Issuu on Google+

oktober 2011


Mesečnik za človeške vrednote

Kazalo Uvodnik – In memoriam

2

Dobrodelnost – Humanitarni koncert »Za boljši svet«

3

Kenija – Humanitarna medicinska odprava

9

Zdravje – Glasbena terapija

14

Svet – 1. oktober - svetovni dan vegetarijanstva

19

Narava – Slive – sladki spomini naših babic

24

Zdrava prehrana

26

Ekološko-kulturno društvo Za Odgovorna urednica: Eva Škobalj boljši svet Urednica: Barbara Hribar E-mesečnik Skupaj ustvarjamo Oblikovna zasnova: Jure Hribar boljši svet Stalni strokovni sodelavci: Goran Škobalj, Katja Bernard, Vesna Bolfenška 66, 2000 Maribor Forstnerič, Sara Onuk, Amadeja Turnšek, Vesna Savnik, Marjan Savnik, Tel.: 041 540 616 Nasta Ovin, Aleš Vunjak Fax: 02 3304 376 Lektorica: Barbara Hribar e-pošta: boljsi.svet@siol.net Naročniška služba: 041 540 616 www.forbetterworld.si Mesečnik Skupaj ustvarjamo boljši svet izhaja 10-krat letno. Za pridružene člane Društva za boljši svet je letna naročnina na e-mesečnik brezplačna, za vse ostale naročnike pa znaša 12 evrov. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 106/01) sodi e-mesečnik med izdelke, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%.

oktober 2010 -1-


Mesečnik za človeške vrednote

Uvodnik

IN MEMORIAM TONE PAVČEK (29. 9. 1928 - 21. 10. 2011) Kako neprecenljivo darilo je življenje, nam postane jasno ob pogledu na velikane našega časa. Med njih spada tudi naš Tone, katerega je pravzaprav nemogoče predstaviti z besedami. Mnogo več od njegovih pesmi, zgodb, knjig, prevodov, režij, govorov in ne vem še česa ne, govorijo v svojem tihem jeziku človeške brezčasnosti ljudje in vsi tisti otroci, katerim je predstavljal navdih in luč. Kaj luč, pravo sonce sporočil je žarelo iz vsake njegove besede. Kot recimo iz teh: “Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence.” Mogoče pa bo zgodovina v njem prepoznala pravega vizionarja, človeka, ki je odkril magično formulo življenja in to takšno, ki jo lahko prepoznamo v naslednjem stavku: “Treba je mnogo preprostih besed, kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota.” Res je, le prava pot človeku da priložnost, da praznuje življenje, ter da svojim talentom lahko pomagaš tudi drugim ter prideš do prvinske resnice: “Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova, poskusi: vnovič in zopet in znova.” Hvala, da si živel z nami in za nas. Vaš Goran

oktober 2010 -2-


Mesečnik za človeške vrednote

Dobrodelnost

Humanitarni koncert »Za boljši svet«

Vedno znova se prepričamo, da je v Sloveniji še mnogo dobrih ljudi. V naši humanitarni medicinski odpravi je sodelovalo več kot 1000 ljudi s svojimi prispevki, delom in donacijami. Zaključek naše akcije pa je bil resnično uspešen. Na velikem koncertu so se zbrali naslednji glasbeniki: Adi Smolar, Trkaj, Nuša Drašček, Boštjan Bračič, Jure Ivanušič, Alenka Gotar ter skupini Terrafolk in Vox Arsana, ki so pod srčnim vodstvom napovedalca Staneta Kocutarja s svojimi talenti pričarali prijetno atmosfero medsebojne povezanosti in razumevanja sočloveka. Da so se dejansko dobro počutili med nami, pričajo tudi njihove izjave na koncertu:

Adi Smolar: Večkrat razmišljam o tem našem svetu, koliko je lepega in koliko je gorja. Veliko gorja je povsem nepotrebnega, ljudje ga povzročamo. To življenje je ena lepa reč, če ljudje ne bi bilo tako pogoltni, brezsrčni. Koliko denarja se recimo zapravi za orožje, strašljivo je, koliko denarja gre, da se ljudje uničujejo med sabo, za potrebe tistih najbolj nemočnih pa ostane le peščica. Jaz sanjarim o lepšem svetu.

oktober 2010 -3-


Mesečnik za človeške vrednote

Nuša Drašček Ni naključje, da sem izbrala prav »Lastovko« za pesem, ki jo bom izvajala na tem koncertu. Gre za skladbo, ki se mi zdi, da govori o srcu, in ko smo že ravno pri dobrodelnosti, je seveda prav, da se spomnimo na izvor dobrodelnosti in to je vsekakor srce. To je res skladba, ki piha na dušo ljudem in nas opomni, da smo vsi ljudje, da smo vsi enaki in podobni, in da si pomagamo.

Rok Trkaj Svet je en, svetova nista dva, čeprav vsak imamo vsak svoj svet in prav je, da si pomagamo, če si lahko. Zdi se mi, da je naloga glasbenikov, ne samo da širijo svojo glasbo ampak da širijo tudi pozitivne ideje, in da pomagajo s svojim talentom, ki ga imajo, imamo, da naredimo nekaj lepega. Tako je ta pesem nastala, pridobili smo veliko denarja in veliko smo jim pomagali, to so tiste stvari, zaradi katerih greš spat in se zbudiš vesel.

oktober 2010 -4-


Mesečnik za človeške vrednote

Vox Arsana Mladen Delin: Iskrene čestitke organizatorjem za izvedbo tega izvrstnega, čudovitega in plemenitega dogodka, en velik aplavz za Društvo za boljši svet. Svet je res majhen in prav je, da si pomagamo. Mi smo prijatelji tudi tistih, ki jih ne poznamo.

Jure Ivanušič: Najprej moram reči, da sem zelo vesel, da ste se odzvali našemu humanitarnemu koncertu v času, kjer sveče prižigamo samo na grobovih, ko

oktober 2010 -5-


Mesečnik za človeške vrednote

živimo v nekem epičnem času, skoraj nič epičnega ni več v nas in se glasba prodaja kot pena za britje.

Alenka Gotar Hvala, da ste danes tukaj. Rada bi se zahvalila dr. Sari Onuk, da me je poklicala pred dvema mesecema, če bi se pridružila temu projektu. Jaz sem bila letos spomladi v Keniji in sem Kenijo videla s prve roke. Res vem, kaj pomeni, če pridejo ljudje s civilizacije pomagat tem ljudem , ki nimajo ne prihodnosti ne zdravja ne ničesar. Malo jih je, ki si dejansko upajo. Jaz sem ponosna na dr. Onukovo in njeno ekipo, da si je upala, da je šla, in da si je upala in spravila na noge ta projekt, ki je danes tu. Hvala vsem mojim kolegom, da ste prišli in hvala vsem, da ste tukaj, res hvala za boljši jutri. Zaradi tega se splača vso glasbeno pot prehoditi. Hvala, da ste. Vsem zahvalam se pridružujemo tudi mi in vsi otroci iz Kenije, katerim je šel ves dobiček s koncerta. O tem več v novembrski številki, ko se vrne naša ekipa iz Kenije. Vaš Goran

oktober 2010 -6-


Mesečnik za človeške vrednote

oktober 2010 -7-


Mesečnik za človeške vrednote

oktober 2010 -8-


Mesečnik za človeške vrednote

Kenija

HUMANITARNA MEDICINSKA ODPRAVA DNEVNIK IZ KENIJE, 1. del Pozdravljeni vsi! Prihajajo prvi pozdravčki iz Kenije! S Saro sva tukaj že teden dni, vendar je vsak dan tako dolg, da se zdi kot večnost. Prav razmišljati moram, kaj vse se je dogajalo ta teden. Pot je bila kar naporna, prišli sva precej izčrpani, vendar dobre volje. Na meji nisva imeli nobenih problemov s prtljago, kar je bilo senzacionalno. Nihče naju ni nič vprašal, midve pa sva imeli 5 ogromnih kovčkov, vsega skupaj težkih okrog 150 kg, in vsaka dve ogromni ročni prtljagi kovčka in ogromen nahrbtnik.

Ko sva prišli, se naju je lanski prevoznik kombija, John, zelo razveselil. Spomnil se je vsega iz naše predstave, bil je tako srečen. Tudi lastniki hiše so se hoteli še pogovarjati, midve pa že povsem izčrpani ... Ampak je bilo zelo lepo. Zjutraj sva vstali in prišel je njihov nov prevajalec, po izobrazbi mikrobiolog, ki bo delal z nama. Vsi so bili močno zaskrbljeni, saj sva prišli le ena zdravnica in ena

oktober 2010 -9-


Mesečnik za človeške vrednote

farmacevtka, do zdaj pa so bili najmanj trije zdravniki v odpravi in še kakšna medicinska sestra, pa so vsi skupaj komaj zmogli delo. Midve sva po prvi noči zjutraj vstali in šli čistit ter pripravljat kliniko. Delali sva do večera brez pavze, vendar nama je manjkalo določenih zdravil in materiala, zato sva šli naslednji dan v Kisumu v lekarne, supermarkete ... Primerjali sva cene zdravil po različnih lekarnah in tekali sem ter tja. Tukaj pa spet šok - dajo ti zdravil, kaj in kolikor hočeš, brez omejitev. Nisva se še prav odpočili, ko sva že tovorili iz Kisuma isto pošiljko zdravil kot iz Slovenije. Bila sem že pošteno slabe volje, ko sva se s prtljago prerivali v javnem kombiju, kjer sploh nisem čutila nog, ljudje so sedeli po meni, s prtljago sem bila zasuta, okrog 15 ljudi nas je bilo v enem kombiju, vrata sploh niso bila zaprta, ljudje so se z roko držali za avto in štrleli ven, kombi pa je vozil 140 km/h. Noter ni bilo zraka, ljudje so prevažali ribe, cesta pa tako grbasta, da me je začel boleti hrbet. Bilo mi je tako slabo, da sem tu pa tam prosila, če mi odprejo okno, bilo je nevzdržno.

Naslednji dan se je začelo delo v kliniki, česar sem se zelo veselila. S prevajalci nam je delo steklo kot po maslu, en je organiziral paciente v sprejemnici po pomembnosti, vse stehtal, jim izmeril tlak in temperaturo ter poiskal kartonček z imenom. Potem je šel pacient do Sare, ki ga je pregledala in se z njim

oktober 2010 - 10 -


Mesečnik za človeške vrednote

pogovorila, mu napisala diagnozo in ga poslala k meni. Jaz sem imela dve lekarni, poiskala sem zdravila zanj, mu naštela vsako tableto posebej in mu razložila, kako naj jih jemlje. Poslali smo ga tudi v laboratorij k mikrobiologu, ki je delal HIV test, test za malarijo ter tifus, pa pregledoval vzorce blata in brisev ter iskal povzročitelja. Če je imel kdo čas, je drugemu pomagal, tako smo bili vsi so zelo hitri in prilagodljivi. Ena prevajalka je zunaj čistila ljudem kronične rane in razjede ter delala preveze, dve sta vodili program podhranjenih otrok in tehtali vsakega otroka ter mu odmerjali hrano. Ta program je super, otroci zelo hitro napredujejo in so tak luškani, ko pridejo z mamicami in mamice so srečne, ker jih ne morejo doma nahranit, tu pa dobijo hrano in otroci več ne jočejo. Vsak dan smo tako delali do večera in obdelali vse paciente, kar je šokiralo vse, saj so prejšnje ekipe pošiljale paciente domov - rekle so npr., da vzamejo 20 ljudi, ostali pa so morali domov. Midve pa sva pregledali približno 35 pacientov na dan, plus ljudje z ranami, kar nanese že preko 50 ljudi na dan. V štirih delovnih dneh torej 200 ljudi!

Veliko je bilo tudi nujnih primerov in otroški jok, ki odmeva po kliniki, je bil naša vsakdanja spremljevalna glasba. Trenutno je še veliko malarije, ogromno jih je prišlo s povišano telesno temperaturo (40 stopinj Celzija), tudi vroče je še

oktober 2010 - 11 -


Mesečnik za človeške vrednote

precej in zato je veliko komarjev. Enkrat smo imeli pacienta z astmatičnim napadom, pa veliko pljučnic, veliko dehidracij ter nekaj kirurških posegov. Enemu dečku je Sarči operirala prst in mu stiskala gnoj iz nabreklega prsta, jaz pa sem ga neusmiljeno držala za noge, ker je brcal in kričal kot nor. Nekajkrat sem tudi sama bila na robu joka, ker vem, da je otroke full bolelo in so kričali in jokali ter nosili nepredstavljive bolečine, mi pa smo morali biti takrat močni, nečustveni, efektivni, hitri, praktični ter povsem racionalno hladni. Enemu fantku sva morali, ko je bil že temen večer in sej pričelo popoldansko hudo neurje, pa še elektrike je zmanjkalo, zašiti krvavečo rano na glavi. Sarči mu je dala injekcijo pod kožo na glavi, ampak se je tako zverinsko drl in premikal, da mu ni dobro prijela in je čutil šivanje na glavi. Morali sva pa delati ultra hitro. Tako sem asistirala, Sara pa šivala. Razkužili sva mu rano, kri mu je kar tekla in ves čas je kričal. Potem pa je Sarči zašila in malega smo za vsak šiv morali motivirati. Bilo je zelo napeto. Potem smo mu povili rano in naslednji dan, ko je prišel pokazat, kako mu rana celi, se je začel jokati takoj, ko naju je videl. Vendar smo bili vsi srečni, rana se mu ni več vnela, lepo je celila in vsi smo bili zadovoljni.

oktober 2010 - 12 -


Mesečnik za človeške vrednote

Vsi smo zelo zadovoljni in brez ekipe prevajalcev nama ne bi šlo tako dobro. Vsi nama zelo pomagajo. Veliko se šalimo in se imamo radi. Danes popoldne se že dobimo z gospo Ann za organizacijo rezervoarja za pitno vodo, WC-jev in šolskih klopi za eno revno šolo v bolj suhem okrožju. Naslednjo soboto pa se srečava z otroki za botrstva in bova obiskovali šole. Čas pa hitro teče, in čeprav je treba veliko delati, ni tistega stresa, kot je doma. Je samo fizična izčrpanost, ni pa stresa. Popolnoma drug občutek. Življenje tukaj se je sicer zelo spremenilo od lani, letos imamo v vasi elektriko, ki sicer včasih dela, včasih ne, pa voda je bližje, skoraj vsak vaščan ima že svoj mobitel, cene pa so se občutno povišale. Hrana stane isto kot pri nas, elektrika je dvakrat dražja, šolnine za otroke so tudi skoraj dvakrat višje. Razlike med ljudmi se še bolj povečujejo, saj je plača kmeta 1 euro na dan, cena hrane pa ista za vse. V življenje vdira tehnologija z mediji, zahodnjaške navade in kapitalizem. Prihaja razvoj, a tudi slabe navade, zahodne bolezni in revščina majhnih ljudi. Zanimivo je opazovati to spreminjanje kulture, tradicij, ekonomije, razmišljanja ... Lepo se imejte. Kmalu spet piševa! Sara in Vesna

oktober 2010 - 13 -


Mesečnik za človeške vrednote

Zdravje

Glasbena terapija Nikakor ni skrivnost, da ima glasba vpliv na posameznika in s tem na okolico. Bržkone je nenapisana skrivnost, katera glasba nosi v sebi pozitivno in katera negativno vrednostno kodo. Določena glasba učinkuje na ljudi tako v pozitivnem kot negativnem pomenu. Zgodovina glasbene terapije Človeštvo že dolgo pozna zdravilno moč zvoka in zdravljenja z glasbo. Nekateri primeri so prav vsem dobro znani: - Znani so egipčanski papirusi, stari 2600 let, ki vsebujejo navodila za zdravljenje revmatizma. Modri Egipčani so poznali zdravilno moč glasbe in zvoka, saj so pesmi in glasbila uporabljali za uravnavanje energijskih polj ter ustvarjanje ravnotežja telesa in duha; - znani so tudi indijski fakirji, ki so bili z igranjem na piščal sposobni ukrotiti kobro; - pred približno 2500 leti je grški matematik in filozof Pitagora razvil teorijo zvoka. Ugotovil je, kateri zvoki bodo njegovim študentom pomagali izboljšati koncentracijo, kateri bodo povečali storilnost in zaradi katerih bodo lažje zaspali; - V Svetem pismu lahko beremo, da je David z igranjem na harfo zdravil depresijo kralja Savla; - Charles Darwin je verjel, da so praljudje uporabljali zvoke kot klice ženskega spola na parjenje. Učinki zvoka Učinki zvoka še niso raziskani. Nihče ne ve, kako zvok res deluje na telo. Vsi zvoki vibrirajo z določenimi valovi energij. Imajo različne variable, ki dajo zvoku specifično obliko. Med drugim ima vsak zvok različno valovno dolžino, frekvenco, intenziteto. Glavni senzor v našem telesu je uho. Koža, kosti, tekočine in živci v ušesu pomagajo zbirati zvočne valove in pošiljajo impulze v možgane. Zvok ima lahko tudi zelo velik učinek na bitje srca. Srce bo sledilo ritmu zvoka in posledično se bo utrip povečal ali upočasnil. Če poslušate glasbo z hitrim razbijanjem bobnov, bo srce začelo biti hitreje. Če poslušate počasnejšo pesem, bo srce bilo počasneje. To stvar je mogoče tudi preveriti v praksi. Zvoki imajo tudi vpliv na dihanje,

oktober 2010 - 14 -


Mesečnik za človeške vrednote

krvni pritisk in napetost v mišicah in posledično se lahko sprostijo tudi endorfini v telesu. Vsi ti faktorji lahko omogočijo telesu, da si povrne energijo in se pozdravi. Ena od teorij trdi, da zvočni valovi direktno vplivajo na dele telesa. Znanost že dolgo ve, da vsak atom vibrira, oddaja zvočne valove. Ker telo sestavljajo atomi, vsi oddajajo zvočne valove. Nekateri terapevti verjamejo, da se ti zvočni valovi spremenijo v nihanje, ko telo prizadene bolezen. Ta tehnika, drugače imenovana kot cimatična terapija, je uporabljena s strani zdravilcev, akupunkturistov, osteopatov in drugih. Teorija pravi, da zvočni valovi lahko uravnotežijo energijske centre ali čakre v telesu in tako telo vzpostavi ponovno harmonijo. Vzhodna filozofija trdi, da ima telo 7 čaker, ki nadzorujejo funkcije telesa in tok energije v telesnih organih. Čakre vibrirajo s specifičnimi frekvencami, ki so podobne zvokom na zvočni lestvici. Ko pride do porušenja ravnovesja v čakrah, ki ga lahko povzroči stres, bolezen ali drugi dejavniki, se frekvence disharmonizirajo. Če poslušamo določeno glasbo, se te vibracije lahko zopet uravnovesijo.

Glasba zdravi Čeprav raziskave na področju še niso dokončane, obstaja mnogo dokazov da zvok lahko vpliva na več dejavnikov v telesu, od zmanjšanja stresa do povečanja miselnih sposobnosti. Veliko študij dokazuje, da glasba lahko zmanjša bolečine

oktober 2010 - 15 -


Mesečnik za človeške vrednote

ali prestrašenost med kirurškimi procesi. Nemški raziskovalci so ugotovili, da so pacienti med gastroskopskim pregledom imeli v krvi nižje stopnje stresnih hormonov, medtem ko so poslušali sprostitveno glasbo. Zobozdravniki že dolgo poznajo efekt zvoka. Leta 1960 je Bostonski zobozdravnik Wallace Gardner napisal glasbo, ki je popolnoma izničila bolečino pri 65 % od 1000 testiranih pacientov. Dodatnih 25 % pacientov so imeli zalo blage bolečine in niso potrebovali anestezije. Študija v Irvine, Kaliforniji, je pokazala, da glasba lahko izboljša miselno sposobnost. Študentje, ki so poslušali glasbo Mozarta 10 minut, so dosegli višji rezultat na inteligenčnem testu kot pa prej, ko so samo sedeli v tišini. Veliko zdravnikov uporablja glasbo pri delu s pacienti z motnjami govora, Alzeheimerjevo boleznijo in žrtvami poškodb glave.

Glasbena terapija pri nas Glasbena terapija je danes vse bolj znana in priznana. Njena osnovna naloga je relaksacija ter harmonizacija procesov v organizmu. S tem zmanjšujemo posledice stresa, sindroma kronične utrujenosti, izboljšujemo zdravje, izvajamo preventivne postopke idr. Glasbena terapija v Sloveniji se izvaja kot podiplomski specialistični študij, smer pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Smeri umetnostne terapije, med katerimi lahko izbirate, so: likovna terapija, gibalno-plesna, dramska in glasbena terapija. Razlika med glasbeno in ostalimi umetnostnimi terapijami je, da je tukaj glasba temeljno terapevtsko sredstvo. V središču je

oktober 2010 - 16 -


Mesečnik za človeške vrednote

njeno glasbeno doživetje. Glasbeni terapevt pritegne klienta glede na njegove specifične potrebe v različne glasbene izkušnje, kot so: improvizacija, skladanje, poustvarjanje, poslušanje glasbe. Vsaka od teh izkušenj lahko vsebuje tudi govorjenje, risanje, izražanje z gibom ali ples, igranje, pesnikovanje, pripovedovanje zgodb in dramsko izražanje. Glasba se tako povezuje in srečuje z drugimi umetnostnimi izraznimi sredstvi. Glasbena terapija je tako strokovna praksa, v kateri ima osrednjo vlogo dvosmerni proces med terapevtom in klientom, ki z uporabo glasbe nudi klientom varen prostor, kje se lahko srečajo s svojo stisko, jo izrazijo, preoblikujejo in ozdravijo. Terapija z glasbo je danes sodobna terapevtska praksa, ki se vse bolj uveljavlja po vsem svetu. Korenine profesije so najmočnejše v severno-zahodni Evropi (Velika Britanija, Nemčija, Skandinavija), Severni Ameriki in Avstraliji. Vendar se njena razpoznavnost hitro širi na vse celine. Tako se vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji s pomočjo SZUT - Slovenskega združenja umetnostnih terapevtov in pionirskim delom maloštevilnih posameznikov, ki so strokovno usposobljeni na tem področju. Sama terapija nudi varno okolje - tako fizično kot čustveno, kjer ljudje svoje osebne težave lahko izrazijo skozi glasbeno govorico. Predpostavka za to je dejstvo, da je glasba medij, ki ima neposreden dostop do človeškega čustvenega in podzavestnega sveta ter je prirojena v vsakem izmed nas. Praktično se glasbena terapija dogaja v določenem okolju (soba, pol-odprt prostor), na razpolago se nudi večje število enostavnih glasbenih instrumentov preko katerih se pacient in terapevt z ustvarjanjem lastnega glasbenega izraza spontane improvizirane glasbe, lahko neposredno dotakneta posameznikovega zavestnega in podzavestnega sveta. Vse temelji na tukaj in sedaj, na človeku takemu, kot je in se opiše skozi svojo glasbo. Z istočasnim ustvarjanjem novega odnosa preko glasbe in pogovora med terapevtom in klientom poizkušamo spremeniti in popraviti škodljive vzorce, ki zaustavljajo posameznikov razvoj in napredek. Za to ni potrebno nikakršno glasbeno predznanje klientov.

Glasbena terapija in zdravljenje z glasbo Glasba kot univerzalen izrazni medij živi v vsakem izmed nas in je s svojo čustveno neposrednostjo dokazano izredno koristna in uspešna pri reševanju mnogih težav, ki so sicer težko izražene in premagljive. Naloga terapevta je, da s svojim znanjem in razumevanjem glasbene govorice in psiholoških parametrov klienta podpira, z njim sočustvuje in ga usmerja. Za to je potreben temeljit

oktober 2010 - 17 -


Mesečnik za človeške vrednote

študij, ki glasbenega terapevta pripravi na večplastnost tega poklica in njegovo odgovornost do sebe in klientov. Glasbene terapije kot specialističnega študija, ki ga izvajajo za to posebej izurjeni strokovnjaki, zato ne gre enačiti s splošnim izrazom »zdravljenje z glasbo«. Zdravljenje z glasbo je lahko le ena izmed metod znotraj glasbene terapije, ki jo terapevt uporablja. Kajti pri glasbeni terapiji je terapevt kot strokovnjak samo posrednik, ki približa klienta z glasbo kot medijem, ki ga v tej zvrsti terapije strokovnjak uporablja pri svojem delu, ves ta čas pa ostaja posameznik aktiven in pravzaprav sam išče pot k svoji ozdravitvi. Na drugi strani pa je »zdravljenje z glasbo« velikokrat izvedeno s strani laikov, ki imajo določene zdravilne sposobnosti in je zato največkrat pasiven proces za klienta, ki se v zdravljenje aktivno ne vključuje, temveč je zdravljen.

Barbara

oktober 2010 - 18 -


Mesečnik za človeške vrednote

Svet z

1. oktober – svetovni dan vegetarijanstva Mednarodno vegetarijansko združenje (International Vegetarian Union) je proglasilo 1. oktober za svetovni dan vegetarijanstva in ga praznuje že od leta 1977. Celoten mesec oktober je proglašen za mesec spoštovanja življenja in prepričani so, da je spodbujanje vegetarijanstva pomemben ukrep pri reševanju mnogih kritičnih problemov v svetu. Ta svetovni dan združuje vegetarijance iz vsega sveta, hkrati pa poziva ljudi, ki niso vegetarijanci, da se na ta dan odrečejo mesu in s tem podprejo to mednarodno akcijo. Organizacije vegetarijancev se na ta dan posvečajo seznanjanju ljudi z etičnimi, ekološkimi, zdravstvenimi in humanitarnimi prednostmi vegetarijanskega načina življenja, saj je dandanes ogroženost pri uživanju mesa vedno večja: - vsako leto umre na milijone ljudi zaradi kroničnih bolezni, ki so povezane z uživanjem mesa; - vsako leto umre na milijarde živali, da bi služile človeku za hrano; - nepotešljive kmetijske zahteve terjajo masovno uničenje prsti, vode, gozdov in drugih nenadomestljivih vitalnih naravnih virov.

Začetki vegetarijanstva Sam izraz vegetarijanstvo izvira iz latinske besede "vegetus", ki pa ima več pomenov. Pomeni človeka polne fizične in mentalne energije, pa tudi cilj, polnost, svežino in živahnost.

oktober 2010 - 19 -


Mesečnik za človeške vrednote

Vegetarijanstvo ima svoje začetke v korenini človeške kulture, zagovarjali in živeli so ga namreč že Pitagora, Sokrat, Platon, kasneje Leonardo da Vinci, Rousseau, Tolstoj, Kafka, Rabindranath Tagore, Mahatma Gandhi, George Bernard Schaw, Mark Twain, Albert Schweizer, Albert Einstein, Bob Dylan, Paul in Linda McCartney in drugi. Najstarejše svetovne religije, kot so budizem, hinduizem, džainizem in različne krščanske vere zagovarjajo vegetarijanstvo že od samih začetkov, kar šteje nekaj tisoč let nazaj v zgodovino človeštva. Velik zamah pa je vegetarijanstvo dobilo leta 1847 v Angliji, ko je bilo v Machestru ustanovljeno prvo vegetarijansko društvo, saj se je v času industrijske revolucije trend velikih količin uživanja mesa šele začel. Stroji so namreč omogočili učinkovitejše kmetijstvo, višek pridelka pa je bil uporabljen kot krma za živali. Meso so jedli tisti, ki so si ga lahko privoščili, in tako je postalo neke vrste statusni simbol, kasneje pa se je vsakodnevno uživanje mesa v bogatejših državah spremenilo v splošno navado in danes je to postalo nekaj normalnega. Razlogi za vegetarijanstvo V zadnjem stoletju se je vegetarijanstvo razširilo po vsem svetu zaradi pacifističnega odnosa do življenja in poudarjanja spoštovanja do vseh živih bitij ter nenasilja. Na ta način odklanjajo uživanje mesa zaradi etničnega odnosa do nasilja nad živalmi. Prav tako pa se je vegetarijanstvo zelo razširilo zaradi prepričanja o koristnosti vegetarijanske prehrane za zdravo mentalno in fizično zdravje. Splošno znana so namreč naslednja dejstva o vegetarijanstvu: - gotovo je, da uživanje veliko sadja in zelenjave ter manj mesa podaljšuje mladost in odvrača posledice staranja. - vegetarijanci so za 28% manj ogroženi od smrti zaradi bolezni srca in za 39% bolj varni pred rakom kakor jedci mesa. - vegetarijanci niso debeli, imajo manj holesterola in manjši krvni pritisk, manj so v nevarnosti za vse vrste raka in živijo dlje od jedcev mesa. - celo vegetarijanci, ki so kadili in so predebeli, so manj umirali, kakor pa debeli kadilci, ko so jedli meso. Različne oblike vegetarijanstva Pravi vegetarijanci uživajo le hrano rastlinskega izvora, obstojajo pa različne stroge do manj stroge oblike prehranjevanja, ki omogočajo pretežno vegetarijansko obliko prehranjevanja velikemu številu ljudi.

oktober 2010 - 20 -


Mesečnik za človeške vrednote

Laktovegetarijanci – uživajo poleg rastlinske hrane le še mleko. Laktoovovegeterijanci – uživajo še mleko in jajca. Ovovegetarijanci - uživajo poleg rastlinske hrane še jajca Adventisti - popolni vegeterijanci, poleg tega pa ne uživajo alkohola. Vegani - ne uživajo nobenega živalskega proizvoda: poleg mesa niti jajc, mleka, niti medu, izogibajo se tudi uporabi živalskih proizvodov iz usnja, volne in podobno. Frutarianci- pa uživajo le sadje. Makrobiotiki - posebna, manj stroga oblika je makrobiotična prehrana, ki zahteva le sezonsko in naravno predelana živila iz neposrednega okolja. Uživajo vse dele rastlin, izbirajo pa jih po principu Jing in Janga, ki zahteva načrt priprave hrane tako, da se hrana medsebojno dopolnjuje (meso- zelenjava, toplo - hladno, kislo – sladko …). Semi ali delni Vegetarijanci pa niso pravi vegetarijanci saj le omejujejo uživanja mesa in izključujejo iz svoje prehrane vse rdeče meso in uživajo le ribe in perutnino.

Vegetarijanska prehrana in zdravje Najpogostejša odločitev za vegetarijansko obliko prehranjevanje je zdravje. Najnovejše raziskave so pokazale, da je umrljivost vegetarijancev nižja kot pri mesojedcih. Vegetarijanci se tudi težje zredijo, redkeje imajo težave z žolčem in bolezni srca. Imajo manj ledvičnih kamnov, osteoporoze, redkeje obolevajo za sladkorno boleznijo in imajo manj okvar zob (kariesa). Raziskave, ki so dokazale povezavo med uživanjem mesa in rakastimi boleznimi, so dodale

oktober 2010 - 21 -


Mesečnik za človeške vrednote

vegetarijanstvu novo težo in zanimivo vlogo v preprečevanju civilizacijskih bolezni. In najpogostejše vprašanje je, ali je meso res potrebno za razvoj in obnovo organizma, saj le z mesom dobimo aminokisline potrebne za rast in razvoj! Strokovnjaki trdijo, da rastline vsebujejo veliko vitamina C, E, A , antioksidantov, balastnih snovi, selena, cinka, bakra in mangana, ki delujejo zaščitno in varujejo organizem pred vplivom prostih radikalov. Rastline vsebujejo tudi veliko beljakovin, predvsem v semenih. Te beljakovine imajo pomembno zaščitno vlogo pri proučevanju mutacij celic. Nahajajo se v stročnicah in žitih. Balastne snovi preprečujejo resorpcijo holesterola in maščob. Pomembno je tudi razmerje med posameznimi aminokislinami, ki je v rastlinah drugačno kot v mesu. To ugodno razmerje aminokislin v rastlinski prehrani naj bi imelo tudi vpliv pri preprečevanju ali celo zdravljenju raka. Študije so tudi dokazale, da hrana z veliko balastnih snovi zniža krvni tlak. Stroga vegetarijanska dieta je, pravijo zdravniki, koristna za vsakega sedečega, fizično neaktivnega človeka. Glede uravnoteženja vegetarijanske prehrane pa je tudi pomembno, da dobimo vse esencialne snovi, zato se priporoča mešanje hrane v pravilnem razmerju. Tako se priporoča kombinacija mleka z žiti, testenin s siri, fižola z rižem, stročnice z koruzo….

Raziskave opravljene v zadnjih 20 letih so ugotovile povezavo med prehrano z mesom in nekaterimi oblikami raka. Tako je ugotovljena povezava med rakom debelega črevesja, prsi in maternice s količino zaužitega mesa a tudi, da je več rakastih obolenj v področjih, kjer ljudje uživajo veliko maščob živalskega

oktober 2010 - 22 -


Mesečnik za človeške vrednote

porekla, mesa in alkohola. Zato je Ameriška akademija znanosti priporočila že 1983 leta, da naj ljudje omejijo uživanje mesa in uživajo več rastlinske hrane. Od 1960. leta znanstveniki intenzivno povezujejo mesno prehrano z boleznimi srca in ožilja. Že 1961 leta je Ameriško Zdravniško Združenje ( AMA) zapisalo: 90 % bolezni srca in ožilja, bi se lahko preprečilo z vegetarijansko dieto. Takrat so se pričele intenzivne raziskave o vlogi dejavnikov tveganja in dokazale, da predstavlja kajenje tobaka, pitje alkoholnih pijač in uživanje mesa dejavnike, ki so direktno povezani z umrljivostjo v Zahodni Evropi, severni Ameriki in Avstraliji. Zdravniki pravijo, da so razlogi v tem, da organizem težko predela velike količine maščob, holesterola in beljakovin, ki jih dobi z mesom, ki ga uživamo. Ko človek uživa več holesterola, kot ga potrebuje, se ta nabira na stenah žil, zmanjšuje se pretok skozi različne organe, lahko se zviša krvni tlak, povzroči številne bolezni srca in možgansko kap. Znanstveniki so opazili, da ima izbrana skupina preiskovancev, ki so na teden užili le en obrok mesa, nižje vrednosti holesterola in maščob v krvi, kot pa ljudje, ki so uživali meso večkrat na teden. Znanstveniki Milanske univerze pa so dokazali, da vegetarijanska dieta ohranja nizke vrednosti holesterola, in izboljša prognozo srčnih bolnikov (The Lancet D.C. Sirtori).

Barbara

oktober 2010 - 23 -


Mesečnik za človeške vrednote

Narava

Slive – sladki spomini naših babic Naše babice so že od nekdaj razveseljevale družine z domačimi slivovimi marmeladami in džemi. Na žalost v današnjem času, ko je na trgovinskih policah toliko uvoženega sadja, včasih skoraj pozabimo na ta domač, okusen in zdrav sadež. Njegovo zdravilnost so prepoznali že v antiki, ko so uporabljali zdravilno smolo slivovih dreves. Kasneje so ljudje spoznali še zdravilne učinke zelenih listov in samih plodov. Slive so človekove znanke že vsaj 2000 let. Prvi so jih gojili Asirci, kasneje so jih sprejeli Rimljani. Križarji so slivo prinesli v Evropo, kjer so postale vse splošno priljubljene. Obstaja več kot 2000 sort sliv; različnih barv, velikosti in okusov, njihov čas zorenja pa se razteza od poletja do jeseni. Nekatere so primernejše za kuho, drugo so najslajše kar sveže.

Sliva preseneča s pisano vsebnostjo vseh možnih vitaminov in drugih koristnih sestavin: sveža vsebuje skoraj vse vitamine skupine B, razen B12 in biotina, provitamin A in C, mineralne snovi, kot so železo, kalcij, magnezij, fosfor, kalij, natrij, mangan, mikroelementa baker in cink, jabolčno in grozdno kislino, poleg tega pa vsebuje še sladkorje (3-10%), maščobe in beljakovine. Sliva je najstarejše ljudsko zdravilo za uravnavanje praznjenja črevesja. Čez noč namočene suhe slive v večjem kozarcu vode (zjutraj na tešče se popije vsa voda

oktober 2010 - 24 -


Mesečnik za človeške vrednote

in pojedo namočeni sadeži) marsikoga odrešijo neugodja zaprtosti. Seveda podobno delujejo tudi sveže slive, toda ob zaužitju večjih količin le-teh, lahko nekateri doživijo prebavne krče in pline. Z uporabo sušenih sliv ali kuhanju kompota se lahko tem nevšečnostim izognemo in hkrati dosežemo želeni učinek. Zaradi vsebnosti mikroelementov bakra in svinca slive vzpostavljajo pravilno ravnotežje le-teh v telesu, kar je pomembno za pravilno delovanje živčevja. Slive tako skrbijo za umsko čilost, delovno moč in odpornost proti stresu. S posebej pripravljenimi slivami si pomagajo tudi pri obolenju jeter, saj pomagajo pri odstranjevanju strupov iz krvi in organizma. Slive so tudi diuretik. Zaradi vsebnosti kalija pomagajo odvajati vodo iz telesa. Grgranje čaja iz poletnih slivovih listov, ki deluje analgetično na bolečine v grlu, uporabljajo za blaženje težav pri vnetem grlu in mandljih. V ljudski medicini uporabljajo tudi slivovo smolo, ki raztopljena v vinu pomaga odstranjevati sečne kamne. Sliva je idealna hrana v raznih dietah zlasti pri obolenju ledvic, jeter, pri protinu in revmatizmu. Najboljše slive, najbolj sladke in polne vitaminov so tiste, ki so dozorele na drevju ter so pridelane brez uporabe kemičnih pripravkov. Pri nas, v Sloveniji, lahko na vsakem podeželju še najdemo stara slivova drevesa, ki radodarno ponujajo svoj modri zaklad ljudem in pticam. Slive lahko sicer kupimo tudi v trgovini, vendar so le-te večinoma obrane pred svojo zrelostjo in nato zorijo v času transporta ter so pogosto obdelane z raznimi smolami in voski, da se lepo privlačno svetijo. Take slive imajo seveda veliko manj vitaminov in tudi nekaj zdravju škodljivih snovi. V kulinariki lahko slive uporabimo na tisoč in en način. Že zgoraj omenjene domače marmelade in džemi pa slivove pite in pogače, kompoti in razne specialitete nam z lahkoto pocedijo sline. V Franciji so še posebej priljubljene ocvrte slive, pri nas pa slivovi cmoki, za katere je potrebno nekoliko več spretnosti in potrpljenja, še posebej, če jih pripravljamo prvič. Tudi navadnemu jogurtu ali kisli smetani se dobro podajo. Presežke sliv v času sezone lahko tudi posušimo in si tako pripravimo sladko zimsko zalogo. Iz namočenih suhih sliv lahko kasneje prav tako kuhamo kompote, pečemo pogače in še kaj.

Katja

oktober 2010 - 25 -


Mesečnik za človeške vrednote

Zdrava prehrana

Pita iz sliv

Sestavine: 175g moke ščepec soli 75g mrzlega masla 2 žlici rjavega sladkorja 3 žlice mrzle vode Za nadev: 50g rjavega sladkorja 75g zmehčanega masla 75g zmletih mandljev 450g razkoščičenih in razpolovljenih sliv (lahko tudi sorta renklode ali drugo) Priprava: Moko, sol, sladkor zmešamo v skledi, dodamo mrzlo maslo, ki ga nadrobimo z rokami. Z prsti z občutkom mečkamo maso, dokler ne naredimo mehkega testa. Testo oblikujemo v kepo, ter jo pokrito pustimo v hladilniku počivati 10 minut. Medtem segrejemo pečico na 200 stopinj. Testo razvaljamo z valjarjem v obliki pekača. Dno parkrat prebodemo z vilico. Testo pečemo brez nadeva 10 minut, nato ga vzamemo iz pečice in ohladimo. Medtem ko se testo hladi, pripravimo nadev. Sladkor, stopljeno maslo in mandlje dobro premešamo. Če je pregosto za mazat, dodamo žlico vode, ter namažemo na ohlajeno testo. Nanj nadevamo slive. Po želji lahko pito premažemo še s sadnim džemom, ki ga zmešamo z žlico vode, da postane tekoč. Zelo dobro se poda marelični džem. Pito nato pečemo 50 – 60 minut na 200 stopinj. Nekoliko ohlajeno pito narežemo na kose, ter jo po želji serviramo s sladko ali kislo smetano.

oktober 2010 - 26 -


Mesečnik za človeške vrednote

Slivova marmelada (pekmez) Sestavine: 5kg zrelih sladkih sliv Priprava: Slive operemo, jim odstranimo koščice ter jih kuhamo v večji posodi na zmernem ognju. Ves čas mešamo, da se slive ne prismodijo. Kuhamo, dokler ne dobimo goste mase, v kateri stoji kuhalnica pokonci. Dobljeno marmelado ohladimo in vlijemo v že pripravljene kozarce. Kozarce nepropustno zapremo.

Slivov med Priprava: izberemo lepe, velike in zrele slive, jih operemo in jim odstranimo koščice. Posušimo jih in stresemo v kozarec. Med segrejemo, da postane tekoč, toda ne več kot do 45 stopinj. Z njim prelijemo slive. Kozarec nepropustno zapremo in shranimo v hladnem prostoru.i Katja

oktober 2010 - 27 -


Mesečnik za človeške vrednote

Veseli bomo vaših vprašanj, idej in mnenj. Elektronsko pošto nam posredujte na naslov boljsi.svet@siol.net. Prosimo, da kot zadevo zapišete "za mesečnik". Uredništvo e-mesečnika

i

Viri: Cortese, D. 2002: Zelenjava – druga moč narave. Ljubljana: Kmečki glas. Lesinger, I. 2005: Zdravilnost zelenjave, sadja in začimb. Ljubljana: Modrijan založba, d.o.o. Oberbeil, K. in Lentz, C. 1999: Zdravilna moč sadja in zelenjave. Ljubljana: Mladinska knjiga Tiskarna. Witheman, K. in Mayhew, M. 2000: Enciklopedija sadja. Ljubljana: Slovenska knjiga.

oktober 2010 - 28 -


mesecnik_okt11