Page 1

LETNIK: II ŠT.: 1 MAREC 2010

INTERVJU: TEREZIJA OVEN STRES: KO SE OBČUTKI NEMOČI KOPIČIJO

ŠPORT IN REKREACIJA: EKSTREMI NISO ZDRAVI

LEPOTA IN ZDRAVJE:

ZDRAVA PREHRANA:

Ugriznite v življenje

F I N A N C E

T R E N D I

-

Z D R A V O

Ž I V L J E N J E

ESTETSKA KIRURGIJA

FT_naslovka2.indd 1

3/19/10 12:03:54 PM


FT_naslovka2.indd 2

3/19/10 12:03:56 PM


1 PISMO UREDNIKA

K

aj nam bodo milijoni, velike hiĹĄe, dragi avtomobili in obleke, Ä?e nismo – zdravi. Samo zdravi lahko zares uĹživamo Ĺživljenje. Prva ĹĄtevilka letoĹĄnjih Trendov je namenjena zdravemu Ĺživljenju: zdravi lepoti, zdravi prehrani, zdravi rekreaciji in ĹĄportu.

Preverjamo, med drugim, kaj bo prinesel novi zakon o zdravstvenem zavarovanju (viĹĄje prispevke denimo), kaj nam zagotavlja neobvezno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v intervjuju pa opozarjamo na pasti stresa in poti, kako se ga znebiti ali vsaj omiliti. Pogovarjali smo se z zdravnico, specialistko sploĹĄne medicine, kamor gremo najprej po nasvet, ko smo pod vplivom stresa oziroma ko niti ne vemo, kaj nas muÄ?i. Stres, pove zdravnica, sami redkokdaj prepoznamo oziroma ga niti noÄ?emo, ĹĄe zlasti ne tisti, ki delajo na vodilnih poloĹžajih, vodijo velika in pomembna podjetja ter nimajo Ä?asa, da bi si oddahnili od velikih odgovornosti. Nasvet zdravnice je, da si morajo nujno priznati, da tudi nanje vpliva stres ter bodo ob pretiravanju z delom in obveznostmi izgoreli. Zanje in za vse druge je za zdravo Ĺživljenje zelo pomembna hrana. V Trendih vam svetujemo veliko sadja in zelenjave, veliko brezalkoholnih pijaÄ?, zlasti vode, pa polnozrnato Ĺžitno hrano in kakovostne (manj nasiÄ?ene) maĹĄÄ?obe. Prehranska dopolnila, pravijo strokovnjaki, niso nadomestek zdrave prehrane, zato z njimi ne smemo pretiravati. Za zdravo Ĺživljenje pa je zdrava prehrana premalo. Treba se je gibati, vsaj trikrat na teden moÄ?no prepotiti, se nadihati sveĹžega zdraha, naspati (preberite si Ä?lanek o motnjah spanja in nespeÄ?nosti) pri ĹĄportnih aktivnostih pa ne smete pozabiti, da lahko pretirane obremenitve tudi ĹĄkodijo. PosluĹĄajte svoje telo ter v ĹĄportu in rekreaciji ne bodite preveÄ? tekmovalni; v rekreaciji morate predvsem uĹživati. DanaĹĄnji svet pa ni samo kaotiÄ?en, je tudi zasiÄ?en z lepotnimi ideali, kultom telesa. Vsi bi morali biti lepi, gladki, Ä?vrsti, vitki ‌ Pa nis(m)o in tudi nikoli ne bomo. Tudi pri lepoti moramo paziti na zdravje. Nekatere plastiÄ?ne operacije, ki so vse bolj priljubljene, tudi pri Slovenkah in Slovencih, so lahko zelo nevarne. Bolj kot liposukcija trebuha (izsesavanje

foto: Irena Herak

UGRIZNITE V ŽIVLJENJE!

ALEĹ ÄŒAKĹ , UREDNIK ales.caks@ďŹ nance.si

maĹĄÄ?ob) sta primerni redna, zdrava prehrana in rekreacija. Manj tvegani od estetske kirurgije so nekirurĹĄki posegi v telo, recimo lasersko pomlajevanje obraza, a tudi te spremembe ne smejo biti prepogoste, predvsem pa je treba z njimi poÄ?akati do zrelih let. Zdrava hrana, telesna dejavnost, obÄ?asno razvajanje telesa in duha v centrih dobrega poÄ?utja niso kliĹĄeji na poti do zdravja. So nuja v danaĹĄnjem Ĺživljenju. Brez tega se lahko hitro zapustimo, zredimo, postanemo zagrenjeni. Samo sami lahko poskrbimo za svoje fiziÄ?no in psihiÄ?no poÄ?utje. Dobro in zdravo Ĺživljenje je odvisno samo od nas. Ugriznite v Ĺživljenje!

P. s.: letos bodo izĹĄle ĹĄe tri revije Finance TRENDI. V prihodnji, ki izide 23. aprila, se bomo posvetili poslovni modi in Ĺživljenjskemu slogu.

www.ďŹ nance.si/trendi Ĺ tevilka: 1, marec 2010

 

   

          

        

   

                          

   

    

      

Foto: IRENA HERAK Naslovnica: MAJA PERKO

FT_1.indd 1

Finance Trendi je brezplaÄ?na revija ÄŒasnika Finance, d. o. o. Urednik revije Finance TRENDI: ALEĹ ÄŒAKĹ  UREDNIĹ TVO: Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana telefon: 01 30 91 552, faks: 01 30 91 545, e-poĹĄta: ales.caks@ďŹ nance.si Oblikovna zasnova: MOJCA ZAVOLOVĹ EK TehniÄ?na urednica in prelom: MAJA PERKO FotograďŹ : ALEĹ  BENO, URBAN Ĺ TEBLJAJ, IRENA HERAK Obdelava fotograďŹ j: SANDI BAUMKIRHER Jezikovna urednica: TATJANA HABINC Oglasno trĹženje: TOMAĹ˝ ÄŒEPON, vodja oglasnega trĹženja telefon.: 01 30 91 457, tomaz.cepon@ďŹ nance.si ALEKSANDRA HORVAT, vodja projekta telefon.: 01 30 91 472, aleksandra.horvat@ďŹ nance.si

Vodja trĹženja naklade: MIHA ERĹ˝EN, telefon: 01 30 91 456, e-poĹĄta: miha.erzen@ďŹ nance.si NaroÄ?nine: SVETLANA MITRIĆ, telefon: 01 30 91 577, e-poĹĄta: narocnine@ďŹ nance.si Tisk: PREMIERE, d. o. o., Medvode Naklada: 40.000 izvodov ISSN 1844-7422 Izdal in zaloĹžil: ÄŒASNIK FINANCE, D. O. O., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana Direktor in odgovorni urednik: PETER FRANKL TransakcijskI raÄ?un pri Unicredit bank: 29000-0059800842 Revija Finance Trendi upoĹĄteva Kodeks ÄŒasnika Finance in interna pravila ďŹ nanÄ?nega novinarstva, objavljena na spletni strani (http://www.ďŹ nance.si/kodeks). Portfelji Ä?lanov redakcije ÄŒasnika Finance so objavljeni na spletni strani (http://www.ďŹ nance.si/portfelji).

Izdelki na fotograďŹ jah prehranskih dopolnil in kozmetike so bili izposojeni v blagovnici Nama. Izbor smo naredili na Financah.

3/22/10 2:54:35 PM


2 KOMPAS

T R E N D I , Š T . 1 ,

M A R E C

2 0 1 0

foto: Irena Herak

F I N A N C E

INTERVJU: TEREZIJA OVEN Specialistka splošne medicine 24–29

ŠPORT IN REKREACIJA:

LEPOTA IN ZDRAVJE:

Sadje in zelenjava za zdravi obrok

Z osebnim trenerjem fitnesa do ‘naj’ telesa

Kult lepega, večnega telesa

32 – 47

48–63

foto: dreamstime

64–77

foto: Dreamstime

foto: Dreamstime

ZDRAVA PREHRANA:

N O V Z A K O N O Z D R A V S T V E N E M Z A V A R O V A N J U 8–10 N A D S T A N D A R D V Z D R A V S T V U 14–15 K L A S I Č N O A L I A L T E R N A T I V N O Z D R A V L J E N J E ? 16–17 N E S P E Č N O S T I N M O T N J E S P A N J A 18–19 ( N E ) O B V E Z N A C E P L J E N J A 20–23 S O D O B N E B O L E Z N I 30–31 ( N E ) Z D R A V A P R E H R A N A 36–37 P R E H R A N S K A D O P O L N I L A 38–40 M E D I T E R A N S K A P R E H R A N A 42–45 F I T N E S 52–53 Š P O R T I N Z D R A V J E 54–57 R E K R E A C I J A : N O R D I J S K A H O J A 58–60 R A Z K O Š N I T E M P L J I Z D R A V I H U Ž I T K O V 70–73 N E G A K O Ž E 74–75 N E G A L A S 76–77

FT_2_3.indd 4

3/22/10 2:12:14 PM


FT_2_3.indd 5

3/22/10 2:12:17 PM


4 ZDRAVJE NA KRATKO

Pazite, kje hranite vitamine in prehranske dodatke Vitaminov in drugih dodatkov k prehrani ni pametno shranjevati v kuhinji ali kopalnici, je pokazala raziskava Univerze Purdue. Visoka temperatura in visoka vlažnost v teh prostorih lahko zelo zmanjšata njihovo učinkovitost, čeprav je embalaža tesno zaprta. Z vsakim odpiranjem pokrovčka v takih prostorih namreč v embalažo zaide nekaj vlage, ki lahko vpliva na vsebino. Različne kristalne substance so sicer različno občutljive in zvodenijo pri različnih stopnjah vlažnosti, nekatere že pri 30-odstotni vlagi, pri veliki vlagi pa večinoma razpadejo in izgubijo hranilno vrednost. Pri sobni temperaturi se denimo askorbinska kislina (vitamin C) razkroji pri 98odstotni vlažnosti, natrijev askorbat (natrijeva sol vitamina C) pri 86-, fruktoza pa pri 62-odstotni. Čeprav se temperatura in vlažnost potem znižata, stanja substanc, ko se enkrat že zgodijo kemične spremembe, ni več mogoče povrniti na začetno raven; škoda je nepopravljiva. Znamenja degradacije sestavin in izgube hranilnih vrednosti so tekočine v embalaži in rjavi madeži, zlasti na vitaminih za otroke. Take prehranske dodatke je priporočljivo zavreči.

foto: Andrej Križ

>> Vitaminov in drugih dodatkov k prehrani ni pametno shranjevati v kuhinji ali kopalnici, ker visoka temperatura in vlažnost zmanjšata njihovo učinkovitost.

Pivo za boljše kosti in zdravljenje osteoporoze

foto: Dreamstime

Pivo je lahko dobro še za kaj drugega kot za rast trebuha. Visoka vsebnost silicija v pivu lahko pripomore k boljšim kostem, kaže nova raziskava. Prehranski silicij v obliki ortosilicijeve kisline pomembno vpliva na rast in razvoj kosti in veznih tkiv ter pomaga pri zdravljenju osteoporoze. Da zmerno pitje piva koristi v boju proti tej bolezni krhkih kosti, je že pokazalo nekaj študij, najnovejša pa zdaj zajema tudi temeljito oceno vpliva vsebnosti silicija v pivu. Izsledki kažejo, da je pivo pomemben vir silicija za gradnjo kosti. Raziskovalci z oddelka za prehrambno znanost in tehnologijo na kalifornijski univerzi so analizirali vsebnost silicija pri sto vrstah piva s prodajnih polic in ugotovili, da se povprečna vrednost silicija v njih giblje od 6,4 do 56,5 miligrama na liter. Dnevno priporočene vrednosti za vnos silicija v telo sicer ni.

FT_4_7.indd 4

>>Prehranski silicij v pivu vpliva na rast in razvoj kosti in veznih tkiv.

3/22/10 2:13:32 PM


5 ZDRAVJE NA KRATKO

Zeleni čaj varuje pred očesnimi boleznimi, kot je glavkom

foto: Dreamstime

>>V zelenem čaju je veliko katehinov, ki sodijo med antioksidante, bogate z vitaminoma C in E.

Pitje zelenega čaja lahko varuje pred očesnimi boleznimi, kot je glavkom, kažejo raziskave očesne klinike iz Hongkonga. Raziskovalci so namreč odkrili vsebnost antioksidantov v različnih delih očesnih tkiv laboratorijskih podgan, potem ko so zaužile zeleni čaj. Ta namreč vsebuje veliko katehinov, ki sodijo med antioksidante, bogate z vitaminoma C in E, luteinom in zeaksantinom, in so znani po

svojih zdravilnih lastnostih. Doslej ni bilo jasno, ali katehini iz želodca in prebavnih poti dejansko lahko prispejo do očesnih tkiv. Raziskovalci so pregledali oči mrtvih podgan, ki so jih hranili z ekstrakti zelenega čaja v različnih časovnih obdobjih, in zdaj ugotovili, da so različni deli očesa vpili precejšnje količine katehinov. Mrežnica je na primer vsrkala največ galokatehina.

H & M je po organskih oblačilih predstavil še linijo organskih izdelkov za nego telesa Veliki trgovci namenjajo vse več pozornosti organskim izdelkom. Znana švedska trgovska veriga z oblačili H & M tako po otroških oblačilih iz organskega bombaža zdaj predstavlja še svojo prvo linijo izdelkov za nego telesa iz

FT_4_7.indd 5

organskih sestavin. V začetku meseca so v trgovinah začeli prodajati gel za prhanje, piling in losjon za telo, kremo za roke in balzam za ustnice. Izdelki so na voljo v kombinacijah dišav maline in melone ali sivke in mete.

Linijo spremljajo torbice za ličila in toaletne torbice iz organskega bombaža, vsi izdelki pa se prodajajo v embalažah, ki jih je mogoče reciklirati.

3/22/10 2:13:35 PM


6 ZDRAVJE NA KRATKO

Nanotehnologija – uporabna, a tudi škodljiva

foto: Dreamstime

Izpostavljenost nanodelcem titanijevega dioksida, ki jih lahko najdemo povsod – v kozmetiki, kremah za sončenje, barvah in vitaminih –, povzroča genske poškodbe in lahko poveča tveganje za rakava obolenja, so pri proučevanju miši ugotovili raziskovalci kalifornijske univerze. Ko so nanodelci titanijevega dioksida enkrat v telesu, se kopičijo v različnih organih, saj jih telo ne more odstraniti. Ker so tako majhni, lahko pridejo povsod, celo v celice, kjer motijo njihove mehanizme. Miši, ki so pile vodo z nanodelci, so peti dan uživanja take vode začele kazati znamenja genskih poškodb. Vendar pa je malo verjetno, da bi nanodelce v kozmetiki zaužili skozi usta, skozi kožo ti ne morejo. Zato strokovnjaki pri zaščiti pred soncem priporočajo uporabo losjonov pred pršili.

Sveže mleko iz mlekomata

foto: Irena Herak

>> Nepasterizirano in nehomogenizirano mleko tudi na javnih mlekomatih

Že dober mesec si lahko sveže, nepasterizirano in nehomogenizirano mleko natočite tudi na mlekomatih pri ljubljanski restavraciji Ruski car (ob supermarketu Tuš) in na tržnici ljubljanskega BTC Cityja. Ob odprtju so obiskovalci lahko dobili liter mleka za pokušnjo. Tako od prvega mlekomata, ki so ga aprila lani dobili v Medvodah, število teh po Sloveniji narašča. V prihodnjih dveh letih naj bi jih dobili vsaj sto. Samo v Ljubljani bi jih glede na število prebivalcev potrebovali približno 15; zdaj jih je pet. Mleko iz mlekomata, ki se ustekleniči ob naročilu, je dostopno 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih, njegova glavna prednost pa je prav v ohranjanju hranil-

FT_4_7.indd 6

nih vrednosti živila, ki se sicer s predelavo uničijo; homogenizirano mleko povzroča celo poapnenje žil. Podatki o trenutni pošiljki svežega mleka, ki ga dobavljajo lokalni kmetje, so vedno izobešeni na avtomatu. Zagotovljena je tudi varnost, saj sistem ob odstopanju od ustaljenih postopkov neha delovati (če je v avtomatu mleko starejše od 24 ur ali pa je preseglo določeno temperaturo). Liter mleka ponavadi stane en evro, za steklenico ali plastenko pa je treba odšteti od 30 do 50 centov, če s sabo nimate svoje. Mogoče je tudi plačilo s ključkom. Sistem so razvili v Švici, izpopolnili pa v Italiji, kjer imajo že več kot 1.200 mlekomatov.

3/22/10 2:13:51 PM


Izogibajte se antibiotikom pri zdravljenju vnetih ušes

foto: Dreamstime

Ameriški pediatri in družinski zdravniki pripravljajo nove smernice v podporo zdravnikom pri odločanju o zdravljenju ušesnih vnetij dojenčkov in majhnih otrok. Obsegajo predvsem primerno diagnosticiranje, zdravljenje in preventivne ukrepe, izdali pa naj bi jih še letos. V preteklosti so zdravniki za zdravljenje različnih vnetij ušes pri najmlajših kar vse povprek predpisovali antibiotike, ki pa po novejših raziskavah niso vedno potrebni. Večina bolnikov, razen najmlajših in najbolj bolnih, tudi brez njih zelo dobro okreva, kažejo raziskave. Možnost okrevanja v nekaj dneh brez antibiotika je približno 80-odstotna, z antibiotiki pa okoli 90-odstotna. Zdravljeni z antibiotiki so celo bolj nagnjeni k ponavljajočim se vnetjem. Ob pogosti driski je namreč stranski učinek jemanja antibiotikov tudi naraščajoča odpornost bakterij. Okrevanje z antibiotiki je resda hitrejše, a pogosto samo za kak dan. Proti njim govori tudi dejstvo, da jih pogosto dobijo tudi bolniki, ki nimajo bakterijskega vnetja. Učinkovitost antibiotikov je zato vprašljiva. Namesto njih zato strokovnjaki v boju z bolečino priporočajo ibuprofen, antibiotike pa le za mlajše od dveh let z vnetji obeh ušes in pri pravilno diagnosticiranih primerih.

pripravila:

JANJA SIMONIČ

janja.simonic@finance.si

FT_4_7.indd 7

>> Ameriške raziskave kažejo, da večina bolnikov, ki trpi zaradi vnetja ušes, dobro okreva tudi brez antibiotikov.

3/22/10 2:14:00 PM


8 ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

VIŠJI PRISPEVKI ZA KRPANJE LUKNJE V ZDRAVSTVU IZHODIŠČA ZAKONA SO ŽE V KOALICIJSKEM USKLAJEVANJU; MINISTER MIKLAVČIČ POUDARJA, DA JE ZAKON TREBA SPREJETI TAKOJ URŠKA KUKOVIČ

urska.kukovic@finance.si

P

otem ko je vlada sprejela predlog novega zakona o zdravstveni dejavnosti, je na vrsti še sprejetje drugega zakona v okviru zdravstvene reforme, ki bo določal, koliko bomo za zdravstvo plačali in kaj bomo za to dobili. Predstavljamo izhodišča zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Ta so bila v začetku meseca dana v koalicijsko usklajevanje. »Zakon potrebujemo takoj,« je na tiskovni konferenci v začetku marca povedal minister za zdravje Borut Miklavčič, ki se bo najverjetneje do konca meseca poslovil s tega položaja. Opozarjamo na nekatere spremembe, ki jih prinašajo izhodišča zakona, objavljena konec februarja na spletni strani ministrstva za zdravje, in delovno gradivo zakona, ki še ni javno dostopno.

V povprečju dvakrat večji prispevek za samozaposlene Samozaposleni oziroma samostojni podjetniki zdaj v povprečju plačajo okoli 95 evrov zdravstvenega prispevka na mesec, po uvedbi nove zakonodaje pa se bo ta znesek podvojil – znašal naj bi okrog 180 evrov. Višanje prispevkov je nujno za krpanje vse večje luknje v zdravstveni blagajni, ki je posledica manjših vplačil vanjo. Ta so v prvih dveh mesecih upadla pod raven predlanskih vplačil. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo letos posloval s predvidoma 54,6-milijonskim primanjkljajem. »Zdravstvene pravice so enake za vse, zato naj bodo bolj sorazmerno porazdeljena tudi vplačila prispevkov,« je glavno sporočilo zdravstvenega ministra in prvega človeka ZZZS Sama Fakina. Samozaposleni po novem ne bodo imeli možnosti sami izbi-

PROVENS d.o.o. Leskoškova cesta 9 D 1000 Ljubljana www.provens.si

Provens1_189x60_059.indd 1 FT_8-11.indd 2

18.03.2010 9:07:01 Uhr 3/22/10 2:50:49 PM

P


foto: D reamstime

9

rati osnove za plačevanje prispevkov, ampak se bo kot osnova upoštevala »dohodnina ali dohodki, ki so primerljivi s plačo podobnih ali enakih poklicev v javnem sektorju, ki pa naj ne bi bili nižji od povprečne bruto plače v Sloveniji«, piše v izhodiščih zakona.

Zdravstveni prispevki od vseh prejemkov Zdravstveni prispevki se bodo plačevali tudi od podjemnih in avtorskih pogodb, od nagrad, prejemkov za nadurno delo, dežurstva, prejetih najemnin, dividend. Iz prispevne osnove bi bili izvzeti prejeti potni stroški, regres in dodatek za prehrano.

Zakonci po novem le izjemoma zavarovani kot družinski člani Kot družinski člani bodo še vedno lahko zavarovani otroci do 18. leta starosti in štu-

dentje z veljavnim statusom, drugi (zakonec, brat, sestra, starši) pa le, če bodo dohodki gospodinjstva tako nizki, da je družina upravičena do socialne denarne pomoči.

Za hrano in prenočitev v bolnišnici pri neakutnem zdraOb neakutnem zdravljenju bolnišnično hrano in vljenju bomo moprenočitev plačamo sami rali po izhodiščih Za hrano in prenočitev v bolnišnici pri nea- novega zakona kutnem zdravljenju bomo morali po izhodiščih plačati iz lastnenovega zakona plačati iz lastnega žepa, kot velja za enake storitve v domovih starejših občanov. ga žepa, kot velja Neakutno ali podaljšano bolnišnično zdravlje- za enake storitve nje je namenjeno »tistim bolnikom, ki po kon- v domovih starejčani diagnostični obravnavi in zastavljenem ših občanov. zdravljenju slednjega še ne morejo nadaljevati zunaj bolnišnice«, lahko preberemo na spletnih straneh Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Prav tako obvezno zdravstveno zavarovanje ne bo več krilo hrane in prenočišča pri

Ali ste pripravili vaše noge in stopala na poletje ? Zaupajte našim strokovnjakom. VSE ZA BOLEČE NOGE NA ENEM MESTU: • • • • •

STROKOVNO MNENJE SPECIALISTA ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA OŽILJA ZDRAVLJENJE MANJŠIH VARIC IN MREŽASTIH VEN OPERACIJA KRČNIH ŽIL Z RADIOFREKVENCO NEGA IN OSKRBA PROBLEMATIČNIH STOPAL

Naročanje: vsak delavnik od 9. do 19. ure • Tel. št.: 040 454 446 ali 040 454 454 Uhr

Provens2_189x60_059.indd 1 FT_8-11.indd 3

18.03.2010 14:30:40 Uhr 3/22/10 2:50:51 PM


10 ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

zdraviliškem zdravljenju, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Teh stroškov iz lastnega žepa ne bodo plačali le prejemniki socialne denarne pomoči.

Po novem ne bo izplačil posmrtnine Izhodišča zakona odpravljajo pravico do posmrtnine, enkratne denarne pomoči družini ob smrti zavarovanca. »Znesek posmrtnine določi zavod v višini najmanj 100 odstotkov in največ 150 odstotkov zajamčene plače,« piše v 38. členu veljavnega ZZVZZ.

Pred odhodom v hribe se bo treba zavarovati

Zakon predlaga bolniško v višini 85, in ne več 90 odstotkov osnove plače. Bolniška zaradi poškodbe zunaj dela ali nege družinskega člana bo znašala 75, in ne več 80 odstotkov osnove, v času bolnišničnega zdravljenja ali rehabilitacije v zdravilišču pa bi prejemali nadomestilo v višini 65 odstotkov od osnove plače, je zapisano v delovnem gradivu zakona.

Za oskrbo družinskih članov dopust, in ne bolniška Prvi dan odsotnosti z dela zaradi bolezni otroka oziroma nege družinskega člana ne bi bil več krit iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Preprosto rečeno: za prvi dan ne bi

foto: Dreamstime

 



Zakon uvaja precejšne spremembe pri kritju zdravljenja in rehabilitacije poškodb,

Za pet odstotkov nižja nadomestila med bolniškim dopustom

>>Po novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju bo treba skleniti novo zavarovanje za zdravljenje športnih poškodb.

FT_8-11.indd 4

nastalih pri športu. Po novem bo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krito največ 40 odstotkov zdravljenja za starejše od 14 let, in ne več vsi stroški, kot velja zdaj. Gre za poškodbe, nastale pri planinarjenju, plezanju, gorskem kolesarstvu, deskanju, drsanju, alpskem in turnem smučanju, motornih in avtomobilskih tekmovanjih, zmajarstvu, letenju z baloni, potapljaštvu in jamarstvu ter športnih tekmovanjih nacionalne športne zveze. Vse kaže, da bo treba skleniti, prostovoljno zavarovanje, ki bo krilo stroške zdravljenja ob morebitnih športnih poškodbah. »Člani planinske zveze so posebej zavarovani, če gredo v hribe v tujino. Če planinarijo doma, pa stroške poškodb krije ZZZS,« pravi minister Miklavčič.

dobili bolniškega nadomestila. Tega lahko, če se tako odloči, da delodajalec ali pa za ta dan zahteva izrabo dopusta.

Pri poškodbah na delu delodajalec krije 45 dni bolniške Za delodajalce je pomemben predvsem podatek, da bo breme bolniške na njihovih ramenih le do 25 delovnih dni trajanja bolniškega dopusta, in ne 30, kot velja zdaj. Če gre za odsotnost zaradi poškodb in bolezni, povezanih z delom, pa bo delodajalec izplačevanje nadomestil kril 15 dni več kot zdaj, torej 45 namesto 30 delovnih dni. Našteti ukrepi naj bi zdravstveni blagajni po ocenah ministrstva za zdravje prinesli okoli 100 milijonov evrov.

3/22/10 2:50:54 PM


kvwvsupsuvëkyh}z{}luvë h}hyv}huql ‡•„™ˆëˆë—•ˆ…„둈‘ˆ‹‘’둈Š’™„—ŒëŒ‘뙄•’™„—Œ­ë t‘’Š’Ž•„—떈뗈Š„띄™ˆ’ëOˆˆ²ëŽ’ë“’—•ˆ…˜ˆ’ë ‡•„™–—™ˆ‘’ë“’’:­ k’“’‘Œ‘’띇•„™–—™ˆ‘’띄™„•’™„‘ˆë‘„–ë ’…™„•˜ˆë“•ˆ‡ë‡’“„:ŒŒë–—•’OŽ’™ë‡•„™–—™ˆ‘Œ‹ë –—’•Œ—ˆ™²ë뎌덌‹ë’…™ˆ‘’띇•„™–—™ˆ‘’ë „™„•’™„‘ˆë‘ˆëŽ•Œˆë™ë†ˆ’—Œ­

    

{’™•–—‘„뇒“„:Œ„ë–’ë“’—•ˆ…‘„띄듏„:Œ’ë –—•’OŽ’™ë’…Œ–Ž„ë“•Œë‡•„™‘ŒŽ˜²ë‡•„™ˆ‘„ë™ë …’‘ŒO‘Œ†Œ²ë‡•„™ŒëŒ“‡­ v…ë“’—ˆŽ˜ë–—„—˜–„²ë“•™Œë„“’–Œ—™Œ²ë ‡’“’‘ˆ‘ˆë¢¦­ëˆ—˜ë–—„•’–—Œë„Œë“•Œ„™Œë‘„ë „™’‡˜ë„띄“’–’™„‘ˆë’•„—ˆë‘„끄™’‡˜ë „띇•„™–—™ˆ‘’띄™„•’™„‘ˆë‘„“•ˆë˜•ˆ‡Œ—Œë ’…™ˆ‘’띇•„™–—™ˆ‘’띄™„•’™„‘ˆ­ërˆ•ë—’ë –„’뇈‘’뎕Œˆë“„:Œ„띇•„™–—™ˆ‘Œ‹ë–—’•Œ—ˆ™²ë ™„ë–™ˆ—˜ˆ’²ë‡„떌똕ˆ‡Œ—ˆë—˜‡Œë‡’“’‘Œ‘’ë ‡•„™–—™ˆ‘’띄™„•’™„‘ˆ­

ˆë–ˆë„™„•˜ˆ—ˆë™ë£ª¿Œ‹ë‡‘ˆ‹²ë’‡Ž„•ë–—ˆë “’–—„Œë„™ˆ„‘ˆ†ë„뇒“„:Œ„²ë™„ë…’ë „™„•’™„‘ˆë„:ˆ’뙈„—ŒëWˆë–ë“•™Œë‡‘ˆë “•Œ‹’‡‘ˆŠ„됈–ˆ†„­ëk„녌떈댝’Š‘ŒŒë —•Œˆ–ˆ:‘Œë:„Ž„‘Œë‡’…Œ²ë™„ë–™ˆ—˜ˆ’²ë‡„ë –Žˆ‘ˆ—ˆë‡’“’‘Œ‘’띇•„™–—™ˆ‘’띄™„•’™„‘ˆë ™ëˆ‘ˆëˆ–ˆ†˜ë“’댝Š˜…Œë–—„—˜–„­

}뎒ŒŽ’•ëŒ„—ˆë‡’“’‘Œ‘’띇•„™–—™ˆ‘’ë „™„•’™„‘ˆë–Žˆ‘ˆ‘’ë“•Œëˆ‘Œë’‡ë—•ˆ‹ë „™„•’™„‘Œ†ëŒ‘ëWˆŒ—ˆë“•Œ–—’“Œ—ŒëŽë‡•˜ŠŒë „™„•’™„‘Œ†Œ²ë„‹Ž’ë—’ë–Ž„‡‘’ëë™ˆ„™‘’ë „Ž’‘’‡„’ë–—’•Œ—ˆë—„Ž’²ë:ˆëˆë’‡ë „:ˆ—Ž„뙈„™‘’–—Œë™„OˆŠ„뇒“’‘Œ‘ˆŠ„ë ‡•„™–—™ˆ‘ˆŠ„띄™„•’™„‘„ë“’—ˆŽ’뙈:뎒—ë ˆ‘’돈—’­ë|“’O—ˆ™„—Œë’•„—ˆëˆë£¿ˆ–ˆ:‘Œë ’‡“’™ˆ‡‘Œë•’Ž²ë™ëŽ„—ˆ•ˆë“„ë’–—„‘ˆ—ˆë ‘ˆ“•ˆŽŒ‘ˆ‘’띄™„•’™„‘Œ­

h}hyv}huqlë kyh}psprlnhë kyh}sqluqhëwvë wvrvkiho h}hyv}huqlëëë uhkz{hukhykuptëryp{qlt }:„–Œ‹ë“’—•ˆ…˜ˆ—ˆë“’ë“’OŽ’‡…„‹ë ‡’‡„—‘’띇•„™ŒŒOŽ’띇•„™ˆ‘ˆë“’ˆŠë —Œ–—ˆŠ„²ë‘„뎄—ˆ•ˆŠ„떒뙄–ë‘„“’—ŒŒë‘„ë “’‡„ŠŒë’…™ˆ‘ˆŠ„띇•„™–—™ˆ‘ˆŠ„ë „™„•’™„‘„넏Œë“„뇒뗒™•–—‘ˆŠ„ë ‡•„™ˆ‘„ë‘Œ–—ˆë…ŒŒë˜“•„™Œ:ˆ‘Œ­ë ëh}hyv}huqltë}ëkyh}pspl r˜…ë—ˆ˜²ë‡„떐’돍˜‡ˆë“’‘„™„‡Œë “•ˆ™Œ‡‘Œ²ë–ˆë‘„ë™:„–Œ‹ë“•Œ“ˆ—Œ’ë ‘ˆ–•ˆ:ˆ²ëŽ„—ˆ•Œ‹ë“’–ˆ‡Œ†ˆë–’도‹Ž’ë „‘Oˆë„Œë™ˆ:ˆë“’OŽ’‡…ˆ­ë‡•„™ˆ‘ˆë “’OŽ’‡…덈도‹Ž’뇒Š’—•„‘’²ë„‹—ˆ™‘’ë „Œë“’™ˆ„‘’ëë…Œ™„‘ˆë™ë‡•„™ŒŒO:˜­ë ë„™„•’™„‘ˆë‡•„™ŒŒOŽˆŠ„ë ‡•„™ˆ‘„ë“’ë“’OŽ’‡…„‹ë–Œë„‹Ž’ë ’’Š’:Œ—ˆë’Ž•ˆ™„‘ˆë“’둈Ž„—ˆ•Œ‹ë—ˆWŒ‹ë “’OŽ’‡…„‹­ë‡•„™ŒŒOŽˆë–—’•Œ—™ˆ²ëŽŒë–’ë “•ˆ‡ˆ—띄™„•’™„‘„²ë„‹Ž’뎒•Œ–—Œ—ˆë ™ë“•Œ‘„‘Œ‹ë–’™ˆ‘–ŽŒ‹ë‡•„™ŒŒO:Œ‹ë„ë ‡•„™ˆ‘ˆë“’ë“’OŽ’‡…„‹­

ZASTOPSTVA TRIGLAV, ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE, d.d.

9 QDMEOLÔML SRVORYDOQLFL 6NXSLQH 7ULJODY Y YDÒHP NUDMX QD VSOHWQL VWUDQLZZZ]GUDYVWYHQDQHWLQEUH]SODçQLPRGULÒWHYLONL VPRYDPYHGQRQDYROMR'DODKNR]DVHLQ]DVYRMHQDMEOLÔMHSRVNUELWH VVNOHQLWYLMRGRSROQLOQHJD]GUDYVWYHQHJD]DYDURYDQMD=DYDURYDQMD ]GUDYLOLÒNHJD ]GUDYOMHQMD SR SRÒNRGEDK WHU =DYDURYDQMD ]D SULPHU VPUWL]DUDGLQH]JRGH'DVPREOL]XNDGDUNROLQDVSRWUHEXMHWH

WWW.ZDRA9679(1$1(7

FT_8-11.indd 5

CELJE 0DULERUVNDFHVWD&HOMH Tel.: (03) 42 67 500, Faks: (03) 42 67 502 e-pošta: zastopstvo_ce@zdravstvena.net

MURSKA SOBOTA Lendavska ulica 5, 9000 Murska Sobota Tel.: (02) 51 24 640, Faks: (02) 51 24 642 e-pošta: zastopstvo_ms@zdravstvena.net

KOPER 3ULVWDQLÒNDXOLFD.RSHU Tel.: (05) 66 22 520, Faks: (05) 66 22 522 e-pošta: zastopstvo_kp@zdravstvena.net

NOVA GORICA .LGULçHYDXOLFD1RYD*RULFD Tel.: (05) 33 03 660, Faks: (05) 33 03 662 e-pošta: zastopstvo_ng@zdravstvena.net

KRANJ %OHLZHLVRYDFHVWD.UDQM Tel.: (04) 20 10 540, Faks: (04) 20 10 542 e-pošta: zastopstvo_kr@zdravstvena.net

NOVO MESTO 1RYLWUJ1RYRPHVWR 7HO  )DNV   e-pošta: zastopstvo_nm@zdravstvena.net

KRŠKO 7UJ0DWLMH*XEFD.UÒNR 7HO  )DNV   e-pošta: zastopstvo_kk@zdravstvena.net

POSTOJNA 1RYLWUJ3RVWRMQD Tel.: (05) 72 12 700, Faks: (05) 72 12 702 e-pošta: zastopstvo_po@zdravstvena.net

LJUBLJANA 9HURYÒNRYDXOLFDF/MXEOMDQD 7HO  )DNV   HSRÒWD]DVWRSVWYRBOM#]GUDYVWYHQDQHW

SLOVENJ GRADEC 3RKRUVNDFHVWD6ORYHQM*UDGHF 7HO  )DNV   e-pošta: zastopstvo_sg@zdravstvena.net

MARIBOR 8OLFD.QH]D.RFOMD0DULERU 7HO  )DNV   e-pošta: zastopstvo_mb@zdravstvena.net

TRBOVLJE 7UJ)UDQFD)DNLQD7UERYOMH Tel.: (03) 56 14 740, Faks: (03) 56 14 742 e-pošta: zastopstvo_tr@zdravstvena.net

3/22/10 2:50:54 PM


12 DOPOLNILNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA

ZAKONSKO NISO OBVEZNA, SO PA ZELO KORISTNA DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KRIJE TUDI DOPLAÄŒILO STROĹ KOV OSNOVNIH IN SPECIALISTIÄŒNIH STORITEV Z NASTANITVIJO IN PREHRANO V BOLNIĹ NICI ALI ZDRAVILIĹ ÄŒU BORUT PUST

ďŹ nance@ďŹ nance.si

V

Sloveniji imamo sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ta krije stroĹĄke doplaÄ?il zdravstvenih, zdraviliĹĄkih in drugih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije. Kdor se hoÄ?e izogniti stroĹĄkom doplaÄ?il, si mora pri eni izmed treh zdravstvenih zavarovalnic (Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav) urediti dopolnilno zavarovanje.

nega in oskrba na domu Ekipa usposobljenih strokovnjakov vam je na uslugo pri vsakodnevnih opravilih, ki bodo z QDĂŁRSRPRĂžMRSRQRYQR SULMHWQDLQEUH]WHĂĽDY Vsakemu oskrbovancu se v celoti posvetimo in skupaj QDĂžUWXMHPRQHJRSRPRĂž SULKLJLHQLYDUVWYRDOL odhod po nakupih. Na razpolago smo 24 ur GQHYQRYVHGQLYWHGQX 3RNULYDPRSRGURĂžMHPHVWD Ljubljana z okolico.

1(*$352GRRÍż7RSQLĂŁNDXOLFDD /MXEOMDQDÍż7   'HĂĽXUQL7 (QHJDSUR#JPDLOFRP

FT_12-13.indd 2

www.nega-pro.eu

To velja za vse drĹžavljane, razen za otroke, ĹĄolsko mladino in tiste, ki so po sklepu centra za socialno delo zaradi socialne ogroĹženosti oproĹĄÄ?eni teh doplaÄ?il.

Vsako nezavarovano leto stane Za mlade to pomeni, da si morajo ob vseh veÄ?jih spremembah statusa (po prenehanju statusa ĹĄtudenta, dopolnjenem 26. letu starosti ali ob prvi zaposlitvi) urediti dopolnilno zavarovanje. Za tiste, ki zavarovanja nimajo urejenega, velja trimeseÄ?na Ä?akalna doba. To pomeni, da ĹĄe tri mesece po sklenitvi zavarovanja ne morejo uveljavljati pravic in morajo zdravstvene storitve doplaÄ?evati sami. Sklenitev dopolnilnega zavarovanja zakonsko ni obvezna, a za vsako nezavarovano leto od leta 2006 naprej se premija ob poznejĹĄem zavarovanju zviĹĄa za tri odstotke oziroma skupno za najveÄ? 80 odstotkov. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije doplaÄ?ilo stroĹĄkov osnovnih in specialistiÄ?nih storitev, skupaj z nastanitvijo in prehrano v bolniĹĄnici ali zdraviliĹĄÄ?u, poleg tega pa ĹĄe stroĹĄke doplaÄ?ila zdravil s pozitivne in vmesne liste, ki se predpisujejo na recept, reĹĄevalne prevoze ter medicinsko-tehniÄ?ne pripomoÄ?ke in zobnoprotetiÄ?ne nadomestke do vrednosti 75 odstotkov cene.

3/22/10 2:19:18 PM


13 DOPOLNILNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA

foto: Irena Herak

z{ylzêshorvê wvthnhêhspê |up|ql z—•ˆ–ꌑꑍˆŠ’™ˆê“’–ˆ‡Œ†ˆê„ꝇ•„™ˆê˜‡Œê–’ꕈ–‘„ꊕ’W‘„ê“’–’™‘ˆ¾ ˜ê–™ˆ—˜­ê{’ê“’—•˜ˆ’ê—˜‡Œê–—„—Œ–—Œ:‘Œê“’‡„—ŽŒêÀꇒꨪꒇ–—’—Ž’™ê™–ˆ‹ê ’…Œ–Ž’™ê“•Œê‡•„™‘ŒŽ˜êˆê“’–•ˆ‡‘’ꄏŒê‘ˆ“’–•ˆ‡‘’ê“’™ˆ„‘Œ‹ê–ê–—•ˆ–’­ê }ˆ:Œ‘„ê–—•ˆ–‘Œ‹ê–Œ—˜„†Œê–ˆê˜–—™„•Œê‘„ꇈ’™‘ˆêˆ–—˜®ê™Œ–’ŽŒê“•Œ:„Ž’¾ ™„‘ˆ±ê“•Œ—Œ–Ž’ê“’ꇒ–ˆŠ„‘˜êŒ‘ê“•ˆ–ˆŠ„‘˜ê“’–’™‘Œ‹ê•ˆ˜—„—’™ê—ˆ•ê O—ˆ™Œ‘Œê:„–’™‘Œê’ˆŒ—™„ê–ˆê‘ˆê’•ˆ’Ꙉ:ꌝ’Š‘Œ—Œ­ê

Sklenitev dopolnilnega zavarovanja zakonsko ni obvezna, a za vsako nezavarovano leto od leta 2006 se premija ob poznejšem zavarovanju zviša za tri odstotke oziroma skupno za največ 80 odstotkov.

ê|“•„™„‘ˆê–—•ˆ–„ꖈꒅ•ˆ–—˜ˆê {˜‡Œê—Œ–—ˆê–—•ˆ–‘ˆê–Œ—˜„†Œˆ±êŽŒê‘ˆêŒ™Œ•„’ꌝꇈ’™‘ˆŠ„ê’Ž’„±ê“’‘„™„‡Œê ™“Œ™„’ê‘„ê‘„Oˆê‡ˆ’­ês˜‡ˆ±êŽŒê–’ꍌê‡„ê:„–„ꌝ“’–—„™ˆ‘Œ±ê“’–—„‘ˆ¾ ’ꐄ‘ê˜–“ˆO‘ŒêŒ‘ê˜:Œ‘Ž’™Œ—Œ­êz:„–’„ꖈꓒ‡„O˜ˆê—˜‡Œê:„–±êŽ’ê–’ê „•„‡Œê‡•„™–—™ˆ‘Œ‹ê—ˆW„™ê’‡–’—‘Œêê‡ˆ„­ê }ˆ:Ž•„—ꏄ‹Ž’ꖏŒOŒ’±ê‡„ê“•ˆ‡™–ˆê‡Œ•ˆŽ—’•Œê—•‡Œ’±ê‡„ê–’ê“’‡ê–—•ˆ–’ê …’ê˜–“ˆO‘ŒêŒ‘ê˜:Œ‘Ž’™Œ—Œ­ê}ꗈ‹ê“•Œˆ•Œ‹ê‘„™ˆ:Ž•„—ꊒ™’•Œ’ê’ê“’Œ¾ —Œ™‘ˆê–—•ˆ–˜­êr„‡„•ê–Œ—˜„†Œ’ꇒWŒ™Œ’ꌑꒆˆ‘Œ’ꎒ—ê’…™„‡Œ™’±êˆê –—•ˆ–Ꝅꑄ–ê“’Œ—Œ™ˆ‘ꌑꑄ‡ê–“’‡…˜„­ê{„Ž•„—Ꝅ‘„’Ꙉ:ꈑˆ•ŠŒˆêŒ‘ê –™’ˆ˜ê‡ˆ’ꖐ’ê…’ê“•ˆ‡„‘Œ­ê{’ꍈꖗ„‘ˆ±êŽŒêŠ„ê“•Œê˜“•„™„‘˜ê–—•ˆ–„ê WˆŒ’ꎄ•ê–ˆê‡„ꌝŽ’•Œ–—Œ—Œ­ê|“•„™„‘ˆê–—•ˆ–„ꖈꇒŠ’•’:‘’ê’…•ˆ–—˜ˆ­ê ˆ½Ž’ꝑ„’ê–—•ˆ–ꘓ•„™„—Œ±ê„‹Ž’ꇄˆê:„–„ꌝŽ’•ŒO:„’ê–“’‡…˜‡ˆê “’Œ—Œ™‘ˆŠ„ê–—•ˆ–„­ê k’Š’—•„‘’ê ‡ˆ’™„‘ˆê ‘ˆŠ„—Œ™‘ˆŠ„ê –—•ˆ–„ê „‹Ž’ê •ˆ–‘’ê ’Š•’Œê ‘„Oˆê ‡•„™ˆ­êtˆ„ꐈ‡ê“’Œ—Œ™‘ŒêŒ‘ꑈŠ„—Œ™‘Œê–—•ˆ–’êˆêˆ’ê—„‘Ž„êŒ‘ê’ê ™ˆ:Œ‘’„ê—ˆWŽ’ê“•„™’:„–‘’Ꝅ‘„’­êêê

Ponudba za širši obseg zdravstvenih pravic največja pri Adriatic Slovenici Poleg dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je pri vseh treh mogoče skleniti zavarovanja za kritje stroškov iz dodatnih in vzporednih pravic, ki ne sodijo v okvir obveznega in dopolnilnega zavarovanja. Vse tri zdravstvene zavarovalnice ponujajo različne pakete dodatnih zavarovanj, ki so podrobno opisani na njihovih spletnih straneh. Ponudba Triglava je za zdaj najmanj pestra, zavarovanja, ki jih ponujata Vzajemna in Adriatic Slovenica, pa obsegajo zelo različne dele dodatnih in razširjenih zavarovanj, ki se ne prekrivajo. Število paketov pri Adriatic Slovenici presega ponudbo pri Vzajemni, pri tej pa se paleta zdravstvenih zavarovalnih produktov zdi bolj pregledna.

êz—•ˆ–ꖈꕄ™Œ„ê–Ž’Œê—•Œê‰„ˆê u’™„ꇒŠ‘„‘„ꎄWˆ’±ê‡„ꖈꕄŒ:‘Œê’…•„Œê–—•ˆ–„êê•„Œ:‘’ꌑ—ˆ‘Œ—ˆ—’ê „:‘ˆ’ê•„™Œ„—ŒêŒ‘ê“’„™„—Œê–Ž’Œê—•Œê‰„ˆ­ê}ꓕ™Œê‰„Œê™‘ˆŒ•ˆ‘„ꖈꗈ’ê ‘„ê–—•ˆ–‘’ê–Œ—˜„†Œ’ê’‡’™ˆêêŒ’:„‘ˆê„‡•ˆ‘„Œ‘„±êŽŒê‘„OˆêŒOŒ†ˆêŒ‘ê ’WŠ„‘ˆê„„Š„êêˆ‘ˆ•ŠŒ’­êv‡ê—’‡êŒŽ˜O‘„ê“’–„ˆ‘ŒŽ’™±êŽŒê“•„™Œ’±ê ‡„ê–’ê“’‡ê–—•ˆ–’ê…’ê˜:Œ‘Ž’™Œ—Œ­êˆê–ˆê“’:˜—Œ’ꎒ—ꙏ„‡„•Œê“’’W„„±ê „‘„™„’ê“’Œ—Œ™‘Œê–—•ˆ–ꌑꑍˆŠ’™ˆê“’Œ—Œ™‘ˆê–“’‡…˜‡ˆ­êˆê’†ˆ‘Œ’±ê ‡„ê–Œ—˜„†ŒŒê‘Œ–’ꎒ–±ê“’—ˆê–—•ˆ–ê“’–—„‘ˆê‘ˆŠ„—Œ™ˆ‘ꌑꝑ„‡ˆ’ê–ˆê „‹Ž’ê™ê‡•˜ŠŒê…’ÃꄏŒê—•ˆ—ŒêŒ:•“„‘’–—ÃꉄŒê–—•ˆ–„­êz—•ˆ–‘ˆê–Œ—˜„†ŒˆêŒ‘ê ‘„OŒê’‡Œ™Œê‘„ꑍŒ‹ê‘„–ꘗ•˜‡Œ’ꄏŒê†ˆ’ê“’™–ˆêŒ:•“„’­êrˆ•êŠ•ˆê„ê“•’¾ †ˆ–±êŽŒê„‹Ž’ê’…ê‘„Oˆê‘ˆ˜–—•ˆ‘ˆê•ˆ„ŠŒ•„‘˜ê“’–—’“’„±ê„ꙝ—•„‘’ê –„…Œê‘„O꒕Š„‘Œˆ±ê“’–—„„’ꇒꖈ‡„ê‘„“’Š’–—ˆˆê˜“’•„…ˆ‘ˆê–—•„¾ —ˆŠŒˆê’…™„‡’™„‘„ê–—•ˆ–„ꑈ˜:Œ‘Ž’™Œ—ˆ­ê

Zavarujemo se lahko za doplačila nadstandardnih zobozdravstvenih materialov, očesnih in ortopedskih pripomočkov, zdravil z vseh list, nadstandardnih nastanitev pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju, podaljšanja zdraviliškega zdravljenja in možnosti hospitalizacije za spremljevalca otroka. Tu so še paketi zavarovanj samoplačniških storitev v specialističnih ambulantah, kozmetičnih operativnih storitev, zavarovanje bolniške dnevnice in nadomestila za nego ožjega družinskega člana ter drugi paketi, med njimi tudi tisti, ki zavarujejo nadstandardne zdravstvene in zdraviliške storitve. V Adriatic Slovenici obstaja možnost posebnih zavarovanj za tiste, ki imajo status športnika in vrhunskega športnika. Obe zavarovanji zajemata zavarovanje samoplačniških storitev v specialističnih ambulantah, doplačil za zdravila in zavarovanje nadstandardnih nastanitev pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju.

FT_12-13.indd 3

vŠ„–‘’ê–“’•’:Œ’

Za kaj vse se je mogoče zavarovati

êk’Œ‘’•ê¾ê‡’Š’•’:‘„ê“’‡“’•„ê™ê™–ˆ‹ê—•ˆ‹ê‰„„‹ ˆê –’ê “•ˆê “’–ˆŠ„Œê “’ê –•ˆ‡–—™Œ‹±ê ŽŒê “’Œ•¾ „’±ê ˆê ‡„‘ˆ–ê —’ê –„’ê Ž•„—Ž’•’:‘„ê –—•„—ˆŠŒ„±ê –„ê „:„–‘’ê ’ŒŒê •„¾ Œ:‘ˆê ’…•„ˆê –—•ˆ–„­ê k’Š’•’:‘’ê “„ê ‘ˆê „¾ Š’—„™„ꘖ—•ˆ‘Œ‹ê•ˆ˜¾ —„—’™±ê –„ê Oˆê “’™ˆ:˜ˆê ’W‘’–—±ê‡„ꖈꝑ„‡ˆ¾ ’ê ™ê ‡•˜ŠŒê „Œê —•ˆ—Œê ‰„Œê –—•ˆ–„­êk„‘ˆ–ꑈꝄ‡’–—˜ˆ±ê‡„ꖐ’ê“’Œ•ˆ‘Œ±ê„“„Žê—’±ê‡„ꖈꑄꇒ¾ ŠŒê•’Žê‘„˜:Œ’ꘓ•„™„—Œê–ê–—•ˆ–’­êz„’ê—„Ž’ꖐ’ꏄ‹Ž’ê“•Œ“•„™ˆ‘Œê Œ‘ê’‡“’•‘Œê‘„ê‘’™ˆê–Œ—˜„†Œˆ­êk’Œ‘’•êˆê‡’…Œê™ˆ:ꓕˆ–—ŒW‘Œ‹ê‘„Š•„‡ê„ê Œ‘’™„—Œ™‘’–—ê Œ‘ê •ˆ™’˜†Œ’‘„•‘’ê ‡ˆ’™„‘ˆ­ê ê ‘Œê ‡„ê :„–„ê ŒŽ’•Œ–—Œ’ê ™–ˆê™“’‡…˜‡‘ˆêŒ‘ê“’Œ—Œ™‘ˆê“„—Œê–—•ˆ–„­êk’Œ‘’•ê‡ˆ˜ˆê—„Ž’±ê‡„ê’‹•„¾ ‘„ꝇ•„™’ê•„™‘’™ˆ–ˆê™ê—ˆˆ–˜±ê’ˆ˜ˆêŒ’:„‘ˆê–—•ˆ–‘ˆŠ„ê‹’•’‘„ê Ž’•—Œ’„ꌑꑄê—„Ž’꒐’Š’:Œê–„’„™ˆ–—‘’ꘓ•„™„‘ˆê–—•ˆ–„­êê

3/22/10 2:19:23 PM


14 NADSTANDARD V ZDRAVSTVU

ŽE TO, DA SI V SOBI SAM, JE NADSTANDARD BORUT PUST

finance@finance.si

VELIKO ZANIMANJA ZA NADSTANDARDNA ZAVAROVANJA SPECIALISTIČNIH ZDRAVSTVENIH STORITEV >>Alenka Šik, direktorica zdravstvenih zavarovanj v Adriatic Slovenici: »Največ je povpraševanja po samoplačniških specialističnih storitvah in zavarovanju zdravil.«

M

edtem ko v Triglavu, zdravstveni zavarovalnici za zdaj ponujajo le nadstandardno zavarovanje za zdraviliško zdravljenje po poškodbi, pa v ponudbi različnih nadstandardnih paketov v Adriatic Slovenici in Vzajemni zavarovanci najbolj povprašujejo po hitri in kakovostni specialistični obravnavi.

V Triglavu pravijo, da je zanje pomembno, da skupaj s partnerji, ki opravljajo storitve, dogovorjene nadstandardne storitve iz zavarovalnih pogodb tudi v resnici lahko izpolnijo. Ponudbo nadstandardnih zavarovanj bodo širili, pri čemer je treba upoštevati, da se pravice iz teh zavarovanj uresničujejo ločeno od uveljavljanja pravic iz obveznega zavarovanja. S Triglavom lahko sklenete nadstandardno zavarovanje za zdraviliško zdravljenje po poškodbah, ki krije stroške 14-dnevne namestitve s polnim penzionom na negovalnem oddelku ali v enoposteljni sobi kategorije štirih zvezdic in stroške uporabe zdravstvenih storitev v izbranih zdraviliščih. V zavarovanje je vključeno tudi nadomestilo za stroške prevoza do zdravilišča in nazaj. Tržiti so ga začeli tržiti leta 2007, lani pa so ga obnovili.

V Adriatic Slovenici najbolj iskani zavarovanji samoplačniških specialističnih storitev in zdravil Direktorica zdravstvenih zavarovanj v Adriatic Slovenici Alenka Šik pravi, da je bilo pri njih lani največ povpraševanja po zavarovanju

FT_14-15.indd 2

3/22/10 2:19:42 PM


15 NADSTANDARD V ZDRAVSTVU

samoplačniških storitev v specialističnih ambulantah in zavarovanju zdravil. Za obe zavarovanji se odločajo predvsem športniki in menedžerji. Prednost zavarovanja zdravil je kritje stroškov nakupa vseh samoplačniških zdravil in razlik v cenah med inovativnimi in generičnimi zdravili. Prednost zavarovanja samoplačniških storitev pa je še brezplačen takojšnji pregled brez čakanja, ki zajema tudi zahtevnejše diagnostične preiskave (CT, magnetno resonanco) in operacije v enodnevni ambulantni obravnavi, za katere so dolge čakalne dobe v javnem zdravstvu sicer običajne. Ob sklenitvi zavarovanja mora biti zavarovanec zdrav, na posege, ki jih zavarovanje krije, pa ne sme biti naročen pred sklenitvijo zavarovanja. Šikova pravi, da od zavarovancev nadstandardnih zavarovanj prejmejo malo pritožb. Eden izmed razlogov je po njenem ta, da zmogljivosti večine zdravilišč ponudbo nadstandarda omogočajo, v bolnišnicah pa je nadstandard že to, da je zavarovanec v sobi lahko sam ali s spremljevalcem.

V Vzajemni največ zanimanja za zavarovanje hitrih specialističnih storitev V Vzajemni ponujajo več paketov nadstandardnih zavarovanj, a kot pravijo, je največ zanimanja za nadstandardno zavarovanje specialističnih zdravstvenih storitev, ki zavarovancu omogoča, da ob nastopu bolezni ali poškodbi hitro obišče zdravnika in začne zdravljenje. Zavarovancem to omogoča njihov asistenčni center, ki jim poišče ustreznega zdravnika in se dogovori za datum obiska. Za izvajanje tega zavarovanja so v okviru asistenčnega centra organizirali posebno mrežo izvajalcev. Drugo zavarovanje, za katero je zadnje čase več zanimanja, je zavarovanje nadomestil za čas zdravljenja v bolnišnici ali zdravilišču. V Vzajemni ponujajo tudi možnost sklenitve še dveh nadstandardnih zavarovanj. Prvo krije stroške namestitve v eno- ali dvoposteljni sobi v bolnišnici ali zdravilišču z možnostjo uporabe telefona in televizorja, dodatno nemedicinsko nego in možnost bivanja bližnjega v sobi z zavarovancem, uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja v nočnem času ter ob nedeljah in praznikih, ob sklenitvi zavarovanja za višjo dogovorjeno zavarovalno vsoto pa še nekatere druge dodatne storitve. Druga vrsta nadstandardnega zavarovanja v okviru zavarovalne vsote krije stroške osnovne zdravstvene dejavnosti pri zdravniku, ki ni zavarovančev osebni zdravnik, storitve samoplačniških specialističnoambulantnih storitev brez napotnice, splošne in specialističnoambulantne storitve (skupaj z zdravili) v tujini in uveljavljanje storitev iz obveznega zavarovanja v nočnem času ter ob nedeljah in praznikih.

FT_14-15.indd 3

Domače branje za poslovneže! Obrazi kar četrtino ceneje! Obrazi (13 številk) s 25% popusta: 23,30 € Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 9892 ali pišite na: narocnine@delo-revije.si.

www.revijaobrazi.si

3/22/10 2:19:43 PM


16 KLASIČNO ALI ALTERNATIVNO ZDRAVLJENJE?

POMAGATI BOLNIKU JE EDINI SKUPNI CILJ NATAŠA BOLARIČ

MED ZDRAVILSKIMI METODAMI JE PRI NAS URADNO PRIZNANA IN UVELJAVLJENA SAMO AKUPUNKTURA. VSE METODE, KATERIH UČINKOVITOST JE BILA ZNANSTVENO DOKAZANA, SO SPREJETE V MEDICINSKO PRAKSO

natasa.bolaric@finance.si

A

lternativna oziroma komplementarna medicina se vse pogosteje postavlja ob bok klasični. Uradna medicina le redko priznava alternativne metode, dvom pa izraža tudi o kombinaciji klasičnega in alternativnega zdravljenja. Razvijalci alternativnih oblik zdravljenja so prepričani o njihovih vidnih učinkih.

>> V Sloveniji se veliko bolnikov odloči za bioresonanco, ki naj bi vplivala na biokemične reakcije v telesu in tako pripomogla k zdravljenju.

Matija Horvat, predsednik sveta za izobraževanje pri Zdravniški zbornici Slovenije, pa tudi preostala medicinska stroka pri nas, alternativno zdravljenje imenuje zdravilstvo. Kot predstavnik uradne medicine dodaja, da zdravilstvo ne temelji na znanstveno preverjenih dejstvih. Opaža pa, da se bliskovito širi, saj po njegovih podatkih obstaja že več kot tisoč alternativnih metod zdravljenja. Te večinoma upoštevajo zakoreninjene vzorce in so desetletja, celo stoletja nespremenjene kljub napredku znanosti na vseh področjih. Medicina se na drugi strani nenehno razvija, metode diagnostike in zdravljenja, ki so se uporabljale pred 50 leti, so zdaj na številnih področjih mnogo uspešnejše. »Dobro izobražen

in vesten zdravnik uporablja samo preverjene metode, zato pri nas ni mešanja in sožitja med zdravilstvom in medicino, ki vzgaja zdravnike na univerzah po vsem svetu,« pravi Horvat. Dodaja še, da je med zdravilskimi metodami pri nas uradno priznana in uveljavljena samo akupunktura.

Je kombinacija medicine in zdravilstva sprejemljiva? Na zdravniški zbornici prevladuje mnenje, da kombinacija medicine in zdravilstva ni sprejemljiva. Po podatkih Research Council for Complementary Medicine so enakega stališča Avstrija, Belgija, Francija, Grčija, Islandija, Italija, Latvija, Luksemburg, Malta, Poljska, Portugalska in Španija. V Evropski uniji namreč veljata medsebojno priznavanje univerzitetnih medicinskih diplom in prost pretok zdravnikov, pojasnjuje sogovornik. Država sicer lahko izda zdravilcem dovoljenje za delo, a ti svojega dela ne smejo opravljati v drugih državah EU. Vse metode, katerih učinkovitost je bila znanstveno dokazana, so bile sprejete v medicinsko prakso, še dodaja Horvat. Ni pa mu znano, da bi bile katerekoli bioenergetske metode

NOVA METODA INFOPATIJA Bion je samostojno razvil infopatijo, ki je bila uvrščena tudi med zdravilske metode. Institut to metodo še razvija, vendar je za zdaj avtorsko zavarovana le naprava za vtiskovanje informacij, torej za pripravo infopatskih izdelkov, največkrat kapljic. Metode ne želijo avtorsko zaščititi, saj menijo, da je dobro, če se z njo ukvarjajo in jo razvijajo tudi drugi. Najprej jo želijo uveljaviti na domačem trgu, ponudbe za zastopstvo in distribucijo pa so dobili tudi že iz držav nekdanje Jugoslavije, Rusije in celo ZDA.

FT_16-17.indd 2

3/22/10 2:19:59 PM


17 KLASIČNO ALI ALTERNATIVNO ZDRAVLJENJE?

znanstveno dokazane in predstavljene v uglednih znanstvenih revijah. V evropskih državah tudi niso več toliko naklonjeni alternativni medicini kot nekoč. V Nemčiji in Švici so v preteklosti zavarovalnice plačevale homeopatska zdravila, a so v Nemčiji to prakso, z nekaterimi izjemami, odpravili leta 2004, v Švici pa leta 2005. Februarja letos je odbor angleškega parlamenta za znanost in tehnologijo priporočil angleški vladi odpoved podpore homeopatiji, ker ta ni dosegla drugega kot placebo učinek.

Cilji so enaki – pomagati bolniku Na institutu za bioelektromagnetiko in novo biologijo Bion v Ljubljani pa so prepričani, da komplementarna oziroma alternativna medicina ni nasprotna klasični ali uradni, saj imata obe isti cilj – pomagati bolniku k zdravju in višji kakovosti življenja. »Uradna medicina uporablja preverjene metode diagnostike in terapije ter sprejema le znanstveno dokazane in ustrezno podprte pristope, kar sicer prinaša določene rezultate in zmanjša tveganje, pa vendar ostaja deloma zaprta za nova spoznanja, ki edina lahko povečajo učinkovitost terapevtskih metod,« menijo na institutu.

Mejna področja širijo obzorja »Tako kot v vseh drugih panogah tudi v zdravstvu načeloma le mejna področja lahko razširijo obzorja in prinesejo revolucionarna odkritja, o katerih se nam, če delamo zgolj rutinsko, niti ne sanja,« so prepričani strokovnjaki Biona. Študije sicer kažejo, da je alternativna medicina najboljša pri preprečevanju bolezni in okrevanju, uradna pa pri akutnih boleznih in telesnih poškodbah. Alternativna medicina denimo pomaga, da se telo laže bojuje proti bolezni, na primer bakterijski okužbi, uradna medicina pa ponuja učinkovite metode uničevanja mikroorganizmov (z antibiotiki pri bakterijah). Kadar je resnično treba zmanjšati simptome bolezni, menijo, da je komplementarna terapija toliko bolj pomembna, ker pomaga organizmu vzpostaviti stabilno stanje.

nijo v terapevtska nihanja in ta znova dovajajo v telo. Tako oslabimo ali nevtraliziramo bolezenska nihanja, zdrava pa se okrepijo. Bioresonanca vpliva na biokemične reakcije v telesu in tako pomaga pri zdravljenju.

Operacije imajo najmočnejši placebo učinek Na obeh straneh pa se strinjajo, da je pri zdravljenju zanimivo delovanje placebo in nocebo učinka. Matija Horvat ocenjuje placebo učinek za zelo pomembnega, saj lahko od 20- do 30-odstotno, včasih tudi več, pripomore k uspešnemu zdravljenju. Močnejši placebo učinek od tablet imajo po njegovih izkušnjah injekcije, še močnejšega pa operacije. Horvat je prepričan, da si zdravnik s primernim odnosom do bolnika, z natančnim pregledom in pogovorom pridobi njegovo zaupanje in farmakološkim učinkom zdravila doda še pomemben placebo učinek. Nasprotno učinkuje bežen, administrativen pregled, ki lahko zbudi bolnikovo nezaupanje, kar pa lahko precej zmanjša učinek sicer primernega zdravila (nocebo učinek).

Uradna medicina med alternativnimi metodami zdravljenja še vedno priznava samo akupunkturo.

V Sloveniji je bioresonanca najpogosteje uporabljena alternativna metoda zdravljenja otrok z alergijo, opažajo na Bionu. Podobno je v nekaterih drugih državah EU, denimo v Nemčiji, kjer bioresonanco uporablja več splošnih zdravnikov. To se sogovornikom ne zdi presenetljivo, saj izvajalci kliničnih študij poročajo o odličnih učinkih, celo ozdravitvah, kar je pri alergijah s stališča uradne medicine izjemno redko. Bioresonančna terapija poteka tako, da iz telesa odvajajo elektromagnetna nihanja, ki jih oddaja bolno telo. V bioresonančnem aparatu jih spreme-

FT_16-17.indd 3

foto: Dreamstime

Slovenci verjamemo v bioresonanco

3/22/10 2:20:01 PM


18 MOTNJE SPANJA

NESPEČNOST POGOSTO UBIJA NA CESTI

foto: Matej Leskovšek

ALEŠ ČAKŠ

FT_18-19.indd 2

ales.caks@finance.si

NESPEČNOST IN DRUGE MOTNJE SPANJA LAHKO, SICER V REDKIH PRIMERIH, POVZROČIJO CELO SMRT

>>Leja Dolenc Grošelj, specialistka nevrologije: V mednarodni razvrstitvi je kar 85 različnih motenj spanja.

otnje spanja so zelo različne, čeprav jih pogosto omejujemo samo na nespečnost, razlaga Leja Dolenc Grošelj, specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologije ter vodja laboratorija za motnje spanja v UKC Ljubljana. Poleg različnih oblik nespečnosti so najpogostejše motnje dihanja v spanju; med temi največkrat obstruktivna apneja, ki se pojavlja pri skoraj 10 odstotkih prebivalstva.

M

V mednarodni razvrstitvi motenj spanja (International Classification of Sleep Disorders) je obravnavanih kar 85 različnih motenj spanja. Po pogostosti so pomembna motnja spanja motorični fenomeni, kot sta sindrom nemirnih nog in periodični gibi udov v spanju, ki jih med odraslimi opazimo pri petih odstotkih vsega prebivalstva, pri starejših pa tudi pri več kot 10 odstotkih. Veliko motenj spanja povzroča čezmerna dnevna zaspanost, ki je po različnih študijah in rezultatih zavarovalnic vzrok za 25 odstotkov vseh prometnih nesreč. Sledijo različne parasomnije,

ki so pogoste predvsem v otroštvu, ter motnje cirkadianega ritma budnosti in spanja, te zaradi vse večjega deleža ljudi, ki morajo delati v deljenem delovniku, strmo naraščajo in so vzrok za nesreče na delovnem mestu, doma in v prometu.

Nepravilna raba uspaval povzroča nespečnost Nespečnost delimo na različne podtipe, razlaga Grošljeva. »Vedno moramo iskati druge možne bolezenske vzroke za slabo spanje, denimo slabokrvnost, moteno delovanje ščitnice, kroničen bolečinski sindrom. Nespečnost je lahko posledica stranskih učinkov zdravil, lahko pa jo povzroča tudi predolga in nepravilna raba uspaval.« Kronična nespečnost, pojasnjuje specialistka nevrologije, vodi v moteno dnevno počutje in lahko povzroča čezmerno dnevno zaspanost. »Kronično nespečni so vsi, ki tožijo o dnevni utrujenosti, slabem razpoloženju, motnjah koncentracije in spomina, dnevni zaspanosti in imajo strah pred nočjo. Zaradi tega nastane začaran krog, iz katerega je pot vse težja. Študije na živalih so pokazale, da kronično popolno pomanjkanje spanja – deprivacija – vodi v smrt. Pri ljudeh je smrtna nespečnost izredno redka, znani so le redki primeri v svetu, ko je šlo za hudo, neozdravljivo prionsko bolezen centralnega živčevja, ki se je pojavljala pri več članih iste družine. V Sloveniji takšnega primera še ni bilo.«

Nespečnost kot simptom drugih bolezni Nespečnost ni vedno le posledica stresa, depresije in drugih dejavnikov iz okolja, temveč je lahko simptom drugih bolezni, zato bolniki potrebujejo strokovno medicinsko obravnavo.

3/22/10 2:20:22 PM


19

foto: Dreamstime

MOTNJE SPANJA

Motnje spanja so v Sloveniji še vedno pogosto nepravilno obravnavane, prepozno diagnosticirane in nepravilno zdravljene. Bolniki z nespečnostjo in drugimi motnjami spanja morajo strogo upoštevati navodila osnovne higiene spanja. »Za psihofiziološko nespečnost velja pravilo, da jo vedno zdravimo z najmanjšim odmerkom najblažjega uspavala za najkrajši čas. Seveda obstajajo izjeme, ki potrebujejo specialistično obravnavo. Zelo pomembno pa je prepoznavanje sekundarnih motenj spanja, kjer z zdravljenjem osnovne bolezni odpravimo tudi motnjo spanja.«

Motnje spanja so pogoste med poslovneži Dolgo uspavanje, pogosta nočna prebujanja ali zgodnje jutranje prebujanje so pogosto posledica preobremenjenosti in stresa. Pri poslovnežih se lahko bojimo, pravi Leja Grošelj

NARKOLEPSIJA Narkolepsija je le ena izmed oblik hude patološke zaspanosti, pri kateri lahko bolniki poleg čezmerne dnevne zaspanosti doživijo tudi nenadno in kratkotrajno izgubo mišične moči ob čustvenih dogodkih, privide in prisluhe v polsnu, paralizo in imajo slab nočni spanec. To je bolezen, ki jo diagnosticiramo z nočno in dnevno polisomnografijo v laboratoriju za motnje spanja. Bolezen je dosmrtna in ponavadi dedna. Z zdravili se lahko uspešno zdravi, povsem pozdraviti pa se je ne da.

FT_18-19.indd 3

Dolenc, predvsem dejavnikov tveganja (zvišana krvni tlak in krvni sladkor, motnje srčnega ritma), ki lahko posamič ali v kombinaciji ob povečani telesni teži vodijo v motnje dihanja med spanjem (apneje), ki lahko povzročijo akutni miokardni infarkt, možgansko kap ali nenadno smrt. Zdravo življenje, primerna telesna teža in redni preventivni pregledi so pomembni za odkrivanje dejavnikov tveganja in pravočasno zdravljenje. Pomembno se je zavedati, da smrčanje zelo pogosto vodi v hudo motnjo dihanja med spanjem, ki jo je treba zaradi nevarnih posledic pravočasno prepoznati (z metodo polisomnografije med spanjem) in ustrezno zdraviti. Žal je v Sloveniji ozaveščenost o nevarnih posledicah motenj spanja še zelo slaba in prepogosto k nam pridejo bolniki, pri katerih so posledice motenj spanja lahko trajne in bi jih z zgodnejšim odkrivanjem in pravilno terapijo lahko preprečili, dodaja sogovornica.

Dosmrtno zdravljenje Pri motnjah spanja gre pogosto za kronične bolezni. Tako kot zdravljenje drugih kroničnih bolezni je tudi zdravljenje motenj spanja pogosto dosmrtno. »Nekaterih motenj spanja torej ne moremo odpraviti in povsem pozdraviti, lahko pa jih uspešno zdravimo ter z rednimi kontrolnimi pregledi in prilagajanjem terapije bolnikom omogočamo dobro kakovost življenja in preprečujemo nevarne posledice, ki bi sledile, če se ne bi zdravili.«

>>Smrčanje zelo pogosto vodi v hudo motnjo dihanja med spanjem.

Posamezniki, ki imajo motnje spanja, naj o njih takoj obvestijo osebnega zdravnika. Ta bo opravil osnovno diagnostiko, in kadar obstaja sum resne motnje budnosti in spanja, bolnika napotil k specialistu.

3/22/10 2:20:24 PM


20

foto: Bloomberg

(NE)OBVEZNA CEPLJENJA

ZDRAVNIKI BI CEPILI, NEKATERI STARŠI V DVOMIH ZAGOVORNIKI IN NASPROTNIKI CEPLJENJA DRUG ZA DRUGEGA NAJPOGOSTEJE UGOTAVLJAJO, DA NIMAJO ZNANSTVENEGA DOKAZA ZA SVOJE TRDITVE VESNA TOMAŽEVIČ, URŠKA KUKOVIČ finance@finance.si

FT_20-23.indd 2

C

epljenje je priporočljivo, ko je verjetnost resnih zdravstvenih zapletov, če otrok ali odrasli zboli za nalezljivo boleznijo, večja od možnosti, da se pojavijo resni stranski učinki cepiva. Na prvi pogled preprosta enačba pa je v realnosti zelo težka dilema, na katero pogosto ni jasnih odgovorov. Dilema je toliko večja, ko gre za cepljenje otrok, ki je večinoma obvezno.

V Sloveniji je obvezno cepljenje otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, rdečkam, mumpsu in hepatitisu B. Na voljo so še neobvezna cepljenja proti rotavirusnim in pnevmokoknim okužbam, tuberkulozi, meningitisu, klopnemu meningoencefalitisu in humanemu virusu papiloma (HPV). Uradna medicina enotno nastopa z mnenjem, da so stranski učinki teh cepljenj večinoma prehodni (rdečina, oteklina, bolečina na mestu cepljenja, razdražljivost in slabo počutje ter kakšen dan vročine), zapleti

3/22/10 2:20:45 PM


21

foto: Bloomberg

bolezni pa pogosto usodni. A na drugi strani tudi ĹĄtevilni zdravniki in predvsem mnoĹžica zaskrbljenih starĹĄev ugotavljajo, da resne posledice cepljenj niso tako redke, da bi bile zanemarljive in prezrte. Mnogi imajo pomisleke o cepljenjih proti nekaterim nalezljivim boleznim, ki razen v izjemnih primerih niso nevarne za otroke. Zakaj bi torej cepili otroke in jih izpostavljali nevarnostim stranskih uÄ?inkov, Ä?e je zaplet pri prebolevanju na primer rdeÄ?k pravzaprav zelo redek? Karin RiĹžner iz druĹĄtva za svobodo odloÄ?anja SVOOD pravi, da je ureditev obveznega cepljenja pri nas tako toga, da je zelo teĹžko doseÄ?i opustitev tega, tudi ko gre za resne zdravstvene razloge pri otrocih. OdloÄ?nejĹĄi starĹĄi se sreÄ?ujejo z inĹĄpekcijskimi postopki in plaÄ?evanjem glob, po njenih informacijah tudi ko gre za otroke z nevroloĹĄkimi motnjami in podobno. DruĹĄtvo je pred ustavnim sodiĹĄÄ?em sicer doseglo spremembo zakona o nalezljivih boleznih. A le v zvezi s postopkom, s katerim starĹĄi lahko doseĹžejo opustitev cepljenja zaradi zdravstvenega stanja otroka (alergije, nevroloĹĄke teĹžave, avtoimune bolezni), in odĹĄkodninami, kadar obvezno cepljenje povzroÄ?i resne posledice (postopek in odĹĄkodnine v prejĹĄnjem zakonu sploh niso bili doloÄ?eni). Pri presoji ustavnosti obveznosti cepljenja pa je tudi ustavno sodiĹĄÄ?e menilo,

da je zaradi sploĹĄne javne koristi v tem primeru smiselno poseÄ?i v svobodo posameznika. Kot smo izvedeli na ministrstvu za zdravje, vsako leto dobijo 90 vlog za opustitev cepljenja, Ä?etrtina njihovih odloÄ?b je pozitivna, vendar vse vloge ne pridejo do konÄ?ne faze, ker so zaradi nepopolnosti zavrnjene.

Kako nevarne so nalezljive bolezni Tudi Ä?e na podlagi lastnega raziskovanja menite, da so rdeÄ?ke in oĹĄpice blaga otroĹĄka nalezljiva bolezen, ki jo bo vaĹĄ otrok najverjetneje prebolel brez teĹžav in tako razvil trajno imunost, ga morate cepiti in tvegati enega izmed neĹželenih stranskih uÄ?inkov. Pri tem vam nihÄ?e ne more zagotoviti, da stranski uÄ?inki ne bodo tudi zelo resni prav pri vaĹĄem prej zdravem otroku, poleg tega za mnoga cepiva Ĺže vemo, da ne zagotavljajo trajne imunosti. Zato ni nenavadno, da nekateri starĹĄi obvezno cepljenje jemljejo kot nehumano prisilo. Podobne dileme imate sicer tudi, ko razmiĹĄljate na primer o

ERF£RFSOXPWGN žJXJYNPFO_LTIN

>>Na ministrstvu za zdravje vsako leto dobijo 90 vlog za opustitev cepljenja, Ä?etrtina njihovih odloÄ?b je pozitivna, a vse vloge ne pridejo do konÄ?ne faze, ker so zaradi nepopolnosti zavrnjene.

?IWF[OFSJUWJUZÂŁÂ&#x17E;FO SFPQOZÂ&#x17E;OZXPQJSNUFPJY ;_FOJRSF2QFIN CUc`\QâQ Ă TbZ[T]Tç_PZTcEiPYT\]P<[PSX_aTY\Tç) - dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje, - darilni bon v vrednosti 20 â&#x201A;Ź, - majico Vzajemne in - ugodnosti za zavarovance Vzajemne. ?PZTcEiPYT\]P<[PSX[PWZ^bZ[T]TçS^" '! ETĂĄ o darilih in zavarovanju v vseh poslovalnicah Vzajemne, ]PfffeiPYT\]P\[PSXbXP[X]PQaTi_[PĂĄ]XcT[TU^]bZX ĹĄtevilki 080 20 60.

FT_20-23.indd 3

3/22/10 2:20:48 PM


22 (NE)OBVEZNA CEPLJENJA

cepljenju proti novi gripi. Zdravnik vam ne more z gotovostjo odgovoriti na vprašanje, ali je nova gripa za vas sploh nevarna, niti na vprašanje, ali ni morda za vas nevarno prav cepljenje. A tu se vsaj lahko odločite sami.

Zdravniki: Cepljenje je koristno Zagovorniki in nasprotniki cepljenja torej drug za drugega ugotavljajo, da nimajo znanstvenega dokaza za svoje trditve. Splet je poln študij, ki dokazujejo različne povezave ali pa jih ovržejo. Zdi se, da statistični podatki kažejo na povezanost nekaterih pojavov s cepljenjem, a ni študij, ki bi to povezavo nadalje raziskovale. To je prava težava, priznava tudi Karin Rižner. Na drugi strani so zdravniki neomajni. Jana Govc Eržen, specialistka splošne medicine in predstojnica Zdravstvene postaje Vojnik - Dobrna, nam je povedala, da je več kot prepričana o koristnosti cepljenj, tudi zaradi svojih 30letnih izkušenj. Če koristi cepljenja odtehtajo morebitne stranske učinke, ga priporočamo,

foto: D

reamst

ime

PRO & CONTRA

FT_20-23.indd 4

Splošni prehodni morebitni stranski učinki cepljenja otrok in odraslih: • rdečina, oteklina, bolečina na mestu vboda ali slabo počutje in razdražljivost; • povišana telesna temperatura, ki je pri majhnih otrocih sorazmerno pogosta, vendar ponavadi blaga in prehodna; • neželeni učinki se lahko pojavijo v prvih dneh po cepljenju, nekateri pa tudi po več tednih (na primer izpuščaj, otekle obušesne žleze po cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam). Vir: IVZ Resnejši morebitni stranski učinki obveznih cepljenj otrok: • alergijska reakcija (anafilaktični šok); • zmanjšanje števila trombocitov (trombocitopenija); • artritis; • poškodbe in vnetje možganov (encefalopatija in encefalitis); • epizode dolgotrajnega, neutolažljivega vreščečega joka; • neodzivnost in apatija, šok in nezavest; • Guillain-Barréjev sindrom (huda napredujoča paraliza telesa); • paraliza zaradi infekcije z virusom otroške paralize; • sindrom nenadne smrti dojenčka oziroma smrt v posteljici; • okvare centralnega živčnega sistema. Vir: www.svood.org

ŠTEVILKE • Ocenjena precepljenost slovenskih otrok proti boleznim v programu obveznega cepljenja je 95-odstotna. • S prvim odmerkom cepiva proti okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV) je po še nedokončnih podatkih cepljenih 50 odstotkov deklic, ki obiskujejo šesti razred osnovne šole. • Proti pandemski gripi je bilo doslej cepljenih več kot 103 tisoč oseb, od tega tri tisoč otrok, mlajših od deset let.

STRANSKI UČINKI • Na IVZ je vzpostavljen register stranskih pojavov pri cepljenjih. V zvezi s cepljenjem proti novi gripi so prejeli prijave za 304 osebe, od tega 21 otrok, mlajših od deset let. Vsi prijavljeni stranski učinki, povezani s cepljenjem, so bili prehodni (lokalne reakcije na mestu cepljenja, utrujenost, vročina, glavobol).

pravi Erženova. Sama verjame, da so stranski učinki redki in blagi. Našteva bolečino na mestu vboda, rdečino, zatrdlino, vročino, glavobol in utrujenost (cepljenje proti novi gripi). Pediatrinja Nataša Toplak iz službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo v ljubljanski pediatrični kliniki priznava, da obstajajo stanja, pri katerih je smiselno opustiti cepljenje otrok, tudi v obveznem programu. Ti otroci so zavarovani s tako imenovano kolektivno imunostjo (bolezni v nekem okolju ni, ker so vsi drugi otroci cepljeni), gre pa predvsem za zdravstvene težave, kot so imunska pomanjkljivost T-celičnega imunskega odziva, nekatere nevrološke bolezni, delno tudi pri otrocih z avtoimunskimi boleznimi. Pri teh se cepljenje odloži za čas mirovanja bolezni. Njihovo bolezen namreč lahko sprožijo prav okužbe, cepljenje pa zanje pomeni manjše tveganje kot nalezljiva bolezen, pravi Toplakova. Poudarja tudi, da doslej še nobena študija ni dokazala neposredne povezave cepljenj z nastankom nevroloških, avtoimunskih in drugih resnih bolezni.

Epidemije v evropskih državah Na inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) menijo, da se med ljudmi prav zaradi visoke precepljenosti počasi pozablja, kako nevarne so lahko nekatere nalezljive bolezni, saj jih že dolgo ni več. Veronika Učakar nam je med drugim povedala, da so v državah z neobveznim cepljenjem in nižjo precepljenostjo občasne epidemije otroških nalezljivih bolezni, kar potrjujejo tudi na ministrstvu za zdravje (omenjajo Irsko, Avstrijo, Romunijo). Vendar menijo, da je kljub neobveznemu cepljenju v državah EU precepljenost zadovoljiva.

3/22/10 2:20:51 PM

l


                     

!   !         



  1

  !



"!

Finance 0! #-#(&'#-%.#)*.&3%+*2-# )#-#(&'#,-%.#)*.&$ /)#)$%,&-%(   

l b A4 i dd 1 5 FT_20-23.indd

17 103/22/10 2008 112:20:51 34 16 Uh PM


24 INTERVJU

KRONIČNI STRES VODI V IZGORELOST ALEŠ ČAKŠ

KO JE IMPULZOV IZ OKOLJA PREVEČ, KO ŠTEVILO INFORMACIJ PRESEGA NAŠE ZMOGLJIVOSTI REŠEVANJA, STRES POSTANE PATOLOŠKI, OBČUTEK NEMOČI SE KREPI

Stres nam je že tako domač, da bo kmalu bolj umestno vprašanje, kako vemo, da nismo pod stresom, pravi zdravnica splošne medicine Terezija Oven.

tres je del našega življenja. Ob nenehnih obremenitvah, doma in še zlasti na delovnem mestu, se mu težko izognemo. Kako ga prepoznamo, kako naj ukrepamo, da se ga znebimo ali ga vsaj omilimo, kako usoden je lahko kot dejavnik, ki vpliva na mnoge bolezni? Pogovarjali smo se z zdravnico Terezijo Oven, specialistko splošne medicine in direktorico Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani.

S

Kako ugotovimo, da smo pod stresom? Stres nam je že tako domač, da bo kmalu bolj umestno vprašanje, kako vemo, da nismo pod stresom. Kadar se že zjutraj obremenjujemo, kako bomo vse, kar nas čaka, zmogli in se nas loteva občutek nemoči, ko nas je na poti v službo groza kupa elektronske pošte, ko s strahom čakamo na sestanek pri šefu, ko nam malica sploh ne tekne ali pa jo pojemo v naglici, ko je čas med četrto in šesto popoldne eno samo pogledovanje na uro s tesnobo in strahom, da otrok ne zamudi glasbene šole, ko je večer poln nenadziranega hranjenja in beganja po hiši, odrešilnega spanca pa od nikoder – takrat vemo, da smo pod stresom. Stres sam po sebi ni nič slabega, nasprotno, je naraven obrambni odgovor organizma na resnične nevarnosti z namenom, da se jim izognemo ali jih razrešimo.

FT_24-29.indd 2

Človek z vsemi čuti in občutki zaznava okolje in njegove spremembe, kar povzroči izločanje adrenalina, ta pa s svojo energijo sproži vrsto procesov, ki nas pripravijo do reakcije ali bega, odvisno od tega, kaj je v danem trenutku pametnejše ali s prejemljivejše. Ko pa je teh impulzov iz okolja preveč, ko število informacij presega naše zmogljivosti reševanja, stres postaja patološki, občutek nemoči se krepi.

Stres ni bolezen in se ga ne da zdraviti. Ali pač? Zdraviti se ga res ne da, mogoče pa ga je omejiti. Ljudje dobro vemo, da je veliko laže živeti z »izklapljanjem alarmov«. Že ljudska modrost pravi, da česar ne vidimo, ne boli. Z izklopitvijo telefona si podarimo veliko miru. Ugasnjena televizija in ura sprehoda na dan nas poživita.

Kakšni so simptomi stresa? Srce nam bije hitreje, postane nam toplo, znojimo se, strah nas je, počutimo se neučinkoviti. Imamo dve možnosti: ali izpustimo vse dejavnosti, ki niso nujne za preživetje, ali pa okrepimo svoje sposobnosti, da zmoremo delovati v izrednih razmerah. Modrost je v presoji, kaj naj v danem trenutku naredimo, da bo najbolj prav.

Stres vpliva na več bolezni. Katere so najpogostejše?

foto: Irena Herak

ales.caks@finance.si

3/22/10 2:21:07 PM


foto: Irena Herak

25

FT_24-29.indd 3

3/22/10 2:21:11 PM


26 INTERVJU

>>Terezija Oven: Izgorelost je oblika kroničnega stresa, ko so izčrpani vsi kompenzacijski dejavniki. Človek ostane brez »rezerve«, s katero bi pokrival primanjkljaje v dnevnem delovanju.

FT_24-29.indd 4

Pri stresu so ogroženi vsi fiziološki procesi, »iztiri« lahko vsak organ, vsak metabolični proces. Najbolj šolski primeri so morda bolezni prebavil, zvišane vrednosti krvnega sladkorja in maščob, povišan krvni tlak, hormonske motnje, menstrualne težave, depresija, dolgoročno tudi maligna obolenja.

Ali obstajajo številke, koliko ljudi trpi zaradi stresa? Ali po vsem rečenem poznate koga, ki ni vsaj malo pod stresom, nima vsaj enega simptoma? Število informacij, ki vsak dan zadenejo naša čutila, je že po svoji količini takšno, da ob vseh mogočih selekcijah še vedno kakšna

3/22/10 2:21:16 PM


27 INTERVJU

sproži adrenalinski sistem in nam dvigne tlak. Z vklapljanjem dejavnikov sproščanja sicer marsikdo zmore takoj doseči umiritev, a vihar je vseeno bil.

vsake bolezni, ki jo povzroči stres, tudi umre. Dolgotrajni visok krvni tlak, sladkorna bolezen, kopičenje maščob, novotvorbe – vse to povzroča nepopravljive okvare, ki pogosto, kljub zdravljenju, povzročijo smrt. Neposredna smrtnost stresa pa je manj verjetna. Se je pa že zgodilo, da je kdaj kdo »umrl od strahu«, torej da se mu je ustavilo srce v stanju šoka. Obrambni mehanizmi so tisti, ki v akutnem šoku pripeljejo do rešitve, težava pa je ponavljanje stresne situacije. To pripelje do izčrpavanja obrambnega mehanizma in kopičenja patoloških učinkov. Na tem temelji večina bolezni.

Ali lahko stres povzroči smrt? Kar zadeva posledice stresa, lahko človek od

Kakšni ljudje so bolj nagnjeni k stresu? Ljudje z labilnim vegetativnim sistemom, ki so nagnjeni k hitrim spremembam srčnega utripa, krvnega tlaka, znojenju, krčem v prebavilih, ki močneje začutijo vsak adrenalinski udar, posamezniki, pri katerih se prej iztrošijo njihovi obrambni mehanizmi ter tako prej preidejo v stanje kroničnega stresa in bolezni. Druga rizična skupina so tisti z manjšo sposobnostjo selekcije impulzov iz okolja, naj bo to iz subjektivnih ali objektivnih razlogov.

Ali ste v ambulanti opazili, da bi bili bolniki zaradi zdajšnjih težkih časov prej pod stresom? Pri moji populaciji – študentje in visoko izobraženi na zahtevnejših delovnih mestih – in na območju, kjer delam, niti ne, saj je bilo zelo napeto že zadnjih nekaj let. Poznam primere, ko si je posameznik z izgubo dela ali zmanjšanjem njegovega obsega celo oddahnil. Nekateri namreč najdejo v krizi priložnost, da končajo študij, da še enkrat premislijo, ali se je res treba do konca obremeniti. Seveda pa se najdejo tudi pritiski od zgoraj, s katerimi se poskuša na zaposlene prevaliti krivda za upad uspešnosti podjetij – in posamezniki to res začutijo kot lasten neuspeh.

Kateri poklici so bolj izpostavljeni stresu?

foto: Irena Herak

Ni mi znano, da bi kakšna raziskava govorila o tem. Zdravstvena statistika zadnjih deset let opozarja, da na primer ishemične bolezni srca, predvsem infarkti – to je ena tipičnih posledic kroničnega stresa –, sploh niso več bolezen belih ovratnikov, ampak enakomerno porazdeljene v populaciji, pri delavcih in upokojencih jih je celo več. Po mojih izkušnjah je obremenjenost enakomerna, razlika je bolj v odzivnosti posameznika. Pri deficitarnih poklicih je bolj stresna delovna preobremenjenost, pri suficitarnih pa nenehen boj za delo in trg.

FT_24-29.indd 5

Kako stresno je delo poslovnežev in menedžerjev?

3/22/10 2:21:18 PM


28

foto: Irena Herak

INTERVJU

Zgodilo se je že, da je kdaj kdo »umrl od strahu«, da se mu je zaradi stresa ustavilo srce v stanju šoka.

Del njihove stresne obremenitve je povezan s tem, kako dobiti posel, od katerega je odvisno preživetje več deset ali sto ljudi. To je obremenitev, ki se ne je moreš znebiti le s popoldanskim sprehodom. Nasprotno, delo se pogosto podaljša v noč, dnevne sprostitve ni, pogosto niti tedenske. Negativno energetsko stanje se kopiči, poslovneži in menedžerji vse upe polagajo v dopust, tega pa praviloma ne preživljajo ob bližnjem jezeru, ampak v statusu primernem eksotičnem kraju, kamor pa težko pripotuješ hitro in brez stresa. Tem ljudem stres pogosto povzroči že omenjene bolezni. Ko jih opozorim na redno jemanje zdravil, je ena običajnih pripomb, češ da za to zjutraj pred sestankom poskrbi njihova tajnica.

Kaj lahko stori splošni zdravnik in kaj pozneje psihiater? Veliko ali nič. Ko opazimo, da nekdo pogosto obiskuje ambulanto zaradi simptomov, ki kažejo, da je pod stresom – le redki to sami prepoznajo ali pa ne želijo videti –, se takoj lotimo njihovega prepoznavanja in bolnika usmerimo h konstruktivnemu sodelovanju z zdravnikom. Ker zdravim izobražene ljudi, do tod ponavadi ni težav. Te pogosto nastanejo že pri drugem koraku, ki naj bi ga storil bolnik – pri izločanju obremenitev. Navadno je zanj namreč vse tako pomembno, da ne želi opustiti nobene obremenitve. Naš naslednji korak je usmerjen v motivacijo za opustitev škodljivih načinov reševanja stresnih situacij. Ti so predvsem hrana kot pomirilo – neprimerna hrana,

FT_24-29.indd 6

nezavedno hranjenje, pozni obroki –, alkohol kot učinkovito sredstvo za ugašanje alarmov, zloraba pomirjeval in analgetikov pri kroničnih glavobolih in nespečnosti. Poskušamo ga spodbuditi k ohranjanju zdravih življenjskih navad, od rednih obrokov zdrave prehrane do sprostitve in rekreacije, ohranjanja socialnih stikov in realnega postavljanja ciljev. To je najtežje. Ljudje smo narejeni tako, da se dokler ne boli dovolj, oklepamo utečenega, čeprav ti preventivni ukrepi zvenijo preprosto. V praksi tako prepogosto nastopamo kot gasilci: bolniku moramo predpisati nekaj dni mirovanja, da ga odstranimo iz škodljivega okolja, pogosto mu moramo pomagati, da se naspi in toliko uredi vitalne funkcije, da vidi, da ni zbolel, ampak je pod stresom. Nekateri po tem vendarle dojamejo potrebo po spremembi življenjskega sloga, drugi pa tako »pokrpani« nadaljujejo pretirani delovni ritem. Kadar ob ponavljanju teh obiskov odkrijemo tudi že jasne bolezenske znake – debelost, okvaro hrbtenice, povišani krvni tlak, sladkor in maščobe v krvi, depresijo –, začnemo zdravljenje in nadaljujemo spodbujanje za spremembe. Posvetujemo se

PREVEČ INFORMACIJ Raziskava švedskih psihiatrov in psihologov o stresu izpred nekaj let je med drugim razkrila, da so zaposleni leta 1900 v vsem življenju prejeli toliko informacij, kolikor so jih ljudje leta 1980 v zgolj letu dni. Danes zaposleni v enem dnevu prejme toliko informacij iz okolja, medijev in družbenega življenja.

3/22/10 2:21:23 PM


29 INTERVJU

Kakšna je razlika med stresom in izgorelostjo? Izgorelost je oblika kroničnega stresa, ko so izčrpani vsi kompenzacijski dejavniki. Človek ostane brez »rezerve«, s katero bi pokrival primanjkljaje v dnevnem delovanju. Pojavijo se bolezenski znaki, nima volje do ničesar, ugasne tudi zanimanje, povezano s prostim časom, družino, pojavi se kriza vrednot. V takšnem stanju se človek zlomi, potrebno je takojšnje ukrepanje na vseh področjih. Nujna je odstranitev iz delovnega okolja oziroma takojšnje zdravljenje najbolj motečih simptomov – pomirjevala pri vznemirjenosti in nespečnosti, nižanje krvnega tlaka, sladkorja, sredstva proti bolečinam –, sicer tvegamo, da ga izgubimo. Človek, ki izgoreva, čuti, da je zanj konec sveta, da njegova stiska nikogar ne zanima in je zaradi tega ogrožen. Ko se akutni simptomi umirijo, se posvetimo tistim dolgoročnim, kar je tudi preprečevanje izgorelosti.

Koliko izgorelih ljudi zdravite na leto? Vsako leto jih do mene pride približno pet. Nekateri se na delo vrnejo čez nekaj tednov, nekateri potrebujejo dva meseca, da »pridejo k sebi«, nekateri se iz izgorelosti v normalno stanje vrnejo šele po pol leta.

Kako torej preprečimo izgorelost? Že pri normalnem delovanju ne smemo dopuščati, da z našega urnika izginejo stvari, ki so nam v veselje; sprostitev, redno prehranjevanje in gibanje, dovolj spanja. Telesno zdrav in trden človek je veliko bolj odporen proti nepredvidljivim dogodkom v življenju. Ko vidimo, da se zadeve ne bodo časovno iztekle, naj to ne ogrozi rednega obroka zdrave hrane. Ko smo v stiski s časom, je bolje, da si pomirimo želodec z jabolkom, kot da se tolažimo s tem, da bo že čez nekaj ur čas za večerjo. Če dolgotrajno sedenje prekinemo s sprehodom do pisarne nekaj nadstropij višje, bomo s tem pridobili nekaj prepotrebnega zraka, pa še mišice nam bodo hvaležne. Z avtomobilom do sosednje ulice samo še dodatno gostimo promet; morda na sprehodu po mnogih letih spet srečamo

FT_24-29.indd 7

Ljudje velikokrat ne prepoznajo simptomov stresa, nekateri se tudi pretvarjajo, da ga ni, čeprav so že globoko v stresu.

starega prijatelja. Dvakrat na teden vsaj ena ura kopanja v lastnem znoju je dober stari recept za ohranitev kondicije, kar je več, pa lahko samo koristi.

In kako stresen je vaš poklic? Ko so na vratih moje ambulante vsi naročeni, zraven pa še pol ducata nenaročenih, ko zvonijo vsi telefoni, ura pa neusmiljeno teče, tudi meni zašumi v glavi, srce čutim v vratu in po hrbtu steče kakšna kaplja znoja. Največja kriza pri meni je bila nekje okrog štiridesetih, potem sem malo zbolela, a se zbrala in si rekla: vse bo, samo nas ne bo več. Danes se ne dam več. Ko je pritisk najhujši, naredim izbor, na koncu pa se vse naredi. Hribi, kolo, pevske vaje, delo na vrtu in kuhanje ali pa kar po dežju čez polje: vedno pridem do svojega odmerka radosti. Morda zato, ker je po petdesetem vse lažje.

foto: Dreamstime

tudi z drugimi specialisti, najpogosteje so naši nepogrešljivi pomočniki psihiatri. Psihoterapija, skupinska terapija, sprostitvene tehnike, pogosto tudi zdravila – antidepresivi, so njihovi prijemi ob večjem stresu. Ker pa imajo nekateri že tudi telesna obolenja, potrebujejo interniste, ortopede, nevrologe. Splošni zdravnik mora poskrbeti za vso koordinacijo, pozorni moramo biti na součinkovanje vseh zdravil, ki jih prejema bolnik.

3/22/10 2:21:26 PM


30 SODOBNE BOLEZNI

STRES NI EDINA BOLEZEN DANAŠNJIH DNI VSE VEČ JE BOLEZNI SRCA IN OŽILJA, RAKAVIH OBOLENJ IN PSIHIČNIH TEŽAV, KRIVCA PA STA SODOBEN ŽIVLJENJSKI SLOG IN ČEDALJE STAREJŠE PREBIVALSTVO LANA DAKIĆ

lana.dakic@finance.si

Nezdravo življenje in čedalje starejše prebivalstvo sta vzroka za več bolezni.

V

Sloveniji strokovnjaki ugotavljajo, da se pogosteje pojavljajo, odkrivajo in obravnavajo bolezni in simptomi, ki jih povezujemo z življenjskim slogom in staranjem prebivalstva. Hiter tempo življenja, debelost, malo gibanja in večje psihične obremenitve zahtevajo svoj davek. Vse več je bolezni srca in ožilja, rakavih obolenj, sladkorne bolezni in psihičnih težav. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so to tako imenovane nastajajoče bolezni (emerging diseases) – bolezni, ki vznikajo in za katere je pričakovati, da jih bo čedalje več, njihovo breme pa vse večje, razlagajo na inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). Po njihovih podatkih večjih premikov v obolevnosti ni, se pa opažajo večje pojavljanje, pogostejše odkrivanje in obravnavanje bolezni in simptomov, ki jih povezujemo z življenjskim slogom in staranjem prebivalstva.

Predvsem v zadnjem času so na IVZ usmerili pozornost na psihične težave, rakava obolenja in sladkorno bolezen, že prej pa je bil poudarek na boleznih srca in ožilja. V okviru strategije WHO za preprečevanje kroničnih bolezni je bil namreč že pred leti tudi pri nas ustanovljen center Cindi. Poslanstvo programa je pripomoči k ohranitvi in krepitvi zdravja ter kakovosti življenja slovenskega prebivalstva. Z različnimi programi si prizadevajo zmanjšati obolevnost in umrljivost zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, kronične bolezni dihal, poškodbe, sladkorna bolezen in duševne motnje. Prav tako si prizadevajo zmanjšati dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so zvišani krvni tlak, holesterol in krvni sladkor, čezmerna telesna teža, nezadostna telesna dejavnost, tvegano pitje alkoholnih pijač, kajenje in stres.

Spremembe so potrebne že danes Zdaj večji poudarek na duševnem zdravju V Sloveniji je več nacionalnih programov obvladovanja bolezni sodobnega časa.

FT_30-31.indd 2

In kako se obvarovati pred boleznimi sodobnega časa? Najboljša je preventiva, menijo na IVZ. Tovrstne bolezni so namreč zlasti po-

3/22/10 2:21:45 PM


31

foto: Dreamstime

SODOBNE BOLEZNI

sledica življenjskega sloga, saj živimo v okolju in družbi, ki spodbujata nezdrave navade. »Tveganje za te bolezni nastane že v otroštvu in se potem veča vse življenje,« opozarjajo na IVZ. Zanimalo nas je, kaj sploh je zdravo življenje. »To pomeni uživanje polnovredne, pestre prehrane, ki ni premastna, preslana ali presladka in preveč energijsko bogata,« pojasnjujejo na IVZ. Prehrana mora biti redna, ne smemo pa pozabiti niti na zadostno telesno dejavnost. »Na splošno se za krepitev zdravja priporoča zmerno intenzivna telesna dejavnost, za katero je značilno, da poveča srčni utrip, povzroči občutek toplote in zadihanost. Po priporočilih WHO naj bi pri odraslih trajala skupaj vsaj 30 minut na dan in se izvajala večino dni ali vse dni v tednu,« dodajajo. Ne smemo pozabiti niti na vaje za mišično moč, gibljivost in za zdravje kosti. Pomembni so tudi duševno zdravje, pravilno uravnavanje stresa in skrb za zdrave odnose. Ne nazadnje je odločilnega pomena kakovosten spanec, ki naj ga bo dovolj.

FT_30-31.indd 3

Vse več ljudi jemlje prehranska dopolnila, ki jih je na slovenskem trgu čedalje več. Hkrati nekatere raziskave ugotavljajo, da niso preveč učinkovita. Na IVZ menijo, da ob ustrezni uravnoteženi prehrani, ki vsebuje obilo sadja in zelenjave, prehranski in vitaminski dodatki večinoma niso potrebni.

>>O zdravem življenju se lahko brezplačno poučite na delavnicah, ki jih organizirajo v zdravstvenih domovih po Sloveniji.

Brezplačne delavnice o zdravem življenju Pomoč pri spreminjanju nezdravega življenjskega sloga lahko dobimo v programih svetovanja za zdravje, ki se brezplačno izvajajo v zdravstvenovzgojnih centrih zdravstvenih domov po Sloveniji. Na teh delavnicah bodo udeležence najprej testirali, nato pa poučili o zdravem življenjskem slogu, zdravi prehrani, gibanju, zdravem hujšanju, opuščanju kajenja in pitja alkohola. Vsekakor pa se lahko za nasvet in pomoč obrnete tudi na osebnega zdravnika. Ta vas bo napotil na ustrezne preiskave in vam svetoval oziroma priporočil strokovnjaka, ki vam bo lahko pomagal k boljšemu zdravju in počutju.

3/22/10 2:21:47 PM


32 ZDRAVA PREHRANA

foto: dreamstime

A

FT_32-35.indd 2

3/22/10 2:22:08 PM


33 ZDRAVA PREHRANA

V VSAKEM OBROKU SADJE IN ZELENJAVA TANJA SRNOVRŠNIK

tanja.srnovrsnik@finance.si

L

foto: dreamstime

Sadje in zelenjava sta najpomembnejši živili v zdravem obroku.

Novejša priporočila o zdravi prehrani dajejo prednost predvsem zelenjavi in sadju, pa tudi polnovrednim žitnim izdelkom, kakovostnim maščobam ter pitju nesladkanih pijač in vode, pravi Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Najnovejši izračuni so pokazali, da bi lahko samo v Sloveniji s povečanim uživanjem zelenjave in sadja za 100 gramov na dan morebiti zmanjšali tveganje za srčno-žilne bolezni za 10 odstotkov, za možgansko kap in nekatere vrste raka pa za šest odstotkov. Po Gregoričevih besedah so priporočila za zelenjavo celo višja kot za sadje (najmanj 250 gramov zelenjave in 150 gramov sadja na dan), ker so opravljene epidemiološke raziskave pokazale močnejši zaščitni učinek zelenjave. Sadje, še zlasti pa zelenjava sta biološko visoko vredni živili ter odličen vir vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin, antioksidantov in drugih bioloških zaščitnih snovi. Poleg tega učinkovito redčita energijsko gostoto obrokov in s tem zavirata razvoj debelosti, izboljšujeta pa tudi imunski odziv v boju pred nalezljivimi boleznimi. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da je

foto: Miha Veberič

judje še vedno pojemo premalo sadja in zelenjave ter občutno preveč sladkarij in belih izdelkov. Strokovnjaki ugotavljajo, da lahko nezadostnemu uživanju sadja in zelenjave pripišemo četrto mesto po pripisljivih dejavnikih tveganja za umrljivost v EU.

A

FT_32-35.indd 3

ČE BI V SLOVENIJI ZAUŽILI SAMO 100 GRAMOV VEČ SADJA IN ZELENJAVE NA DAN, BI LAHKO ZA 10 ODSTOTKOV ZMANJŠALI TVEGANJE ZA SRČNO-ŽILNE BOLEZNI

kar 41 odstotkov kroničnih nenalezljivih bolezni pomembno povezanih s prehranskimi dejavniki tveganja, pri 38 odstotkih pa prehrana igra vlogo pri nastanku teh bolezni.

Živalske beljakovine so strupene Nutricionistka Mojca Cepuš iz Befita opozarja na čezmerno porabo živalskih beljakovin in mlečnih izdelkov. Povzema eno največjih prehranskih študij na svetu The China Project, v kateri so ugotavljali, kakšno vlogo ima hrana živalskega izvora na človekovo zdravje. »Doktor Campbell, vodja projekta, je po končani raziskavi izjavil, da v znanstveni literaturi obstajajo močni dokazi, da ima zmanjšanje vnosa živalskih beljakovin na zdravje človeka večji pozitivni učinek kot zmanjšanje vnosa maščob. Prav tako predvideva, da bodo v 15 letih dokaza-

3/22/10 2:22:17 PM


34 ZDRAVA PREHRANA

foto: Irena Herak

>>Prehranske navade Slovencev izvirajo še iz časov, ko je moral kmet Janez ob zori na njivo in se je vrnil domov šele pozno zvečer. A danes človek porabi skoraj tretjino manj kalorij, zato je pomembno, da do 16. ure zaužijemo večino dnevnih kalorij, opozarja nutricionistka Mojca Cepuš. li, da so živalske beljakovine eden od največjih strupov za naše telo,« pravi Cepuševa.

Zajtrk je obvezen

Na dobro počutje ugodno vpliva tudi čokolada z veliko kakavovih delov.

Prehranske navade Slovencev po njenih besedah izvirajo še »iz časov, ko je moral kmet Janez ob zori na njivo in se je vrnil domov šele pozno zvečer. Za takšno delo je bilo primerno, da so bili obroki težki in obilni, sicer bi Janez vsaki dve uri nehal delati, da bi jedel.« Današnji človek porabi skoraj tretjino manj kalorij na dan kot njegov ded, kar pomeni, da morajo biti obroki temu prilagojeni, pojasnjuje Cepuševa. Zato je pomembno, da do 16. ure zaužijemo večino dnevnih kalorij, saj je to čas, ko delamo in telo potrebuje energijo. Vsak dan je priporočljivo zaužiti od štiri do pet obrokov (zajtrk je obvezen), med njimi pa naj ne bo več kot tri ure presledka, pravi Gregorič. Priporočljivo je tudi, da sta sadje ali zelenjava del vsakega obroka. Cepuševa še svetuje, naj bo obrok sestavljen iz tretjine solate, tretjine zelenjavne priloge ali zelenjavne juhe in tretjine ogljikovih hidratov ali mesa. Bolj ko ločujete živila, laže jih prebavite in iz njih dobite več hranljivih snovi, dodaja. Obroki naj bodo približno enako veliki, saj boste tako imeli več energije.

Kako nad spomladansko utrujenost Hrana, ki jo zaužijemo, lahko vpliva tudi na naše počutje. Ker se je pomlad že začela, z njo pa spomladanska utrujenost, Cepuševa svetuje, da jo poskušate premagati s svežo, surovo hrano. Namesto testenin, krompirja, kruha, sladkarij, piva, mesa in prigrizkov priporoča, da en teden jeste ovsene in ržene kosmiče, veliko solate, smoothieje (brez mleka), nepražene oreščke, sadje in med. »Kalorično lahko zaužijete enako kakor prej ali celo več, opazili pa boste, da bo trebuh manj napet, prebava boljša, hkrati pa boste bolj spočiti in imeli več energije,« pravi. Na počutje ugodno vpliva tudi čokolada z veliko kakavovih delov. Vsebuje namreč flavonoide in druge kemijske spojine, ki zbujajo občutek veselja in sproščajo, dviguje pa tudi raven dopamina v možganih in tako dodatno izboljša

FT_32-35.indd 4

počutje, pravi Gregorič. A dodaja, da njeno uživanje ni priporočljivo v velikih količinah ali prepogosto, ker ponavadi vsebuje veliko sladkorja in maščob.

Zmotna prepričanja o zdravi prehrani O zdravi prehrani obstaja tudi precej napačnih prepričanj, pravita sogovornika. Najpogostejša zmota je, da so lahki mlečni izdelki dobri za zdravje. To po besedah Cepuševe velja predvsem za mleko, težava pa je v postopku pridobivanja lahkega mleka. »Če želite manj mastno mleko, skuhajte navadno nehomogenizirano sveže mleko in mu odstranite smetano, mleko tako ne izgubi nič drugega kot maščobo,« svetuje. Druga zmota so diete sploh, pravi. »Če želite shujšati in težo tudi ohraniti, se vprašajte, ali boste lahko to, kar jeste na dieti, jedli vse življenje. Če je odgovor ne, se vam bodo kilogrami zagotovo vrnili,« opozarja nutricionistka. Raziskave poleg tega kažejo, da nestrokovno hujšanje, enolična prehrana ali določene izključitvene diete lahko celo škodijo zdravju, dodaja Gregorič. Po njegovih besedah je zmotno tudi prepričanje, da z izpuščanjem obrokov zmanjšamo energijski vnos in tako ustrezno izgubljamo kilograme. »Zaradi evolucijskih prilagoditev smo prilagojeni na pomanjkanje hrane. Zato vsako stradanje ali izpuščanje obrokov telo razume kot obdobje stradanja, ki ob vsakem naslednjem hranjenju pretvarja zaužita hranila v maščobne zaloge,« pojasnjuje. Gregorič opozarja tudi na napačno prepričanje, da so le maščobe krive za razvoj debelosti. »Nekatere maščobe so namreč v prehrani nujne, zlasti ker so življenjskega pomena, z vnosom maščob pa lahko vplivamo tudi na vnos nekaterih vitaminov, ki so topni le v maščobah. Napačna je tudi miselnost, da imajo izdelki, ki so osiromašeni maščob, manj kalorij, saj lahko vsebujejo več sladkorja.« In še to: ne hodite spat brez večerje. To namreč ni zdravo in vam ne bo pomagalo izgubiti ali ohranjati teže, pravi Cepuševa. »Za ustrezno delovanje namreč telo potrebuje redne obroke hrane. Seveda pa je primerneje, da zvečer pojeste laže prebavljiv obrok,« pojasnjuje Gregorič.

3/22/10 2:22:28 PM


FT_32-35.indd 5

3/22/10 2:22:30 PM


36 NEZDRAVA PREHRANA

SLOVENCI JEMO ZELO NEZDRAVO lana.dakic@finance.si

VSE PREVEČ POSEGAMO PO NEZDRAVI HRANI IN TUDI PO NEZDRAVIH DIETAH

>>Država bi lahko subvencionirala sadje in zelenjavo ter obdavčila presladka, preslana in premastna živila.

D

foto: Dreamstime

LANA DAKIĆ

ebelost postaja tudi v Sloveniji vse bolj žgoče vprašanje. Še zlasti skrb zbujajoče je, da je čedalje več debelih otrok.

Študije kažejo, da se Slovenci prehranjujemo precej nezdravo. »Pojemo preveč zdravju škodljivih nasičenih maščob, preveč soli, sladkorja in preveč sladkih živil, popijemo pa preveč sladkih in alkoholnih pijač,« pravi Nataša Fidler Mis, vodja službe za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano na pediatrični kliniki UKC v Ljubljani. Še zlasti nezdravo se prehranjujejo in imajo nezdrav življenjski slog, s tem pa večjo obolevnost, socialno in ekonomsko šibkejši. Tako kot v zahodnih državah je tudi v Sloveniji čedalje višja stopnja debelosti, ki narašča tudi pri otrocih. »Vlada oziroma vsa družba je odgovorna, da zagotovi precej boljšo prehrano v vrtcih, šolah in še posebej bolnišnicah,« meni

FT_36-37.indd 2

sogovornica. V času gospodarske krize se ji zdi povsem nesprejemljivo, da si družba privošči izdatno subvencioniranje prehrane poslancev, pri prehrani najbolj ranljivih, kot so bolni otroci v bolnišnici, kjer je dietna hrana sestavni del zdravljenja, pa varčuje čez vse razumne in etično sprejemljive meje. Zdrava hrana je namreč neprecenljiva naložba v zdravje. Fidler Misova zato predlaga, da bi država izdatno subvencionirala sadje in zelenjavo, obdavčila pa presladka, preslana in premastna živila, na hitro pripravljeno hrano in nezdravo hrano iz avtomatov. Zgledovali bi se lahko po latvijski ministrici za zdravje, ki je že leta 2006 v šolah prepovedala hrano in pijačo, ki vsebuje barvila, arome, sladila in kofein.

Preveč nezdravih diet Težava pa ni le v prehrani in zelo pogostih nezdravih shujševalnih dietah. »Vprašanje je

3/22/10 2:22:49 PM


37 NEZDRAVA PREHRANA

treba obravnavati celostno,« meni Nataša Fidler Mis. »Gre namreč za pomanjkanje telesne dejavnosti, premalo časa za pripravo zdrave hrane, poseganje po hitro pripravljeni hrani, ponujanje cenovno dostopne nezdrave hrane in pijače na vsakem koraku, poplavo poceni in nezdravih industrijskih izdelkov in pijač,« našteva sogovornica. »Otroke še vedno pogosto nagrajujemo z bomboni in čokoladami, in to brez privolitve staršev celo v vrtcih, šolah, knjižnicah in drugih javnih ustanovah.« Odrasli pa – namesto da bi imeli več možnosti vključevanja v celostne, vodene programe hujšanja – večkrat posegajo po zelo nezdravih dietah in pripravkih za hujšanje, ki obljubljajo hitro in učinkovito izgubo telesne teže, meni Fidler Misova.

Zmagovalna kombinacija: gibanje in zdrava prehrana »Zdrav jedilnik torej vključuje polnovredno, pestro prehrano, ki ohranja zdravje in dobro počutje,« pojasnjuje sogovornica. Uravnotežen jedilnik po njenem odlikujejo velik izbor svežih, sezonskih živil, pravilno kombiniranje ter ustrezne količine hranilno bogatih in energijsko revnih živil. »Temelj je pravzaprav zdrav življenjski slog, ki vključuje zlasti dovolj gibanja in zdravo prehrano,« dodaja

FT_36-37.indd 3

Fidler Misova. Kazalec uravnotežene prehrane in aktivnega življenjskega sloga pa je normalna telesna teža.

Jejte z užitkom in raznovrstno »Skrivnost uspeha je v tem, da jeste z užitkom, a pravo, čim bolj svežo in raznovrstno hrano,« svetuje strokovnjakinja. Jedilnik mora vsebovati različna živila – obilo zelenjave in sadja, žitnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, morske ribe dvakrat na teden ter zmerne količine mesa, mesnih izdelkov in jajc. »Izbirajte mlečne izdelke in meso z znižano vsebnostjo maščob,« poudarja Fidler Misova. Pri pripravi solat je treba uporabiti kakovostno rastlinsko olje, poleg olivnega še olje oljne repice in sojino olje. Pozabiti ne smemo niti na vodo – spili naj bi je okoli 1,5 litra na dan. »Zdrav jedilnik naj ne vsebuje pretirane količine skritih maščob, katerih vir so zlasti mesni in mlečni izdelki, pecivo, sladice, hitro pripravljena hrana in gotovi izdelki,« meni sogovornica. Treba se je izogibati tudi prevelikim količinam sladkorja, sladkih živil in sladkih pijač, izjema so sveže stisnjeni sadni sokovi, razredčeni z vodo. »V zdrav jedilnik prav tako ne sodijo niti preveč slana niti ocvrta živila,« poudarja. Jedi začinjajte z raznovrstnimi svežimi zelišči in začimbami ter z malo soli.

Odrasli pri nas pretiravajo z nezdravimi dietami in pripravki za hujšanje, ki obljubljajo hitro in učinkovito izgubo teže.

3/22/10 2:22:49 PM


38 PREHRANSKA DOPOLNILA

ŽIVILA, KI DOPOLNJUJEJO PREHRANO PROIZVAJALCI PREHRANSKIH DOPOLNIL PREK MEDIJEV USTVARJAJO UMETNO POTREBO PO TEH IZDELKIH

KAJA CENCELJ

finance@finance.si

P

rehranjevalne navade lahko ogrožajo ali krepijo naše zdravje. Zdrava prehrana je energijsko in hranilno uravnotežena ter varovalna hrana, ki ohranja in krepi človekovo zdravje. Prehranska dopolnila ne pomenijo zdravega nadomestka za redno prehrano.

foto: Urban Štebljaj

>>Prehranska dopolnila niso nadomestilo za zdravo in redno prehrano.

FT_38-41.indd 2

Program CINDI Slovenija pri Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) priporoča zdravo pripravo hrane in redne obroke, ki naj vsebujejo več živil rastlinskega kot živalskega izvora. To velja tudi za maščobe, ki jih je treba omejiti. Enako pomembno je še, da v jedi uživamo, poskrbimo za redno telesno dejavnost in se izogibamo stresu.

Premalo naravnih vitaminov in mineralov Sodoben življenjski slog, ki pomeni tudi več sedenja, zahteva nekoliko drugačno prehrano in prehransko piramido. Maščobe naj ne presegajo tretjine dnevnega energetskega vnosa; če je le mogoče, uživajmo sveže, presno sadje in zelenjavo (vsaj 400 gramov na dan), sol omejimo na pet gramov na dan, sladkor pa do 50 gramov, skupaj s soljo oziroma sladkorjem v živilih. S hrano mora telo vsak dan dobiti dovolj vitaminov, mineralov, nekatere provitaminske snovi, kot so flavonoidi, betakaroten in drugi karotenoidi ter ubikinon, imenovan tudi koencim Q 10, ki so kot gorivo za naš imunski sistem. Zaradi hitrega življenjskega ritma pa je na jedilniku vse pogosteje hitro pripravljena in preveč predelana hrana, ki ne zagotavlja zadostnih dnevnih količin teh snovi. Ob njihovem pomanjkanju je tako

3/22/10 2:23:44 PM


39 PREHRANSKA DOPOLNILA

Ä&#x2026;HVDVHERMLYVDNRGQDV"%ROH]QL ,QYHOLNREROH]QLPRGHUQHJDÄ&#x2020;DVDMH SRYH]DQLKVSUHNRPHUQRWHçR ZZZQRYYDOVL1RYYDOGRR.DMXKRYDE/MXEOMDQD

najlaĹže, Ä?e poseĹžemo po prehranskih dopolnilih, kot so vitaminsko-mineralni pripravki, izdelki za zmanjĹĄevanje telesne teĹže, pripravki za poveÄ?anje odpornosti, probiotiki, nenasiÄ?ene maĹĄÄ?obne kisline ali koencim Q 10. Te koncentrirane vire hranil ali drugih snovi s hranilnim uÄ?inkom lahko zauĹžijemo v obliki kapsul, pastil ali tablet, iz kapalnih stekleniÄ?k in v drugih farmacevtskih pripravkih. UĹživamo jih v odmerjenih majhnih koliÄ?inskih enotah in niso nadomestilo za uravnoteĹženo in raznoliko hrano. Po zakonodaji so prehranska dopolnila namreÄ? Ĺživila, ki le dopolnjujejo obiÄ?ajno prehrano.

UĹživanje prehranskih dopolnil le, kadar je potrebno AleĹĄ MlinariÄ?, vodja sluĹžbe za raziskave in razvoj JZZ Mariborske lekarne Maribor, pojasnjuje, da je ÂťuĹživanje prehranskih dopolnil priporoÄ?ljivo, kadar Ĺželimo z njimi nadomestiti hranilo, ki ga v prehrani primanjkuje, torej ob enovrstni in neuravnoteĹženi prehraniÂŤ. Prehranska dopolnila so pripravljena iz razliÄ?nih sestavin, poleg vitaminov in mineralov vsebujejo tudi ĹĄtevilne druge snovi, predvsem rastlinskega izvora. Vendar tudi pri njih, tako kot pri zdravilih, velja, da ne smemo prekoraÄ?iti priporoÄ?enega dnevnega odmerka. ÂťPotrebna je previdnost, Ä?e jemljete zdravila, saj lahko nekatere sestavine v prehranskih dopolnilih vplivajo na delovanje zdravil,ÂŤ poudarja MlinariÄ?. Za jemanje prehranskih dopolnil se torej odloÄ?imo takrat, ko je res nujno. Vitamine in minerale dodajajmo ob njihovem pomanjkanju, izdelke za poveÄ?anje odpornosti pa uporabljajmo, ko je ta slabĹĄa ali Ä?e pogosto obolevamo. Enako velja za prehranska dopolnila, ki vsebujejo probiotike in so namenjena predvsem vzdrĹževanju zdrave Ä?revesne flore, prepreÄ?evanju drisk ali motenj v prebavi. Na vpraĹĄanje, zakaj so postala tako priljubljena, MlinariÄ? odgovarja, da Âťproizvajalci prehranskih dopolnil z moÄ?nimi medijskimi kampanjami pogosto ustvarijo umetno potrebo po doloÄ?enem izdelku. Res pa je, da ima zaradi iztirjenega Ĺživljenjskega ritma ter neredne in revne prehrane vse veÄ? ljudi teĹžave s prebavoÂŤ.

(',1679(1$6(67$9$ =DSRPRÄ&#x2020;SULL]JXELRGYHÄ&#x2020;QLKNLORJUDPRYLQ]DYHÄ&#x2020;HQHUJLMH 3UHKUDQVNRGRSROQLORVSRVHEQRYRGRWRSQRREOLNRNRHQFLPD4 in /NDUQLWLQRPNOMXÄ&#x2020;QLPDNRPSRQHQWDPDFHOLÄ&#x2020;QHJDL]JRUHYDQMD PDĂĽÄ&#x2020;RELQWYRUEHHQHUJLMH ,]GHONLVRQDYROMRYYDĂĽLOHNDUQL

         

NOVOST 

     

hÂ?Â&#x152;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2C6;¹êÂ&#x2021;Â&#x201E;ĂŞÂ?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;Â?Â&#x201C;Â&#x2019;Â?Â&#x2C6;Â?Â&#x2026;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â?OÂ&#x2C6;ĂŞÂ&#x2039;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x152;Â?Â&#x2019;¹ê Â&#x17D;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2026;Â&#x152;ĂŞÂ&#x160;Â&#x201E;ĂŞÂ?Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x201E;Â?Â&#x152;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x2019;:Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2C6;:Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2020;Â&#x201E;Â?¹êÂ&#x2021;Â&#x2019;Â?Â&#x2C6;:Â&#x152;Â?ĂŞÂ?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x201E;Â?ĂŞ Â&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2019;Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;:Â&#x17D;Â&#x2019;Â?ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;ĂŞÂ&#x2019;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2019;Â?¹êÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2122;ĂŞ:Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x201E;ĂŞkoh¸ kohĂŞÂ?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2026;Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x2018;Â?Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞWÂ&#x152;Â&#x2122;:Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â?Â&#x201E;­ê wÂ&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;:Â&#x2DC;Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â?Â&#x160;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2018;Â?Â&#x152;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x2021;¹êÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2019;Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;:Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2019;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x2020;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x2DC;Â?Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x17D;Â&#x2019;Â&#x160;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2013;Â&#x152;Â&#x2039;Â&#x2019;Â?Â&#x2019;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x152;:Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2022;Â&#x201E;Â?Â&#x2122;Â&#x2019;Â?¹êÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2013;Â?Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x201E;ĂŞÂ?Â?Â&#x201E;Â&#x2018;Â?OÂ&#x2DC;Â?Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x2014;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2022;Â&#x201E;Â?Â&#x2122;Â&#x2019;Â?ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2020;Â&#x2C6;­

DHA

rastlinskega izvora

Nadzor ĹĄe vedno slab Prehranskim dopolnilom in njihovim sestavinam ne smemo pripisovati zdravilnih uÄ?inkov, pa tudi kupci od njih ne smejo priÄ?akovati uÄ?inkov na izboljĹĄanje bolezni in bolezenskih stanj. Po MlinariÄ?evem mnenju je Âťzaradi predpisov in sestavin, ki jih lahko vsebujejo prehranska dopolnila, meja med prehranskim dopolnilom in zdravilom pogosto nejasnaÂŤ. Ä&#x152;eprav

FT_38-41.indd 3

wÂ&#x2019;Â&#x2021;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x17D;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2019;ĂŞÂ&#x152;Â?Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2039;ÂŽĂŞuÂ&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2122;Â&#x201E;Â?ĂŞÂ&#x2021;­Â&#x2019;­Â&#x2019;­¹êrÂ&#x201E;Â?Â&#x2DC;Â&#x2039;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2DC;Â?Â&#x152;Â&#x2020;Â&#x201E;꣢Â&#x2026;¹ê¥ªªªêsÂ?Â&#x2DC;Â&#x2026;Â?Â?Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x201E;¹ê{ÂŽĂŞĂ?£¨Œê¥ê¼¤ê§¤êŒ§ª¹êmÂŽĂŞĂ?£¨Œê¥ê¼¤ê¢¼ê§¼ª Â&#x161;Â&#x161;Â&#x161;­Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2122;Â&#x201E;Â?­Â&#x2013;Â&#x152;¹êlÂŽĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;Â&#x2030;Â&#x2019;Ă?Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2122;Â&#x201E;Â?­Â&#x2013;Â&#x152;

3/22/10 2:23:45 PM


foto: Urban Štebljaj

40

je natančno določeno, katere zdravilne rastline se lahko uporabljajo v prehranskih dopolnilih in katere izdelke je treba registrirati kot zdravila, standardi pri prehranskih dopolnilih vseeno niso tako visoki. Prehranska dopolnila je treba namreč le prijaviti in ne potrebujejo dovoljenja za promet, kar bi nam zagotavljalo kakovost in dokazano učinkovitost izdelkov. »Za nadzor izdelkov na trgu je pristojen zdravstveni inšpektorat. Kakovost prehranskih dopolnil, za katero odgovarja proizvajalec, pa je skrb zbujajoč dejavnik.« Ob tem Mlinarič

opomni na nedaven odmevni primer, povezan z vsebnostjo luteina v prehranskih dopolnilih. »Po poročilu kemijskega inštituta, ki je opravil meritve vsebnosti luteina v tovrstnih izdelkih na slovenskem trgu, so številni izmed preizkušenih izdelkov vsebovali manj luteina, kot je bilo označeno na ovojnini.« Ker se prehranska dopolnila tržijo tudi v lekarnah, je lekarniška zbornica ustanovila posebno komisijo za prehranska dopolnila, ki bo lekarnam pomagala pri odločanju o (ne)primernosti izdelkov.

foto: Dreamstime

Prehranska dopolnila vsebujejo probiotike in so namenjena predvsem vzdrževanju zdrave črevesne flore, preprečevanju drisk ali motenj v prebavi.

FT_38-41.indd 4

3/22/10 2:23:49 PM


êipvué£ê‘„‡ê–“’„‡„‘–Ž’ꘗ•˜ˆ‘’–—· ˆ“•„™ê–ˆêWˆê™–Œê™ˆ–ˆŒ’ê“•Œ‹„„’:ˆê “’„‡Œ±ê‘„–ê“’Š’–—’ꑈ“•Œˆ—‘’ê “•ˆ–ˆ‘ˆ—Œê–“’„‡„‘–Ž„ꘗ•˜ˆ‘’–—­ê w’„™Œê–ˆêŒ:•“„‘’–—±ê…•ˆ™’‘’–—êŒ‘ê „–“„‘’–—­êmŒŒ:‘’ꖐ’ꐄ‘ê’¾ ŠŒ™Œ±ê꓄‡ˆê‡ˆ’™‘„ê˜:Œ‘Ž’™Œ—’–—êŒ‘ê „‘O„ꖈꒇ“’•‘’–—ê’•Š„‘Œ„­ l‡ˆ‘ê ’‡ê ˜:Œ‘Ž’™Œ—Œ‹ê ‘„:Œ‘’™ê …’„ê “•’—Œê –“’„‡„‘–ŽŒê ˜—•˜ˆ‘’–—Œ±ê “’ˆŠê ‡•„™ˆê “•ˆ‹•„‘ˆê Œ‘ê ‡•„™ˆŠ„ê WŒ™ˆ‘–ŽˆŠ„ê –’Š„±ê ˆê —˜‡Œê ˆ„‘ˆê ™Œ—„Œ‘–Ž’¾ê Œ‘ˆ•„‘ˆŠ„ê “•’…Œ’—ŒŽ„êipvu飭 w’—•ˆ…„ê“’ê’–‘’™‘Œ‹ê Œ‘ˆ•„Œ‹êŒ‘Ꙍ—„Œ‘Œ‹ }ˆŒŽ’Ž•„—ê“’„…Œ’±ê‡„ꍈꝄꝇ•„™’ê—ˆ’ê Œˆ‘ˆŠ„ê “’ˆ‘„ê ˜WŒ™„‘ˆê „‡’–—‘Œ‹ê Ž’Œ:Œ‘ê ’–‘’™‘Œ‹ê Œ‘ˆ•„’™ê Œ‘ê ™Œ—„Œ‘’™­ê }Œ—„Œ‘Œê –’‡ˆ˜ˆ’ê ™ê O—ˆ™Œ‘Œ‹ê “•’†ˆ–Œ‹±ê Œ‘ˆ•„Œê “„ê –’ê “’ˆ…‘Œê Š•„‡‘ŒŽŒê Ž’–—¾ ‘ˆŠ„ê —ŽŒ™„±ê –ˆ–—„™Œ‘ˆê —ˆˆ–‘Œ‹ê —ˆŽ’:Œ‘ê Œ‘ê Ž„—„Œ„—’•Œê•„Œ:‘Œ‹ê•ˆ„Ž†Œ­ê k„ê …Œê ‘„‡’ˆ–—ŒŒê “’„‘Ž„‘ˆê ™Œ—„Œ‘’™ê Œ‘ê ‡„ê …Œê „Š’—’™ŒŒê „‡’–—‘ˆê Ž’Œ:Œ‘ˆê Œ‘¾ ˆ•„’™ê™ê’•Š„‘Œ˜±ê–’êtˆ•†Ž’™Œê–—•’Ž’™‘¾ „ŽŒê•„™ŒŒê‘’™ê“•ˆ‹•„‘–ŽŒê‡’‡„—ˆŽ±êŽŒê™–ˆ¾ …˜ˆê¢§ê‘˜‘’ê“’—•ˆ…‘Œ‹ê–‘’™Œê™êˆ‘Œê–„Œê —•’–’‘Œê —„…ˆ—Œ­ê {„ê Œˆ‘„ê Ž’…Œ‘„†Œ„ê

ˆê •„™Œ—„ê ‘„ê ’–‘’™Œê ‡’Ž„’™ê ’ê “’™ˆ„™Œê ˆ‡ê“•ˆ‹•„‘’±ê‡•„™ˆêŒ‘ꌐ˜‘–ŽŒê–Œ–—¾ ˆ’­ê{„…ˆ—„êipvué£ê–ê–™’’ꎒ…Œ‘„†Œ’ê ¡¢ê‘˜‘Œ‹ê™Œ—„Œ‘’™±ê¡¢êŒ‘ˆ•„’™êŒ‘ê—•ˆ‹ê “•’…Œ’—Œ:‘Œ‹ê Ž˜—˜•ê Ž•ˆ“Œê Œ˜‘–ŽŒê –Œ–—ˆ±ê –Ž•„O˜ˆê —•„„‘ˆê “•ˆ‹„‡„ê —ˆ•ê „Ž—Œ™‘’ê “’„Š„ê“•Œê’‹•„‘„‘˜ê‡•„™„ꌑꇒ…•ˆŠ„ê “’:˜—„­

Žê ’Ž˜W…„±ê –ˆê ‘ˆ“•„™Œ‘’ê “•ˆ‹•„‘˜ˆ’±ê –’ê “’‡ê –—•ˆ–’ê Œ‘ê ™–ˆ±ê ŽŒê ’•„’ê „•„¾ ‡Œê …’ˆ‘Œê ˆ„—Œê „‘—Œ…Œ’—ŒŽˆ­ê ipvué£ê ˆê “•Œˆ•ˆ‘ê „ê ’‡•„–ˆê Œ‘ê ’—•’Žˆê ‘„‡ê ¡¢ê ˆ—ê –—„•’–—Œ±êŽ„Ž’•ê—˜‡Œê„ꖏ„‡Ž’•‘ˆê…’‘ŒŽˆ­ê„ê ’—•’Žˆê‡’ꡢꏈ—ê“•Œ“’•’:„’êipvué£êq˜‘¾ Œ’•–­ê„ꇒŠ’•’:ˆ‘ê˜:Œ‘ˆŽêˆê“•Œ“’•’:Œ™’ê ipvué£êˆ„—Œêˆ‘Ž•„—ꑄꇄ‘ꇄê:„–„­ê

„Ž„êˆêipvué£ê…’ê’:‘’ê’•’Wˆ¸ê w’ˆŠê Œ‡ˆ„‘ˆê Ž’…Œ‘„†Œˆê ™Œ—„Œ‘’™ê Œ‘ê Œ‘ˆ•„’™±ê—„…ˆ—„êipvué£ê™–ˆ…˜ˆê—•ŒêWŒ™ˆê “•’…Œ’—Œ:‘ˆêŽ˜—˜•ˆ­êuŒ‹’™’ꐒ:ꖒꓒ‘„¾ ŒêWˆê–™ˆ—’“Œ–ˆ–ŽŒê’:„ŽŒ±êŽŒê‘„ê…ŒêWŒ™ˆŒê™ˆ:ê Ž’—ꡪªêˆ—±êˆ‡Œ‘’ꎄ•ê™ˆ’ê’ꑍŒ‹ê“„ꍈ±ê‡„ê –’ê “ŒŒê ‰ˆ•ˆ‘—Œ•„‘ˆê ˆ:‘ˆê ‘„“Œ—Žˆ­ê w•’¾ …Œ’—ŒŽŒê ‘„•ˆ:ê –ê —ˆê Ž’ê Œ…’O˜ˆ’ê ‘„•¾ „™‘’ê •„™‘’™ˆ–ˆê ™ê :•ˆ™ˆ–‘Œê ‰’•Œ±ê Ž•ˆ“Œ’ê :’™ˆŽ’™ê’…•„…‘Œê–Œ–—ˆ­ê

„ꥪêз „ê ˜‡Œê “’ê ¥ªê ˆ—˜ê –—„•’–—Œê ˆê ‘„ê ™’’ê ipvué£êzˆ‘Œ’•–±êŽŒê•„ˆ‘Ꙍ—„Œ‘’™±êŒ‘ˆ•¾ „’™êŒ‘ê“•’…Œ—Œ:‘Œ‹êŽ˜—˜•ê™–ˆ…˜ˆêOˆê•„–—¾ Œ‘–Žˆê Œ™ˆ:Žˆ®ê ŠŒ‘–ˆ‘Š±ê ŽŒê Š„ê —•„‡Œ†Œ’‘„¾ ‘’ꘓ’•„…„’Ꝅꒋ•„‘„‘ˆêˆ‘ˆ•ŠŒˆêŒ‘ê ™Œ—„‘’–—Œ²ê…’•’™‘Œ†’±êŽŒêê’:‘Œê„‘—Œ’Ž¾ –Œ‡„—Œ™‘Œê ‡ˆ’™„‘ˆê O:Œ—Œê Œ‘ê •ˆŠˆ‘ˆ•¾ Œ•„ê †ˆŒ†ˆê —ˆ•ê ˜—ˆŒ‘±ê ‘„•„™‘Œê “ŒŠˆ‘—±ê ŽŒê „O:Œ—‘’ꇈ˜ˆê‘„ê’:ŒêŒ‘Ꙍ‡­ê l‘„ê—„…ˆ—„êipvué£êzˆ‘Œ’•–ꇑˆ™‘’±ê–ê–™’¾ ’ê †ˆ’™Œ—’ê –ˆ–—„™’±ê „Ž—Œ™‘’ê “’„Š„ê “•Œê ’‹•„‘„‘˜ê ‡•„™„ê Œ‘ê ‡’…•ˆŠ„ê “’:˜—„­ê ê ipvué£ê zˆ‘Œ’•–ê ˜‡ˆê ™ê •ˆŒ‹ê ˆ—Œ‹ê ê „‹Ž’ê ™‡•W˜ˆ’ê „Ž—Œ™‘’–—±ê ™Œ—„‘’–—ê Œ‘ê ‡’…•’ê “’:˜—ˆê™ê™–ˆ‹êˆ—‘Œ‹ê:„–Œ‹­

l‘„ê—„…ˆ—„ꑄꇄ‘Ꝅꝇ•„™ê™–„Ž‡„‘· rˆ•ê ™ˆ’±ê ‡„ê ˆê „ê “’“’‘’„ê ˜•„™‘’—ˆWˆ‘’ê “•ˆ‹•„‘’ê “’—•ˆ…‘’ê ™ˆ¾ ŒŽ’ê ™—•„‘’–—Œê Œ‘ê ‡Œ–†Œ“Œ‘ˆ±ê „ê Ž„•ê ‘„ê “’Š’–—’Ꝑ„‘Ž„ê:„–„±êˆêipvué£ê™ê™ˆŒŽ’ê “’’:ê “•Œê ™“’–—„™Œ—Œê –—„‘ˆŠ„ê •„™‘’™ˆ–¾ „ê WŒ™ˆ‘–Ž’ê “’ˆ…‘Œ‹ê –‘’™Œê ™ê —ˆˆ–˜­ê „—’ê “•Œ“’•’:„’ê ˆ„‘ˆê ipvué£ê ™–ˆ±ê ŽŒê Œê “•Œ„‘Ž˜ˆê ˆ‘ˆ•ŠŒˆ±ê –’ê ‘„Š‘ˆ‘Œê

ipvué£êˆê‘„ê™’’ê™êˆŽ„•‘„‹êŒ‘ê –“ˆ†Œ„ŒŒ•„‘Œ‹ê—•Š’™Œ‘„‹ê…•ˆê•ˆ†ˆ“—„­ê

BION®3 na dan za zdrav vsakdan!

a P

na z

n a te t

3 probiotiène kulture 12 vitaminov

ašèit

12 mineralov

jim primanjkuje energije

so nagnjeni k RNXÆEDP

se nepravilno prehranjujejo

so pod stresom

Priporoèamo jemanje BION®3 enkrat na dan, vsaj 2 meseca. BION®3 je na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah brez recepta.

FT_38-41.indd 5

so zaradi bolezni prisiljeni jemati antibiotike Merck, d.o.o, Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana

PM-CHC-14/10 /15.03.2010

BION®3 svetujemo vsem, ki: BIO

3/22/10 2:23:50 PM


42 MEDITERANSKA PREHRANA

OLJÄ&#x152;NO OLJE Z BOGATIMI HRANLJIVIMI SNOVMI NATAĹ A BOLARIÄ&#x152;

natasa.bolaric@ďŹ nance.si

MEDITERANSKA KUHINJA PONUJA OBILO VITAMINOV, MINERALOV, ANTIOKSIDANTOV IN KORISTNIH MAĹ Ä&#x152;OB. DOPOLNJUJE JO RDEÄ&#x152;E VINO, KI PRAV TAKO VSEBUJE ANTIOKSIDANTE IN MINERALE

Ĺ

!!!""#""#!%)

tevilne raziskave so potrdile, da so tisti, ki se prehranjujejo po mediteransko, bolj zdravi in Ĺživijo dlje. Prebivalci juĹžnega dela Evrope precej manj obolevajo za srÄ?noĹžilnimi boleznimi kot prebivalci celinskega dela ali ZDA.

 

&)+"# ! ! ( !%#+&#'"#"+&!%$+

Za prehranjevanje na zahodu so znaÄ?ilni kaloriÄ?na energijsko bogata in hitra prehrana, rdeÄ?e meso in nasiÄ?ene maĹĄÄ?obe, ki zviĹĄujejo raven holesterola. Prav nasprotna je mediteranska kuhinja â&#x20AC;&#x201C; meso pogosto nadomeĹĄÄ?ajo ribe, oljÄ?no olje zamenjuje maslo in margarino, uporablja se veliko zelenjave in sadja. Raven holesterola v tej prehrani dodatno uravnava Ä?rno vino, ki ga nutricionisti v majhnih koliÄ?inah priporoÄ?ajo ob vsakem glavnem obroku. TakĹĄna hrana ima veliko manj kalorij niĹžjo energijsko vrednost, vsebuje pa veÄ? vitaminov in antioksidantov, kot so betakaroten, vitamin E in polifenoli ter omega tri maĹĄÄ?obne kisline.

$ # + #"#  ! $!%%$ "#! % !%  ! !& * &    )  &  #%*   

FT_42-45.indd 2

Oglasno sporoÄ?ilo

V Sredozemlju zauĹžijejo veliko koristnih maĹĄÄ?ob Po raziskavi ameriĹĄkega inĹĄtituta za zdravje prebivalci Sredozemlja in ZDA v povpreÄ?ju zauĹžijejo do 40 odstotkov maĹĄÄ?ob glede na dnevne energetske potrebe, a razlika je v vrsti maĹĄÄ?ob. Medtem ko AmeriÄ?ani uĹživajo veÄ?inoma nasiÄ?ene

3/22/10 2:24:12 PM


43 MEDITERANSKA PREHRANA

>> Italija, Grčija, Turčija, Libanon, Egipt, Maroko in nekatere druge sredozemske države sodijo med območja, kjer so bolezni srca in ožilja ter nekatere vrste raka v primerjavi z drugimi razvitimi državami, zlasti ZDA, precej redkejše. Razlog je tudi v mediteranski prehrani, ki vsebuje veliko vlaknin, flavonoidov, vitaminov in mineralov.

in transmaščobne kisline, Sredozemci že dolgo prisegajo na rastlinske vire, predvsem oljčno olje in olja iz oreškov.

Oljčno olje preprečuje srčni infarkt Oljčno olje je skupni imenovalec vseh različic mediteranske kuhinje in se uporablja še iz

antičnih časov. Uživanje oljčnega olja je zaradi hranilnih in zdravilnih lastnosti priporočljivo za ljudi vseh starosti. Vsebuje veliko vitamina A, D, K in predvsem E ter organizmu priskrbi zadosti antioksidantov. Zaradi velikega deleža oljčne kisline uravnoveša raven holesterola in nadzira, da se ta ne nalaga

Oljčno olje je primerno za ljudi vseh starosti.

Živeti z diabetesom pomeni upoštevati prehransko načelo: manj je več! Z mislijo na vse, ki želite kljub temu živeti polno in aktivno življenje, smo ustvarili proizvode z manjšo vsebnostjo maščob in alternativnih sladil. Z njimi lahko na enostaven način sledite zaužitim kalorijam, maščobam, ogljikovim hidratom in beljakovinam, saj so opremljeni z natančnimi povzetki laboratorijskih analiz. Izdelani so iz najboljših sestavin, v njih pa ni nobenih umetnih barvil, konzervansov ali gensko spremenjenih organizmov. Preverjeni in varni proizvodi so prilagojeni sodobnemu načinu življenja in omogočajo pripravo najrazličnejših jedi - od enostavnih obrokov do gastronomskih specialitet. Poiščite jih v vaši priljubljeni trgovini, kjer najdete tudi naše druge zdrave in okusne prehranske proizvode za vsako priložnost in vsak okus. Zdravo in preprosto, to je SchneeKoppe!

FT_42-45.indd 3

3/22/10 2:24:15 PM


44 MEDITERANSKA PREHRANA

v arterijah, temveč se usmerja do jeter, kjer se razkroji. Tako se zmanjša tveganje za trombozo in srčni infarkt. Njegova glavna prednost je, da vsebuje oleinsko kislino – mono nenasičeno kislino, zelo odporno proti oksidaciji. To pomeni, da v oljčnem olju nastajajo škodljive snovi veliko počasneje.

Nadomestimo rdeče meso z ribo Zamenjava rdečega mesa z ribami je prav tako ena izmed prednosti mediteranske kuhinje. Riba vsebuje veliko omega tri maščobnih kislin, ki so pomembne v razvoju otrok in znižujejo raven holesterola. Zelo pomembne so tudi pri zdravljenju luskavice in drugih kožnih bolezni, kot je atopični dermatitis, ter pomagajo pri različnih vnetjih. Strokovnjaki priporočajo uživanje rib vsaj dvakrat na teden in poudarjajo, da imajo morske ribe boljše hranilne vrednosti od sladkovodnih. foto: Dreamstime

Tudi pica je lahko zdrava Na mediteranskem krožniku se pogosto znajdejo tudi testenine ali pica. Dietologi pravijo, da je takšna hrana, odvisno od izbire

FT_42-45.indd 4

MEDITERANSKA KUHINJA PODALJŠUJE ŽIVLJENJE Raziskava doktorja Panagiota N. Mitrouja z univerze v Cambridgeu je pokazala, da mediteranska prehrana zmanjšuje nevarnost prezgodnje smrti, ki jo med drugim povzročajo srčno-žilne bolezni in rak. Manj tveganja naj bi bilo tudi za nastanek parkinsonove in alzheimerjeve bolezni. Mediteranska kuhinja namreč ponuja zelo pestro izbiro sadja, zelenjave, rib in oreščkov, ti pa vsebujejo veliko antioksidantov. Skupina raziskovalcev z omenjene univerze se je osredotočila na prehranske navade 280 tisoč moških in žensk, starih od 50 do 71 let. Odkrili so tudi, da s takšno hrano največ pridobijo kadilci, saj je bogata z antioksidanti, ki jim še posebno koristijo.

sestavin, lahko tudi zdrava. Ena izmed prednosti je, da vsebuje veliko paradižnika. Kuhan paradižnik je namreč bogat s pigmentom likopen, ki deluje kot antioksidant, varuje pred srčnim infarktom in blagodejno deluje na prostato. Zdrave naj bi bile tudi testenine v kombinaciji s paradižnikovimi in lahkimi zelenjavnimi prelivi. Ogljikovi hidrati namreč v telesu sprožajo nastajanje hormona sreče, serotonina, in so v zmernih količinah pomemben del prehrane. Seveda pa je bolj zdravo, če pri pripravi pice uporabljamo polnozrnato moko

3/22/10 2:24:21 PM


45 MEDITERANSKA PREHRANA

in uživamo polnozrnate ali sojine testenine. Za mediteransko prehrano so značilni še riž, žita in stročnice, ki vsebujejo veliko vlaknin.

Sadje in oreški povečujejo vitalnost

Odličen vir zdravih maščob so tudi oreški.

Sadje, ki ga najdemo v mediteranski kuhinji, je polno vitaminov, mineralov in koristnih vlaknin. Zelenjava in sadje, ki rasteta v Sredozemlju, imata zaradi obilo sonca veliko vitaminov C, E in B. Oreški so poleg beljakovin in ogljikovih hidratov odličen vir zdravih maščob, vlaknin, vitamina E in nekaterih mineralov. Večji del oreškov sestavljajo maščobe, med katerimi je tudi veliko omega devet mononenasičenih maščobnih kislin.

Rdeče vino je antioksidant

foto: Dreamstime

Mediteranska kuhinja je znana tudi po rdečem vinu. Dva decilitra po mnenju strokovnjakov blagodejno vplivata na zdravje. Rdeče vino vsebuje namreč polifenole, ki delujejo kot eden izmed najmočnejših antioksidantov in preprečujejo strjevanje krvi, s tem pa zmanjšujejo tveganje za srčni infarkt. H krepčilno-hranilnim lastnostim rdečega vina pripomorejo tudi kisline, rudnine in druge snovi, ki jih vsebuje.

FT_42-45.indd 5

3/22/10 2:24:24 PM


46 ANKETA

DIVJI DELOVNIKI VODIJO V ‘DIVJO’ PREHRANO TANJA SRNOVRŠNIK

tanja.srnovrsnik@finance.si

POSLOVNEŽE SMO VPRAŠALI, KAKO SE PREHRANJUJEJO. NA KAJ PAZIJO PRI PREHRANI IN ALI SPLOH, KJE SE PONAVADI PREHRANJUJEJO IN ALI SI VZAMEJO ČAS ZA MIREN OBROK

foto: Irena Herak

>>Goran Brankovič, generalni direktor Slovenskih železnic

>>Marijana Jazbec, izvršna direktorica za strateške kadre in korporacijsko kulturo v Mercatorju

>>Hedi Kovacs Resnik, generalna direktorica Amwayja Slovenija

foto: Barbara Reya

>>Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike

FT_46-47.indd 2

Goran Brankovič, generalni direktor Slovenskih železnic: »V oblici dela in obveznosti, ki zaznamujejo dan direktorja Slovenskih železnic, si le stežka vzamem čas za redno kosilo. Sadje na delovni mizi je zato najpogosteje glavni del jedilnika čez dan.« Marijana Jazbec, izvršna direktorica za strateške kadre in korporacijsko kulturo v Mercatorju: »Skrbim, da je moja prehrana pestra. Pazim, da obroki vsebujejo veliko sadja in zelenjave. Tako imam med delovnim časom sadje vselej na voljo. Za to, da bi v miru pojedla, si ne vzamem veliko časa, ampak v miru jem, ko sem doma.« Hedi Kovacs Resnik, generalna direktorica Amwayja Slovenija: »Skrbim, da so moji obroki sestavljeni zdravo ter da čez dan pojem veliko sadja in zelenjave. Vsekakor je zelo pomembno, da pojem hranljiv zajtrk, pazim pa tudi na manjši vnos ogljikovih hidratov pri kosilu in večerji. Najljubša mi je kombinacija solat in mesnega obroka oziroma rib. Največkrat si kosilo sama pripravim že doma in ga prinesem v službo. Službeno seveda pogosto zahajam tudi na poslovna kosila. Čeprav mi službene obveznosti jemljejo veliko časa, si poskušam vselej poiskati čas za miren obrok. Nepogrešljiv del mojega življenja je jutranji tek, ki mi daje energijo za delo in prinaša boljše počutje ves dan. Vsekakor pa je moje menedžersko delo zelo naporno, kar od mene še dodatno zahteva, da skrbim za uravnotežen življenjski slog. Menedžerji se moramo zavedati, da smo zgled tudi zaposlenim. Te moramo spodbujati k ohranjanju zdravega življenja.« Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike: »Prehranjujem se redno, z malico in kosilom, ki ga jem doma.«

3/22/10 2:24:48 PM


47

foto: Irena Herak

ANKETA

>> Andreja Triller Tonin, direktorica Immorenta

>> Franci Zavrl, solastnik Pristopa

Andreja Triller Tonin, direktorica Immorenta: »Rada dobro jem, predvsem pa je pomembno, kaj jem. Moj prvi obrok je zajtrk, ki ga nikdar ne preskočim. Pazim tudi, da je v mojem hladilniku vselej sveža hrana. Na mojem jedilniku je veliko sadja in zelenjave, rada imam tudi ribe. To pomlad si nameravam urediti majhen zelenjavni vrt in se že zelo veselim svojega prvega pridelka. Kljub temu so sladice moja šibka točka, saj se jim težko uprem. Zaradi službe se velikokrat prehranjujem v restavracijah. Včasih tudi ob koncu tedna, saj čas, ki bi ga sicer namenila kuhanju, raje posvetim družini. Z družino z veseljem obiščem ljubljansko tržnico, potem pa skupaj pripravimo kosilo.«

Franci Zavrl, solastnik Pristopa: »Prednosti so, da jem redno, ne preskakujem obrokov in se izogibam maščobi, slabosti pa, da obožujem čokolado pred tenisom in pivo po njem. Mirna kosila si privoščim ob koncu tedna. Delovniki so namreč precej divji: enkrat na teden zato jem solato kar v pisarni, tri dni v tednu je kosilo poslovno, če je le mogoče pa enkrat v tednu kosim sam. Doma zvečer ne jem več kikirikija in čipsa. Zdaj glodam suhe slive, fige in mogoče kako rozinico. Sicer pa priporočam dinamično ravnotežje. Nič ne pomaga, če smo na dieti in obenem v popolnem stresu. Zagovarjam stališče, da je vsak človek poseben: nekomu prija košček čokolade več – morda tudi zato, ker jo hitro pokuri.«

Poslovne ženske imajo bolj urejeno in zdravo prehrano kot poslovneži.

GAEA, EKSTRA DEVIŠKO OL JČNO OL JE »KRITSA«

Merit International d.o.o. Letališka 3c, SI-1000 Ljubljana, Slovenija M +386 41 662 778 T +386 1 548 36 56, F +386 1 548 36 44 www.merit-international.si

NOVO na tržišču

FT_46-47.indd 3

Za vse ljubitelje grškega oljčnega olja – Gaea je na trg lansirala nov izdelek, in sicer ekstra deviško oljčno olje iz Kritse. Oljčno olje pridobivajo v kmetijski zadrugi Kritsa na Kreti, ta pa se ponaša z enim najstarejših in najboljših oljčnih nasadov v Grčiji. Oljke so najpozneje v treh urah po obiranju hladno stisnjene v njihovi lastni oljčni preši. Strast do kakovosti pridelovalcev olja iz Kritse zagotavlja, da vsaka kapljica oljčnega olja vsebuje najvišjo stopnjo hranljivih vrednosti in pričara edinstven sadni okus ekstra deviškega oljčnega olja. Ponaša se z najnižjo stopnjo kislosti na svetu, in sicer 0,16, zaznamujeta ga harmoničen (skladen) in nežen okus, zato je odlično za izboljšanje solatnih prelivov ali omak.

Novo oljčno olje iz Kritse, najboljše oljčno olje na svetu, je zdaj na voljo tudi v Sloveniji. Prislužilo si je že mnogo nagrad, Mednarodni svet za oljčno olje Mario Solinas mu je denimo podelil naziv najboljše svetovno oljčno olje v letu 2008, v kategoriji srednja sadna cvetica. Oljčno olje iz Kritse je prepričalo tudi žirijo mednarodnih oljčnih strokovnjakov iz Feinschmeckerja, saj so ga izbrali za najboljše oljčno olje leta 2009 med skupaj 850 različnimi oljčnimi olji.

3/22/10 2:24:51 PM


48

foto: Dreamstime

ŠPORT IN REKREACIJA

FT_48-51.indd 2

3/22/10 2:25:19 PM


49 ŠPORT NA KRATKO

foto: Irena Herak

Zapisujte svoje aktivnosti v dnevnik zdravja V pomoč in podporo zdravemu življenjskemu slogu je Športna unija Slovenije razširila in na novo oblikovala brošuro Moj dnevnik zdravja, pri nastajanju so sodelovali slovenski strokovnjaki z različnih področij zdravega življenja in gibanja. Brošura na več kot sto straneh uporabnike seznanja z najpogostejšimi dejavniki tveganja za zdravje in njihovim obvladovanjem, ponuja različne teste in preglednice za ugotavljanje telesne pripravljenosti, izdelavo osebnega programa vadbe s konkretnimi primeri vaj, nasvete in smernice zdrave prehrane, strategije in načela sonaravnega športnega razvoja ter na koncu še koledar za vodenje osebnega dnevnika vadbe in prehrane. Izvod publikacije brezplačno prejmejo člani, ki se bodo vključili v nacionalno mrežo športnih društev v okviru znaka kakovosti Športne unije Slovenije Zdravo društvo.

Športni konec tedna za družine

foto: Dreamstime

foto: Dreamstime

>>Mednarodni dan družine bo že četrtič zapored zaznamoval Festival družin.

FT_48-51.indd 3

Mednarodni dan družine, ki ga praznujemo 15. maja, bo letos že četrto leto zapored zaznamoval Festival družin, tokrat v Laškem, po športni soboti v nedeljo, 16. maja. Gostiteljica največje prireditve za družine v znamenju gibanja, zabave in športa bo Thermana La-

ško. V okviru prireditve bodo potekale različne športne aktivnosti, tudi pohodništvo, padalstvo, tenis, joga in karate, osrednji prostor dogajanja pa bo na parkirišču pred Kulturnim centrom.

3/22/10 2:25:30 PM


50 ŠPORT NA KRATKO

Že dolgo je znano, da telesna vadba koristi zdravju, zmanjšuje stres in ohranja vitko postavo. Vse več raziskav pa zdaj potrjuje, da že od 30 do 45 minut hitre hoje petkrat na teden krepi imunski sistem, poveča obtok naravnih celic, ki se bojujejo proti virusom in bakterijam, ter poveča učinkovitost cepiv proti gripi. Nobena tableta ali prehransko dopolnilo pri zmanjševanju obolenj se ne more primerjati z učinkovitostjo zmerne vadbe. Sodelujoči v eni izmed raziskav, ki so od 12 do 15 tednov hodili petkrat na teden po 45 minut, so imeli manj okužb in blažje okužbe dihal, kot so prehladi in gripe. Število njihovih bolniških dni se je zato zmanjšalo za 25 do 50 odstotkov v primerjavi s sedečimi kolegi. Neaktivnost pomeni prav tako veliko tveganje kot kajenje, opozarjajo strokovnjaki, in lahko pripomore k nastanku srčnih in sladkorne bolezni, povišanemu krvnemu tlaku, raku, depresiji, artritisu in osteoporozi. Redna vadba prepre-

foto: Barbara Reya

Sprehajalci so bolj zdravi

čuje poškodbe celic, tkiv in organov ter s tem tveganje za nastanek mnogih kroničnih bolezni. Vadba zmanjša tudi depresijo, prav tako učinkovito kot zdravila in vedenjske terapije, in nima le preventivne vloge – lahko je tudi odlično dopolnilo tradicionalni medicini in pomembno pripomore k manjši uporabi zdravil.

Pot ob žici

foto: Aleš Beno

>>Še mesec in pol in na vrsti bo tradicionalna rekreativnošportna prireditev Pot ob žici.

Še slab mesec in pol nas loči od vse bolj priljubljene tradicionalne športne prireditve Pot ob žici. Ljubljanska občina jo v sodelovanju z društvom za izvedbo športnih programov Timing organizira vsako leto ob prazniku Ljubljane in dnevu miru, ki ga prestolnica sicer praznuje 9. maja. Letos bo to že 54. prireditev po vrsti. Najmlajši bodo del trase po poti nekdaj okupirane Ljubljane v okviru vrtcev lahko prehodili že v četrtek, 6. maja, osnovnošolci in dijaki dan pozneje. Sobota, 8. maja, pa je rezervirana za rekreativni pohod vseh preostalih in za tekače. Zadnji se bodo med seboj spet pomerili v članskih ali veteranskih ekipah po tri člane v različnih kategorijah, na 12 ali 28 kilometrov. Start in cilj bosta na Prešernovem trgu, razen za trojke osnovno- in srednješolcev, ki bodo tekli tri kilometre od gostišča Livada do Prešernovega trga. Število udeležencev teka vsako leto narašča – lani jih je bilo skupaj prek 1.200, v minulih letih pa smo s kar nekaj ekipami večkrat sodelovali tudi zaposleni Časnika Finance. Za letošnji tek trojk se lahko prijavite do 4. maja pri Timingu, pisno ali na spletnem naslovu (www.pohod.si). Vsaka trojka mora ob dvigu startne številke odšteti štiri evre za čip za enkratno uporabo. Vse tekaške navdušence pa jeseni vabi še 14. ljubljanski maraton, ki bo letos 24. oktobra.

FT_48-51.indd 4

3/22/10 2:25:35 PM


51 ŠPORT NA KRATKO

Rekreativni izziv 2010

Športni rekreativci s(m)o bogatejši za novo celoletno spodbujevalno akcijo. Pilotni projekt Športne zveze Ljubljane je namenjen predvsem neaktivnim prebivalcem Slovenije, ki jih poziva k udeležbi v različnih športnih dejavnostih po lastni izbiri, od različnih vrst rekreacije do športnega turizma, s tekmovalnim pridihom ali le za dušo, pa naj gre za test hoje na dva kilometra ali vzpon na Triglav. Vsak lahko počne, kar mu najbolj ustreza in kolikor mu ustreza. Pogoja sta le miganje od dva- do trikrat na teden in zbiranje dokazil o športnih aktivnostih, zapisanih v posebej za to namenjeno knjižico. Za lažjo izbiro dejavnosti organizatorji z zainteresiranimi društvi ali drugimi ponudniki pripravljajo podrobne predstavitve posameznih panog, tečaje, seminarje, dneve odprtih vrat in druge dogodke. Predloge, termine predstavitev in posameznih dogodkov ter več informacij o projektu najdete na spletni strani organizatorja.

foto: Irena Herak

Šport in zabava na snegu

Mreženje za športne profesionalce Do poletja se obeta več srečanj za tiste, ki se poklicno ukvarjajo s športom. Prva priložnost za mreženje, izmenjavo znanja in razvoj idej bo že čez mesec dni. Od 25. do 30. aprila bo v Dubaju konvencija The SportAccord, na kateri mednarodne športne federacije vsako leto razpravljajo o glavnih izzivih športne industrije s pokrovitelji, gostitelji, arhitekti, športnimi odvetniki, mediji, organizatorji dogodkov in drugimi športnimi specialisti. Dvajsetega maja sledi v Sydneyju štiridnevna 5. svetovna konferenca o ženskah v športu, ki želi pritegniti tudi predstavnike z drugih, povezanih področij, saj bodo med glavnimi temami zdravje, gibanje, izobraževanje, lokalni razvoj, družbene spremembe, človekove pravice ter enakost spolov pri medijski pozornosti in financiranju. Od 25. do 28. maja bo v Singapurju 3. mednarodna konferenca izobraževanja o gibanju in športni znanosti (ICPESS). Osrednja dogodka bosta simpozij in delavnica o najboljših praksah in inovativnem vključevanju mladine v športno izobraževanje in znanost. Na Finskem pa bo od 14. do 17. junija 13. svetovni kongres Šport za vse s poudarkom na vrednotah športa za zdravo življenje. pripravila: JANJA SIMONIČ janja.simonic@finance.si

FT_48-51.indd 5

V soboto, 3. aprila, društvo Dobr na Krvavcu organizira tradicionalno, letos že peto tekmovanje na smučeh oziroma na snežni deski čez lužo Quiksilver Luža Contest. Športno-zabavna prireditev na snegu se začne ob devetih zjutraj, vstopnine ni. Ob tekmovanju bodo tudi zabava z didžejem, »cocktail party«, animacije, družabne igre na snegu, za vse pa bo poskrbljeno tudi s snežnim barom in snežnim žarom.

{ylupyhqêzylv

‘„ꙕ‹˜‘–ŽŒ‹ê‰Œ—‘ˆ––ê‘„“•„™„‹ê {ˆ†‹‘’Šœê„ꇒ„:’ê•„…’

kŒ–—•Œ…˜—ˆ•ê„êz’™ˆ‘Œ’®ê tpztvꇭ’­’­êi•ˆ‘ŒŽ’™„ꡧ±ê¡¢£ªêk’W„ˆ —®êª¥©ªê§¡ªê£ª±êˆ®êŒ‘‰’͐Œ–’­–Œ±êê š®êššš­—ˆ†‹‘’Šœ­†’

3/22/10 2:25:36 PM


52 FITNES

Z OSEBNIM TRENERJEM DO NAJ TELESA LANA DAKIĆ

lana.dakic@finance.si

VADBA Z OSEBNIM TRENERJEM NI POCENI, A VAM ZAGOTAVLJA PRAVILNO IZVAJANJE VAJ IN UČINKOVITEJŠE REZULTATE

V

foto: Dreamstime

Sloveniji je čedalje več fitnes centrov, ki vse bolj – poleg običajnih naprav, skupinskih vadb in osebnih trenerjev – širijo svojo ponudbo: z masažami, savnami, wellnessom, frizerskimi in kozmetičnimi storitvami ter solariji. Vadba v fitnes centrih je postala že stalnica v našem življenju. Obiskujemo jih vse leto, nekoliko manj gneče je poleti, ko raje telovadimo na svežem zraku. Podoba fitnes centrov se je v zadnjem desetletju zelo spremenila. Medtem ko so bile nekoč v takih centrih samo naprave za vadbo, zdaj obiskovalcem ponujajo še številne druge možnosti – poleg naprav in osebnega trenerja je ena od bolj priljubljenih vodena skupinska vadba. Obiskovalci imajo na voljo še dodatne storitve, kot so programi hujšanja in oblikovanja telesa, masaže, obisk savne, solarijev, ponekod celo plesni tečaji in podobno. Fitnes tako ne pomeni več zgolj vadbe, temveč celostno skrb zase in svoje zdravje.

Za fitnes okoli 50 evrov na mesec

>>Naloga osebnega trenerja je, da budno spremlja tehnično izvedbo vaj, spodbuja in določa cilje.

FT_52-53.indd 2

Zato so tudi cene v fitnes centrih zelo različne in odvisne od ponudbe. Ponavadi je treba za obisk centra plačati članarino in tedensko ali mesečno vstopnico. Preverili smo cene v nekaterih fitnes centrih po Sloveniji. V enem od bolj priljubljenih centrov, Sunny Studiu v Ljubljani, boste morali za vpisnino in članarino odšteti 20 evrov, celodnevna mesečna vstopnica za fitnes pa vas bo stala 74 evrov. Ljubljanski Panter vam bo zaračunal 19 evrov letne članarine, medtem ko

boste za celodnevno mesečno vstopnico odšteli 59 evrov. Mariborski fitnes studio Forma za mesečno vstopnico želi 45 evrov, vpisnina je 10 evrov. Enako vpisnino imajo tudi v Fitnes klubu Maribor, mesečna vstopnica pa stane 40 evrov. Nič cenejše niso vstopnice za fitnes centre v manjših mestih: celjski Top fit poleg vpisnine 16 evrov zaračuna še 48,50 evra za mesečno vstopnico, v kranjskem Mega centru pa ta stane 47,40 evra.

Osebni trener dražji, a učinkovitejši Da bo vadba pravilna in učinkovita, so na voljo osebni trenerji. Ti ne pomagajo samo pri izvedbi vaj, temveč postajajo strokovnjaki za zdravo življenje, saj svetujejo, katere vaje je treba opravljati, kako jih pravilno izvajati, da bodo čim bolj učinkovite in rezultati čim prej opazni, ter seveda kako pravilno jesti. Hkrati so motivatorji, ki svojim varovancem določajo cilje in jih spodbujajo k doseganju teh ciljev. Cena vadbe z osebnim trenerjem je odvisna od njegove usposobljenosti, ciljev in trajanja vadbe, ki je lahko individualna ali skupinska. V povprečju se cena v Ljubljani giblje okoli 30 evrov na uro za individualno vadbo, zunaj Ljubljane tudi do 10 evrov manj, trener pa je varovancu dosegljiv prek telefona tudi zunaj delovnega časa. Če upoštevamo, da z osebnim trenerjem ponavadi vadimo dvakrat na teden, takšna vadba stane vsaj 240 evrov na mesec. Če ne vadite doma, boste morali namreč prišteti še ceno mesečne vstopnice za fitnes.

V eni uri z vodeno vadbo do popolnega treninga Velika uspešnica, predvsem med ženskami, so tudi skupinsko vodene vadbe. Izbira teh je

3/22/10 2:26:01 PM


53

foto: Andrej Križ

FITNES

pestra: od klasične aerobike, različnih programov, kot so Les Millsovi bodypump, bodystep, bodycombat, TNZ (trebuh, noge, zadnjica), RPM in spinning, do pilatesa in joge. S takimi enournimi vadbami si ob glasbi izboljšujemo kondicijo, hujšamo, oblikujemo telo in nadzorujemo telesno težo. Trener določa vaje ter prilagaja ritem glede na skupino in vrsto glasbe, hkrati pa nadzoruje, da udeleženci pravilno izvajajo vaje. Tečaji praviloma potekajo po urnikih, vadba pa je primerna za vsakega posameznika in za vse stopnje fizične pripravljenosti. In cena? Ponavadi je treba za vodeno vadbo plačati dnevno, tedensko ali mesečno vstopnico. Cena je primerljiva s cenami fitnesa in se giblje od nekaj manj kot 40 pa vse do 70

FT_52-53.indd 3

Osebni trener v fitnes centru v povprečju stane od 20 do 30 evrov na uro.

evrov. Fitnes centri ponujajo tudi kombinirane vstopnice za fitnes in vodeno vadbo, ki pa so dražje za tretjino.

Pestra dodatna ponudba Dodatna ponudba fitnes centrov prav tako ni zanemarljiva. Po napornem treningu se lahko sprostite v savni, ki je v novejših centrih prej pravilo kot izjema in je ni treba doplačati. Vseeno pa boste morali nekaj odšteti za masažo in druge oblike razvajanja. Cene so primerljive s cenami v centrih dobrega počutja, na podobni ravni pa je tudi kakovost. Danes fitnes centri nikakor niso več dolgočasne dvorane z napravami za vadbo, temveč poskušajo privabiti čim več ljudi s čistim in prijaznim okoljem ter ustrežljivim osebjem.

3/22/10 2:26:04 PM


54 ŠPORT IN ZDRAVJE

ŠPORT JE ZDRAV, DOKLER NI EKSTREMEN REKREATIVCI SO SE NALEZLI TEKMOVALNOSTI POKLICNIH ŠPORTNIKOV V ŠKODO LASTNEGA ZDRAVJA. ZAKAJ? KAKO ŠPORT VRNITI NA STARE TIRNICE? NOVICA MIHAJLOVIĆ

novica.mihajlovic@finance.si

M

foto: Dreamstime

edijsko najbolj izpostavljen del tekmovalnega športa se je odlepil od tal in poletel v svet dela, kjer je proizvodna norma zelo naporna in uničevalno deluje na proizvodno sredstvo – telo športnika. O razlogih, zakaj je šport podivjal tako zelo, da starši otroke umikajo iz tekmovalnega športa, in o tem, kaj lahko rekreativci storimo, da ne postanemo preveč tekmovalni v škodo lastnega zdravja, smo se pogovarjali s filozofom športa Milanom Hosto.

>>Se rekreativno ukvarjate s športom in vas je začela motiti prevelika tekmovalnost med rekreativci? Zbrali smo nekaj nasvetov, kako se izogniti tekmovalni histeriji.

FT_54-57.indd 2

Pred nedavnim končane zimske olimpijske igre v Vancouvru, ki sta jih zaznamovali nesrečna smrt gruzinskega sankača in herojska predstava poškodovane Petre Majdič, so spet obudile javno razpravo o tem, kako daleč je športnik pripravljen iti za uspeh. Ali je zgledovanje po športnih herojih, ki so od nekdaj veljali za zdrav zgled mladim, sploh še zdravo?

Še ena v vrsti žrtev porabniške ideologije Amortizacija telesa športnika je odvisna od športa in traja od pet do 20 let. »Institucija športa potem telo športnika zamenja, športnik – delavec, ki je hkrati tudi proizvodno sredstvo, pa ostane navadno z obrabljenimi hrustanci pred zahtevnim kariernim razpotjem.« Tako filozof športa Milan Hosta pojasnjuje temno

ozadje vse večje tekmovalnosti v poklicnem tekmovalnem športu. Kot pravi, bi bilo naivno pričakovati, da bo šport imun pred splošnim družbenim razpoloženjem, ki ga narekujeta ideologija porabe in stalne rasti ter ignoranca temeljnih življenjskih načel. »Tako dejavnost, skozi katero se človek lahko samouresničuje, dobi nalepko s ceno in potem se začne razvijati zgodba preračunavanja koristi in škode, ki jo prinese dejavnost, spregleda pa se skladnost s samim seboj in z naravo, saj je edino merilo biti boljši od tekmeca,« pravi Hosta.

Zakaj so rekreativci vse bolj »stekli«? Patologije neartikulirane tekmovalnosti se vse bolj očitno kažejo pri rekreativnem športu, kjer poživila in pretiravanja nimajo meja, ker so tu bolj ohlapna pravila, nadzor in sankcije. Pomislite, koliko rekreativcev, ljudi z običajnim delavnikom in družinskimi obveznostmi ter brez velikih športnih izkušenj poznate, ki so pretekli maraton ali še načrtujejo naskok na maratonsko razdaljo. Koliko kolesarskih navdušencev poznate, ki se redno udeležujejo kolesarskih maratonov? Kratek pogovor s komerkoli od njih vam bo orisal, koliko truda in odrekanja je bilo vloženega v njihove dosežke. Slišali pa boste tudi zgodbe o vse večji tekmovalnosti, poškodbah in zlorabi poživil med rekreativci. »Če gledamo na šport kot paleto dejavnosti različnih intenzivnosti, potem bo v svojih ekstremih – pretiravanje v gibanju in premalo gibanja – šport vselej nezdrav. Sredino pa si išče vsak sam,« meni Hosta.

3/22/10 2:26:25 PM


FT_54-57.indd 3

3/22/10 2:26:26 PM


56 ŠPORT IN ZDRAVJE

foto: Irena Herak

>>Milan Hosta, filozof športa: »V športu naj bo več igre in zabave ter manj tekmovalnosti.«

Hitreje, višje, močneje – komu to koristi? Kaj poganja sodobni, k rekordom in vrhunskim dosežkom naravnan šport? »Eno počelo sodobnega športa se naslanja na poklicne tekače oziroma prenašalce novic v 18. in 19. stoletju. Zaradi njihove učinkovitosti in medsebojne tekmovalnosti so že takrat vzpostavili pravo industrijo stav, kdo bo hitreje dosegel cilj,« pravi sogovornik. Športne stave so zdaj nekaj vsakdanjega v mnogih športih. Stroj, ki poganja razvejeno podzemlje športa in celo odkrito daje kruh mnogim poklicnim športnikom, je zelo nazoren dokaz, da je šport velik biznis, kot pravi geslo naše Športne loterije.

FT_54-57.indd 4

Kako s(m)o mediji postali rablji športnikov Novice o smrtih poklicnih športnikov med treningom ali tekmo niso prav redke, veliki zneski pa so v šport vstopili šele z mediji. Kot pravi Hosta, so mediji iz dejavnosti naredili izdelek in mu postavili ceno. »Spektakel, ki je gonilna sila športne produkcije, se izjemno dobro znajde v družbi z ideologijo neskončne rasti,« pravi sogovornik. Velik del krivde pripisuje ekonomiji, ki je prevzela vlogo ocenjevalca blaginje življenja in kot edino merilo dolgo vzdrževala le BDP. »Dokler bodo edino merilo le sekunde, kilogrami in metri in bodo otroci zbirali nalepke z imenom, klubom, številom golov in letnim zaslužkom, ne bo nič drugače. V družbi vrednotimo tisto, kar merimo. In kar

3/22/10 2:26:31 PM


57

merimo, postane merilo za uspešno življenje. Torej samo zmaga in ničle na računu nekaj štejejo,« opozarja sogovornik.

Več se igrajte in manj tekmujte Če se tudi sami rekreativno ukvarjate s športom in vas zanima, kako se ogniti vse bolj množični tekmovalnosti, vam Hosta svetuje, da se namesto tekmovanj udeležite festivalov, kjer prevladuje veselo in sproščeno razpoloženje in ni nagrad za dosežek. »Veliko lahko naredimo že s tem, da si za merilo – tudi če tekmujemo – postavimo nasmeh na našem obrazu, in ne dosežen čas ali določen rezultat. Ko ni nasmeha, ko ni več užitka in varne cone, v kateri se lahko poigravamo s svojimi sposobnostmi, je to znamenje pretiravanja,«

FT_54-57.indd 5

pravi sogovornik. Tretja pot je, da sprejmemo tekmo kot obliko sodelovanja. Tako tekmec postane partner, s katerim iščemo najboljše, kar vsak premore. Četrta in morda najzabavnejša pot bi lahko bila, da se poigramo s pravili igre in jih prilagodimo tako, da nam popestri dejavnost. Na primer primemo lopar ali palico za golf s slabšo roko in s tem stimuliramo drugo polovico možganov, igramo nogomet z dvema žogama, tek prekinemo z zabavnimi vajami za spretnost, v tekmovanje, kjer odloča ena sposobnost (moč, hitrost, vzdržljivost) vpeljemo druge naloge, ki zahtevajo druge spretnosti, ali pa, kar razvrednoti tekmovalnost kot odločilen dejavnik, za zmago postavimo srečo (kdor povleče krajšo slamico, dobi določen hendikep ali prednost).

Amortizacija telesa športnika je odvisna od športa in traja od pet do 20 let.

3/22/10 2:26:50 PM


58 REKREACIJA

NORDIJSKA HOJA JE ŠPORTNA USPEŠNICA LANA DAKIĆ

lana.dakic@finance.si

NORDIJSKA HOJA JE PRIMERNA ZA LJUDI VSEH STAROSTI, ZA RAZLIČNO TELESNO PRIPRAVLJENE, IZVEDLJIVA VSE LETO IN CENOVNO DOSTOPNA

S

lovenci smo športen narod, v svetu zelo znani predvsem po smučanju. Zadnja leta postajajo vse bolj zanimivi tudi novi športi, v naravi in dvorani.

mstime foto: Drea

>>Pri nordijski hoji so v gibanje vključene skoraj vse mišice.

FT_58-63.indd 2

Da je gibanje pomembno, nas učijo vse življenje in na vsakem koraku. Kljub statistikam, ki kažejo, da je tudi pri nas vse več debelih ljudi, in skrb zbujajočim podatkom, da je pretežkih tudi vse več otrok, smo še vedno precej predani športu. S smučanjem se večina prvič seznani že v zgodnji mladosti, strast do tega športa pa ostaja vse življenje. Radi tečemo, kolesarimo, hodimo v gore, tuji nam niso niti skupinski športi, kot sta nogomet in košarka. Vsem tem »klasičnim« športom se čedalje bolj pridružujejo novi, pogosto adrenalinski športi – deskanje na vodi, kajtanje,

potapljanje, turno smučanje ali plezanje. Opazno se je povečalo zanimanje denimo za nordijsko hojo, ki zadnja leta po svetu postaja prava uspešnica.

Nordijska hoja za vse starosti in »oblike« Razmeroma mlad šport – leta 1996 so ga v sodobni različici razvili na Finskem – je namreč ena od najučinkovitejših, celostnih in varnih oblik telesne dejavnosti, primerna za vse starostne skupine in različne stopnje telesne pripravljenosti. Pravilne tehnike se boste najlaže naučili s pomočjo strokovnjaka, sicer bo na prvi pogled preprosta hoja neučinkovita ali celo škodljiva. Pri nordijski hoji posnemamo naravno hojo, vendar dodatno obremenimo zgornji del telesa, tako da so aktivne skoraj vse mišice. V gibanje je vključenih 90 odstotkov mišic, v primerjavi z navadno hojo pa porabimo 20 odstotkov več energije. Ta šport je tudi cenovno dostopen, saj potrebujete le kakovostne palice ter ustrezna oblačila in obutev za hojo v naravi.

Ob slabem vremenu najraje v fitnes Pestra je tudi ponudba dvoranskih športov. Zanimanje zanje prevladuje predvsem pozimi in ob slabšem vremenu. Na prvem mestu je fitnes, predvsem ženske pa se navdušujejo nad vodeno vadbo (aerobika, pilates, joga …), ki jo ponujajo fitnes centri. Čeprav sta joga in pilates že zelo stari obliki vadbe, sta pri nas postala priljubljena šele v zadnjih letih. Pred-

3/22/10 2:27:05 PM


#"'&*'"& #%! #& &" &

 " +  #&  ! ##$&  +&$ '"&  +& %"#-&$   ' * &"%# '  #$ "$& ! $% # #! % %  $& #$  !"!  "     '"&% +&%     #" ' &* '"& #%! #&  &" & #  #%! # # '&'  & '-%"!"%!#! $!  &

"%! " $+ !""$&   $&%)%+# ! #&$%$''"& #"&$ 

FT_58-63.indd 3

 #) !  (  #  !"!"&#%! # # '&'  & !  &#"'&( '"&#%! #& &" &# # $ '+& %"!$#$!  (! $#  & ! #!"%,&*&%    '"#&" %"#   $  - #   &  -% " &&"("  "   "# " ' 

-  "# " '  &"$" &$"% !"#!&$ '&(+% ! %#$ #"''"&#! % 

Nagradna igra

  %+ &$ &$&" #$ ! $#& #$ '&   &#$ !"" '%&##$" #$  ! !""  & #$ %$&!" &"' !"&!" $% !  !% $( "&  ""#&)'"%# '+#$+#$ $# #(!"!"&! '$!"'+$  "$ "&& " "%(! "$& #$$%#%+%  '" "$#! &(!" ! (  '& &$ & " '"'&%#! +%$& + !" +%$#$ #$ ! &# $ " '"$%( !+%$    " #$ + ! & # "  $*"') +# ! $ $%# " $ -&$%&'$'"& ' # '"&) # ' %#!*  !"&  -+%$! '%+$%$$ "& ( ! #!($+#' $! $" ! (  & $""'%!"!% "#$$%! #$+&+ #&)'&#+     

%$!  *$& '"$+&



      ""$#  &  ' " ! $#+  !#"%*$&!  "$" #  ! #'! $!$%#+%"%+ " $- # &"$ & !#%! #'! $ "#!$#$"       !"  "!#! $ '" "!#+  "

"  !"&#$#$  '"$" !$#$!$#$+ &# $ !   #&$ & '&#!"#!"$ '+"$"!"! #")& !$&" "

    

3/22/10 2:27:06 PM


60

foto: Soča rafting

REKREACIJA

Adrenalinski športi so tudi nevarni, zato je treba ohraniti trezno glavo.

FT_58-63.indd 4

nost tovrstne vadbe je, da se poleg vadbe in oblikovanja telesa naučimo obvladovati stres. Med dvoranske športe sodita še badminton in skvoš. Razmeroma poceni rekreacija – potrebujete le lopar, športna oblačila in obutev – je sicer lahko fizično in psihično zelo zahtevna, pa vendar lahko rekreativno igramo tudi sproščeno in brez velikega telesnega napora, hkrati pa porabimo dosti energije. Tu so še borilne veščine, katerih ponudba je pri nas zelo raznovrstna. Skupaj z gibčnostjo in vzdržljivostjo pridobimo tudi znanje iz sprostitvenih tehnik, ki nam lahko pomagajo v današnjem hitrem življenjskem tempu.

Vse več adrenalinskih športnikov Tuji nam niso niti ekstremni oziroma adrenalinski športi. Za tiste, ki obožujejo izzive, je na voljo vse od raftinga do skakanja s padalom. Večina ekstremnih športov je nadgradnja navadnih, so pa priljubljeni in zanimivi, saj prinašajo nove dogodivščine in izzive. Zanje se odločajo večinoma mlajše generacije, a se to že spreminja. V Sloveniji je tudi nekaj adrenalinskih parkov, kjer se lahko v enem popoldnevu sami ali skupinsko spopademo z različnimi ovirami in preizkušnjami. Ne kaže pa zanemariti, da je treba biti pri ekstremnih športih zelo previden in pozoren.

3/22/10 2:27:09 PM


61 ZDRAVJE ZAPOSLENIH

ŠPORT POVEZUJE ZAPOSLENE NATAŠA BOLARIČ

ZDRAV DELAVEC POMENI ZDRAVO PODJETJE – TO MISELNOST SO POSVOJILA PODJETJA, KI POUDARJAJO PREVENTIVO; TUDI MED ZAPOSLENIMI OPAŽAJO VEČJO SKRB ZA ZDRAVJE

natasa.bolaric@finance.si

foto: Bloomberg

foto: Soča rafting

Preventivni in menedžerski pregledi so v podjetjih stalnica pri varovanju zdravja zaposlenih.

>>Med ukrepi podjetij za boljše zdravje zaposlenih je tudi spodbujanje k prenehanju kajenja.

FT_58-63.indd 5

podjetjih se zavedajo, da sta vlaganje v zdravje zaposlenih in preventiva pomembna dejavnika uspešnega poslovanja. Zato organizirajo preventivne in menedžerske preglede, s čimer zaposlene spodbujajo k bolj zdravemu življenju in vabijo k organizirani vadbi.

V

nje na Prevaljah. Zelo aktivna je tudi planinska sekcija. Zaposleni od leta 2002 vadijo v lastnem fitnes centru. Ključni kadri so vsaki dve leti napoteni na zdravstveni pregled, v Ljubljani imajo na voljo zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto. Podjetje za delavce organizira cepljenje proti gripi, s posebno podporno terapijo pa jih vabi k prenehanju kajenja.

V Telekomu organizirajo stalne preventivne zdravstvene preglede za zaposlene, občasno te napotijo tudi na preventivno zdravljenje v zdravilišče. Pripravljajo izobraževanje iz varnosti in zdravja pri delu, sodelujejo s pooblaščenimi zdravniki in analizirajo zdravje zaposlenih na podlagi obdobnih pregledov. Zdravstvene preglede organizirajo pred zaposlitvijo delavca, obdobne pa glede na oceno tveganja na delovnem mestu, to je na tri do štiri leta. Za najvišje vodstvo organizirajo tudi menedžerske preglede. Zaposlenim ponujajo še udeležbo na izobraževanju o boljši organizaciji dela posameznika in ekipe, tehnikah obvladovanja stresa in o reševanju konfliktov. Poleg tega je delavcem na voljo organizirana rekreativna vadba različnih športnih zvrsti, organizirana pa so tudi športna tekmovanja. V podjetju deluje odbor za šport in rekreacijo, ki skrbi za aktivno življenje zaposlenih in pri tem sledi viziji, da se prek športa ti še tesneje povezujejo in tudi poslovno laže in bolje sodelujejo. Po oceni odbora se športnih dejavnosti udeležuje kar 80 odstotkov zaposlenih, 30 odstotkov jih v športih tudi tekmuje.

Redno spremljajo zdravje zaposlenih

Planinarijo in kolesarijo V Leku upoštevajo rek, da so podjetje ljudje. Ta farmacevtska družba ima že leta športnorekreacijsko društvo s številnimi sekcijami. Kolesarska sekcija pripravlja družinski kolesarski maraton, njihovo športno društvo pripravi športne igre skupaj s sindikatom ter vsakoletno smučarsko tekmovanje v Kranjski Gori in sanka-

»Redno spremljanje zdravja je še vedno ena od najučinkovitejših metod za pravočasno preprečevanje kroničnih bolezni,« menijo v Petrolu, kjer vlagajo veliko truda tudi v usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu. Redno pripravljajo preventivne preglede za zaposlene; na leto jih opravijo okoli 1.500. Posebno pozornost namenjajo tudi delavcem z zmanjšano delovno zmožnostjo. Pred štirimi leti so v podjetju ustanovili športno društvo, ki skrbi za pripravo športnih iger in spodbuja člane k udeležbi na množičnih športnih prireditvah. V dogovoru s sindikatom so organizirali tudi strokovno vodeno vadbo za zaposlene v prostorih podjetja, ki poteka dvakrat na teden.

Ob obletnicah podarjajo pohodniške palice V Ljubljanskih mlekarnah pravijo, da izvajajo vse potrebne ukrepe iz varnosti in zdravja pri delu po zakonodaji in glede na oceno tveganja, kjer so določena tudi obdobja zdravstvenih pregledov. Zaposlene spodbujajo k zdravemu življenju s športnimi srečanji, ki jih prirejajo dvakrat na leto, in opažajo, da je udeležba vsako leto večja. »Delavce spodbujamo tudi s športnimi pripomočki, kot so pohodniške palice – te ob raznih jubilejih podarimo vsem zaposlenim,« dodajajo v podjetju. V vsaki številki internega časopisa, ki izhaja petkrat na leto, predstavijo enega izmed sezonskih rekreativnih športov, nasvete, kako se ga lotiti, in vaje, ki jih lahko zaposleni izvajajo tudi na delovnem mestu.

3/22/10 2:27:13 PM


62 ANKETA

S ŠPORTOM DO ENERGIJE ZA DELO LANA DAKIĆ

lana.dakic@finance.si

VSAJ NEKAJ UR NA TEDEN JE TREBA NAMENITI ŠPORTU IN REKREACIJI, PRAVIJO SLOVENSKI MENEDŽERJI

S

lovenske menedžerje smo povprašali, s katerimi športi se ukvarjajo ter koliko časa namenijo športu in rekreaciji.

Jože Colarič, predsednik uprave Krke: »Če mi čas dopušča, sedem na kolo, pozimi nekajkrat tečem na smučeh, konec vsakega tedna pa grem na celodnevni pohod v sredogorje. Rekreaciji namenim nekaj ur na teden. Športna dejavnost pomaga moji psihofizični kondiciji za vsakdanje poslovno delo.« Cvetana Rijavec, predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn: »Redno, vsak dan, razen izjemoma, grem na enourni sprehod – med tednom to pomeni pohod čez Rožnik, ob koncu tedna pa hojo po Panovcu, ob morju ali v Bovcu. Smučam, vendar le do osem dni na leto, ker mi trenutno obveznosti ne dopuščajo več. Poleti se potapljam, naredim kakšnih 15 potopov na leto, plavam, zadnja leta obvezno z masko in dihalko, ker uživam v opazovanju sveta pod vodo. Včasih kolesarim, a ne na dolgih razdaljah. Rekreaciji namenim približno sedem ur na teden. Vsi športi, s katerimi sem se ukvarjala, še zlasti planinarjenje in potapljanje, so me tudi oblikovali in naučili, da ne smeš nikoli ničesar in nikogar podcenjevati, da se moraš na vsak podvig temeljito pripraviti, predvideti različne situacije in da se stvari ni dobro lotevati čisto sam; treba je imeti

FT_58-63.indd 6

partnerja, ki ti pomaga. Pomembno je, da se nikoli ne odzoveš panično, ker je to najbolj nevarno v kritičnih razmerah. Dobro fizično počutje in kondicija pa sta temelj tudi za dobro psihično počutje ter lažje premagovanje stresa in ovir.« Dejan Turk, predsednik uprave Simobila: »Odkar sem oče dveh otrok, je moj glavni šport igra z njima. Tako zdaj učim triletno hčerko veščin plavanja, potapljanja in smučanja, pred dnevi pa sem ji kupil tudi otroško opremo za golf. Skupaj s hčerko se udeležujem športnih dogodkov, kjer tekmujejo moji sodelavci, nazadnje je to bilo na Ljubljanskem maratonu. Športne in druge igre z otroki mi dajejo energijo, da lahko skozi naporen teden opravljam svoje delo.« Janez Bohorič, predsednik uprave Save: »Pozimi rad smučam, poleti pa jadram; v zadnjih letih se posvečam tudi golfu. O urah na teden, ki so namenjene rekreaciji, je težko govoriti, saj delovnik traja od 10 do 16 ur. Čas za rekreacijo je odvisen od siceršnje zasedenosti oziroma delovnih obveznosti, najpogosteje pa ga najdem v soboto ali nedeljo. Prosti čas tu in tam namenim igri na bližnjem golfskem igrišču. Za smučanje in jadranje ponavadi izkoristim krajše počitnice. Rekreacija in šport v naravnem okolju sta dragoceni sprostitvi za polnjenje baterij z energijo, ki je potrebna pri vsakodnevnih delovnih nalogah.«

3/22/10 2:27:27 PM


OGLASNO SPOROČILO FT_58-63.indd 7

3/22/10 2:27:27 PM


64

foto: Dreamstime

LEPOTA IN ZDRAVJE

FT_64-69.indd 2

3/22/10 2:27:44 PM


65 ESTETSKA KIRURGIJA

KULT LEPEGA, VEÄ&#x152;NEGA TELESA NEKAJ TISOÄ&#x152; EVROV ZA NOVE DOJKE; MOĹ KI SE VSE POGOSTEJE ODLOÄ&#x152;AJO ZA ODSTRANJEVANJE KOĹ˝ICE S SPOLOVILA HERMINA KOVAÄ&#x152;IÄ&#x152; ďŹ nance@ďŹ nance.si

Ä&#x152;

loveka je vedno muÄ?ilo, gnalo ali navdihovalo hrepenenje po popolni lepoti in idealih, ki jih je postavila druĹžba. Od ploĹĄÄ?enja glave oziroma povijanja v stoĹžÄ?asto obliko, raztegovanja vratov, podaljĹĄevanja uĹĄes z vsadki ter izrazitih oblin in debelosti (kar je nekoÄ? pomenilo blaginjo) smo priĹĄli do hrepenenja po popolnem, izklesanem telesu in videzu veÄ?ne mladosti.

Zato se potimo v fitnesih, plaÄ?ujemo mastne denarje za (nemastno) zdravo hrano, preizkuĹĄamo zadnja dognanja v kozmetiki in obiskujemo estetskega kirurga. Kult telesa pridobiva Ä?edalje veÄ?jo moÄ?, saj je svoboda odloÄ?anja o lastnem telesu in njegovem videzu vse bolj izrazita. Po raziskavi ameriĹĄkega zdruĹženja estetskih plastiÄ?nih kirurgov se je ĹĄtevilo lepotnih posegov v ZDA v zadnjih desetih letih poveÄ?alo za 457 odstotkov. Zanimivo: med strankami je Ä?edalje veÄ? moĹĄkih.

 #!&""+"#$"&&-!($" (#&' *$ *'!''!%#""&"%"" ($'#""( )$%&" &"")(%%( & '#! $!& #" &&$" #$%! &$ $ "! $-"%& ($'!%%&$""(! "( % #"$"-  #!&"" ! )"! #$"&&  ""!+&(!#$(!!(!#$) !!"(+)%$)%($-'"(-"&&%"- ',!()(%%(&!&'(-+&("%&"  &"""(!)"!&!"()"(!

"& $!&!%"(!% &$'!()"-,  &"!%% "%&"!"#%$!"""("$!&' ) &$ '"()"! ($"# ! ,! ()" $ $!&"( &$ )( )"")$(%&(!  &$"(+&, &(%"&"#!&$' %&"  ! !"()"( &#!(""(- "&"% &%"-$ "%&"&"((%)"(!$ "(%&!&"($!(!!'#$ '( !' &' #%"#$""#"(-)%"$#""("

"$   !(%$ 

  # 

 &&&"$#! ($ "$#

' $'!%#$(!% #"$"- #!&"" !)"!#$"&&

'  "!$% #!&"" !)"!#$"&&

6EDNOVEÂżPACIENTOVSIwELINADOMESTITIIZGUBOZOBAZIMPLANTACIJOZOBNEGA VSADKA NAMESTOZBRUsENJEMZDRAVIHSOSEDNJIHZOBZAPROTETIÂżNINADOMESTEK 4UDIDELNOOZOBLJENAINBREZZOBAÂżELJUSTJELAHKOOSKRBLJENAVMODERNIIMPLANTO LOGIJIZIMPLANTATIINĂźKSNIMPROTETIÂżNIMNADOMESTKOM3TEMSEPOVRNEFUNKCIJA ESTETIKAINPREJsNJAwIVLJENSKAKVALITETA

:BREDENTOVIMIIMPLANTATIINPROTETIÂżNIMINADOMESTKIDOSIJOÂżEGA INSPROsÂżENEGANASMEHA :AVEÂżINFORMACIJALIBREZPLAÂżNOBROsURONASPOKLIÂżITEALIPANAMPIsITE

3+9)-0,!.4!4):!302/eÂ&#x;%..!3-%(

foto: Dreamstime

BREDENTDOO4OPNIsKAA ,JUBLJANA 4EL\&AX WWWBREDENT MEDICALCOME MAILINFO BREDENTSI

FT_64-69.indd 3

3/22/10 2:27:47 PM


66 ESTETSKA KIRURGIJA

foto: arhiv Teoxane, Ženeva

Čedalje bolj priljubljeno je pomlajevanje z ohromitvijo obraznega mišičevja.

FT_64-69.indd 4

Z lastnimi celicami do večjih dojk

Nekirurško pomlajevanje

»Če pogledate živalski svet, ni to prav nič nenavadnega. Navadno se kitijo samčki, samice pa izberejo najboljšega za zagotovitev genskega materiala. Narava nam je vcepila, da so partnerji, ki so videti najlepši in najbolj zdravi, najprimernejši za nadaljevanje vrste. Zato vsi hrepenimo po tem, da bi bili boljši,« se nasmehne Franc Planinšek, ki se ukvarja z rekonstrukcijsko plastiko v ljubljanskem kliničnem centru, z estetsko kirurgijo pa v Kirurškem sanatoriju v Rožni dolini. Pravkar se je vrnil iz Nemčije, kjer se je izobraževal o uporabi matičnih celic za obogatitev tkiva. Gre za drobne ploščate celice, ki so povečini v okolici žil, z njimi pa, laično povedano, lahko sprožimo nastajanje novega tkiva, kar pomeni, da vam lastno telo lahko na primer poveča dojke. Če se vrnemo k moškim, Planinšek pravi, da se od nekdaj kitijo – vsaj z nakupom novega avtomobila ali obleke, potenjem v telovadnicah, skrbjo za zdravo prehrano, zmago na nogometni tekmi. In vse več moških pride tudi k estetskemu kirurgu. Na začetku zdaj 22-letne doktorjeve kariere so bili redkost, danes pa pomenijo že kar od 15 do 20 odstotkov strank. Nekoč jih je skrbela predvsem debelost, zato je bila priljubljena liposukcija okrog pasu. »Zdaj so se naučili to pravočasno urediti s prehrano in telovadbo,« pove Franc Planinšek. Svojo skrb namenjajo na primer pomlajevanju, zato se čedalje bolj odločajo za tovrstne nekirurške posege. Temu se prilagaja tudi trg in tako so jim na primer v Kirurškem sanatoriju namenili četrtke.

Franc Planinšek priporoča, da v življenjskih obdobjih sledimo postopkom, s katerimi blažimo oziroma preprečujemo posledice staranja. Vse se začne z dobro kozmetiko (vlažilno in/ali hranilno kremo, barvili, s katerimi marsikaj zakrijemo), ki mora ostati stalnica tudi po ne- in kirurških estetskih posegih. Med metode nekirurškega pomlajevanja obraza sodijo zdravljenje z laserjem ter mehanični in kemični piling, ki prerazporedijo kolagen, zmanjšajo poškodbe kože, odpravijo motnje obarvanosti in nepravilnosti ter poskrbijo za regeneracijo kože in njeno svežino. Najbolj zapleten je srednje globok in globok kemični piling, ki odstrani vrhnjico in/ali površinski del usnjice. Celjenje kože je daljše, izogibati se je treba soncu, priporočljivo je tudi kakšen dan ostati doma. Cene se gibljejo med 200 (fotopomlajevanje) in 900 evri (kemični piling). Vse bolj priljubljeno je tudi pomlajevanje z ohromitvijo obraznega mišičevja. »Kontrakcija mimičnih mišic obraza povzroči nastanek finih dinamičnih gub, ki jih lahko preprečimo z vbrizgavanjem majhnih količin botulin toksina. To ohromi mimične obrazne mišice, a ne tako, da bi ustvarili okamneli obraz. Botulin toksin uravnovesi izraznost obraza in umiri drsenje mehkih tkivnih struktur,« pojasni Planinšek. Postopek je treba ponoviti na približno pol leta, injekcija pa stane med 300 in 600 evri. Vzdrževanje in podaljševanje dobrega videza sta mogoča še s tako imenovanimi tkivnimi polnilci, s katerimi zapolnimo statične gube ali povečujemo prostornino tkiva (na ustnicah, obrazu). Med bolj priljubljenimi je biološki polnilec

3/22/10 2:27:48 PM


67 ESTETSKA KIRURGIJA

hialuronska kislina; kapljice te vstavijo v obraz z drobnimi neboleÄ?imi vbodi. ÂťJe kot nekakĹĄna malta, ki napolni izpraznjene gube, kar daje obrazu volumen in ga vlaĹži,ÂŤ je slikovit estetski kirurg. Marsikje je hialuronska kislina zamenjala kolagen. Njen uÄ?inek traja od ĹĄtiri do ĹĄest mesecev, med nezaĹželene posledice pa lahko sodi nekajdnevna oteklina. Injekcija stane okrog 400 evrov. NekirurĹĄko se pomlajujeta oba spola, medtem ko po kirurĹĄkem (lifting) ĹĄe vedno posegajo predvsem Ĺženske. Izredno pozornost pri obojih doĹživlja tudi skulpturiranje obraza, na primer poudarjanje liÄ?nic s polnilom aquamid. Sicer pa si ljudje za izboljĹĄanje videza med drugim dvigujejo obrvne loke in korigirajo veke, uĹĄesa ali nos.

Estetika spolovil Tudi na telesu imajo estetski kirurgi veliko dela. Med novejĹĄe uspeĹĄnice se uvrĹĄÄ?a laserska lipoliza (stane veÄ? kot tisoÄ? evrov), s katero se na primer bojujemo proti manjĹĄi maĹĄÄ?obi, nakopiÄ?eni na ledjih. Laser jo segreje na 60 stopinj Celzija, nato jo telo samo predela. PomoÄ? je lahko odstranjevanje z mikrosondo. Med najinim pogovorom me Franc PlaninĹĄek opozori, da nekateri zdravniki uporabljajo kemiÄ?no lipolizo, ki v Sloveniji in tudi mnogih drugih drĹžavah ni registrirana,

tako da jo pri nas opravljajo tako rekoÄ? na Ä?rno. V telo vbrizgajo tekoÄ?ino, ki razgrajuje obloge. Pravzaprav maĹĄÄ?obne celice popokajo, iz njih pa se izlije maĹĄÄ?oba, ki jo mora telo izloÄ?iti prek jeter in ledvic, kar je lahko za organizem zelo nevarno. Znani so primeri, tudi pri nas, da je oseba doĹživela multiorgansko odpoved. Pri laserski lipolizi ne gre za vbrizgavanje kemikalij ali snovi, ki ne bi bile telesu lastne. Estetska kirurgija sega tudi na bolj zakrite dele Ä?loveĹĄkega telesa. Vse veÄ? moĹĄkih pri nas se denimo odloÄ?a za odstranjevanje koĹžice na spolovilu: zaradi higienskih razlogov in mnenja, da naj bi bili po tem kot ljubimci bolj vzdrĹžljivi. Dokazali so ĹĄe, da je po tovrstnih posegih manj karcinoma penisa. Poseg je minimalen, tudi cena naj ne bi bila pretirana, okreva pa se prej kot v tednu dni. Za estetske posege na spolovilu se odloÄ?ajo tudi Slovenke, ki se precej zanimajo ĹĄe za poveÄ?anje dojk. Franc PlaninĹĄek jih pohvali, da imajo dodelan okus, saj jih veÄ?ina ne Ĺželi biti kot pevke s srbske TV Pink. Priljubljena je velikost koĹĄaric med B in C, oblika pa naravna, daleÄ? od podobe Ĺžoge. ÂťKirurĹĄki sanatorij je eden izmed referenÄ?nih centrov pri nas za anatomsko poveÄ?avo dojk z vsadki. Razvili smo postopek, nad katerim so stranke navduĹĄene. Vsadek se vstavi pod miĹĄico,

        kÂ&#x2022;­êyÂ&#x2C6;Â&#x2026;Â&#x2C6;Â&#x17D;Â&#x201E;ĂŞyÂ&#x2DC;Â&#x2021;Â&#x2019;Â?Â&#x2030;¹êÂ?Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x2020;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;ĂŞp{tĂŞ|tĂŞtÂ&#x201E;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x2026;Â&#x2019;Â&#x2022;ĂŞ Â&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2022;Â&#x201E;Â?Â&#x2122;Â&#x2019;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2022;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞjÂ&#x2C6;Â?Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2021;­Â&#x2021;­ iÂ&#x2022;Â&#x152;Â&#x160;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x201E;ĂŞrÂ&#x152;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2022;ĂŞtÂ&#x2C6;WÂ&#x201E;¹êÂ&#x2021;Â&#x152;Â&#x201C;Â?­Â&#x152;Â&#x2018;W­Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2022;­¹êê Â&#x2021;Â&#x152;Â&#x201C;Â?­Â&#x2C6;Â&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2018;­¹êÂ&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x160;Â&#x2022;Â&#x201E;Â?Â&#x201E;ĂŞhÂ&#x2DC;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;ĂŞÂ Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2022;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞjÂ&#x2C6;Â?Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2021;­Â&#x2021;­

    

 Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2022;Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŞjÂ&#x2C6;Â?Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2021;­Â&#x2021;­êÂ&#x2018;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x201E;Â?Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2021;Â&#x152;Â&#x2020;Â&#x152;Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x152;Â?Â&#x2122;Â&#x201E;Â?Â&#x201E;Â?Â&#x2C6;Â&#x2020;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x2022;Â&#x2039;Â&#x2DC;Â&#x2018;ž Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x201E;¹êÂ&#x201E;Â?Â&#x201C;Â&#x201E;Â&#x17D;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2DC;Â&#x2021;Â&#x152;ĂŞĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â?Â&#x2C6;Â?Â&#x2026;Â&#x2C6;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x152;Â?Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x201E;Â?Â&#x2C6;Â&#x2020;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞ Â?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x152;Â?ĂŞÂ&#x201C;Â?Â&#x2C6;Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;ĂŞÂ?Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x152;Â&#x2020;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x201C;Â&#x2019;Â?Â&#x2019;:Â&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2122;­êwÂ&#x2022;Â&#x2122;Â&#x201E;ĂŞ Â&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŞÂ?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŞÂ?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2026;Â&#x152;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2026;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2019;Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2019;Â?Â&#x2019;Â&#x160;Â&#x152;Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x152;Â?Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŞWÂ&#x2C6;ĂŞ Â&#x2122;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â?ĂŞÂ?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2DC;ꥊ£ª­ê{Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2021;Â&#x152;Â&#x2020;Â&#x152;Â?Â&#x201E;¹êÂ&#x17D;Â&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;¹êÂ&#x17D;Â&#x2122;Â&#x201E;Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ?Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;ĂŞÂ&#x152;Â?Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x152;ĂŞÂ?Â&#x2C6;žÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2039;¹êÂ&#x2013;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x2013;ĂŞÂ?Â&#x2021;Â&#x2022;Â&#x2DC;WÂ&#x2DC;Â?Â&#x2C6;Â?Â&#x2019;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;ĂŞÂ&#x2026;Â?Â&#x201E;Â&#x160;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŞÂ?Â&#x2018;Â&#x201E;Â?ž Â&#x17D;Â&#x2019;ĂŞ hÂ&#x2DC;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;­ê sÂ&#x201E;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x152;Â?Â&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2018;Â?Â&#x201E;ĂŞ Â&#x2018;Â&#x201E;Â?Â&#x2022;Â&#x2C6;:ĂŞ Â&#x2019;Â&#x2026;Â&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞ Â&#x152;Â?Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x2019;ĂŞ Â?Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2039;¹êÂ?Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2019;žÂ&#x201C;Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2026;Â&#x2022;Â&#x2019;žÂ&#x201C;Â&#x201E;Â?Â&#x201E;Â&#x2021;Â&#x152;Â?Â&#x2C6;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;¹êÂ&#x152;Â?ĂŞÂ&#x17D;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞ Â&#x2013;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x152;Â?Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x2DC;Â?Â&#x2C6;Â?Â&#x2019;ĂŞÂ&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2DC;Â&#x17D;Â&#x2020;Â&#x152;Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x152;Â?Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x2019;ĂŞÂ?Â&#x2019;Â&#x2026;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2021;Â&#x2019;Â?Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2122;­ê rÂ&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x152;Â?Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x152;Â?Â&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2019;Â&#x2122;ĂŞÂ?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â?Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x2122;Â&#x160;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2021;Â&#x2018;Â?Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x2122;ĂŞ :Â?Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2C6;OÂ&#x17D;Â&#x2019;ĂŞ Â&#x2014;Â&#x2C6;Â?Â&#x2019;¹ê Â?Â&#x201E;Â&#x160;Â&#x2019;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2122;Â?Â?Â&#x201E;Â?Â&#x2019;ĂŞ Â&#x2013;ĂŞ Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x152;Â?ĂŞ Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2021;Â?Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x2019;Â?ĂŞ Â&#x17D;Â&#x2122;Â&#x201E;Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x2122;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x152;Â?Â&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â?ĂŞ Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x2DC;¹ê Â&#x17D;Â&#x201E;Â&#x2022;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2014;Â&#x2022;Â?Â&#x2DC;Â?Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x2014;Â&#x2DC;Â&#x2021;Â&#x152;ĂŞ Â&#x2122;Â&#x2013;Â&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2019;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŞ Â&#x2020;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2030;Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x201E;Â&#x2020;Â&#x152;Â?Â&#x201E;ĂŞ Â&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞ Â?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;ĂŞ Â&#x2013;ĂŞ Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞ uÂ&#x2019;Â&#x2022;Â&#x2021;Â&#x152;Â?Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞ Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x2DC;Â&#x2014;Â&#x201E;ĂŞ Â?Â&#x201E;ĂŞ Â&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞ Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x201E;Â?Â&#x2C6;župvt­ê jÂ&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2030;Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x152;¹ê Â&#x17D;Â&#x152;ĂŞ Â&#x2013;Â&#x2019;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;Â?Â&#x2019;WÂ&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞ Â&#x2019;Â&#x2026;ĂŞ Â&#x2018;Â&#x201E;ž Â&#x17D;Â&#x2DC;Â&#x201C;Â&#x2DC;ĂŞÂ?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x201E;Â?Â&#x152;Â?Â&#x2019;¹êÂ&#x2021;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2026;Â&#x152;Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2122;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x152;Â?Â&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2018;Â?Â&#x152;¹êÂ&#x2122;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x201C;Â&#x17D;Â&#x2DC;ĂŞ Â&#x152;Â?Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2019;Â?Â&#x2C6;¹êÂ&#x2DC;Â&#x201C;Â&#x2019;OÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2122;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x2013;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x152;Â?Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞÂ?Â&#x201E;Â&#x2039;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2122;Â&#x2C6;¹êÂ&#x17D;Â&#x152;ĂŞÂ?Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x160;Â&#x2019;Â?Â&#x2DC;Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x17D;Â&#x201E;Â&#x2013;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â?OÂ&#x201E;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x201E;Â&#x2022;Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2DC;Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2026;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;­êsÂ&#x2C6;žÂ&#x2014;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2014;ĂŞ Â&#x160;Â&#x201E;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2020;Â&#x152;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2019;Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2019;Â?Â&#x2019;Â&#x160;Â&#x2DC;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x201E;Â&#x2020;Â&#x152;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x2DC;ĂŞÂ&#x2019;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x160;Â&#x2022;Â&#x201E;Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞÂ?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2122;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x152;:Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞ Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2021;Â&#x2019;Â?Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x17D;­ê Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;Â?Â&#x2022;Â&#x2C6;:ĂŞÂ&#x17D;Â?Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x152;:Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x201E;Â?Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŞ Â&#x2026;Â&#x152;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2019;Â?Â&#x201C;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2026;Â&#x152;Â?Â&#x2018;Â&#x2C6;­ê

FT_64-69.indd 5

vÂ&#x2021;ĂŞÂ&#x2026;Â&#x152;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2019;Â?Â&#x201C;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2026;Â&#x152;Â?Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x201E;Â?Â&#x2019;Â&#x2122;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;:Â&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2DC;Â?Â&#x2C6;Â?Â&#x2019;¹êÂ&#x2021;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x152;Â?Â&#x201E;Â?Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2019;Â&#x2026;ž Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â?Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2122;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x2DC;ĂŞÂ&#x2013;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2122;Â&#x2019;Â?ĂŞÂ&#x160;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â?Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x201C;Â&#x2C6;Â&#x2020;Â&#x152;Â&#x2030;Â&#x152;:Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞÂ&#x201E;Â&#x201C;Â?Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x201E;Â&#x2020;ž Â&#x152;Â?Â&#x152;¹ê Â?Â&#x2021;Â&#x2022;Â&#x2DC;WÂ?Â?Â&#x152;Â&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;ĂŞ Â&#x2026;Â&#x152;Â&#x2019;Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x201E;Â?Â&#x201E;ĂŞ Â?ĂŞ WÂ&#x152;Â&#x2122;Â&#x152;Â?ĂŞ Â&#x2013;Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â?Â&#x2019;Â?­ê |Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2026;Â&#x201E;ĂŞ Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞ Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x201E;Â?Â&#x2019;Â&#x2122;ĂŞÂ?Â?Â&#x201E;Â&#x2018;Â?OÂ&#x2DC;Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â?Â&#x201E;Â&#x2122;ĂŞÂ&#x201E;Â?Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x160;Â&#x152;Â?ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2022;Â&#x2DC;Â&#x160;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2019;Â&#x2026;:Â&#x2DC;Â&#x2014;Â?Â?Â&#x152;Â&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞ Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2020;Â&#x152;Â?¹ê Â&#x17D;Â&#x152;ĂŞ Â?Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2122;Â?Â&#x2022;Â&#x2019;:Â&#x201E;ĂŞ Â&#x2DC;Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2026;Â&#x201E;ĂŞ Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x201C;Â?Â&#x2C6;Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞ Â&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2018;­ê  Â&#x201E;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2021;Â&#x152;ĂŞ Â&#x2122;Â&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2122;ĂŞÂ Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2022;Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞjÂ&#x2C6;Â?Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2122;Â&#x2C6;:Â&#x201E;Â?Â&#x2019;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x2026;Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â?Â&#x2019;Â&#x2022;ž Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;ĂŞÂ&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2022;Â&#x201E;Â?Â&#x2122;Â&#x2019;Â?Â&#x2DC;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ?ĂŞÂ&#x2122;Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x2026;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â?Â&#x2019;ĂŞÂ?Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x201E;­ê kÂ&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2021;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x2013;ĂŞ Â&#x2013;Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x2122;ĂŞ Â&#x2013;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2DC;ĂŞ Â?Â&#x201E;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2026;Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2039;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x152;Â&#x2018;ĂŞ Â&#x2122;ĂŞ Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2019;ž Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2019;Â?Â&#x2019;Â&#x160;Â&#x152;Â?Â&#x152;ĂŞÂ&#x2DC;Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2026;Â?Â?Â&#x201E;Â?Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2022;Â&#x201E;Â?Â?Â&#x152;:Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞÂ?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞÂ?ĂŞÂ&#x2122;Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x2026;ž Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â?Â&#x2019;ĂŞ Â?Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x201E;ĂŞ Ă&#x201A;hÂ&#x2DC;Ă&#x192;¹ê Â&#x17D;Â&#x152;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x160;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2019;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞ ¨ªê Â?­Ă&#x153;­ê ĂŞ wÂ&#x2019;Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;ĂŞ Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2039;ĂŞ Â?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;ĂŞ Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞ Â&#x2013;Â&#x201E;Â?Â&#x2019;ĂŞ Â&#x2122;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2030;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2018;:Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŞ Â&#x2022;Â&#x2DC;Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞ Â&#x2026;Â&#x201E;Â&#x2022;Â&#x2122;Â&#x152;¹ê Â&#x201E;Â?Â&#x201C;Â&#x201E;Â&#x17D;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x2122;Â&#x2013;Â&#x2C6;Â?ĂŞ Â&#x2122;ĂŞÂ&#x2018;Â?Â&#x152;Â&#x2039;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2C6;Â&#x17D;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â?Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2026;Â&#x152;Â&#x2019;žÂ&#x17D;Â&#x2C6;Â?Â&#x152;Â?Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2026;Â&#x152;Â?Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2122;ĂŞÂ&#x2DC;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2039;­êwÂ&#x2019;ž Â?Â&#x2C6;Â&#x160;ĂŞ Â&#x2018;Â&#x201E;OÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞ Â&#x152;Â?Â&#x201E;Â?Â&#x2019;ĂŞ Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x17D;OÂ&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞ hÂ&#x2DC;žÂ&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞ Â?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x2014;Â&#x2DC;Â&#x2021;Â&#x152;ĂŞ Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x152;:Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞ Â?Â&#x2C6;Â&#x2039;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x2C6;ĂŞÂ?Â&#x201E;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;¹êêÂ&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2014;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2021;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;ĂŞĂ&#x201A;Â&#x2021;Â&#x2019;ꨤªêu½Â?Â?¢Ă&#x192;¹ê WÂ&#x152;Â?Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2C6;Â?Â&#x201E;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;:Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2021;Â&#x2019;Â&#x2014;Â&#x2019;ĂŞĂ&#x201A;Â&#x2021;Â&#x2019;ꢤªêo}Ă&#x192;­ê tÂ&#x2C6;Â&#x2021;ĂŞ Â&#x2122;Â&#x2013;Â&#x2C6;Â?Â&#x152;ĂŞ Â&#x2022;Â&#x201E;Â?Â?Â&#x152;:Â&#x2018;Â&#x152;Â?Â&#x152;ĂŞ Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x201C;Â&#x152;ĂŞ Â&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞ Â?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;¹ê Â&#x17D;Â&#x152;ĂŞ Â&#x2013;Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;Â?Â&#x2019;ĂŞ Â?Â&#x201E;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x2020;Â&#x2C6;Â?Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x2019;ĂŞ Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2039;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x2019;¹ê Â&#x152;Â?Â&#x201E;Â?Â&#x2019;ĂŞ Â&#x201C;Â?Â&#x2C6;Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x2C6;ĂŞ Â?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞ hÂ&#x2DC;žwÂ&#x2014;ĂŞ WÂ&#x2C6;ĂŞ Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x17D;Â&#x201E;Â?ĂŞ Â&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x2014;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x152;Â?ĂŞ Â&#x17D;Â&#x201E;Â&#x2022;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2020;Â&#x2C6;Â?ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2021;ĂŞ Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?Â&#x152;Â?Â&#x152;­ê uÂ&#x201E;ĂŞ Â&#x2018;Â?Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞ Â&#x2013;Â&#x2019;ĂŞ Â&#x2026;Â&#x152;Â?Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x152;Â?Â&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞOÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2122;Â&#x152;Â?Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x17D;Â?Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x152;:Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2022;Â&#x201E;Â?Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x2C6;¹êÂ&#x17D;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x2022;Â&#x2C6;Â?Â&#x2DC;Â?Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x201E;ž Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â?Â?Â&#x152;ĂŞÂ&#x2019;Â&#x2026;Â&#x2018;Â&#x201E;OÂ&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2039;ĂŞÂ?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2122;ĂŞÂ&#x2DC;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2039;­êhÂ&#x2018;Â&#x201E;Â?Â&#x152;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2039;ĂŞOÂ&#x2014;Â&#x2DC;Â&#x2021;Â&#x152;Â?ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞOÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2122;Â&#x152;Â?Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x2013;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2DC;Â&#x2026;Â?Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x201E;Â&#x2020;Â&#x152;Â?Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2DC;Â&#x2021;Â&#x201E;Â&#x2022;Â?Â&#x201E;Â?Â&#x2019;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;Â?Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;ĂŞ Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2039;ĂŞ hÂ&#x2DC;žê Â?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;ĂŞ Â?Â&#x201E;ĂŞ Â&#x2DC;Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2026;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2122;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2039;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x152;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x152;Â&#x2020;Â&#x2C6;Â&#x2022;ĂŞÂ&#x152;Â?ĂŞÂ&#x2022;Â&#x201E;Â?Â?Â&#x2019;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2018;Â?Â&#x152;Â&#x2039;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;ĂŞ Â&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x201C;Â&#x2018;Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2026;Â&#x152;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2019;Â?Â&#x201C;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2026;Â&#x152;Â?Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;ĂŞÂ?ĂŞÂ&#x2DC;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x152;Â?ĂŞÂ&#x2014;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2122;Â&#x2019;Â?­ê{Â&#x2DC;Â&#x2021;Â&#x152;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;ž Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2018;Â?Â&#x152;Â&#x2039;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ?Â&#x2C6;Â&#x2039;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ?Â&#x201E;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;ž Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x201E;Â?Â&#x201E;Â?Â&#x2C6;¹êÂ&#x2021;Â&#x201E;ĂŞÂ?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x2C6;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ?Â&#x2C6;Â&#x2021;ĂŞÂ&#x17D;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x201E;Â?Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞhÂ&#x2DC;žwÂ&#x2014;ĂŞÂ&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x2019;ĂŞ Â?Â&#x2019;Â&#x2026;Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2DC;Â&#x17D;Â&#x2020;Â&#x152;Â?Â&#x2019;ĂŞÂ&#x152;Â?Â&#x2022;Â&#x201E;Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x2019;ĂŞÂ?Â&#x2019;:Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2019;Â&#x2026;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2019;Â?Â&#x2018;Â&#x201E;­ê

}Â&#x2013;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2DC;Â&#x2021;Â&#x201E;Â&#x2022;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2018;Â?Â&#x152;Â&#x2039;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x201C;Â&#x2018;Â?Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2030;Â&#x2DC;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x2020;Â&#x152;Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;ĂŞÂ?Â&#x201E;ĂŞ Â&#x2DC;Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2026;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2122;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2039;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x152;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2019;Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2019;Â?Â&#x2019;Â&#x160;Â&#x152;Â?Â&#x152;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2DC;Â&#x2021;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2122;ꢥ­êÂ&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2019;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â?Â&#x2DC;­  Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2022;Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŞ jÂ&#x2C6;Â?Â?Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x2021;­Â&#x2021;­ê Â&#x2022;Â&#x201E;Â?Â&#x2122;Â&#x152;Â?Â&#x201E;ĂŞ Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2C6;ĂŞ Â?Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŞ Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x152;ĂŞ hÂ&#x2DC;žwÂ&#x2014;¹ê Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;ĂŞ :Â&#x2C6;Â?Â&#x2C6;Â&#x2022;ĂŞÂ&#x2122;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x2DC;Â&#x2122;Â&#x201E;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2DC;Â&#x2021;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2C6;ĂŞÂ?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2022;Â&#x201E;Â?Â?Â&#x152;:Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2018;Â?ĂŞ Â&#x2013;ĂŞÂ&#x2020;Â&#x152;Â?Â?Â&#x2C6;Â?¹êÂ&#x2021;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2026;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x160;Â&#x2018;Â&#x152;Â?Â&#x2019;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â?Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2020;Â&#x152;Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ?Â&#x2C6;Â&#x2021;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x201E;Â?Â&#x152;Â?ĂŞ Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x201E;Â?Â&#x2019;Â?ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2DC;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x152;Â?ĂŞÂ&#x2014;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2122;Â&#x2019;Â?¹êÂ&#x17D;Â&#x152;ĂŞÂ?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x152;Â?Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2122;Â?Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŞÂ?Â&#x2019;Â&#x2026;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â?Â&#x2DC;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;ž Â&#x2021;Â&#x2019;Â?Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x17D;Â&#x2DC;ĂŞÂ&#x2019;Â?­êÂ&#x2122;Â&#x2013;Â&#x201E;Â&#x2021;Â&#x17D;Â&#x2DC;­ê }Â&#x2C6;:ĂŞÂ&#x2019;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â?ĂŞÂ?Â&#x201E;Â&#x2039;Â&#x17D;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2026;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2122;ĂŞ:Â?Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x2DC;ÂŽĂŞ{Â&#x2039;Â&#x2C6;ĂŞpÂ&#x2018;Â&#x2030;Â?Â&#x2DC;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2020;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2019;Â&#x2030;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2039;Â&#x2C6;ĂŞtÂ&#x152;Â&#x2020;Â&#x2022;Â&#x2019;ž Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2DC;Â&#x2020;Â&#x2014;Â&#x2DC;Â&#x2022;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2019;Â&#x2030;ĂŞoÂ&#x152;Â&#x160;Â&#x2039;ĂŞuÂ&#x2019;Â&#x2026;Â?Â&#x2C6;ĂŞnÂ&#x2019;Â?Â&#x2021;žwÂ?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x2DC;Â?ĂŞkÂ&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?ĂŞhÂ?Â?Â&#x2019;Â&#x153;Â&#x2013;ĂŞÂ&#x2019;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2039;Â&#x2C6;Â&#x152;Â&#x2022;ĂŞ jÂ&#x2019;Â&#x2022;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x152;Â&#x2019;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2021;ĂŞiÂ&#x152;Â&#x2019;Â&#x2020;Â&#x2019;Â?Â&#x201C;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2026;Â&#x152;Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x153;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞ}Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2019;¹êÂ&#x17D;Â&#x152;ĂŞÂ&#x160;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;Â?Â&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x201C;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â?Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x152;ÂŽĂŞ Â&#x2039;Â&#x2014;Â&#x2014;Â&#x201C;Ž½½Â&#x161;Â&#x161;Â&#x161;­Â&#x160;Â&#x2019;Â?Â&#x2021;Â&#x2026;Â&#x2DC;Â?Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;­Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x160;½Â&#x201E;Â&#x2022;Â&#x2020;Â&#x2039;Â&#x152;Â&#x2122;Â&#x2C6;½Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2013;Â&#x2DC;Â&#x2C6;½¥¼£½Â&#x152;Â&#x2013;ž Â&#x2013;Â&#x2DC;Â&#x2C6;Ú¥ÚÂ&#x2122;Â&#x2019;Â?Â&#x2DC;Â?Â&#x2C6;Ú¤¢½ê ¥­êêk­ê~Â&#x152;Â?Â?Â&#x152;Â&#x201E;Â?Â&#x2013;ĂŞĂ&#x201A;Â&#x2C6;Â&#x2021;­Ă&#x192;¹êêtÂ&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x152;Â&#x2020;Â&#x201E;Â?ĂŞĂ&#x2020;ĂŞkÂ&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?ĂŞÂ?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x201E;Â?Â&#x2013;¹ê¢ªª¼¹êvÂ&#x203A;Â&#x2030;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x2021;ĂŞ v£¹êlÂ&#x2018;Â&#x160;Â?Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2021; ¢­êêy­s­ê iÂ&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x2014;Â&#x2019;Â?Â&#x2019;Â&#x2014;Â&#x2014;Â&#x152;¹ê Â&#x152;Â&#x2018;ÂŽĂŞ ~­q­ê vâiÂ&#x2022;Â&#x152;Â&#x2C6;Â&#x2018;ĂŞ Ă&#x201A;Â&#x2C6;Â&#x2021;­Ă&#x192;¹ê kÂ&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;Â?ĂŞ Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x152;Â&#x201E;Â?Â&#x2013;ÂŽĂŞ Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x201C;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2013;ĂŞÂ&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2021;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2C6;Â?Â&#x2C6;Â&#x2020;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2019;Â&#x2018;꣢£¹ê¢ªªŠ¹êÂ&#x201C;­ê¢¤ª­êjÂ&#x2039;Â&#x152;Â&#x2020;Â&#x201E;Â&#x160;Â&#x2019;ÂŽĂŞxÂ&#x2DC;Â&#x152;Â&#x2018;ž Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2020;Â&#x2C6;

3/22/10 2:27:49 PM


68 ESTETSKA KIRURGIJA

V ZDA se je v zadnjem desetletju število lepotnih posegov povečalo za kar 457 odstotkov. foto: arhiv Teoxane, Ženeva

s čimer se skrijejo robovi protez.« Nove dojke vas stanejo nekaj tisoč evrov.

Tudi estetski kirurg je zdravnik Preden se odločite za poseg na svojem telesu, morate najprej pri sebi razčistiti, kaj si pravzaprav želite, nato pa poiščite izkušenega kirurga, ki vam mora pokazati licenco zdravniške zbornice za opravljanje plastične kirurgije. Vprašanja, koliko operacij je opravil in s kakšnim uspehom, ga ne bi smela spraviti v zadrego. Dobro se mora zavedati, kakšne so dolgoročne posledice posegov, ki jih bo opravljal na vašem telesu, predvsem pa mora znati rešiti morebitne zaplete. »Zdravniki moramo imeti zdravo pamet ter skrbeti za zdravje pacienta in reakcijo njegovega telesa. Slediti moramo osnovnemu občutku in etiki, do kod je kaj še sprejemljivo. Narobe je, če je zdravniku edini normativ, koliko mu je kdo pripravljen plačati. Tudi estetski kirurg je zdravnik, ki mora predvideti, kaj se bo dolgoročno dogajalo po posegu. Študentom vedno rečem, naj vbrizgajo le tisto, v zvezi s čimer znajo rešiti tudi zaplete,« meni Franc Planinšek. Tako ne smete biti užaljeni, če vas zavrnejo. Zagotovo vedo, zakaj. »Če imaš temeljno biološko znanje, se zavedaš, da ne moreš ravno vsega, kar nekdo sterilno zapakira in postavi na prodajno polico, vbrizgati kamorkoli.« Zavedati se je treba, da lahkih rešitev ni in da je na operacijskem stolu ali mizi vaše telo – ker ste sami tako želeli.

FT_64-69.indd 6

3/22/10 2:27:51 PM


FT_64-69.indd 7

3/22/10 2:27:51 PM


70 TEMPLJI ZDRAVIH UŽITKOV

VRHUNSKO RAZVAJANJE TELESA IN DUHA HERMINA KOVAČIČ finance@finance.si

ZDRAVO UŽITKARJENJE V WAI THAIU V PORTOROŽU, SPA & GOLF RESORTU SVETI MARTIN NA HRVAŠKEM, TERMALNIH TOPLICAH RÖMERBAD V AVSTRIJI IN FIZIOTERAPEVTSKEM INSTITUTU MARC MESSÉGUÉ HEALTH CENTER V ITALIJANSKI UMBRIJI

N

ekoč so bili zgolj kozmetični in masažni saloni ter toplice; danes so spaji, wellnessi, templji dobrega počutja. A ne glede na to, kako jih poimenujemo, imajo vsi isti namen: popeljati stranko v svet brez napetosti in stresa, krepiti duha in telo, pripomoči k psihičnemu ravnovesju ter delovati preventivno pred boleznimi sodobnega časa.

potrebe, in izdelke, ki jih pri tem uporabljajo. Nekateri svoji ponudbi dodajajo programe, v katerih se naučite pravilnega prehranjevanja in razgibavanja, ponekod dajejo celo napotke za bolj zdravo duhovno življenje. Tudi zanimiva arhitektura, udobna notranja oprema in razni detajli so postali nepogrešljiv del sodobnih templjev dobrega počutja. Zagotovljen je zdrav užitek za vsa čutila.

Slovenija: posebnosti arhitekture in izročil

>> Wai Thai v Portorožu je največji center za tradicionalno tajsko masažo v Evropi.

FT_70-77.indd 2

Arhitekturi pripisujejo velik pomen v Termah Olimia, kjer je po načrtih biroja Enota iz Ljubljane zrasel Wellness Orhidelia. V želji, da ne bi prostoru med starimi objekti in cesto vladala gromozanska stavba, ki bi požrla še tisto malega odprtega prostora, kar ga je ostalo, so ga tako rekoč vkopali v zemljo. Takšna pro-

foto: Hoteli Life Class

V zadnjih letih je ogromno tovrstnih središč, izbrati pravo pa je težka naloga. Eno izmed meril je gotovo cena, ki pa, žal, vedno in povsod ne izraža kakovosti ponudbe. Ta zdaj poleg kopanja v bazenih in potenja v savnah ponuja še masaže ter nege za obraz in telo, ki jih je pametno izbirati glede na trenutne težave oziroma

3/22/10 2:42:38 PM


71

foto: Termalne toplice RĂśmerbad

TEMPLJI ZDRAVIH UŽITKOV

storska ureditev je bazenskemu programu in centru savn dodala ĹĄe sprehajalno pot, ki vodi po strehi Orhidelie. V kratkem popotovanju po centrih dobrega poÄ?utja in termalnih centrih doma in v bliĹžnji okolici ne moremo mimo kraljestva, ki ga je v PortoroĹžu postavilo podjetje Life Class. Po obsegu (in notranji opremi) opazna ponudba je zbudila pozornost pred desetimi leti z odprtjem Wai Thaia, ki je kmalu zrasel v najveÄ?ji center za tradicionalno tajsko masaĹžo ter naravno nego obraza in telesa v Evropi. Pred ĹĄtirimi leti se mu je pridruĹžil ajurvedski center, v katerem izvajajo sproĹĄÄ?ajoÄ?e masaĹže in nege po starodavnih izroÄ?ilih indijskih terapevtov.

>> Alpski tempelj v termalnih toplicah RĂśmerbad, Bad Kleinkirchheim

Ponudbo podjetja Life Class v Termah in hotelu Riviera zaokroĹžajo terapevtsko-lepotilni programi thalasso, medicinsko-terapevtski center s solinskim blatom, slanico iz morja in termomineralno vodo ter svojevrsten Sauna Park z ledeno jamo in solno savno.

Italija: svetovna priznanja za kakovost Koncept sproĹĄÄ?anja z mojstri tajske masaĹže (z najboljĹĄih inĹĄtitutov v Bangkoku) se je izkazal za tako uspeĹĄnega, da je Life Class v bliĹžini TrbiĹža prevzel hotel in ga preoblikoval v ekskluzivni center Thai Si Royal Thai Spa. Ker stoji ob jezeru Le Bandie, je primeren kraj za popoln ÂťodklopÂŤ v dvoje. RomantiÄ?ni scenariji

                                           !        "   

"       "              "  #          $$%$$  &&& '(( ('

        ) * + , --. ) .$$$  " 

          

FT_70-77.indd 3

3/22/10 2:42:40 PM


72 TEMPLJI ZDRAVIH UŽITKOV

foto: Hotel Monte Mulini

>> Istrski Monte Mulini je intimni center dobrega počutja; njegova oprema temelji na naravnih materialih (les, kamen, voda, zlato). tihe narave, kulinarika in masaže poskrbijo za dodatno ekstazo. Med najprestižnejše templje dobrega počutja naši zahodni sosedje štejejo Terme di Saturnia Spa & Golf Resort, ki jih je revija Forbes pred dvema letoma razglasila za najboljši evropski spa zaradi odličnih programov proti staranju kože, v istem letu pa so se uvrstili tudi med deset najboljših termalnih centrov na svetu. Njihova tradicija uporabe zdravilne termalne vode sega v obdobje Rimljanov (nekateri jo pripisujejo že Etruščanom); novejši časi so v njej prepoznali elemente, skrite v termalnem planktonu bioglea. Zdaj je sestavni del vseh kozmetičnih izdelkov, za katere na večjih italijanskih univerzah trdijo, da ugodno vplivajo na kožo. Ne preseneča, da so terme (rečejo jim tudi lepotne farme) osredotočene na lepoto in individualne programe, v katerih zdravijo tudi dermatološke težave. Posebno pozornost namenijo prehrani in telesni dejavnosti gostov. In ko že govorimo o smetani med templji dobrega počutja, ne moremo mimo ekskluzivnega fizioterapevtskega inštituta Marc Mességué Health Center v pokrajini Umbrija. Ustanovitelj Marc je sin slovitega Mauricea, zagovornika biološke pridelave in naravnega. Med drugim je avtor uspešnice Narava ima

vselej prav, v kateri najdete nasvete in recepte za učinkovita domača zdravila, preproste jedi in domača lepotila.

Avstrija: užitki na višini K severnim sosedom vas po užitke pošiljamo v gore, v počitniško središče Bad Kleinkirchheim, ki je kot prvi počitniški kraj v Avstriji prejel certifikat za strokovnost in prvorazrednost na področju blagodejnega počutja. Stavi na mešanico gorskega gibanja in sprostitve. To pomeni, da smuko pozimi in možnosti številnih izletov v naravi ter igranje golfa po narodnem parku Nockberge v drugih letnih časih lahko prepletate z razvajanjem v termalnih toplicah Römerbad, ki jih uvrščajo med najlepše alpske centre dobrega počutja v Evropi. Privlačen je tudi postanek v kraju Turracher Höhe, ki leži na nadmorski višini 1.763 metrov. Smučanju in drsanju na jezeru sledi sezona pohodništva, gorskega kolesarjenja, jahanja konj, ribarjenja, igranja tenisa in golfa. Z obiskom tamkajšnjega hotela Hochschober se lahko vživite v pravljico Tisoč in ene noči, saj se pohvalijo z originalnim orientalskim hamamom, edinim v Alpah, v katerem za goste skrbijo izkušeni mojstri. Drugačno kulturo razvajanja prinaša posnetek prave kitajske pagode s čudovitim razgledom na jezero Turracher. V njej je predvsem cen-

foto: Spa & Golf Resort Sveti Martin

>> Dobro počutje v Spa & Golf Resortu Sveti Martin ponuja predvsem razkošni center v hotelu Spa Golfer.

FT_70-77.indd 4

3/22/10 2:42:53 PM


73 TEMPLJI ZDRAVIH UŽITKOV

ter tradicionalne kitajske medicine, lahko se udeleĹžite razliÄ?nih kulturnih dejavnosti (na primer kaligrafije) in popijete skodelico kitajskega Ä?aja.

HrvaĹĄka: izhajajo iz narave Namesto naftnih vrtin â&#x20AC;&#x201C; luknje za golf, bi lahko rekli za Spa & Golf Resort Sveti Martin. V Svetem Martinu na Muri je leta 1911 podjetje London Budapest iskalo nafto in odkrilo zdravilno termalno vodo. Pozneje so tu nastale toplice, ki pa svoj novi sijaj (predvsem pa preporod) kaĹžejo ĹĄele v sodobnem Ä?asu. Zanje pravijo, da so najveÄ?ji projekt celinskega turizma na HrvaĹĄkem, namenjen sproĹĄÄ?anju in wellnessu, pa tudi aktivnemu poÄ?itku in ĹĄportu, gurmanskim doĹživetjem, stavijo pa tudi na kongresni turizem in dogodke, povezane z gradnjo timov (team building). Dobro poÄ?utje v Spa & Golf Resortu Sveti Martin zagotavlja predvsem razkoĹĄni center dobrega poÄ?utja v hotelu Spa Golfer s ĹĄtirimi zvezdicami, ki so ga odprli lani. Njegov program je usmerjen v holistiÄ?no in individualno obravnavo gosta, ki lahko izbira med razliÄ?nimi masaĹžami, kopelmi, negami obraza in telesa, savnami in programi, med katerimi so v ospredju tisti za romantiÄ?no razvajanje. V posebni ponudbi najdete analizo

vaĹĄe koĹže s sodobno aparaturo in bioterapijo po metodi Zdenka DomanÄ?iÄ&#x2021;a. Za ĹĄportno dejavne sta na voljo ĹĄportna dvorana in narava MedĹžimurja, v kateri so zgradili igriĹĄÄ?e za golf z devetimi luknjami. In Istra: ena od priljubljenih turistiÄ?nih toÄ?k je zaradi bliĹžine in privlaÄ?nega mestnega jedra vselej bil Rovinj. Na njegovem jugu so v gozdiÄ?u Zlatni rt pred kratkim odprli hotel Monte Mulini, ki stavi na filozofijo centra dobrega poÄ?utja, v katerega so vkljuÄ?eni ugodje, ki ga daje Sredozemlje, umetnost, dizajn in kulinariÄ?na ponudba. Hotelske sobe, opremljene s funkcionalnim sodobnim pohiĹĄtvom, so privlaÄ?ne zaradi izjemnih pogledov na morje, prva termalna doĹživetja pa vas Ä?akajo prav v njihovih kopalnicah. Nadaljujete jih v intimnem centru dobrega poÄ?utja Monte Mulini, katerega oprema temelji na naravnih materialih (les, kamen, voda, zlato). Sprostitev vsekakor prinese bogat program, razdeljen v tri tematske sklope, ki so jih poimenovali Beauty, Zen Spa in Active. V njih z razliÄ?nimi negami, masaĹžami in kopelmi poskrbijo za telo in duha. Gostom hotela so namenjene ĹĄe savne, fitnes in bazen ter sredozemski vrt, v katerem si poleg poleĹžavanja lahko privoĹĄÄ?ijo tudi nego.

Slovenija

 

   

FT_70-77.indd 5



Nekateri centri dobrega poÄ?utja svoji ponudbi dodajajo programe, v katerih se nauÄ?ite pravilnega prehranjevanja in razgibavanja, ponekod celo napotke za bolj zdravo duhovno Ĺživljenje.

     www.terme-topolsica.si

3/22/10 2:42:55 PM


74 NEGA KOŽE

BREZ NOŽA DO MLADOSTNEGA VIDEZA finance@finance.si

DO LEPE KOŽE Z ZDRAVO PREHRANO, REDNIM ČIŠČENJEM, ZADOSTNO KOLIČINO BREZALKOHOLNIH PIJAČ IN REKREACIJO

V

idez kože je odvisen od naše starosti, hormonskega stanja in vplivov okolja, med temi še najbolj od ultravijoličnih žarkov, kajenja in uživanja alkoholnih pijač. Za svojo kožo lahko veliko naredimo, če jemo ustrezno prehrano in spijemo zadostno količino brezalkoholnih pijač, se redno rekreiramo in si privoščimo dovolj počitka.

Redno čiščenje in umivanje sta še vedno prva ukrepa za negovano kožo.

FT_70-77.indd 6

Kožo moramo negovati glede na njeno vrsto, starost, letni čas in okolje, v katerem preživimo večji del dneva. Antioksidanti v prehrani bodo sicer lahko uspešno preprečevali škodljivo delovanje prostih radikalov, omilili negativne učinke kajenja in onesnaženega zraka ter upočasnili staranje, a je zelo pomembno tudi, da se pazljivo in redno negujemo. Dermatovenerologinja Metka Adamič iz Dermatološkega centra Parmova v Ljubljani meni, da sta na prvem mestu čiščenje in umivanje kože. »Izogibajte se sredstvom, ki bi lahko dodatno izsušila kožo. Tisti z občutljivo kožo izbirajte med blagimi sredstvi, namenjenimi za takšno vrsto kože.« Najbolje vam bodo svetovali kozmetični strokovnjaki ali dermatologi. Nega naj bo prilagojena tudi letnemu času. »V hladnih in mračnih zimskih dneh, ko večino časa preživimo v prostorih s centralnim ogrevanjem ali v hladnem okolju, koža potrebuje obilnejšo nego in zaščito pred izsuševanjem. Pomladi, ko dnevi postajajo daljši, je treba vnovič misliti na redno in dosledno zaščito pred ultravijoličnimi žarki, zlasti če je polt svetla in občutljiva ter nagnjena k nastajanju peg ali pigmentnih lis.« Adamičeva svetuje, naj negovalna sredstva vsebujejo dovolj hranljivih in vlažilnih sestavin, ki z globinskim delovanjem ohranjajo sijaj kože, njeno gladkost in čvrstost.

Previdno na soncu »Gube, groba koža, starostne poroženitve, razširjene žilice in neenakomerna pigmentacija so večinoma posledica čezmernega izpostavljanja soncu. Koža ima odličen spomin in kaže celo poškodbe, ki so starejše od 30 let. In čeprav zdaj vestno in vsak dan uporabljate zaščitno kremo, so na vaši koži vidne škodljive posledice sončenja v najstniških letih,« pojasnjuje Adamičeva. Predvsem v zrelih letih, kmalu po 35. letu, se spremenita sestava in delovanje kože. »Postopno se tanjšajo vse plasti kože – povrhnjica, usnjica in podkožje, elastičnost kože se zmanjšuje, ker elastična vlakna vse bolj propadajo. Tudi kolagenih vlaken je vse manj.« Zrela koža postaja bolj suha, občutljiva, ranljiva, videti je ohlapna in pojavijo se gube.

foto: arhiv dermatološki center

KAJA CENCELJ

Priljubljeni nekirurški dermatološki postopki Za ohranitev mladostnega videza kože so na voljo številni dermatološki postopki. Ker pa klasične kirurške metode pogosto zahtevajo določeno obdobje okrevanja, se marsikdo raje odloči za drugačno pomlajevanje in zdravljenje kože. Eno takšnih je mikrodermabrazija, nekirurški postopek luščenja povrhnjih plasti kože z drobnimi kristali, kapljicami fiziološke raztopine ali zrakom pod pritiskom. »Po takšnem postopku se koža intenzivno obnavlja, postane mladostno gladka in napeta,« poudarja Adamičeva. Za zdravljenje ali izboljšanje različnih motenj kože lahko z mezoterapijo v kožo vnašamo tekoče zdravilne snovi, kot so hialuronska kislina, vitamini, minerali, zdravila ali aminokisline. »V dermatološkem centru ne uporabljamo injekcij, temveč sodoben aparat, s katerim neinvazivno, brez bolečin in brazgotin ter brez tveganja za okužbe kože učinkovito vnašamo omenjene snovi,« dodaja dermatologinja. Podobni so tudi posegi z abrazivnimi laserji, s katerimi se v celoti odstranijo vrhnje plasti kože. Po mnenju Adamičeve omenjene laserje že zamenjujejo bolj

3/22/10 2:42:56 PM


foto: arhiv dermatološki center

75

priljubljeni frakcionirani laserji, s katerimi na nekem predelu ustvarimo veliko mikroskopsko majhnih poškodb kože. »Strokovno jih imenujemo mikroskopske cone zdravljenja in so s prostim očesom nevidne. Te majhne rane, ki se celijo z roba, kjer je ostanek zdrave oziroma neprizadete kože, se hitreje zacelijo.« Površina kože je tako s kožnimi celicami prekrita že dan do dva po posegu, verjetnost za okužbo in nastanek morebitnih brazgotin po posegu pa je veliko manjša. »S postopkom uspešno odpravimo zunanje znake staranja kože, predvsem tiste, ki so posledica izpostavljanja ultravijoličnim žarkom in drugim negativnim vplivom okolja. Z njim izboljšamo videz kože, zgladimo drobne gube, izboljšamo poakenske in druge brazgotine ter odstranimo pigmentne spremembe.« Dermatovenerologinja dodaja, da je učinkovito in priljubljeno tudi pomlajevanje z nekaterimi laserskimi sistemi (laserji Nd:YAG, infrardeči, diodni laserji) in drugimi viri svetlobe (IPL, AFT) ter radiofrekvenčnimi aparati. Odlična neagresivna metoda za odpravljanje pigmentnih lis je dermamelan, poseg s posebno masko, ki vsebuje naravne snovi za preprečevanje nastajanja pigmenta. Na voljo so še kemijski pilingi in vbrizgavanje raznih polnil.

Nad gube s svetlobnim zdravljenjem Med sodobne metode zdravljenja ran in pomlajevanja kože sodi tudi fotobiomodulacija oziroma zdravljenje s svetlobo. Pri tej fototerapiji se celični procesi uravnavajo s svetlobo, ki jo oddajajo LED-

FT_70-77.indd 7

diode. »Svetlobni aparat proizvaja varno svetlobo, brez radioaktivnega sevanja ali ultravijoličnih žarkov, s katero lahko učinkovito zdravimo akne, pomladimo kožo, pospešimo celjenje ran, zdravimo nekatere predstopnje kožnega raka, nekatere vrste kožnega raka in zaradi sonca poškodovano kožo,« pojasnjuje Adamičeva. Takšno metodo lahko uporabljajo tudi za fotodinamično zdravljenje, pri katerem pred svetlobno terapijo na kožo nanesejo snov, imenovano fotosenzibilizator, ki omogoča učinkovitejše prodiranje svetlobe v kožo in zato tudi boljše rezultate. »Svetloba spodbuja celice, ki ležijo globoko v koži in izdelujejo kolagen, da tvorijo nova kolagenska vlakna in medcelične beljakovine. Hkrati zaviralno deluje na nekatere encime, ki z leti povzročajo razgradnjo kolagena – kolagenaze.« Fotodinamična biomodulacija je poseg, ki ne poškoduje povrhnjice, je hiter, neboleč, nežen do kože in brez negativnih spremljajočih učinkov. Čeprav je treba za dokončne rezultate počakati nekaj tednov, je koža že po postopku videti bolj mladostna. Nekaterih gub, predvsem izraznih, pa z omenjenimi sredstvi ni mogoče odpraviti. »Za takšne težave je učinkovito in priljubljeno vbrizgavanje botulinum toksina v mišice, ki s svojo ponavljajočo se aktivnostjo povzročajo nastanek izraznih gubic, denimo zaradi mrščenja med obrvema ali na čelu in smejalnih gubic ob zunanjih očesnih kotih,« razlaga Adamičeva. A ker so mišice le prehodno paralizirane, je treba postopek ponoviti približno dvakrat na leto.

>>Fotobiomodulacija je zdravljenje kože s svetlobo.

>>Metka Adamič, dermatovenerologinja iz Dermatološkega centra Parmova v Ljubljani: »Učinkovito in čedalje bolj priljubljeno je lasersko pomlajevanje kože.«

3/22/10 2:43:04 PM


76 NEGA LAS

LEPI LASJE SO LE ZDRAVI LASJE KAJA CENCELJ

MODNE SMERNICE V POSLOVNEM SVETU ZAHTEVAJO VEDNO SVEŽO IN INTENZIVNO BARVO LAS

finance@finance.si

L foto: Dreamstime

asje so lahko okras in pritegnejo pozornost, nas polepšajo ali zmanjšajo obrazne nepravilnosti. A ker so vsak dan izpostavljeni zunanjim škodljivim vplivom, kot so onesnaževanje, trda voda in ultravijolični žarki, lahko prehitro izgubijo lesk, moč in prožnost. Dodatno jih uničijo še izdelki, ki bi jim pravzaprav morali pomagati.

>>Najbolj zdravi in neškodljivi so izdelki iz naravnih sestavin.

foto: Urban Štebljaj

>>Za občutljiva lasišča so priporočljivi naravni kozmetični izdelki, ki so ekološko razgradljivi.

FT_70-77.indd 8

Lase pozimi uničujejo mraz, vlaga in ogrevani prostori. Poleti pa v notranjost las prodirajo ultravijolični žarki, načenjajo njihovo strukturo in belijo lasni pigment. Zaradi zahtev po vselej urejenem videzu so tu še mehanske poškodbe las zaradi čezmernega česanja ali krtačenja ter toplotne poškodbe zaradi pripomočkov, kot so sušilnik za lase in električne krtače. Takšni lasje nujno potrebujejo ustrezno in redno nego, ki jo lahko zagotovimo le s pravo izbiro sodobnih pripravkov za nego las in lasišča.

Prednost ima nega z naravnimi izdelki Lepi lasje so lahko le zdravi in pravilno negovani lasje. Pri nakupu vam bodo svetovali strokovnjaki v lekarnah ali trgovinah s kozmetičnimi izdelki. Pri hujših težavah in sumu na obolelost lasišča pa je bolje obiskati dermatologa. Ne glede na vrsto lasišča imajo prednost izdelki iz naravnih sestavin. Vsa naravna kozmetika je namreč ekološko razgradljiva, ne škoduje zdravju in ne onesnažuje okolja, na kar opozarjajo tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). A koliko je izdelek res naraven oziroma ekološki, pove šele certifikat na njem, ki ga predpiše pooblaščeni organ. V Evropi so med najbolj priznanimi standardi za naravno in ekološko kozmetiko tisti, ki so jih predpisale organizacije BDIH (Nemčija), Ecocert (Francija), Cosmebio (Francija), AIAB/ICEA (Italija), Soil Association (Velika Britanija) in Biogarantie (Belgija), pa tudi najnovejša Natrue in Cosmos. »Porabnik mora dobro poznati način

certificiranja. Ta je pri kozmetiki prostovoljen in ni del zakonodaje,« pravi Marjana Peterman, strokovna sodelavka ZPS.

Škodljive barve za lase Poleg redne nege modne smernice v poslovnem svetu zahtevajo tudi vedno svežo in intenzivno barvo las, saj ta vpliva na celoten videz poslovneža ali poslovne ženske. Včasih je dovolj le sprememba odtenka barve, pogosteje pa je treba uporabiti barvo za lase. Temu sledi redno barvanje las, zato naj nam ne bo vseeno, kakšno barvo bomo uporabili. Biologinja Mirjam M. Korez, strokovnjakinja za naravno nego in lepoto obraza, telesa in las v Živa centru, pojasnjuje, da je na lasišču ogromno por, ki po krvnem obtoku v nekaj minutah ponesejo kemikalije po vsem telesu, predvsem do sečnega mehurja. Zato je treba pazljivo prebrati vse sestavine vseh izdelkov za lase. Po mnenju Korezove so konvencionalne barve za lase, ki jih kupite v trgovinah ali jih uporabljajo v frizerskih salonih, pripravljene iz kemikalij, ki so za telo izjemno strupene. »Če preverite sestavine, ki so navedene v drobnem tisku, ne boste med njimi našli niti ene rastlinske sestavine. Barve za lase so eden najbolj strupenih negovalnih izdelkov, tudi zato, ker jih nanašamo neposredno na lasišče.« Strokovnjakinja opozarja še na peroksid, ki razbarva, lasje pa so potem mrtva organska struktura, povezana z našim živčnim sistemom. »Glavna sestavina barv za lase so ciklični amini (fenilenediamin – PPD), ki so sintetični strupi. Škodujejo, če jih pogoltneš, vohaš ali naneseš na kožo. Povzročijo lahko raka in slepoto, uničujejo pa tudi okolje.« Ne smemo pozabiti še na peno, gel ali lak za lase (ta lahko vsebuje polivinilpirolidon oziroma PVP, ki je podoben PVC), da je pričeska popolna.

Naravne in učinkovite Korezova zato priporoča uporabo naravnih barv za lase, ki imajo ustrezen certifikat. Med izdelki za lase, ki so predstavljeni kot naravni, se po mnenju biologinje lahko na slovenskem trgu zanesete le

3/22/10 2:43:11 PM


77 NEGA LAS

foto: Aleš Beno

>>Mirjam M. Korez: »Pozorno je treba prebrati vse sestavine izdelkov za nego las.«

na tiste rastlinske barve, ki imajo certifikat BDIH. Te morajo biti narejene iz stoodstotno naravnih sestavin, brez sintetičnih barvil, dišav in konzervansov, pa tudi brez peroksida in amonijaka. »Zakonodaja porabnika ne ščiti pred nevarnimi kemikalijami, ki jih vsebujejo barve za lase, so pa z zakonom zaščiteni proizvajalci teh kozmetičnih izdelkov,« pove Korezova. Poudarja, da dodajanje rastlinskih sestavin konvencionalnim barvilom ali pripis brez amonijaka ne naredi barve za lase nič manj strupene. Enako velja za naravne kane, ki vsebujejo tudi več kot 20 kemikalij, nekje med njimi pa tudi heno. »Ne naravne, temveč le certificirane stoodstotne rastlinske barve za lase dobro vplivajo na strukturo las in negujejo lasišče,« opozarja Korezova. »In če v takšni ‘naravni’ barvi za lase najdete peroksid, anilin in sestavino, ki vsebuje prepono

amin- ali resorcinol, se ji izognite.« Kemične barve za lase agresivno odstranijo naravne pigmente iz notranjosti lasu in jih nadomestijo s sintetičnimi barvili. Naravni pigmenti v rastlinskih barvah pa prodrejo le v zunanjo roževinasto plast lasu in ohranjajo lasno strukturo. Barvni rezultat je tako vedno kombinacija barve naših las in izbranega barvnega odtenka. »Rastlinske barve za lase ne vsebujejo peroksida, zato temnolaska ne more postati blondinka,« pojasnjuje Korezova. »Za bolj intenzivno barvo se je treba potruditi in rastlinsko barvo nanesti večkrat in v krajšem časovnem intervalu. Enako velja tudi za sive lase.« Danes, ko so na našem trgu že dostopni izdelki s certifikati, imamo tudi mi možnost uporabe izdelkov za lase iz povsem naravnih sestavin, ki ne škodujejo zdravju in obenem zagotavljajo optimalno učinkovitost.

Barve lasem škodujejo, zato preverite, koliko je v njih manj nevarnih naravnih sestavin.

* vir: oceni učinkovitosti dermatološkega šampona, Center za klinična preizkušanja v Franciji, in dermatološkega losjona, dermatološka klinika v Italiji ** testi in vitro

Vaša formula za goste in močne lase.

FT_70-77.indd 9

Izdelki proti izpadanju las: dermatološki šampon, dermatološki losjon in kapsule.

FITOVAL PROTI IZPADANJU LAS PREJ

POTEM

Zmanjšano izpadanje las, povečan volumen in bolj vitalni lasje so dokazani z dermatološko raziskavo.* Glikogen in pšenični peptidi globinsko obnavljajo las.

Glikogen spodbuja rast lasnih mešičkov. Pšenični peptidi krepijo lasna vlakna.**

Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.

3/22/10 2:43:15 PM


78 OGLASNE NOVICE OVICE

2*(*/"-/0 #&2#&23,0 )-"%/0 34*3/+&/0 &,342" %&6*:,0 #*0 "2("/0600-+&*7#*0-0:,0<*34&10,2"+*/&"20,"   63&#5+&6&<,04 .0/0*/10-*/&/"3*<&/*).":<0#/*) ,*3-*/,*%0#20%&-5+&+012*2&6."43,*)*/,"2%*06"3,5-"2/*) 0#0-&/+*) /&642"-*7*2"+0 12034& 2"%*,"-& */ :<*4*+0 6&7*6/" 4,*6"310%#5+"+0*/",4*6*2"+0,*3*,6$&-*$")*7#0-+:5+&+0.0 ;("/3,&7.0(-+*6034**/107*4*6/0%&-5+&+0/"+&42"*/12&#"60 *30,"63&#/0346*4".*/"%6",2"46&<,0460-+</&.0-+5 %&-5+&,04.0<"/"/4*0,3*%"/43&#/034-*/0-&/3,&,*3-*/& 1"10."("12*52"6/"6"/+5)0-&34&20-"6,26*6&<*/*4&2. -"),05;*6"4&6#&2#&23,*."3";*7"2("/06*.0-+&.,*+&&/0 /"+10.&.#/&+:*)0-+7"10.-"%*4&6,0;&*/10."("12*2"7/*) ,0;/*)#0-&7/*) 2("/0600-+&+&7&-0#0("4%0%"4&,0,53"*/ 6*4".*/06+&%&.104&.,030;&3,5)"/&/"301"2*12";&/& "-*12*12"6-+&/&/";"25

    066*%&7*//06*2&$&14*3 /"2"6/*.*3&34"6*/".* 0.-"%*/10-&4+&+&<"3-";+&#0-+12&3/&)2"/&",2"43*2"%* 12*12"6*.0,20;/*,30-"4&"#0%030-"4&:&0,53/&+:&6". 12&%34"6-+".0/06*.&:"/*$*7"<*.#7"30-"4&   2&%/034**7%&-,"

/"2"6/&3&34"6*/& 92&70+"<&6"-$&60,53"*/  #2&7,0/7&26"/306 9*42"*/&/034"6/"12*12"6" 9!%2"6*/10-/062&%&/0#20,   

 na se

st avine

             

a nar vne

SOLATA

   

  

es

s

+&&/&2(&43,*/"."7,*("5;*6".03,25)0.         */   ,0;07.&)<"+0     /" )2"/*4"-"3&*/-"3*:<& */  

  30/".&/+&/*4",0;&/3,".,04.0:,*.0;*1062/&+0 6*4"-/034<6234034120;/034.-"%034*/:"2.   

  

ravne

tavine



SOLATA

     

        

z oljem & kisom    

 

  

  

z oljem & kiso m

      

       

%3-&+3&/&#034&6&<312":&6"-*,"+12*12"6*4*7",03*-0," %"26".7."/+,"*%&+-*/04&34/".2&<12&3&/&<"7/06*.* 36&;*.*4&34&/*/".**6*4""2&+&/&30*7*7#2"/*)/"2"6/0 12*%&-"/*)3&34"6*/1010-/0."#2&7#"26*-*/,0/7&26"/306 00%(0602/"63&,"21042&#5+&4&7")*4&20,53&/*/7%2"6 0#20, 2606234/0 4&340 *." %0%"/0 10-/072/"40 1:&/*</0 .0,07"40*."+0,"1&-&4*6&<+063&#/0346*4".*/06.*/&2"-06 */12&)2"/3,*)6-",/*/

-(&"+&63-06&/3,*)-&,"2/").0(0<&,51*4*;&3,02"+ -&4 -(&"6&-+"7"#*3&2.&%12&)2"/3,*.*%010-/*-*3"+63&#5+& 6&<,04 /"2"6/*))2"/*-6014*."-/&.2"7.&2+5".07 -(&08/",51587"5;*+&4&6*4".*/&*/.*/&2"-&12&)2"/3,& 6-",/*/&*/"/4*0,3*%"/4&/&/"3*<&/&.":<0#/&,*3-*/&*/ #&-+",06*/&

6&;*10-/+&/*,"1&-&4**6*4"30612*.&2+"6*335)*.*4&34& /*/".*#0-+"20."4*</**/#0-+10-/&("0,53"7#*2"4&-"),0 .&%42&.*<5%06*4*.*2"7-*<*$".**/3*$&2.&%3*206*.7&-& /+"6/*.*/12:5406*./"%&60.&34&/*/&*6*4"302&3/*</0 /&,"+103&#/&("*/0%-*</"101&342*4&6+&%*-/*,"63&)12"6*) (52."/06

FT_70-77.indd 10

360+0420+/0'02.5-0%&-06"/+"103,2#*7"7%2"6012&#"60 #0-+:00%102/034*/<*3402("/*7&."/3,0-&40303-06&/3,* '"2."$&64* -(&0*7#2"-*7"/"+#0-+:*120*760%7"/"2"6/02"7 34251-+"/+&4&-&3" &/"+#0("4&+:*6*2,-020'*-"/"36&45 -020'*-*."%0,"7"/0*7+&./& 31030#/034*7"5/*<&6"/+& 40,3*</*)02("/*7.06 &-*</"34&/"/"3&6&;& 4&;,&,06*/&40,3*/&*/ 1&34*$*%&,*3&3,51"+ 7#-"40.*7-0<*+0*74&-&3" 2*<*:<&/+502("/*7." 1"30%&-5+&45%* ,*:<*4*$&-*$&12&% 40,3*</*.*3/06.*

3/22/10 2:43:17 PM


79 OGLASNE NOVICE

                   

  0"+0&.+ #1+( &' 1 +1.,*,$,;!/"/2+ -."!%,!+,/"$."'"+*&)&%

!, /0,-&+'")5&'-"; -/",-.&;"0(1(,-+'/ -,*,;', 1+1. /0&() "+,/02+, &5()'1;& 2+ -";&*(.,!90&.&(.0!, !"/"0(.02"; (*"+' (,0 ,&;'+/2+-";(.-, *"+& ! 0"*-".01. - ! 5"), -,;/& &+ ,*,$,; &+0"+5&2+" -,-.("  0 +;&+ !,:&2&*, ,;10"( -,-,)+,*+.2+"$!, :&2"0' /2++' 5 )"/,* (*"+'"* &+ 2,!, 6 ."5 %.1- , -."()-)'+'1 ."5 ")"(0.,*$+"0+"$ /"2+'&+."5-,0.""-, !,!0+"*,$."2+'1   

-,.+&()%(,5 "+,/02+&*-.&0&/(,*+ $1*&5&.*"!-"0&*& .5)&;+&*&#1+( &'*&  /2+,(-)'&;+,(,-")', *"%(,6-.+,(,-")', .,*0&;+,(,-")',&+ (,-")',/0,-)&*5.(,*

            1!&),2"+ &/*,%"!,+&/0&;"-.20,,&;'+,-.2)'1,/1 *+,/(.&2*,:&0"('" "),"!&+&$"+"0/(,-,$,'"+&0"*")' *,0&2 &'",/0)&-/,&5,)&(,2+&-."(,(1)01."25$,'"&+ !.1:"+((,2"*,!1:&2*,:&0"('")%(,+,;+0, )://)!,)"!,*+-.&*".+,2&*2")&(,+,;+&*4&*,* -."*&1*5,(1/,*,."%,2"-,0& "-"+";(,-")2/,'1/2"; .+'"(+'&$"/-."%,!//)19)(*&/(!,&*/2,'"$+2/( ,!+'&%'""!&+/02"+ -,0,!(.&2+'1:&0(,2),2"+ "2&+/,,;+'5,1//"1 '"2&*&55&2,*!/"-.2"$1:&0(+"!,-&/0&/,/",  )"0+& &)$,2+"5+*("4&*-."*&1*-,!)"'1)'+/(" *)"(.+"(1-'52*&,!,-&/)"+'&$,1:&0 (,25$,!(,)1*"+),$,2/ "+.& '"2&+!.1$&%,)&(1:&0(./("$ .5*&9)'+'"/0,2(+'&$& (&,&59)+,2"*.  /&,/0"-.&/)1:&)&)"*,'/0.& %"!,+&/0&(&,/0"/-.&/-"2 (,* +',)' ,;.)& /0.,(,2+, :&.&', "; &+#,.* &' , +0";'1 +'!"0"+333*4&*15&0"(/&

FT_70-77.indd 11

    7 '"&5'"*+(,*&+ &'(&/*,',2". (1.52&)&+ ,/+,2&!,(5,2,-,2"52&*"!-."%.+,5!.2'"*&+&*1+ /(&*/&/0"*,*

7 2/"1'"  2&0*&+,2 *&+".),2 &+ -.,&,0&;+"(1)01."

8&2)'"+'/(,-,*"*+"/" /02&+"2&5!")(1!")1'"', 0(, ! /" +'&%,2, -,/ *"5+,-,5&0&2+,!"),2+'" +0"),9"!,!0+,,(."-& 7  (."-& &*1+/(& /&/0"*0".(0&2+,-,*$ -.& ,%.+'+'1 5!.2' &+ !,."$-,;10' .&-,.,;*,'"*+'"7 2/"*(&'&*-.&*+'(1'" "+".$&'"/":")&',59;&0&0&-."!,(1:*&/"+"-.2&)+, -."%.+'1'"',/,-,!/0."/,*&+0&/0&*(&*,.',5.!& ,)"5+&'"*0&+0&&,0&("7 '"+2,)',2)"(.+% ."5." "-0

       "%1.;(&,$)'&(,2"$!&,(/&!2$5&.+&%+.2+&%*&+".)+&% 2,!%&*',90"2&)+"-,*"*+"#1+( &'",/(.&',+*."; !.50,-)'"+"*&+".)+"/+,2&22,!&,/0'',20,-+&,)&(& &+'&%0(,,.$+&5"*,)'1;&+(,2&0,-,.&-,)"$0"$- !")1'"01!&-,:&2)'',;" $)'&(,2!&,(/&!21/0&%,;&/0&,(19)+".,+;& "/-,!1' &5),;+'"/)&+"&+0(,,!/0.+&+":")"+",/0+("%.+"(& )%(,-,25.,;',5,+,$+&),, .&*".'2*"! +.2+,*&+".)+, 2,!,!"+/()//&  5*"%1.;(&,$)'&(,2"$ !&,(/&!&+."5'" -,(5)!'"2 -.&*".1-.&/,0+,/0& ,$)'&(,2"$!&,(/&! -,2";+-."-1/0+,/0 ")&;+&%*"*.+&+ 0(,-,/-"9"+-."+,/ *&+".)+&%/+,2&20"),

3/22/10 2:43:17 PM


80 OGLASNE NOVICE

 

    

()(%4" 0 0'6"%'"&" '*.'"&" '(+,&" )((+%# .+ ,"+,($*)(,*-#,,%("'-4+((' 6%(.$*.' 0*."%'$,(*#+,,*&%'.("'% +*'# (*+$ $%"&((,*&%' .*% 3+&(-#%".'(,*'# 0-''#"0'+$"$(&)%$+"'%,'".('")*$(*0,*$ ,".'"&",*&%'"&".('"&")(.*4"'&" +(('(()*&%#'"!&""'+$"!)*(+,(*"!'-"&(4,."% '%'(,*).,+$"'"0"(,*).,+$+,(*",.,*4"*($( )%,(/%%'++"'&"(/%%'+++,(*",. *+,.*"#"%!$(-5".#,.( ,"$-%"'*"6'")('-"0 $*#4$*&%#'#)+,$(,'%46)*",".*"'$.*'0 .*,(&

%,0*.')(,"1+('*.'*4",.0,"+,$""& ,,5.("+"+)*.(%"+ 6*.+#&*")(*(6#(+ )*" , (!"')*(*&'#'(+," 5%()*"'# (.&&(,'& %(.'#- +%" )*." ,* -4'"!$*6"!%'&6*.+#- ')"!'#'(+,""'0)*,(+,"+# -+)4'()()"*#(,-"%(. '#6*.+'&"$*(%(*

+,((&( (6)(%' (5".,#.+&$")*" !##($'&"(%# +)(0'%",-"+2 )(0",            )(%)'0"(' %    "'(,,()(%+"+" '''$"$ ! ##

    %,"*$-%"#+(0%"46'()*!*'+$(()(%'"%($")*" +).#($'*.'&-$,"."*'#-"'(%#4&-%(.'#-(5"%# 0%$.+-#*(5&*"'"'&,*"'(-4"('*.'',"( $+"',$"46","#(%""',$".( (*"+,'-6"'$(."')(+)4-##((,($"'$*)"#('4"&-'+$" +"+,&(5&*"'-+)*")"+-#,-"*- $(*"+,'%+,'(+," &'#"&"#,-")(.6'"*$-%"#. %.""'&(5 '"!$* )(+%"6'()(.6$('',*"#(*"% (#'"!%(.'# "0.%6$(. 0%"46 ( -5".'#- !*' ( , + )*(+, %'"'" &(**",*"0( "'#-,5$"&+,'"!*'",%,)( & #(%5","&(,'#$*.' (,($"'+($(*"+,'(,$ $)*!*'" '''"       

FT_70-77.indd 12

'''"       

                                                             

          (("&#$&(&" &"!"   ! ("&#$&(&" &(+(  #$ $ #,!"$ !  &(*  &"(&, ( #  & $" #$ $! !%#$ ! &" $!"#$" #$ $! !%#$ !  &#$    &" & (*    &"  %, (+  $ "&!"#$& "    &&" &)$     ( !  (&" &!,,( (,.0#&' *-5$,* Dopolnilno zdravstveno zavarovanje )*.""%#'"( "6$ )6 ) -*+'"6.'# "',*+(.'# '"!6%'(.( 0#&' . ) ( + % ( . '  & FJ1:5=>1J>9é1<1PREMIJO DOPOLNILNEGA %,- )( ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA +%(.% ,$( (%(%,'" *0-%,,($*( )(0",".''"6%'0'##'&'.0#&' *-5+"6%'")(& #($*#4)(+#)(&&'( '+$(+(4,."%'")*".%"%(.'"#.+,"+$""'#"& * +%4$(,)*%,"(+%#-+,.*#'"&")*+5$"(0 (, .%#%.*'("'+$%'(00.*(.%'"4$"&")*."%"$*'#(%# *"('%'()(+%(.'# VzajemnaZdravje

3/22/10 2:43:18 PM


   

      

  

          

  

FT_naslovka2.indd 3

   

3/19/10 12:04:02 PM




E

LO

E

D

3

J

     

SEM UÄ&#x152;INKOVITA REĹ ITEV NEZNOSNIH PROBLEMOV!

VAN

1. HITRO ODMAĹ I NOS

2. DOKAZANO ODPRAVLJA VZROK NAHODA * 3. ZAVIRA VNETJE *

Protivirusno delovanje dokazano v predkliniÄ?nih raziskavah.

                 

FT_naslovka2.indd 4

3/19/10 12:04:04 PM

Finance TRENDI marec 2010  

Priloga Časnika Finance.

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you