Page 13

Mesečnik za človeške vrednote

precej in zato je veliko komarjev. Enkrat smo imeli pacienta z astmatičnim napadom, pa veliko pljučnic, veliko dehidracij ter nekaj kirurških posegov. Enemu dečku je Sarči operirala prst in mu stiskala gnoj iz nabreklega prsta, jaz pa sem ga neusmiljeno držala za noge, ker je brcal in kričal kot nor. Nekajkrat sem tudi sama bila na robu joka, ker vem, da je otroke full bolelo in so kričali in jokali ter nosili nepredstavljive bolečine, mi pa smo morali biti takrat močni, nečustveni, efektivni, hitri, praktični ter povsem racionalno hladni. Enemu fantku sva morali, ko je bil že temen večer in sej pričelo popoldansko hudo neurje, pa še elektrike je zmanjkalo, zašiti krvavečo rano na glavi. Sarči mu je dala injekcijo pod kožo na glavi, ampak se je tako zverinsko drl in premikal, da mu ni dobro prijela in je čutil šivanje na glavi. Morali sva pa delati ultra hitro. Tako sem asistirala, Sara pa šivala. Razkužili sva mu rano, kri mu je kar tekla in ves čas je kričal. Potem pa je Sarči zašila in malega smo za vsak šiv morali motivirati. Bilo je zelo napeto. Potem smo mu povili rano in naslednji dan, ko je prišel pokazat, kako mu rana celi, se je začel jokati takoj, ko naju je videl. Vendar smo bili vsi srečni, rana se mu ni več vnela, lepo je celila in vsi smo bili zadovoljni.

oktober 2010 - 12 -

mesecnik_okt11  

Mesečnik za boljši svet