Page 25

Mesečnik za človeške vrednote

Narava

Slive – sladki spomini naših babic Naše babice so že od nekdaj razveseljevale družine z domačimi slivovimi marmeladami in džemi. Na žalost v današnjem času, ko je na trgovinskih policah toliko uvoženega sadja, včasih skoraj pozabimo na ta domač, okusen in zdrav sadež. Njegovo zdravilnost so prepoznali že v antiki, ko so uporabljali zdravilno smolo slivovih dreves. Kasneje so ljudje spoznali še zdravilne učinke zelenih listov in samih plodov. Slive so človekove znanke že vsaj 2000 let. Prvi so jih gojili Asirci, kasneje so jih sprejeli Rimljani. Križarji so slivo prinesli v Evropo, kjer so postale vse splošno priljubljene. Obstaja več kot 2000 sort sliv; različnih barv, velikosti in okusov, njihov čas zorenja pa se razteza od poletja do jeseni. Nekatere so primernejše za kuho, drugo so najslajše kar sveže.

Sliva preseneča s pisano vsebnostjo vseh možnih vitaminov in drugih koristnih sestavin: sveža vsebuje skoraj vse vitamine skupine B, razen B12 in biotina, provitamin A in C, mineralne snovi, kot so železo, kalcij, magnezij, fosfor, kalij, natrij, mangan, mikroelementa baker in cink, jabolčno in grozdno kislino, poleg tega pa vsebuje še sladkorje (3-10%), maščobe in beljakovine. Sliva je najstarejše ljudsko zdravilo za uravnavanje praznjenja črevesja. Čez noč namočene suhe slive v večjem kozarcu vode (zjutraj na tešče se popije vsa voda

oktober 2010 - 24 -

mesecnik_okt11  

Mesečnik za boljši svet

mesecnik_okt11  

Mesečnik za boljši svet

Advertisement