.org.mk


BiznisINFO