Issuu on Google+

MAKEDONSKI CENTAR ZA ME\UNARODNA SORABOTKA

Izve{taj za postignuvaweto

OSPOSOBUVAWE NA ZAEDNICITE I INSTITUCIITE Programata “Osposobuvawe na zaednicite i instituciite” pridonesuva kon odr`liviot razvoj na zaednicite, osobeno vo marginaliziranite ruralni i prigradski naselbi. Ovaa cel ja odrazuva strategijata za re{avawe na institucionalniot problem na zaednicite i instituciite {to direktno vodi kon obezbeduvawe na odr`liv razvoj. Programata zapo~na da se sproveduva vo 2001 godina.

} Realizirani 102 proekti; } Obu~eni 859 pretstavnici na zaednicite; } Soveti i konsultacii za 36 ruralni zaednici; } Izraboteni 5 publikacii; } Obezbedena tehni~ka poddr{ka za 14 mali Javni komunalni pretprijatija; } Poddr`ani 25 selski zaednici (15,338 `iteli) so pretproektni aktivnosti. } Obezbedeni pove}e od 520,000 EUR, sredstva od EED (Germanija);

“So obukata za strate{ko planirawe o~ekuvam da steknam znaewa vo vrska so planiraweto, po­ sebno vo delot na izgotvuvawe na planot, koe }e go primenam na planot za lokalen ekonomski ra­ zvoj na op{tinata Lozovo, koj{to e mnogu biten za natamo{niot razvoj na op{tinata. So stekna­ tite znaewa kako del od timot za izgotvuvawe na lokalen ekonomski razvoj mnogu bi pridonel za negovotouspe{no realizirawe”, veli Qup~o Dimitrov od op{tina Lozovo

2001-2005


OSPOSOBUVAWE NA ZAEDNICITE I INSTITUCIITE

Obuka i soveti Programata dava visok prioritet na obukata i sovetite za insti­ tucionalen raz­voj i organizacisko jaknewe; rakovodewe so proekten ciklus, pristap do dona­ tori i sl. Osven toa se spro­ veduvaat i soveti i naso~uvawe: motivacija na zaednicata i institu­ ciite, mobilizacija na fondovi, zastapuvawe i lobirawe i sl. Obukata i edukacijata na korisnicite }e dopri­ nese za nivno osposo­ buvawe za planirawe i realizacija na razvojni proekti.

Realizirani se 44 proekti; Organizirani se soveti i konsultacii za 36 zaednici za podgotovka, organizirawe i sproveduvawe proekti.

Kako da podgotvite proekt Nepoznavaweto na modelot na analiza na problemi­ te, identifikacijata, formulacijata i kreiraweto buxet, sproveduvaweto (proektnite proceduri), na­ bquduvaweto i ocenuvaweto proekti pretstavuvaat pre~ka za razvojnite inicijativi vo zednicite. “Seminarot za proektno planirawe mi pomogna da go zbogatam moeto znaewe i podobro da planiram pro­ ekt, so {to, so ova, se nadevam deka vo organizaci­ jata }e mo`eme da izrabotime, da podgotvime apli­ kacija i da dobieme i da ostvarime nekoj uspe{en proekt so {to }e pomogneme za razvoj na na{ata za­ ednica”, veli Elica Dulgerova od Zdru`enieto na in`enerite “Prnar” od Valandovo.


Informacii Programata te`nee kon obezbe­ duvawe na tek na informacii za potrebi­te na celnite grupi, za­ ednicite i nivnite aktivnosti, dostapnite finansiski izvori, kako i za konceptite i metodolo­ giite za institucionalen razvoj i organizacisko jaknewe.

Realizirani se 11 proekti. Adresar na op{tinite Makedonskiot cen­ tar za me|unarodna sorabotka go izdade Adresarot za edini­ cite na lokalnata sa­ mo­uprava. Adresarot e namenet za podobruvawe na me|usebnata infor­ miranost i komuni­ kacija na op{tinite kako i informira­ nosta i komunikacijata na op{tinite so drugite akteri vklu~uvaj}i gi i minis­ terstvata i nivnite podra~ni edinici kako i mediumite. Vo Adresarot se opfateni podatoci za strukturata na op{tinata, brojot i strukturata na `iteli, brojot na vrabo­ teni, podra~nite edinici na ministers­ tvata koi{to postojat na taa op{tina, re­ alizirani ili tekovni proekti itn. Proektot e finansiran od MCMS, a se sprovede vo sorabotka so Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava (ZELS) i DAI(Amerikanska agencija za me|unaroden razvoj) - Proekt za reforma vo lokalnata samouprava. Podatocite od Adresarot se dostapni i vo elektronska forma na CD i na veb stranicata www. graganskisvet.org.mk i www.civicworld. org.mk.

Pozitivnite primeri predizvik za razvojot

neseme na{eto iskustvo, na{ite zalo`bi za vklu~uvawe na site lokalni potencijali, ~ove~ki i Proektot ima{e za cel jaknewe ekonomski, za razre{uvawe na na institucionalniot kapaci­ problemite i dadovme osnova tet na op{tinskite strukturi za natamo{no nadgraduvawe. preku mo`nost za me|usebno Proektot treba da prodol`i zapoznavawe na op{tinite so so vklu~uvawe novi ruralni nivnata rabota, no op{tini kako celna Pretstavnici i na novoformi­ grupa, bidej}i preku od edinicite na ranite javni komu­ razmenata na infor­ lokalnata samounalni pretprijatija macii, iskustva i idei prava (ELS), na „Jegunovce“, „Saraj“ mo`e da se dojde do mesnite zaednici i „Skopska Crna podobruvawe na uslo­ (MZ) i na javnite Gora“ za organiza­ vite za `ivot na selo“ cija i upravuvawe so komunalni pret– re~e Boris Gavri­ prijatija (JKP) od infrastrukturnite lov, gradona~alnik na op{tinite Jegunoobjekti. op{tinata-doma}in vce, Saraj i ^u~erKarbinci. Posetata na Sandevo bea vo op{tinata Karbinci „Se zapoznavme so lu|e tridnevna poseta be{e iskoristena od edna druga sredina, na op{tinata Kar- se informiravme za i za poseta na JKP binci, [tipsko. Pla~kovica, od drugi raboti i pro­ istata op{tina, blemi i so na~inot na kako eden od dosta nivnoto re{avawe, uspe{nite primeri od pomalite za{to i nie se sretnuvame so novoformirani op{tini. sli~ni problemi vo domenot na

„Sproveduvaweto na Proektot tokmu vo Karbinci be{e odli~na mo`nost za afirmacija na na{ata op{tina. Zapoznavme i steknavme novi prijateli koi vo svoeto rabotewe se sre}avaat so sli~ni problemi kako i na{ite. Se nadevame deka kako dobri doma}ini uspeavme da im go pre­

komunaliite. Kratko re~eno, se zdobiv so novi znaewa i isku­ stva za na~inot na postavuvawe i re{avawe na problemite. Bi sakal povtorno da bideme pokaneti na site vakvi sredbi“ – go izrazi svoeto zadovolstvo od posetata na Karbinci Bekir Muamedi, direktor na JKP Saraj.


OSPOSOBUVAWE NA ZAEDNICITE I INSTITUCIITE

Lobirawe i zastapuvawe

Finansiska poddr{ka

Preku zastapuvaweto i lobiraweto se ovozmo`uva pomo{ na celnata grupa vo pristapot kon drugi institucii i mobili­ zirawe na dodatni finansiski sredstva. Biten faktor e gradeweto na doverba me|u zaednicite, lokalnata i centralnata vlast. Programata inicira aktivnosti za gradewe na me|usebna sorabotka; trans­ parentnost na vladinite kriteriumi za finansiska poddr{ka i gradewe na povo­ len ambient. Kooridiniranosta ja podobruva pozici­ jata na zaednicite i instituciite.

Nekoi zaednici iako imaat dobri planovi sepak ograni~enosta do pristap do po~etnite fondovi gi ograni~uva da zapo~nat so aktivno­ sti. Dokolu zaednicata nemo`e da gi obezbedi “prvite pari” za da go plati proektniot dizajn za nekoja razvojna inicijativa toa }e pre­ dizvika demotivacija i gubewe na doverba. Programata go premostuva ovoj jaz. So realizacijata na pred­ proektnite aktivnosti se sozdavaat uslovi za slednata, glavna izved­ bena faza na razvojnata infras­ truktura.

Realizirani se 6 proekti. Edinstvenata pumpa }e ja zamenat ~e{mite vo domovite

Realizirani se 41 proekti.

e te{ko da se rasporedi”, se {eguva taa na sopstvena smetka, “1000 za struja, 1000 za bra{no i 1000 za jadewe. “Eve videte, ova e `iva bolest”, veli Andrijana Todo­ Ja pra{avme Andrijana dali znae deka se baraat re­{e­ rova, `itel na naselbata “Van~o Pr}e” poka`uvaj}i nija za nivniot problem, deka MCMS fi­nan­­sira{e na talogot od pesok {to se sozdava{e na dnoto na sa­ izrabotka na tehni~ka dokumentacija i deka sledniot dot vo koj polne{e voda. “Ni{to ne pomaga, bunarot ~ekor e zapo~nuvawe na rabotite na vodovodot. “Da, se rasipa, a sega i vodata od re~e taa, znaeme deka ne{to pumpata nema da mo`eme da ja za­po~­nuva da se pravi”. Do­ Minimalnite i neredovni primawa pieme”. zata na pretpazlivost vo gi spre~uvaat sami da se zafatat so Tipskata naselba vo koja svo­e­­ nejziniot glas e rezultat na re{avawe na ovoj problem no, velat se vremeno bile izgradeni so­­ci­ pove}egodi{noto iskustvo, {to mo`at da napravat, da iskopaat, da jal­ni stanovi, odnosno baraki zatrupaat, se }e napravat samo edna{ ve}e na neispolnetite vetuvawa vo koi sega `iveat 22 semej­ dadeni vo minatoto. “Koga da go re{at problemot so vodata. stva poodamna se soo~uva so pred nekolku godini rekoa ovoj problem. Pove}eto od deka }e ni donesat voda vo `itelite se rabotnici na rud­ naselbava”, veli Andrija­ nikot za olovo i cink “Zleto­ na, “ za{tedenite pari gi vo”. “Kako da go re{ime ovoj dadovme za da kupime sa­ problem, pari edvaj imame za doper, ene go sega stoi neu­ da pre`iveeme”, prodol`uva potreben. Nikoj pove}e od Andrijana. “Vo leto odime vo nas ne saka da se re{i pro­ Bitola da rabotime”, veli blemot so vodata zatoa {to taa. “Rabotime kako argati, samo nie znaeme kakva maka a `iveeme vo {atori. Pari­ e da se `ivee bez nea”, do­ te {to }e gi zarabotime gi dade Andrijana upatuvaj}i ~uvame za da zakrpime nekoja se so polnite tubi kon nej­ dupka vo tekot na zimata. Pla­ ziniot dom. ta na mojot soprug e mnogu mala, 3000 denari. Barem ne


MCMS Progress report