Issuu on Google+

OrangeMagenta Yellow Black

stranica broj: 1

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

1


Orange Magenta Yellow Black

stranica broj: 2

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

Analiza na polo`bata na decata i mladite vo sistemot na maloletni~ka pravda

Lektura (makedonska verzija): Vesna Kostovska Prevod na angliski jazik: Irena Kacarski Lektura (angliska verzija): Marija Maxar Ribar Fotografii na korici: Vlaho Bran|olica Dizajn i podgotovka: Koma - Skopje Pe~ati: Koma - Skopje

Macedonian as well as English versions of this publication are available. Ovaa kniga e izdadena na makedonski jazik i na angliski jazik. ŠUNICEF 2001 ISBN 9989-830-76-2 Kancelarija na UNICEF - Skopje III Makedonska udarna brigada bb P. fah 491 1000 Skopje Tel. (389) 2/464-911 Faks. (389) 2/464-912 E-mail: office@unicef.org.mk www.unicef.org/macedonia

2


OrangeMagenta Yellow Black

stranica broj: 3

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

Kaznite i sankciite ne mo`at da go re{at problemot na maloletni~ki kriminal. Duri i vo "mnogu dobri" pravni sistemi za maloletnici ovaa pojava ne mo`e da se otstrani. Alternativnite merki ~inat zna~itelno pomalku od institucite i zatvorite. Tie isto taka ne ostavaat prostor za povisoka stapka na povtorno prestapni{tvo ili recidivizam, tuku go pravat tokmu sprotivnoto. Andre Dunan, Konsultant za maloletni~ka pravda, porane{en Sudija za maloletnici i Pretsedatel na Sudot za maloletnici vo @eneva, [vajcarija.

3


Orange Magenta Yellow Black

Analiza na polo`bata na decata i mladite vo sistemot na maloletni~ka pravda

4

stranica broj: 4

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA


OrangeMagenta Yellow Black

stranica broj: 5

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

SODR@INA

Kratok osvrt ................................................................................................... 9 Voved ............................................................................................................ 11 Osnovni na~ela ............................................................................................. 12

I. SOCIJALNIOT KONTEKST NA MALOLETNI^KATA DELIKVENCIJA ............. 13 Voved ............................................................................................................ 13 1.1. Definicija na maloletniot prestapnik ............................................... 13 1.2. Deca izlo`eni na rizik ....................................................................... 14 1.3. Centar za socijalna rabota ................................................................... 15 1.4. Nadle`nost na centrite za socijalna rabota .......................................... 17 1.5. Institucii i organizacii na sistemot na maloletni~ka pravda .............. 19 1.6. Problemi so koi se soo~uvaat stru~nite slu`bi vo centrite za socijalna rabota ................................................................. 20 1.7. Prevencija ............................................................................................ 20 1.8. Polot kako kriterium ............................................................................ 21 1.9. Zdravstveni organizacii ....................................................................... 22 1.10 SOS telefonski linii .......................................................................... 22 1.11 Sredstva za javno informirawe ............................................................. 22

II. PRAVNATA RAMKA NA MALOLETNI^KATA PRAVDA ...................................... 23 2.1. Krivi~na odgovornost ............................................................................ 23 2.2. Otpo~nuvawe na pravnata postapka ........................................................ 23 2.3. Ograni~uvawe na sankciite kon deca ..................................................... 24 2.4. Podgotvitelna postapka ......................................................................... 24 2.5. Tajnost na postapkata ............................................................................. 24 2.6. Pravoto na pravna pomo{ (branitel) ...................................................... 25 2.7. Pravo na koristewe na maj~iniot jazik .................................................. 26 2.8. Pravata na maloletni prestapnici vo predsudska postapka ..................... 26 2.9. Li{uvawe od sloboda na maloletnikot - zadr`uvawe (pritvor) .............. 27 2.10. Tek na podgotvitelnata postapka ............................................................ 28 2.11. Postapka pred sovet za maloletnici ....................................................... 29 2.12 Vidovi na odluki na sovetot za maloletnici ........................................... 30 2.13. Tro{oci na postapkata za maloletnici .................................................. 30 2.14. Struktura na sudot za maloletnici i brojot na sudovi ............................ 31 2.15. Pravni lekovi ....................................................................................... 32 2.16. Nadzor na sudot za vreme na sproveduvawe na merkata ............................ 32 2.17. Ukinuvawe na sproveduvaweto na vospitnite merki i promena na vospitnite merki .................................................... 32 2.18. Krivi~ni sankcii protiv maloletnici ................................................... 33 5


Orange Magenta Yellow Black

Analiza na polo`bata na decata i mladite vo sistemot na maloletni~ka pravda

stranica broj: 6

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

2.19. Izbor na vospitna merka ........................................................................ 34 2.20. Vidovi vospitni merki .......................................................................... 34 2.20.1

Ukor ............................................................................................... 34

2.20.2

Upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici ........................... 34

2.20.3

Zasilen nadzor od strana na roditeli, posvoiteli ili staratel ........ 34

2.20.4

Zasilen nadzor vo drugo semejstvo .................................................... 35

2.20.5

Zasilen nadzor od strana na organ za

2.20.6

Posebni obvrski kon merkata zasilen nadzor .................................... 35

2.20.7

Upatuvawe na maloletnik vo vospitna ustanova ................................. 35

2.20.8

Upatuvawe vo vospitno-popravna ustanova ........................................ 35

staratelstvo (centar za socijalna rabota) ........................................ 35

2.21. Povtorno odlu~uvawe za vospitnite merki ............................................. 36 2.22. Kaznuvawe na postari maloletnici - maloletni~ki zatvor ...................... 36 2.23. Primena na merki za bezbednost sprema maloletnici ............................. 37 2.24. Zapirawe od izvr{uvawe i izmena na odlukite za vospitnite merki ....... 37 2.25. Krivi~ni dela storeni od maloletnici .................................................. 37 2.26. Maloletni zavisnici od drogi ............................................................... 39 2.27. Seksualno iskoristuvawe i zloupotreba na mladite ............................... 39

III. USTANOVI I OBJEKTI ZA DECA KOI SE PREDMET NA SISTEMOT NA MALOLETNI^KA PRAVDA .............................................................................. 41 3.1. Rabotna organizacija za zgri`uvawe i vospituvawe na deca i mladinci - “25 maj” ........................................... 41 3.2. Zavod za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mladinci - “Ranka Milanovi}” ............................................... 42 3.3. Vospitno-popraven dom “Tetovo” ............................................................. 43 3.4. Maloletni~ki zatvor ............................................................................. 45 3.5

Kaznenopopravna ustanova zatvor - Ohrid za izvr{uvawe kazna “maloletni~ki zatvor” ............................................... 46

IV. SEMINAR “SPROVEDUVAWE NA MALOLETNI^KATA PRAVDA” ................. 51 IV.1 Zavr{ni preporaki ........................................................................................ 63

V. PREPORAKI ....................................................................................................... 65 VI. AKCIONEN PLAN ............................................................................................. 69 VII. ME\UNARODNI DOKUMENTI ......................................................................... 75 5.1. Konvencija za pravata na deteto ............................................................. 75 5.2. Propisi na Obedinetite nacii za za{tita na maloletnici li{eni od sloboda ........................................................ 89

6

5.3

Standardni minimalni pravila na Obedinetite nacii za sproveduvawe na maloletni~kata pravda (Pekini{ki pravila) 102

5.4

Pravilata na Obedinetite nacii za spre~uvawe na maloletni~ka delikvencija (Rijadski pravila) ..................................... 121


OrangeMagenta Yellow Black

.

stranica broj: 7

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

VTORO IZMENETO I DOPOLNETO IZDANIE

Prvoto izdanie na analizata za polo`bata na decata i mladite vo sistemot na maloletni~kata pravda vo Republika Makedonija* be{e podgotveno od strana na Mila Kambovska, Jovanka Dujak, Andre Dunan, Sovetnik za maloletni~ka pravda, porane{en Sudija za maloletnici i Pretsedatel na Sudot za maloletnici vo @eneva, [vajcarija i Irena Stev~evska, koi gi pretstavija socijalniot kontekst na maloletni~kata delikvencija, pravnata ramka i instituciite za deca i mladinci vklu~eni vo sistemot na maloletni~kata pravda. Delikventnoto i asocijalnoto odnesuvawe go naru{uvaat mirot i sekojdnevniot na~in na `ivot. Nasilni~koto i kriminalno odnesuvawe, kako i stravot {to proizleguva od takvoto odnesuvawe, go zagrozuvaat na{eto op{testvo. Iako javnosta e mnogu zagri`ena zaradi maloletni~kata delikvencija i nejzinite posledici, mnogu gra|ani ne se zapoznaeni so na~inite na koi tie samite mo`at da pomognat. Bidej}i posledicite se ~uvstvuvaat niz celata zemja, mora da se baraat re{enija na nacionalno nivo. Zadol`itelno e re{enijata da bidat vo soglasnost so me|unarodnite standardi. Osnovnite pravila na Obedinetite nacii za sproveduvawe na maloletni~kata pravda, Pekin{kite pravila, Rijadskite upatstva, Tokiskite pravila, i pred s$ Konvencijata za pravata na deteto, ja so~inuvaat osnovata za sekoja analiza na polo`bata vo koja se nao|a maloletni~kata pravda. Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, Konvencijata za pravata na deteto, Me|unarodnata spogodba za gra|anski i

politi~ki prava i drugi deklaracii i konvencii za pravata na ~ovekot i osobeno za pravata na deteto, istaknuvaat deka e potrebno da im se posveti pogolemo vnimanie na postojnite zakonodavni merki. Tie obezbeduvaat celosna mobilizacija na site postapki i sredstva, vklu~uvaj}i go semejstvoto, u~ili{tata i site institucii vo zaednicata za da se podobri dobrosostojbata na maloletnicite, da se svede na minimum potrebata od pravna za{tita, i da se obezbedi delotvorno, pravedno i ~ove~no postapuvawe so maloletnicite koi se vo sudir so zakonot.

Ustavnoto ime na zemjata e Republika Makedonija, me|utoa vo Obedinetite nacii be{e primena pod imeto Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija. Zaradi poednostavuvawe na tekstot, kako i poradi upotreba na ~itlivi i jasni pridavki niz celiot izve{taj, se koristi samo imeto Makedonija.

*

Momentalnata aktuelnost na pra{aweto na maloletni~kata pravda, ogromniot broj na seminari, javni tribini i rabotilnici koi bea organizirani, a osobeno seminarot za "Maloletni~ka pravda" koj se odr`a vo Struga od 2-ri do 6-ti oktomvri 2000 godina, ja nametnuvaat potrebata od izgotvuvawe na ponova analiza na polo`bata na decata i mladite vo sistemot na maloletni~kata pravda. Vo ova izdanie, avtorite napravija nova analiza za sega{nata sostojba vrz osnova na novi podatoci i ja pro{irija glavata za instituciite za maloletni delikventi. Ova izmeneto i dopolneto izdanie mu nudi mo`nost na ~itatelot da gi najde na edno mesto me|unarodnite dokumenti koi gi zasegaat decata i mladite i toa: Konvencijata za pravata na deteto, Pravilata na Obedinetite nacii za pravata na zatvorenite maloletnici, Rijadskite upatstva i Tokiskite pravila. Ovaa analiza na sistemot na maloletni~ka pravda vo Republika Makedonija gi 7


Orange Magenta Yellow Black

Analiza na polo`bata na decata i mladite vo sistemot na maloletni~ka pravda

stranica broj: 8

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

izlo`uva zavr{nite preporaki koi bea prifateni od strana na u~esnicite na seminarot "Sproveduvawe na maloletni~kata pravda", koj se odr`a vo Struga od 2-ri do 6-ti oktomvri 2000 godina. Preporakite se naso~eni glavno kon zakonodavstvoto, instituciite, obrazovanieto, tretmanot i edukacijata, odr`liviot razvoj, sorabotkata i periodot po izdr`uvawe na kaznata. Pokraj toa ~itatelite mo`at da se zapoznaat so planot za akcija i negovite celi i aktivnosti. Tie ja pretpo~itaat prevencijata nasproti krivi~noto gonewe. Ednovremeno, treba da se podobri sorabotkata me|u sudovite, policijata, centrite za socijalna rabota,

8

obrazovniot sistem i mediumite. No pred se, obrazovanieto i edukacijata na vrabotenite koi rabotat vo maloletni~kata pravda treba da bide pro{ireno, onaka kako{to toa go baraat stru~nite lica vo ova pole. Treba da se dade predimstvo na edukacija na rabotnoto mesto za vraboteni vo instituciite kade {to se smesteni maloletnici. Edukacijata isto taka bi vklu~uvala raznovidni kursevi, rabotilnici i poseti na stranski stru~ni lica kako i poseti na makedonski stru~ni lica vo stranstvo. Site ovie gorenavedeni neophodni ~ekori, sekako }e zavisat od zgolemuvaweto na materijalnite i ~ove~kite resursi vo op{testvenite slu`bi nadle`ni za decata i mladite.


OrangeMagenta Yellow Black

..

stranica broj: 9

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

KRATOK OSVRT

Kako rezultat na ekonomskata kriza i menuvaweto na semejnite i socijalnite vrednosti koi{to pretstavuvaat pridru`ni pojavi vo te{kiot period na tranzicija na zemjata, vo prvite deset godini od nejzinata nezavisnost, maloletni~kiot kriminal, zloupotrebuvaweto na drogata i problemite vo odnesuvaweto se vo porast me|u decata i mladite vo Makedonija. Makedonija ostanuva dosledna kon ispolnuvaweto na me|unarodnite na~ela za ~ovekovite prava obvrskite od me|unarodnite dogovori, so cel da ja za{titi i promovira dobrosostojbata na svoite deca. Taa od porane{niot re`im, nasledi, no i nadgradi, vnimatelen sistem na zakonski i sudski merki za za{tita i sudsko gonewe na maloletnicite. Pri toa, se zemaat vo predvid potekloto i li~nosta na decata koi{to doa|aat vo sudir so zakonot. Obrazovanieto op{to se pretpo~ita vo odnos na kaznata. Sepak, procesot na prevencija i tretman se hendikepirani poradi serioznite nedostatoci na sredstva, no i poradi nedovolnoto iskustvo i edukacija vo spravuvaweto so novite sociopatolo{ki fenomeni kako i preku izgradeni pozicii kako vo stavovite na semejstvoto-zaednicata taka i me|u vladinite sektori koi se nenaviknati da gi zdru`at silite za zaedni~kata cel - decata. Vo korenot na novonastanatite problemi le`i raspa|aweto na semejstvata pod ekonomskiot pritisok, {to gi ispra}a decata da prodavaat stoka na crniot pazar ili da prosat, da go prekinat obrazovanieto i ja zgolemuva brojkata na uli~nite deca i gi naso~uva mladite kon nasilno odnesuvawe, kra`bi i prostitucija, ~estopati kombinirani so zloupotreba na drogi.

Sudovite i zakonot pravat razlika pome|u pomladite maloletnici, pod 16-godi{na vozrast i postarite. Se pravat napori problemite da se re{avaat nadvor od sudnicata a zatvorot da se primenuva samo kako krajno sredstvo. Mal broj institucii vo zemjava zgri`uvaat deca so emotivni problemi i so problemi vo odnesuvaweto, kako i maloletnici osudeni za positni krivi~ni dela. Obrazovanieto, psiholo{koto vnimanie i profesionalnata obuka gi podgotvuvaat ovie maloletnici za reintegracija vo op{testvoto. Eden zatvor gi prima poserioznite ma{ki prestapnici na ograni~en vremenski period. Bidej}i nema posebna institucija koja nudi vospitno obrazovna rehabilitacija za devojki, nekolku devojki se zatvoreni vo op{tiot zatvor za vozrasni - "Idrizovo" vo Skopje. Vo Makedonija, se u{te vo po~etna faza se alternativite na smestuvaweto vo institucii, kako {to e smestuvaweto na decata vo drugi semejstva. Stolb na sistemot za socijalna za{tita e Centarot za socijalna rabota (CSR) vo nadle`nost na Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Ovaa mre`a od 30 centri, so timovi od socijalni rabotnici, psiholozi, pedagozi i pravnici e "organot za staratelstvo" za maloletnici. Toj u~estvuva vo sudskata postapka, vo intervjuiraweto na roditelite i na site onie {to mo`at da obezbedat informacii za slu~aite na decata na koi im e potrebna pomo{ i odr`uva kontakti so decata koi se smesteni vo popravnite institucii. Centrite vo tekot na rabotata so takanare~enite delikventni mom~iwa i devoj~iwa (pove}eto od niv bez soodveten dom i roditeli) ~estopati moraat da insistiraat na steknuvawe na higienski naviki pred da se obidat da vospostavat 9


Orange Magenta Yellow Black

Analiza na polo`bata na decata i mladite vo sistemot na maloletni~ka pravda

stranica broj: 10

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

rabotni i kulturni naviki i obi~ai, vklu~uvaj}i gi tuka i moralnite normi i vrednosti. Sosedite, u~itelite i vrsnicite vo zaednicata isto taka ~estopati se vklu~eni vo procesite {to gi prevzema centarot okolu prevencijata na kriminalot, namaluvawe na upotrebata na drogi, obnovuvawe na semejnata stabilnost i resocijalizacijata na maloletnicite zaglaveni vo pravosudniot sistem. Za `al, ovie centri istovremeno se odgovorni i za distribucija na socijalnata pari~na pomo{ na semejstvata koi se

10

korisnici na socijalna pomo{. Ova drasti~no go namaluva vremeto na raspolagawe za vistinska socijalna rabota. Radioto i televizijata se najva`nite mediumi koi vlijaat vrz semejstvoto i decata i im se davaat pozitivni nasoki vo nivnite stavovi i odnesuvawe. Vo mediumite mora osobeno da se potenciraat programite ~ija cel e prevencija na maloletni~kiot kriminalitet. Ovie programi i pe~atot mo`at da go ra{irat soznanieto za na~elata na Konvencijata za pravata na deteto.


OrangeMagenta Yellow Black

...

stranica broj: 11

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

VOVED

Raspa|aweto na porane{na Jugoslavija, vojnata {to slede{e, sankciite i embargoto so koi se soo~i Republika Makedonija vo prvite godini od svojata nezavisnost, no i tranzicijata i menuvaweto na socijalnite, ekonomskite i politi~kite uslovi, predizvikaa menuvawe na op{testvenite vrednosti vo Makedonija i brzo osiroma{uvawe na golem del od naselenieto. Brojot na semejstvata {to primaat socijalna pomo{ se zgolemi od 6.000 semejstva pred raspa|aweto na porane{na Jugoslavija na pribli`no 75.000 vo momentov, a zna~itelen del od naselenie ostana bez rabota ili pak dobiva minimalna plata. Procentot na nevrabotenost vo zemjata e 32,2%, {to pretstavuva dopolnitelen tovar za ve}e slo`enata op{testvena polo`ba na semejstvata. Obiduvaj}i se da najdat re{enie za sekojdnevnite predizvici, semejstvata isprobuvaat da obezbedat prihod na razli~ni na~ini. Borej}i se za opstanok nekoi roditeli se prinudeni da preprodavaat stoki na crniot pazar. Isto taka, tie ~estopati gi vturnuvaat svoite maloletni deca vo ovaa aktivnost za da prodavaat cigari i drugi sitni predmeti. Ovie deca ne samo {to go prekr{uvaat zakonot i se izlo`eni na rizik od apsewe, tuku isto taka imat pomal pristap do redovnoto obrazovanie. Ovoj problem mo`e da poslu`i za otpo~nuvawe na na{ata diskusija za pravata na deteto vo Makedonija. No u{te pove}e, toa privlekuva vnimanie kon projavuvaweto na novite pojavi kakvi {to se uli~nite deca, detskiot trud, decata koi stradaat od zloupotreba i zapu{tenost, {ireweto na zavisnosta od drogi i alkoholizmot me|u decata i mladite, kako i temata na ovaa analiza - maloletni~kata delikvencija.

Osnovnite pravila na Obedinetite nacii za sproveduvawe na maloletni~kata pravda, Pekin{kite pravila, Rijadskite upatstva, Tokiskite pravila, i pred s$, Konvencijata za pravata na deteto, se osnova za izgotvuvawe na koja bilo analiza na decata koi se na{le vo sistemot na maloletni~kata pravda. Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, Konvencijata za pravata na deteto, Me|unarodnata spogodba za gra|anski i politi~ki prava, i niza drugi deklaracii i konvencii za pravata na ~ovekot a osobeno za pravata na deteto, uka`uvaat na potrebata da im se posveti pogolemo vnimanie na pozitivnite merki koi gi mobiliziraat site dostapni resursi - semejstvoto, u~ili{tata i drugite institucii vo sredinite, za da se unapredi dobrosostojbata na maloletnicite, da se svede na minimum potrebata od pravna intervencija, i da se obezbedi delotvorno, opravdano i ~ove~no postapuvawe so maloletnici koi se vo sudir so zakonot. Sistemot na maloletni~ka pravda treba da se smeta za sostaven del od procesot na nacionalniot razvoj na sekoja zemja i na sevkupnata struktura na pravosudniot sistem, so {to pridonesuva kako kon za{titata na mladite taka i kon za~uvuvaweto na mirot vo op{testvoto. Sekako, ovie pravila treba da se primenuvaat vo kontekst na ekonomskite, op{testvenite i kulturnite uslovi koi preovladuvaat vo sekoja zemja, no istovremeno tie treba da pretstavuvaat zamisla za celosno ostvaruvawe na pravata na ~ovekot vklu~uvaj}i gi tuka i pravata na decata.

11


Orange Magenta Yellow Black

stranica broj: 12

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

Osnovni na~ela

Analiza na polo`bata na decata i mladite vo sistemot na maloletni~ka pravda

Æ

Æ

Æ Æ

12

Maloletni~kata pravda bara zasebna pravosudna organiziranost a sudskite organi treba da bidat specijalizirani vo taa nasoka. Postapkata so maloletnicite }e bide poinakva od onaa so vozrasnite, ovozmo`uvaj}i mu gi na deteto site garancii za redovna postapka, so pravo na pravna pomo{ i pravni lekovi. Sekoga{ koga e mo`no problemite }e se re{avaat bez da se stasa do sud. ]e im se dade apsolutna prednost na merkite so koi se odbegnuva oddeluvawe na deteto od negovoto semejstvo ili sekojdnevno opkru`uvawe.

Æ

Æ Æ

]e se odbegnuva li{uvaweto od sloboda od kakov i da e vid, pred ili po sudskiot proces, i }e pretstavuva samo krajna merka koja }e se primenuva za {to e mo`no pokratok vremenski period. Decata li{eni od sloboda }e bidat oddeleni od vozrasnite. Maloletnicite li{eni od sloboda }e odr`uvaat kontakt so svoite semejstva.


OrangeMagenta Yellow Black

stranica broj: 13

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

I SOCIJALNIOT KONTEKST NA

MALOLETNI^KATA DELIKVENCIJA

Voved Maloletni~kiot kriminalitet dinami~no se zgolemuva kako udel vo vkupniot kriminalitet. Krivi~nite dela se pote{ki i pretstavuvaat opasen atak vrz vrednostite i resursite na op{testvoto. Kvalitativno, maloletni~kiot kriminalitet gi ima karakteristikite na nasilnost, organizacija, zgolemen recidivizam i pomladi prestapnici. Pokraj toa, maloletni~kiot seriozen kriminalitet vo posledno vreme poka`uva zna~itelna i bliska vrska so sociopatolo{kite pojavi kakvi {to se zloupotrebata na drogi, alkoholizmot i prostitucijata. Sovremenite uslovi, napredokot na naukata i tehnikata, kako i politi~kite i op{testvenite promeni, ja potresuvaat ovaa generacija na na~in koj ne go iskusila prethodnata generacija, izlo`uvaj}i gi mladite lu|e na dlaboki i te{ki promeni vo mnogu kus period.

1.1. Definicija na maloletniot prestapnik Makedonskoto zakonodavstvo go definira maloletnikot kako lice koe ne navr{ilo 18 godini vozrast. Maloletniot delikvent ili prestapnik, tokmu kako i vozrasen, "e maloletnik za koj se tvrdi deka storil ili za koj e najdeno deka storil prestap" (7-ot Kongres na Obedineti nacii za prevencija na kriminal i za postapuvawe so prestapnici, Milano, Italija, 26.08.06.09.1985). Maloletnik koj storil delo koe ne e kaznivo dokolku e storeno od vozrasen, ne e delikvent. Dete so problemati~no odnesuvawe ne e delikvent: toa e dete izlo`eno na rizik. Ilustracija na serioznosta na maloletni~kata delikvencija ili na decata registrirani vo sistemot na maloletni~kata pravda e pretstavena vo slednive tabeli1 za dvi`ewata vo poslednive nekolku godini.

1 Podatoci obezbedni od statisti~kiot godi{nik na Zavodot za socijalni dejnosti.

Od vkupnoto naselenie od 2.075.196 vo Republika Makedonija, na deca pod 19 godi{na vozrast otpa|aat 32%, a pod 15 godi{na vozrast 24%.

Tabela 1: Osudeni deca ili deca prijaven vo policija Godina

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

Vkupen broj

3.572

3.734

4.336

4.749

4.525

4.512

4.326

4.127

4.367

4.127

Ovie podatoci ja otkrivaat potrebata stru~nite lica vo centrite za socijalna rabota da imaat slo`en, multidisciplinaren i dinami~en pristap kon maloletnicite, ne samo koga rabotat vrz podobruvawe na niv-

nata li~nost i odnesuvawe, tuku i koga rabotat so sredinite okolu nivniot dom, so cel da obezbedat uspe{na reintegracija vo op{testvoto.

13


Orange Magenta Yellow Black

Analiza na polo`bata na decata i mladite vo sistemot na maloletni~ka pravda

stranica broj: 14

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

zloupotrebuvani deca (pita~i, uli~ni deca, skitnici, deca vovle~eni vo prostitucija).

1.2. Deca izlo`eni na rizik Ovde se vklu~eni samo deca so asocijalno povedenie (begstvo od doma, otsustvo od u~ili{te) i vospitno zapu{teni kako i

Za brojot na decata so vospitni i socijalni problemi videte ja isto taka i tabela 2.

Tabela 2: Deca so vospitni i socijalni problemi Godina

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

Vkupen broj

3.876

3.902

4.039

4.162

4.346

5.161

5.119

5.317

5.320

5.280

Sovremenite uslovi na `iveewe dovedoa do pojava na kategorija deca koi{to sistemot za socijalna za{tita gi definira kako grupi izlo`eni na rizik. Terminot "rizi~na grupa" }e gi ozna~uva decata koi kako rezultat na okolnostite vo koi `iveat se pod osoben pritisok da go prekr{at zakonot i da bidat vovle~eni vo sistemot na maloletni~ka pravda. Ovaa analiza }e se obide da gi locira rizi~nite grupi, kon koi treba da se naso~at idnite intervencii za da se postigne prakti~na primena na Konvencijata za pravata na deteto. Treba da se napomene deka podatocite izneseni vo ovoj del od analizata se rezultat od terenskoto iskustvo i od iskustvoto na stru~nite lica od centrite za socijalna rabota koi rabotat so ovaa kategorija na maloletnici. Del od podatocite se zasnovani vrz razgovori so poedinci, organizacii i institucii, kako vladini taka i nevladini. Za `al, postojat malku istra`uvawa za ovie pojavi, {to sekako govori za potrebata od podgotovka na takvi istra`uvawa, no u{te pove}e za potrebata od sozdavawe instrumenti koi bi go olesnile nabquduvaweto kako osnova za prezemawe konkretni akcii za nadminuvawe na negativnoto vlijanie na ovie pojavi. Edna od grupite izlo`eni na rizik se decata od romska nacionalnost. Ovie semejstva, voglavno roditeli od romska nacionalnost, ~esto gi koristat svoite deca za pitawe vo nivnite napori da obezbedat sredstva za egzistencija. Ovie deca mo`e da se sretnat nasekade po ulicite vo gradovite niz Makedonija. Centarot za socijalna rabota nadle`en da se zanimava so ovoj problem po 14

dobivaweto prijava za vakvi slu~ai vremeno }e gi zgri`i decata vo nekoja od postojnite ustanovi ili vo drugo semejstvo, no na decata im e mnogu te{ko da se prilagodat na drug dom. Pitaweto e pridru`eno so skitawe, bidej}i ovie deca se naviknati ~esto da go menuvaat `iveali{teto. Iskustvoto na centarot poka`uva deka nekoi od roditelite i decata nemaat osnovni dokumenti za identifikacija - izvod od mati~na kniga na rodenite, odobrenie za prestoj, li~na karta, uverenie za dr`avjanstvo i sl. Za ovaa grupa na roditeli e isto taka karakteristi~no da zasnovaat novi vonbra~ni zaednici, ~esto da se selat i da gi napu{taat decata od prethodni vrski. Rodninite ako voop{to gi ima se gri`at za decata izvesno vreme no nabrzo tie mo`e da stanaat bezdomni uli~ni deca. Novite partneri na roditelite ne gi prifa}aat ~esto decata na drugiot partner. Rastej}i bez qubov, gri`a ili poddr{ka ovie otfrleni maloletnici se razvivaat vo asocijalni li~nosti, nakloneti kon delikventno odnesuvawe. Vo posledno vreme po~nuvaat i so zloupotreba na drogi. Nadle`nite organi ve}e podolgo vreme se obiduvaat da najdat re{enie za ovoj problem. Eden od proektite vklu~uva programa koja treba da ja razvie Institutot za socijalna rabota i politika i Centarot za socijalna rabota, nadle`ni za op{tinata [uto Orizari - prvata i najgolema romska op{tina vo svetot. Programata }e obezbedi socijalna mapa na naselenieto i }e ponudi re{enija soobrazeni na socijalnata struktura i vrednostite na romskoto naselenie. Ekonomskoto iskoristuvawe na decata e vo porast so neprijavenoto vrabotuvawe vo


OrangeMagenta Yellow Black

stranica broj: 15

privatni firmi. Maloletnicite se od siroma{ni semejstva bez socijalno i zdravstvno osiguruvawe i so najniski plati. Minimalniot prihod i nesigurnosta na istiot ogledana obi~no preku vrabotuvawe na odredeno vreme gi doveduva maloletnicite da ja zemat pravdata vo svoi race, vr{ej}i kra`bi na stoki i obivawa. U{te edna kategorija na deca izlo`eni na poseben rizik se onie deca ~ii roditeli ne se sposobni da se spravat so pritisokot nametnat od te{kite ekonomski uslovi vo zemjata i promenite vo op{testvoto. Ovie vozrasni ja prenesuvaat svojata voznemirenost vrz semejstvoto koncentriraj}i se samo vrz sekojdnevniot opstanok i gubej}i go kvalitetot na komunikacijata so svoite deca. Maloletnicite ostaveni sami na sebe so nade` deka }e go privle~at vnimanieto na nivnite roditeli ~estopati vr{at krivi~ni dela. Taka promenite vo op{testvoto doveduvaat do disfunkcionalni semejstva izlo`uvaj}i gi decata na rizik. Edna od posledicite na spomentatite promeni vo makedonskoto op{testvo e porastot na brojot na u`ivateli na drogi i alkohol. Ovoj trend na porast e prika`an vo tabela br. 3. Okolu 15 procenti od licata registrirani kako zavisnici se deca na vozrast pod 19 godini. Centrite za socijalna rabota i zdravstvenite ustanovi izvestuvaat deka koga bi se vklu~ile neregistriranite deca ovaa brojka bi stanala u{te pogolema i deka vozrasta na korisnicite se namaluva sekoja godina, pa ponekoga{ i deca na vozrast od 12-13 godini zemaat droga za prvpat. Posebna zagri`enost predizvikuva faktot {to heroinot e droga koja naj~esto ja koristat mladite zavisnici. Zatoa {to toj obi~no se zema intravenski, sozdava visok faktor na rizik za {irewe na virusot HIV i SIDA-ta. Pu{eweto, alkoholizmot, a pred se zloupotrebata na drogi, gi naveduvaat maloletnicite na kriminalno odnesuvawe. Koga }e se soo~at so apstinencijalna kriza a se bez pari, zavisnicite prodavaat predmeti od sopstvenite domovi, izvr{uvaat kra`bi so obivawe, a vo posledno vreme organiziraat arogantni i nasilni kra`bi i oru`eni grabe`i vo javni objekti. Ovie kra`bi ~estopati se nasilni i so upotreba

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

na oru`je, a se izvr{uvaat nasekade i vo sekoe vreme.

Tabela 3: Registrirani zavisnici od droga vo Makedonija Godina Vkupen broj

1971

1981

1991

1995

1998

1999

2000

29

114

337

1.394

3.000

3.480

4.569

Drogite koi se koristat se: heroin, surov opium, marihuana, kokain, ha{i{, ekstazi, i acetil anhidrid. Zakonot za semejstvo, Zakonot za socijalna za{tita i zakonite za krivi~na postapka gi odreduvaat instituciite koi se nadle`ni za prevencija na maloletni~kata delikvencija. Tie go opredeluvaat na~inot na identifikacija na rizi~nite grupi, rabotata so takvite grupi na teren, stru~nata rabota so maloletnite delikventi i nivnite semejstva, i sekako nivnata reintegracija vo sredinata. Stolb na ovie intervencii e Centarot za socijalna rabota.

1.3. Centar za socijalna rabota Vo Makedonija ima 30 centri za socijalna rabota so okolu 350 vraboteni stru~ni lica. So novata podelba na op{tinite, mnogu od centrite smesteni vo pogolemite gradovi sega pokrivaat teritorija i naselenie od nekolku sosedni op{tini. Centrite se razli~ni po nivnata golemina, tehni~ka opremenost i stru~na ekipiranost, vo zavisnost od brojot na korisnici koi gi opslu`uvaat, no sekoj od niv ima stru~ni timovi sostaveni od socijalni rabotnici, psiholozi, pedagozi i pravnici. Centarot za socijalna rabota ima socijalna funkcija, no toj isto taka ja obedinuva stru~nata rabota so javnoto ovlastuvawe koe go ima. Centarot za socijalna rabota pretstavuva i organ za staratelstvo na maloletnite deca staveni pod gri`a na dr`avata. Edna tretina od decata i mladincite vo Makedonija `iveat vo Skopje. So niv rabotat 5 specijalizirani timovi sostaveni od psiholog, pedagog i socijalen rabotnik, a ponekoga{ i pravnik. Timskiot priod se 15


Orange Magenta Yellow Black

Analiza na polo`bata na decata i mladite vo sistemot na maloletni~ka pravda

stranica broj: 16

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

koristi vo site pogolemi centri, no ~estopati istiot tim e nadle`en za nekolku drugi oblasti na poleto na socijalnata za{tita. Vo malite centri edno stru~no lice mo`e da bide odgovorno za nekolku oblasti na socijalnata za{tita. Iskustvoto od timskiot priod se ima poka`ano deka dava najdobri rezultati koga raboti so decata vo nivnite semejstva i se prepora~uva sekade kade{to toa e mo`no da se formiraat vakvi timovi. Centrite za socijalna rabota rabotat vo periodot od 07:00 do 15:00 ~asot. Oddelenieto koe raboti so deca i mladinci vo centarot za socijalna rabota vo Skopje raboti isto taka i popladne. Site centri se soo~uvaat so finansiski pote{kotii koi im gi ograni~uvaat raspolo`ivite objekti, opremata za komunikacija a osobeno za transport, ograni~uvj}i im gi taka mo`nostite za terenska rabota. Ovie kancelarii isto taka imaat dopolnitelen tovar koj se sostoi od isplata na socijalna pomo{ na licata koi se korisnici na socijalna pomo{, a osobeno vo pomalite centri kade ova potpa|a pod nadle`nost na slu`benicite koi se odgovorni za sledewe na maloletni~kata delikvencija. Centrite za socijalna rabota vodat lokalni registri za brojot na slu~aite vo sekoja od kategoriite na socijalna za{tita. Ovie podatoci se sobiraat ra~no, a do Ministerstvoto za trud i socijalna politika se ispra}aat edna{ godi{no. Vo vremeto na izrabotka na ovaa analiza, ne bea dostapni podatocite za poslednive tri godini. Ova ja ilustrira potrebata od voveduvawe na moderen sistem za pribirawe podatoci, so cel da se olesni sledeweto na dvi`ewata i da se pristapi kon navremena intervencija vo site kategorii, a osobeno vo oblasta na maloletni~ki kriminalitet. Vo razli~ni centri se primenuvaat razli~ni priodi kon rabotat so deca i mladinci. Nema zaedni~ki priod na nacionalno nivo kon ovaa problematika nitu pak organizirana zadol`itelna edukacija za stru~nite lica {to tie edna{ }e se vrabotat vo slu`bite za socijalna za{tita. Za vreme na poslednive nekolku godini, slu`bite za socijalna za{tita pokrenaa golema reforma na 16

politikata, so koja se vnesuvaat ne samo administrativni promeni, tuku isto taka i promeni vo na~inot na rabota so korisnicite. Stru~nite lica od ovoj sektor ja potenciraat potrebata od postojana edukacija vo site oblasti na poddr{ka na zaednicata, no osobeno vo oblasta na poddr{ka na decata, mladincite i na nivnite semejstva. Zapo~naa nekolku proekti naso~eni kon stru~noto unapreduvawe na vrabotenite vo instituciite za socijalna za{tita. Sepak s$ u{te postoi potreba od redovna i organizirana edukacija na site nivoa, kako i nedostig od komunikacija i razmena na iskustva so stru~ni lica od regionot i svetot voop{to, a so toa i do primena na najnovite dostignuvawa na ova pole. Rabotata so maloletnici i maloletni~ki kriminalitet, gi doveduva centrite za socijalna rabota vo situacija kade kontaktiraat so sudovite, policijata, obrazovnite i zdravstvenite institucii, so sredstvata za javno informirawe, nevladinite organizacii, verskite organizacii i volonterskite organizacii. No so ogled na neodamne{nite promeni za vreme na periodot na tranzicija, na{iroko rasprostraneta siroma{tija i promeni na moralnite i socijalnite vrednosti, ovaa sorabotka treba da se izdigne od sorabotka na nivo na individualni slu~ai do oblik na me|usebno povrzani sistemi i sorabotka na edno povisoko nivo. Eden od na~inite na koj ova mo`e da se postigne e da im se obezbedi edukacija na pretstavnici na site institucii koi se zanimavaat so problematika svrzana so decata i kriminalitetot. Rabotilnicite i seminarite za ovie grupi bi ja unapredile primenata na eden nacionalen priod kon rabotata so zaednicite; toj bi vovel razmeni i vzaemna poddr{ka na vrabotenite vo slu`bite za socijalna za{tita no isto taka bi ja pottiknal komunikacijata na socijalnite slu`bi so drugite dostapni slu`bi vo zemjata. Rezultati vo prevencijata i spravuvaweto so pojavata na maloletni~ki kriminalitet mo`e da se o~ekuvaat samo preku interdisciplinaren priod.


OrangeMagenta Yellow Black

stranica broj: 17

1.4. Nadle`nost na centrite za socijalna rabota Centarot za socijalna rabota raboti so decata, mladite i nivnite semejstva, bez nikakva diskriminacija vrz osnova na nivnata rasa, pol, vozrast, maj~in jazik, veroispoved, politi~ki ili drugi uveruvawa, nacionalno ili socijalno poteklo, sopstvenost, poteklo ili drug status t.e. ne postoi kakva i da e diskriminacija.

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

SOCIJALNIOT KONTEKST NA MALOLETNI^KATA DELIKVENCIJA

Ponekoga{ roditelite odbivaat da sorabotuvaat. Do ova mo`e da dojde poradi toa {to tie samite se postojano vo sudir so zakonot, se mentalno nesposobni ili se zavisnici, poradi toa {to se premnogu za{titni~ki nastroeni kon svoeto dete i ne go prifa}aat faktot deka deteto storilo krivi~no delo, smetaat deka ne im e potrebna pomo{, ne mo`at da si dozvolat da patuvaat do centarot, moraat da rabotat, se sramat, itn.

Centarot go predupreduvaat za postoewe na problem svrzan so maloletnik, osnovnoto javno obvinitelstvo, ili osnovniot sud; roditel, staratel ili rodnina; sosed; stru~na slu`ba ili nastavnik vo u~ili{teto; policijata (bez formalen akt) ili druga stru~na slu`ba vo centarot. Otkako }e bide informiran, stru~niot tim }e gi povika maloletnikot i roditelite vo centarot. Istata postapka se primenuva vo rabotata so maloletnici koi ne se krivi~no odgovorni, na vozrast pod 14 godini, kako i so maloletnici koi se krivi~no odgovorni. Strukturata na stru~nata rabota se razlikuva vo sekoj poedine~en slu~aj. Centarot e odgovoren za preventivniot sostaven del od rabotata so maloletnici koi ne se krivi~no odgovorni, no isto taka ima zakonska obvrska da izgotvi seopfaten izve{taj vo predpostapkata za krivi~no odgovorni maloletnici. Prvata sredba slu`i za da se informiraat maloletnikot i roditelot za pri~inite poradi koi se povikani, i za funkcijata na centarot i stru~nata slu`ba. Doverlivosta e zagarantirana. Tie isto taka se uveruvaat deka centarot raboti vo najdobar interes na maloletnikot. Maloletnikot i roditelot isto taka se informiraat deka pokraj deteto za koe centarot dobil formalna dokumentacija (deca koi storile krivi~ni dela), toj raboti i so deca i semejstva koi sakaat da razgovaraat za svoite problemi i mo`e istoto da go stori bez formalen akt. Ona {to potoa sledi e informativen i sovetuvali{en razgovor, kako i pribirawe na podatoci za slu~ajot. Ako roditelite, maloletnikot ili socijalniot rabotnik ~uvstvuvaat deka e potrebno ponatamu da se raboti, se zaka`uva vtora sredba.

Pri~inata zad nivnoto odbivawe da sorabotuvaat }e go opredeli na~inot na koj centarot ponatamu }e postapuva. Po pravilo, vtorata sredba se odr`uva vo domot na maloletnikot so {to se ovozmo`uva neposreden kontakt so drugite ~lenovi na semejstvoto i pribirawe na osnovni podatoci. 17


Orange Magenta Yellow Black

stranica broj: 18

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

Zdravstvenata, odnosno psihofizi~kata sostojba na maloletnikot pretstavuva mnogu va`en moment vo opredeluvaweto na tehnikite i metodite za rabota. Ako deteto ima zdravstveni problemi, toga{ }e se stapi vo kontakt so zdravstveni ustanovi i }e se prevzemaat ponatamo{nite intervencii vo koordinacija so niv. Isto taka ako roditelot ima zdravstveni problemi, toj/taa se sovetuva za instituciite i slu`bite koi mo`at da mu/& pomognat.

Analiza na polo`bata na decata i mladite vo sistemot na maloletni~ka pravda

Ako maloletnikot posetuva u~ili{te, centarot kontaktira so u~ili{niot pedagog i psiholog i seta ponatamo{na rabota so maloletnikot se koordinira so niv. Dokolku maloletnikot ne posetuva u~ili{te, prvenstvena cel na stru~noto lice }e bide da go motivira istiot da se zapi{e na u~ili{te. Ako poradi vozrasta, maloletnikot nema pravo da posetuva redovno u~ili{te, toga{ toj }e bide upaten da posetuva ve~erno u~ili{te ili ~asovi. Po zavr{uvaweto na osnovnoto obrazovanie, maloletnikot se zapoznava so mo`nostite od stru~na obuka. Priodot kon sekoj maloleten delikvent e razli~en. Bidej}i nekoi od niv gi nemaat nitu najosnovnite higienski naviki, centarot mo`e da zapo~ne so davawe soveti za odr`uvawe na higienata, i duri potoa da zapo~ne so soveti vo vrska so rabotnite i kulturnite naviki. Najgolem predizvik e da se vsadat moralni normi i vrednosti, osobeno dokolku maloletnikot nemal mo`nost da gi vospostavi vo ranite godini od `ivotot. Semejnoto opkru`uvawe e od presudna va`nost vo davaweto poddr{ka na maloletnikot, isto kako {to e i vlijanieto na op{testvoto i sredinata. Vrz osnova na pribranite podatoci, timot postavuva pretpostavka i zavisno od preovladuva~kiot aspekt na problemot - socijalen, psiholo{ki ili pedago{ki - se nazna~uva stru~en rabotnik za koordinator na timot. Timot podgotvuva soodvetna programa po koja }e se rakovodi rabotata. Pokraj zasilenata rabota so maloletnikot, se odr`uvaat redovni kontakti so roditelite, samohraniot roditel ili staratelot koi davaat dozvola da se vklu~i koe bilo drugo lice koe bi sakalo da pomogne vo 18

vospitno popravnata rabota so maloletnikot. Dokolku e potrebno, se stapuva vo kontakt so rabotodavecot na roditelot. Odzivot se dvi`i od celosen (kako {to e promena na rabotnoto mesto vo rabotno mesto na smeni, rabota vrz motivacijata da se prifati tretmanot) pa s$ do odbivawe. Vo vospituvaweto na nivnite deca, roditelite obi~no gi koristat kaznuvaweto i zakanite kakvi {to se zabrana za deteto da izleze nadvor od doma ili da igra so drugi deca. Stru~nite lica od centarot se obiduvaat da gi nau~at semejstvata deka maloletnikot treba da razvie kriterium za toa {to e dobro a {to lo{o, u~ej}i od pozitivnite primeri na roditelite i preku tolerancija, komunikacija, bliskost, poddr{ka i qubov. Ne retko se koristi i fizi~kata kazna. Roditelite te`neat da bidat avtoritarni, bidej}i go imaat nasledeno ovoj model na odnesuvawe od svoite sopstveni roditeli. Mnogumina so te{kotija vospostavuvaat zdravi odnosi so svoite deca. Odnosot na op{testvoto kon fizi~koto kaznuvawe se menuva, no toa e baven proces. Se prepora~uva da se zapo~ne op{testvena kampawa za da se stavi kraj na koristeweto na fizi~kata kazna i da im se se dade na roditelite znaewe i ume{nost kako pozitivno da vlijaat vrz vospitanieto i obrazovanieto na nivnite deca. Ne samo roditelite, tuku i sosedite, nastavniot kadar, i grupata vrsnici mo`at da dadat golem pottik za pozitivni promeni, pa poradi toa centarot ~esto gi vklu~uva ovie op{testveni grupi vo procesot na pomiruvawe na maloletnikot. Pri organiziraweto na slobodnoto vreme na maloletnikot se prepora~uva da se koristat sportski organizacii, kulturno umetni~ki dru{tva i drugi vladini i nevladini organizacii. Neodamna se otpo~na so sorabotka so verski organizacii. Vrskite so humanitarni organizacii se ve}e dobro razvieni. Vo slu~ai na povtorni storiteli na krivi~ni dela (koi storile pove}e od edno krivi~no delo), centarot kontaktira so policiski inspektori zadol`eni za maloletni~ka delikvencija, kako i so obvinitelite i sudovite. Po nalog na sudot, centarot za


OrangeMagenta Yellow Black

stranica broj: 19

socijalna rabota e dol`en vo rok od 30 dena da isprati do sudot naod i mislewe na stru~niot tim koj sodr`i opis na socijalnata anamneza i li~nosta na maloletnikot. So naodot i misleweto se predlaga vospitna merka, pri {to se zemaat v predvid pedago{kite i psiholo{kite karakteristiki na li~nosta na maloletnikot. Socijalniot aspekt na naodot sodr`i anamnesti~ki podatoci, cel na pedago{kiot naod, izvori na podatoci i podatoci za primenetite tehniki i metodi, preovladuva~kiot problem, prethodnite oblici na za{tita, strukturata na semejstvoto (vospitno obrazovnata funkcija, potencijal), obrazovniot proces (dali maloletnikot e vklu~en vo obrazoven proces, dali toj/taa poka`uva uspeh, kakov e odnosot na roditelite kon obrazovanieto), organizacijata na slobodnoto vreme na maloletnikot, sodr`inata na istoto i potencijalnite interesi na maloletnikot, stavot na semejstvoto kon slobodnoto vreme, vrsnicite i socijalnoto opkru`uvawe, po{irokoto semejstvo, prepora~anata vospitna merka i preporaka vo pogled na obrazovanieto i slobodnoto vreme na maloletnikot. Psiholo{kiot aspekt na naodot sodr`i anamnesti~ki podatoci za maloletnikot i negovoto semejstvoto, za primenetite psihodijagnosti~ki metodi i tehniki, dokolku gi imalo, op{tiot vpe~atok za maloletnikot, procenkata na intelektualnite sposobnosti i mislovniot proces na maloletnikot, motivite za izvr{uvawe na deloto i preporaka. Pri izrekuvaweto na merkata, sudot gi zema v predvid site podatoci za maloletnikot dobieni od stru~niot tim na centarot. Na pretresite vo sudska postapka vo sud za maloletnici, mo`e da prisustvuva pretstavnik na centarot za socijalna rabota bilo kako organ na staratelstvo ili kako institucija nadle`na za sledewe na maloletnici. Otkako sudot }e donese odluka za vospitnata merka ili smestuvawe vo institucija, odgovornosta na centarot prodol`uva. Stru~ni rabotnici go nadgleduvaat sproveduvaweto na vospitnata merka i nudat stru~ni soveti, go posetuvaat maloletnikot doma

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

SOCIJALNIOT KONTEKST NA MALOLETNI^KATA DELIKVENCIJA

ili pak vo institucijata, i odr`uvaat kontakti so upravata na institucijata. Po zavr{uvaweto na vospitnata merka ili merkata na smestuvawe vo ustanova, centarot prodol`uva da raboti so maloletnikot i so negovoto semejstvo, no i so mesnata zaednica za da obezbedi pomiruvawe i integracija na maloletnikot vo op{testvoto. Treba da se zabele`i deka so sega{niot broj na vraboteni vo centrite za socijalna rabota, i nizata socijalni problemi za koi tie se odgovorni, ne mo`e da se o~ekuva deka sekoj centar za socijalna rabota }e bide vo sostojba da gi primenuva na~elata na rabotewe vo sekoj poedine~en slu~aj. Edna od celite na ovaa analiza e da se utvrdat na~ini na koi bi se podobrila komunikacijata na centrite so zaednicite za da se spre~at problemite i kako da se zajakne sledeweto na maloletni~kiot kriminalitet od identifikacija na grupite izlo`eni na rizik preku rabotata so prestapnici pa se do nivna integracija vo op{testvoto.

1.5. Institucii i organizacii na sistemot na maloletni~ka pravda Vospitnite merki i krivi~nite sankcii kon maloletnicite, izre~eni od strana na sudovite, i nadgleduvani od strana na centrite za socijalna rabota, se izvr{uvaat vo dr`avnite ustanovi za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mladinci. Maloletnite prestapnici se upatuvaat vo R.O. za zgri`uvawe i vospituvawe na deca i mladinci "25 Maj", vo Zavodot za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mladinci "Ranka Milanovi}", vo VPD Tetovo, vo Kazneno popravnata ustanovazatvor "Ohrid" na izdr`uvawe na kazna "maloletni~ki zatvor" i vo `enskoto oddelenie na KPD Idrizovo na izdr`uvawe na kazna "maloletni~ki zatvor". Pokraj toa, centrite isto taka gi koristat uslugite na Domot za deca bez roditeli "11 Oktomvri", Internatot pri OU "Goce Del~ev" vo selo Qubanci, kako i uslugite na Sredno{kolskiot internat "Seni}" i "Zdravko Cvetkovski".

19


Orange Magenta Yellow Black

Analiza na polo`bata na decata i mladite vo sistemot na maloletni~ka pravda

stranica broj: 20

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

Analizata na ustanovite odgovorni za zgri`uvawe maloletnici koi podle`at na sistemot na maloletni~ka pravda e razrabotena vo tretata glava od ovaa analiza.

1.6. Problemi so koi se soo~uvaat stru~nite slu`bi vo centrite za socijalna rabota Kako posledica na op{testvenite promeni brojot na licata korisnici na postojana pari~na pomo{ se zgolemi, a centrite preoptovareni so ispla}aweto na ovie sredstva, imaat ograni~eno vreme da im se posvetat na kvalitativnite uslugi. Vrabo-

mo`nostite za vrabotuvawe novi stru~ni rabotnici se ograni~eni. Sevo ova pridonesuva vrabotenite da imaat premnogu rabota i da stradaat od sindromot na "pregorenost". Ovie stru~ni socijalni rabotnici imaat potreba od organizirana poddr{ka. Edukaciite, rabotilnicite, sesiite pod nadzor i grupni sostanoci se mo`ni na~ini na spravuvawe so "negativnata energija", koi bi se vovele vo rabotata so krajno traumatizirani deca i mladinci. Vakvite ~ekori, nesomneno bi dovele do podobruvawe na kvalitetot na uslugite od oblasta na socijalnata za{tita. Treba da se ispitaat mo`nostite za vklu~uvawe dobrovolci i pottiknuvawe na organizacii i zdru`enija da se pojavuvaat vo uloga na sponzori.

1.7. Prevencija Preduslov za uspe{na prevencija na sociopatolo{kite pojavi kaj decata i mladite e mobiliziraweto na site bitni slu`bi vo op{testvoto. Najgolem pridones mo`at da dadat u~ili{tata kade mladata populacija mo`e najefikasno da bide cel na preventivni poraki. Mediumite se sledniot kanal preku koj mo`e da & se pristapi na {irokata javnost. Novite nevladini organizacii od periodot po nezavisnosta na zemjata, isto taka mo`at da pomognat da se opfatat so prevencijata i raznoraznite te{ko pristapni sredini.

tenite vo socijalnite slu`bi vo centrite i vo ustanovite pokrivaat golem broj korisnici po stru~en rabotnik, mnogumina od niv se na isto rabotno mesto ve}e dolgo vreme, a 20

Preventivnata rabota e edna od funkciite na centrite za socijalna rabota. Taa vklu~uva navremeno otkrivawe na vospitnosocijalnite problemi koi gi ispoluvaat decata i mladite vo semjestvata, vo predu~ili{nite ustanovi i u~ili{tata i op{to vo sredinata vo koja{to `iveat. Nekoi od centrite po~naa so podgotovka na programi za preventivna rabota, no istite treba da se zajaknat i da preminat od poedine~na sorabotka vo zasebni slu~ai na koordinirana akcija so precizno utvrdeni celi i zada~i. Vo prevencijata, pokraj represivna uloga, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ima i


OrangeMagenta Yellow Black

stranica broj: 21

preventivna uloga. Preventivnite aktivnosti se zasnovani vrz programi koi se sostojat od komunikacija so centrite; vospostavuvawe na grupi za sorabotka koi }e gi otkrivaat pri~inite za kriminalitetot; formirawe grupi od pretstavnici na centrite i policijata koi }e razmenuvaat informacii vo vrska so prevencijata na delikvencijata; otkrivawe na voda~ite na kriminalni grupi i otpo~nuvawe so socijalni i vospitno-obrazovni intervencii kaj ovie grupi deca i mladinci. Ovie aktivnosti se sproveduvaat preku aktivno i mobilno prisustvo na policijata na ~uvstvitelnite to~ki i sledewe na poznatite kriminalci, so dvaeset i ~etiri ~asovno koordinirawe na aktivnostite so onie na drugite slu`bi. Formiraweto na novi op{tini, kako i promenite na nivnite funkcii nudat novi mo`nosti za unapreduvawe na prevencijata preku sovetite na op{tinite, gradskite komiteti i sovetite na mesnite zaednici. Nevladinite organizacii se isto taka mnogu va`na alka vo lanecot na prevencijata. "Organizacijata za prevencija na pu{eweto, alkoholizmot i narkomanijata" organizira redovni predavawa nameneti za mladata populacija; del od op{tinskite organizacii na Crveniot krst se skoncentrirani vrz namaluvaweto na pobaruva~kata na drogi; zna~itelen del od novoformiranite nevladini organizacii kako celna grupa vo nivnite programi gi imaat adolescentite izlo`eni na rizik. Novina e sorabotkata so verskite organizacii. Novite op{testveni uslovi baraat novi aktivnosti za mladite vo slobodnoto vreme i razvivawe na nivnite potencijali. Eden od predlozite e formirawe na mladinski centri kade mladite }e se pottiknuvaat da zapo~nuvaat so, promoviraat i organiziraat razni aktivnosti vo slobodnoto vreme, i kade }e dobivaat poddr{ka od svoite vrsnici. Sepak, najva`nite predizvici na prevencijata se soodnosite me|u site slu`bi na mre`ata za vzaemna sorabotka, sozdavawe na vredni instrumenti za procenka na potrebite, i sledewe na socijalnite pojavi a pred se mobilizacija na op{testvoto preku koja

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

SOCIJALNIOT KONTEKST NA MALOLETNI^KATA DELIKVENCIJA

}e mo`e da se dopre do mladite so uverlivi poraki, osmisleni da govorat na jazikot na mladite lu|e i da gi pridobie na u~estvo. Za da se postignat ovie celi, mora sega da se usvojat dolgoro~ni strategii i planovi za akcija za site partneri.

1.8. Polot kako kriterium Treba da & se posveti posebno vnimanie na ulogata na polot vo kriminalnoto povedenie na maloletnikot, bidej}i `enskite maloletnici poka`uvaat odredeni karakteristiki vo nivnoto delikventno povedenie. Devojkite retko se vpu{taat vo kriminalno i asocijalno odnesuvawe, no koga do ova }e dojde problemite se mnogu poslo`eni. Stru~nite rabotnici koi rabotat so devojki smetaat deka resocijalizacijata na delikventite e slo`ena i potrebno e dolgo vreme za merkite na vlijanie vrz niv da predizvikaat pozitivna promena. Naj~est primer na asocijalno povedenie kaj devojkite e begaweto od doma i otsustvuvaweto od u~ili{te, so po~esti i podolgi otsustva otkolku onie kaj mom~iwata. Za da pre`iveat, devojkite izbegani od doma, vr{at krivi~ni dela i se podlo`ni na seriozni oblici na asocijalno povedenie, kako {to e alkoholizmot, zavisnosta od drogi, prostitucijata i promiskuitetot. Ima samo edna nekaznena institucija vo zemjata koja zgri`uva `enski maloletnici so asocijalno povedenie. Semejstvata vo koi se smestuvaat i koi se obu~eni da se gri`at za traumatizirani deca a koi se soodvetno nagradeni za svojata rabota, se najpotrebna alternativa na ustanovite. Ovoj vid na socijalna za{tita kako za mom~iwa taka i za devojki, s$ u{te ne e dostapna poradi krutite stavovi na op{testvoto, otsustvoto na edukacija i nedovolni finansiski sredstva. Na kraj, za da se zabrza resocijalizacijata i da se spre~at novi krivi~ni dela, na decata izlo`eni na rizik im e potrebna slu`ba koja }e bide dostapna kako pomo{ dvaeset i ~etiri ~asa na den. Formiraweto na edna takva slu`ba docni ve}e dolgo vreme.

21


Orange Magenta Yellow Black

Analiza na polo`bata na decata i mladite vo sistemot na maloletni~ka pravda

stranica broj: 22

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

1.9. Zdravstveni organizacii Vo Makedonija postojat edinaeset medicinski centri koi obezbeduvaat smestuvawe i lekuvawe za deca i mladinci kako i za vozrasni. Ovie organizacii se ostru~eni vo oblasta na mentalnoto zdravje na deca i mladinci: Æ Zavodot za mentalno zdravje za deca i mladinci nudi ambulantni i dnevni uslugi za deca na vozrast od 3-14 godini, kako i ambulantni uslugi za mladinci do 27-godi{na vozrast. Æ Osnovnite specijalisti~ki zdravstveni uslugi se organizirani vo Klinikata za detska i adolescentska psihijatrija vo Skopje koja ima zatvoren oddel za 18 maloletnici so te{ki problemi vo mentalnoto zdravje. Uslugite gi obezbeduvaat tri nevropsihijatri, eden psiholog, tri sta`anti po nevropsihijatrija, dve medicinski sestri i tri sestri za nega. Prose~nata dol`ina na prestoj na pacientite e tri meseci. Æ Centarot za bolesti na zavisnost vo Skopje nudi uslugi na dnevna bolnica i ambulanta. Vo nego ima ~etiri psihijatri, dvajca psiholozi, dva socijalni rabotnika i tri medicinski sestri. Dnevno, centarot go posetuvaat 130 pacienti. O~igledno e deka zdravstvenite ustanovi se preoptovareni, so zna~itelen nedostig na specijaliziran personal za detska i adolescentska psihijatrija i nedostig na soodvetni resursi za klini~ka rabota i profesionalna edukacija. Se smeta deka apsoluten prioritet e podobruvaweto na sorabotkata me|u medicinskite centri i slu`bite od centrite za socijalna rabota.

1.10 SOS telefonski linii Brojot na maloletnici vo kriza i koi imaat potreba od itna intervencija se zgolemuva sekoj den. Del od poddr{kata, osobeno prvite kontakti i informacii za slu`bite obi~no ja davaat postojnite SOS telefonski 22

linii. Za sega, SOS liniite gi ima samo vo Skopje i ja pokrivaat cela Makedonija. Tie se odr`uvaat od strana na Fondot otvoreno op{testvo - Centar za krizi, prvata detska ambasada Me|a{i, Crven krst na Makedonija i Organizacijata na `eni na Makedonija. Neophodno e da se vospostavat nekolku novi SOS telefonski linii koi }e mo`at da davaat specijalizirana poddr{ka so stru~ni lica koi se obu~eni za intervencii kako odgovor na krizni sostojbi.

1.11 Sredstva za javno informirawe Ulogata na sredstvata za javno informirawe e presudna. Sekoja akcija na sredinata za prevencija na maloletni~kiot kriminal, mora da se potpira vrz ovoj glaven kanal, za da gi promovira ~ovekovite prava, a pokonkretno pravata na decata i mladite lu|e. Vo Makedonija postojat pove}e TV i radio kanali, nadopolneti so nekolku dnevni vesnici i spisanija. Tie nudat informacii na site jazici na raznovidnoto naselenie na Makedonija: makedonski, albanski, turski, srpski, romski i vla{ki. Postojat specijalizirani spisanija za deca i mladi a site TV i radio stanici imaat programi nameneti za deca i mladinci. Neodamna usvoenoto zakonodavstvo za javno informirawe, gi regulira sodr`inite na programite, no seu{te postoi potreba da se podigne svesta kaj {irokata javnost kako i kaj novinarite za pravilnostite i nepravilnostite kaj programite nameneti za {irokata javnost. Neodamna doneseniot Zakon za javno informirawe, gi regulira programskite koncepcii na sredstvata za javno informirawe. Sepak, postoi potreba od socijalna mobilizacija koja }e ja podigne svesta na javnosta, no i na novinarite, so {to bi se dobila realna slika za pozitivnite i negativnite efekti {to prizleguvaat od informiraweto na javnosta.


OrangeMagenta Yellow Black

stranica broj: 23

MALOLETNI^KA PRAVDA MAKEDONSKA VERZIJA

II PRAVNATA RAMKA NA

MALOLETNI^KATA PRAVDA

2.1. Krivi~na odgovornost Konvencijata za pravata na deteto2, go definira deteto kako ~ove~ko su{testvo koe ne napolnilo 18 godini. Zakonodavstvoto na Republika Makedonija vo op{tite ramki na krivi~noto zakonodavstvo ima vospostaveno specijalni postapki za rabota so maloletnici3. Maloleten prestapnik e lice koe vo vremeto na izvr{uvawe na krivi~noto delo imalo najmalku 14 godini no s$ u{te nemalo 16 godini vozrast "pomlad maloletnik", i lice koe vo vremeto na izvr{uvawe na krivi~noto delo imalo najmalku 16 godini no s$ u{te nemalo 18 godini vozrast "postar maloletnik". Pomlad maloletnik mo`e da bide izlo`en na sankcii samo vo oblik na vospitni merki. Postar maloletnik mo`e da bide izlo`en na sankcii kako {to se vospitni merki, propi{ani so zakon, ili mo`e da bide osuden na kazna maloletni~ki zatvor. Odredbite na ovoj zakon mo`at isto taka da se primenat na maloletnici koi izvr{ile krivi~no delo no seu{te nemale napolneto 21 godina vo vremeto na otpo~nuvawe na sudskata postapka4. Spored Ustavot na Republika Makedonija, lice obvineto za krivi~no delo se smeta za nevino se dodeka sudot na doka`e deka e vinovno. Krivi~niot zakonik isto taka propi{uva deka lice ne mo`e da bide kazneto za krivi~no delo koe ne bilo propi{ano so zakon vo vremeto koga deloto bilo izvr{eno.

2.2. Otpo~nuvawe na pravnata postapka Otpo~nuvaweto na pravna postapka protiv maloletnik obvinet za krivi~no delo e vozmo`no samo po barawe na javen obvinitel i toa samo toga{ ako tu`itelot podnel barawe do javniot obvinitel vo rok od tri meseci od denot koga bilo utvrdeno deka krivi~noto delo e izvr{eno. Dokolku javniot obvinitel odlu~i da ne pokrene tu`ba, taa/toj }e ja informira o{tetenata stranka, koja ne mo`e da podnese privatna tu`ba do sudot, no mo`e vo rok od osum dena od priemot na izvestuvaweto da pobara od javniot obvinitel da go upati predmetot na razgleduvawe do Sovetot za maloletnici na sudot. Sovetot za maloletnici }e odlu~i dali, ili ne da otpo~ne so postapka protiv maloletnikot pred Sudija za maloletnici. Javniot obvinitel mo`e da bide prisuten pri ovaa postapka i da gi sproveduva ovlastuvawata koi mu/& se dovereni so zakon.

Ratifikuvana od strana na Republika Makedonija vo 1993 godina.

2

3 Glava 6 od Krivi~niot zakonik i glava 27 od Zakonot za krivi~na postapka. ^len 72 od Krivi~niot zakonik.

Spored ~len 437 od Zakonot za krivi~na postapka (Posebna postapka za maloletnici).

4

Za krivi~ni dela kaznivi so kazna zatvor do tri godini ili pari~na kazna, javniot obvinitel mo`e da se otka`e od ponatamo{nata postapka, ako toa go bara prirodata na krivi~noto delo, okolnostite pod koi istoto bilo izvr{eno ili prethodnoto povedenie na maloletnikot i negoviot karakter. Za da se utvrdat ovie okolnosti, javniot obvinitel mo`e da bara informacii od roditelite/ staratelot na maloletnikot, i od drugi lica i ustanovi. Ili pak, maloletnikot mo`e da gi povika gorenavedenite lica vo javnoto obvinitelstvo za informativen razgovor. Javniot obvinitel, mo`e da bara mislewe od centarot za socijalna rabota za celite 23


Анализа на состојбата во системот на малолетничка правда во Р. Македонија