Amo® #9 maj2014 web by Marko Balazic

Klub Alumni Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu, Štula 23, 1000 LJUBLJANA | TISKOVINA

www.alumni.si | informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce

Naši alumni v kulinariki in turizmu

leto 5 | številka 9 | maj 2014

3 4 5 8 10 12 14 18 20 22

Drage alumne, dragi alumni Uvodnik

leto 5 | številka 9 | maj 2014

Izjemen potencial Kluba Alumni ŠKG Razmišljanje predsednika Kluba Alumni ŠKG

»Where everybody knows your name, and they're always glad you came.« Intervju z Rokom Robežnikom

Gostinstvo je del mojega vsakdana Intervju z Nejcem Kunstom

Vino je najbolj higienična in naravna pijača na svetu Intervju z Martinom Martinčičem

Bodite pridni kot čebele! Intervju z Markom Ferenčakom

5 8

Postati opazovalec, kot ga definira Ortega y Gasset Intervju z Ožbejem Peterletom

Alumni podjetniki

Alumni na OI

Slavko Jerič in Luka Lampret o dogajanju v Sočiju

Novice Kluba Alumni ŠKG

10 12 14

MAJ 2014

UVODNIK

Drage alumne, dragi alumni, jubilejno šolsko leto na Škofijski klasični gimnaziji se bliža koncu in zatorej počasi odvračamo oči od slik spominov in se zaziramo v prihodnost. Če ste se v preteklih mesecih mudili kód okoli Škofovih zavodov, ste nemara opazili, da za mogočno Vancaševo stavbo raste – in iz dneva v dan dobiva bolj končno podobo – nov objekt, v katerem bosta predvidoma že septembra letos svoja vrata odprla Vrtec Dobrega pastirja in Osnovna šola Alojzija Šuštarja (pouk za osnovnošolce zaenkrat še vedno poteka v glavni zavodski stavbi). Pogled v prihodnost zavodov je torej svetàl in radoživ. A še pred novo jesenjo se pred vami razprostira svetlo in radoživo polje poletja. Rdeča nit Amorja se je tako tokrat lahkotno spletla okoli zelo (o)snovne, organske tematike. Gotovo se boste strinjali, da sta hrana in sprostitev pomembni poglavji naših življenj, zato smo v tokratni številki k sodelovanju povabili vse alumne, ki delujejo na področju turizma, kulinarike, gastronomije, enologije. Nastalo je nekaj pogovorov, ki naj vas nagovorijo s svojim optimizmom in sproščenostjo. Iz prejšnje številke nadaljujemo rubriko Podjetniki, v kateri tokrat predstavljamo dva alumna podjetnika; k sodelovanju pa smo pritegnili tudi dva alumna, ki sta si čisto od blizu – eden kot novinar in drugi kot prostovoljec – ogledala zimske olimpijske in paraolimpijske igre v ruskem Sočiju. Dve misli, povezani s hrano, me zmerom znova nagovorita: prva je iztrgana iz daljšega razmisleka 14. dalajlame o norosti našega časa, druga je altruistični credo matere Tereze. To so časi hitre hrane in počasne prebave. Mar niso res? In mar ne velja enako za farizejske stojnice z duhovno hrano? Znamo, če je treba, upočasniti našo hrano in pospešiti prebavo? Če jih ne moreš nahraniti sto, nahrani enega. Znamo ustvariti, pri-delati ali vsaj najti in vzeti v roke kaj hranljivega, kar bo nahranilo (vsaj) enega naših bližnjih? Poznamo pravo hranilno vrednost zaužitih živil ali preverimo le stopnjo glikemičnega indeksa, ki naj se sklada z našo zimzeleno pomladno dieto? Zmoremo biti zmerni do sebe in radodarni do drugih? Da ne zaidemo predaleč na polje transcendentalne gastronomije (čeprav bi morali na tem mestu še enkrat prikimati Brillat-Savarinu, francoskemu nič manj politiku kot gurmanu, ki je zapisal, da je odkritje nove jedi za človeka večja radost kot odkritje nove zvezde!), vas pustimo v miru prelistati in prečitati tole številko. Še prijazna hvala vsem, ki ste svoj dragoceni čas namenili nastajanju te revije – vaši prispevki so nam vsem v veselje in upamo, da jih bo tudi v naslednji številki moč brati v čim večjem številu. urednica Valerija Peternel

MAJ 2014

RAZMIŠLJANJE

Izjemen potencial Kluba Alumni ŠKG

Matija Simončič,

predsednik Kluba Alumni ŠKG

MAJ 2014

Veliko nas je in zelo smo si različni. Vsi pa imamo vsaj eno skupno točko – gimnazijska leta na Škofijski klasični gimnaziji. Za nekatere so bila to najlepša leta, ki bi jih takoj ponovili. Za druge pa leta, ki so bila pač nuja. »Različnost« alumnov je izjemna in ravno zaradi nje je klub Alumni ŠKG v slovenskem prostoru posebnost, ki predstavlja izjemen potencial. Alumni so v različnih starostnih skupinah, v različnih fazah življenja, v različnih državah, na različnih kontinentih, različnih službah,… In kako izkoristiti to različnost? Prvi korak je, da izvemo drug za drugega in kaj kdo dela. Vse ostalo se bo začelo odvijati po naravni poti. V letošnjem letu smo ravno zato začeli s projektom Alumen za alumne, v katerega se lahko vključi vsak alumen. Pišite nam na alumni@ stanislav.si, da se dogovorimo za vse potrebno. Več o projektu si lahko preberete v nadaljevanju in ogledate na spletni strani oz. FB profilu. Prav tako nam pišite, če imate ideje, projekte, ki bi jih radi izvedli v okviru kluba oz. jih predstavili v reviji AMOR. Upam, da se vsi vidimo na prihajajočem Občnem zboru in da vas bo čim več kandidiralo za člane Upravnega odbora. Po Občnem zboru pa sledi tradicionalni piknik, kjer bo obilo priložnosti za klepet in gurmanske užitke (več v vabilu). Profesorji se že veselijo povratne tekme. Opomnil bi vas še na besedilo glede prostovoljnega prispevka za izhajanje revije AMOR na strani 24. Vsak evro je dobrodošel!

INTERVJU

Rok Robežnik »Where everybody knows your name, and they're always glad you came.« Gostilna pri Žabarju je tistim, ki smo odraščali v bližini Viškega konca slovenske prestolnice, zagotovo najbolj ostala v spominu po slastnem sladoledu in, seveda, po specialiteti, ki ji ni enake – žabjih krakih. Vajeti družinskega podjetja z večletno tradicijo je nedolgo nazaj od očeta prevzel Rok Robežnik, ki je prav tako drgnil gimnazijske klopi ŠKG-ja, danes pa suvereno krmili med številnimi obveznostmi, sestanki in vodenjem gostilne. Ko sem v iskalno polje vpisala tvoje ime, sem prejela kar precej zadetkov – intervjuji, spletna stran gostilne in podobno. A kljub temu: kako bi opisal samega sebe sedaj, v tem danem trenutku? Včasih se mi zdi, da sem se lotil poti, ki sem jo v mlajših letih najbolj zavračal. Pa moram reči, da mi ni žal in da v tem uživam. Rabim izzive in res mi ni nikoli dolgčas. Kljub vsem poslovnim obveznostim pa se vedno trudim, da bi našel čas, da sem čim več z ljudmi, ki mi veliko pomenijo, pa tudi, da v prostem času počnem stvari, ki jih imam rad. Ni mi vedno lahko, je pa dinamično in to mi je všeč .

MAJ 2014

INTERVJU

Vodiš eno izmed v Ljubljani najbolj nostalgično poznanih gostiln z nadvse bogato preteklostjo. Kaj meniš, kaj je tista stvar Gostilne pri Žabarju, ki ljudi vztrajno privablja v vaše konce mesta? Ljudje prihajajo, ker se pri nas počutijo domače. In se potem vračajo. V poslu je to zelo pomembno, saj je stranke lažje izgubiti, kot pa ohraniti stare in privabiti nove. Včasih se spomnim uvodne pesmi iz nadaljevanke Cheers, ki pravi nekako takole: »Where everybody knows your name, and they're always glad you came«. To ljudem res veliko pomeni. Seveda ne smemo pozabiti kvalitete na vseh področjih. Včasih se je potrebno za kakšno stvar res na glavo postavit, da jo izpelješ … vendar to gostje znajo ceniti in nagraditi. Ker je bil tvoj oče prej lastnik, imam občutek, da si pravzaprav že odraščal v tem svetu in se postopoma razvijal v želji po ukvarjanju z gostinstvom. Ali vseeno obstaja nek trenutek, ko si se zavedel, da je to tisto, s čimer bi se želel ukvarjati, ali pa je bil to nek daljši razvojni proces? Večina ljudi me ne pozna kot upornika, čeprav je del mene tudi uporniški. Dolgo časa sem očetu in mami »kravžljal« živce in govoril, da bom počel vse kaj drugega. Na koncu smo se po končani fakulteti usedli za isto mizo in se v dveh urah vse zmenili. In od takrat se tega držimo. Če se prav spomnim, smo imeli od takrat samo en konflikt,

MAJ 2014

pa še to bolj družinske kot poslovne narave. Je pa zanimivo, ko imaš očeta in mamo zaposlena v svoji firmi. Kako je pravzaprav prevzeti odgovornost za gostilno s tolikšno tradicijo? Kako se počutiš ob tem? Najprej se moraš zavedati, da ne veš vsega in da ne zmoreš vsega sam. Ko sem prevzemal posle, sem se velikokrat zaletaval z glavo v zid. Zdaj je že bolje, čeprav sem včasih še kar trmast. Odgovornost je velika. Podjetje je bolj ali manj tekoče poslovalo več kot sto let in napačni koraki te v današnjih razmerah hitro odpeljejo na drugo stran. Včasih si mislim, da sam bom že nekako, tudi če se kaj zalomi, na drugi strani pa je veliko ljudi odvisnih od mene in mojih odločitev. Pa naj gre za dobavitelje ali pa zaposlene, za katere sem dolžan zagotavljati delo in potem tudi plače. Od tega so res odvisne številne družine in to je velika odgovornost. Rad imam, da so stvari in razmerja urejena. Potem se počasi zgradi zaupanje in ko je to ustvarjeno, je veliko lažje. Katere so po tvojem mnenju tiste kvalitete, morda tudi vrednote posameznika, ki bi jih moral imeti za uspešno delovanje v gostinski in turistični stroki? Ljudje zelo cenijo, če si dosleden in se držiš dogovorov. In gost ima vedno prav. No - skoraj vedno. Imeti je potrebno visoko mero tolerance, vendar se mora tudi gost zavedati, da je nekje meja. Če se

INTERVJU držiš tega in gostu ponudiš sprejemljivo razmerje med ceno in kvaliteto, potem bomo vsi zadovoljni. In to je tudi najpomembnejše, če imaš cilj delati na dolgi rok. V naravoslovno-tehničnih strokah se pogosto poudarja pomembnost inovativnosti – kakšno vlogo pa inovativnost, iznajdljivost igrata v gostinstvu (če sploh)? Moje mnenje je, da je inovativnost v vsakem poslu zelo pomembna, tudi v gostinstvu. Za moje podjetje ne bom rekel, da je najbolj inovativno in da si vseskozi izmišljamo nove in nove jedi. Smo bolj »ziheraši« in se raje poslužujemo preizkušenih metod, se pa vseskozi trudimo, da bi bili boljši. In za to so potrebne tudi inovacije. Spremembe pa morajo biti postopne in ne smemo podirati tistih procesov, ki delujejo. To je podobno kot z gosti: lažje je nekaj uničiti, kot nadgraditi obstoječe ali ustvariti novo. Kaj je tista stvar, ki te pri tvojem delu znova in znova navdihuje, te razveseljuje in poskrbi, da vsako jutro vstaneš in greš v službo? Nisem najbolj jutranji človek in res težko zjutraj vstajam. Je pa vseeno lažje, če vem, da je pred mano nek izziv. Ko nimam posebnih obveznosti, ponavadi malo »zamujam« v službo, če pa imam v glavi cel kup projektov, sestankov in malih problemov, ki jih je potrebno rešiti, potem se hitro pripravim, da sem v službi celo kakšno minuto prej ali pa že kar zjutraj začnem z delom od doma. In pred kratkim sem ugotovil, da je začetek dneva z dobro kavo in nasmehom res lepši in lažji. Ko sva že omenila nostalgijo, ali se kdaj ujameš, da ti glavo preplavijo spomini na gimnazijske dni na ŠKG? Če ja, na kateri so to?

je za doseganje ciljev potrebno trdo delati in da je trud vedno poplačan. Morda ne takoj, vendar slej ko prej in morda na ne najbolj očiten način.

}}

Ljudje prihajajo, ker se pri nas počutijo domače.

Katere besede bi za zaključek namenil tistim, ki se želijo ukvarjati z gostinstvom in turizmom, pa v svoji odločitvi nekoliko oklevajo? Gostinstvo je lep posel, včasih ni najbolj enostaven, definitivno pa je zelo raznolik in poln izzivov. V 99% je delo z gosti zelo prijetno, v 1% bilo morda bolje, da bi na te goste čim prej kar pozabili. Če oklevate, vam povem, da je priložnosti veliko in da samo čakajo na realizacijo - tako kot v vsakem poslu. Je pa nujno, da si aktiven in da imaš oči vseskozi na preži. Morda je problem naše generacije včasih prav to, da velikokrat čakamo na službo in stanovanje, kar pa 100% ne bo prišlo samo od sebe. Za to bo potrebno iz sebe iztisniti največ, kar je možno, in verjamem, da imam kot nekdanji dijaki ŠKG za to zelo dobro podlago. Potem je potrebno samo še sprejeti odločitve in že smo na poti k našim ciljem. Pot bo definitivno vijugava in naporna, realiziran cilj pa zato vreden toliko več. Pogovarjala se je Manca Grom.

Moram reči, da smo se imeli v glavnem res fajn oz. smo si znal narediti, da je bilo tako. V 3. in 4. letniku je bil Nejc Smole predsednik Dijaške skupnosti. Skupaj s Petrom Petkovškom, Gregorjem Gombošijem in ostalimi, ki so bili takrat v ekipi, smo res preživeli skupaj veliko časa in ustvarili številne projekte, nekateri so se menda ohranili celo do danes. Nikoli ne bom pozabil prepira v kabinetu Dijaške skupnosti, kjer je šlo res na nož. Ker smo bili glasni, nas je prišel opozorit prof. Kurinčič, ki smo ga gladko vrgli ven iz kabineta in nadaljevali z nezmanjšano glasnostjo. Probleme smo rešili in še danes ostali dobri prijatelji, ki se z res velikim veseljem spominjamo gimnazijskih dni in mislim, da bi se vsi še enkrat v vrnili v tiste dni, seveda v originalni zasedbi. Ti je morda gimnazija dala poleg znanja tudi katere spretnosti, veščine ali druge stvari, ki ti danes pomagajo pri tvojem delu, življenju? ŠKG mi je res dala veliko. Spoznal sem ogromno ljudi, ki jih srečujem še danes ob različnih prilikah. Naučil sem se komunicirati, poslušati različna mnenja in se včasih pustiti tudi prepričati. Naučil sem se, da MAJ 2014

INTERVJU

Nejc Kunst

»Gostinstvo je del mojega vsakdana,

vendar zase ne morem reči, da sem po duši gostinec.«

Nejc Kunst je eden izmed tistih ljudi, ki ti zgolj s svojo prisotnostjo v prostoru na obraz narišejo nasmešek. Marsikdo ne ve, da se je siceršnji nogometni navdušenec v zadnjih letih podal v resnejše in ambicioznejše vode gostinstva, podjetništva, kreativnosti, trgovstva. Odraščal je ob boku družinskega posla pri Gostilni Šempeter, v dogajanje in razvijanje katerega je vključen še od malih nog, saj sta ga osnovala že njegova stara starša. S sestro tako predstavljata že 3. generacijo gostincev, čeprav ga gostinstvo v ožjem pomenu besede ne pritegne toliko kot širši spekter različnih področij, ki se skrivajo v ozadju naše ozke predstave gostinstva. Lahko bi rekli, da pripadaš eni izmed mlajših bivših generacij škofijcev. Ali v svojem vsakdanu še kdaj začutiš spomine in občutja iz gimnazijskih klopi? Vsekakor, sem tudi v stiku z bivšimi škofijci - skupaj večkrat obujamo spomine. Najbolj zanimivo se je spominjati vragolij, ki smo jih počeli. Ena izmed njih je bila tudi, ko smo se ob sredah zvečer zbrali na WC-ju Jegličevega dijaškega doma in degustirali vina. Naj poudarim, da ni šlo za mladostniško pijančevanje, ampak za izobraževanje. Vsak teden je bil nekdo izmed nas zadolžen, da prinese eno buteljko vina in hkrati pripravi tudi predstavitev. Vino je moral nam ostalim predstaviti, predstaviti je moral tudi vinorodno deželo (od kod vino prihaja), vinarja, nato pa je sledila degustacija. Barva, vonj, okus, kombinacija hrane. Mogoče se je takrat začela moja ljubezen do gostinstva. Naj povem, da sem sam nekaj znanja o tem imel, ker sem pred tem naredil tečaj za degustatorja - tako smo imeli nekaj znanja, ni šlo za čisto »blefiranje«. Iz gimnazijskih klopi pa se spomnim največkrat ur slovenščine pri prof. Kurinčiču, ki nas je učil gojiti slovensko kulturo. Pri njegovih urah smo večkrat peli slovenske narodne pesmi. Takrat mi je bilo nekoliko nenavadno, ampak šele zdaj se zavedam, kako pomembno je, da smo ponosni na slovensko kulturo. 8

MAJ 2014

Kdaj te je pravzaprav pričelo vleči v nekoliko bolj gostinsko obarvane vode – so te začele mamiti že v času gimnazije? V tretjem letniku, ko sem se vračal iz učnih ur v sobo, sem se vprašal, zakaj se sploh učim, saj bom tako ali tako gostinec. To me spremlja že celo življenje, to najbolj znam. Samo idejo sem tudi hitro pozabil ter nadaljeval s študijem na Gea Collegu - najboljša odločitev, ki sem jo lahko naredil glede študija v Sloveniji. Morda bi bila boljša izbira lahko le, če bi odšel na študij v tujino, morda smer gostinstvo in management. Ampak takrat še nisem vedel, da me gostinstvo tako zanima. Po uspešno končanem študiju na fakulteti sem se odločil, da svoje gostinsko znanje razširim in obogatim, zato sem se vpisal na VŠGT Maribor. Na Gea Collegu so me naučili razmišljati drzneje, biti podjetnejši, gledati na posel s finančne plati, iskati konkurenčne prednosti, biti fleksibilen ... To znanje bom zagotovo imel priložnost izkoristiti v gostinstvu. Za katere nauke, pridobljene spretnosti ipd., ki ti danes pomagajo pri tvojem delu, bi lahko rekel, da ti jih je dala gimnazija? Dala mi je neko življenjsko širino, spoštovati drugače misleče, živeti z drugače mislečimi, znati praznovati, biti pozoren, skromen. Učiti se

INTERVJU moraš od najboljših in najboljše znati povezovati. Naučila me je biti v družbi najboljših.

}}

V znak kvalitete in gostoljubja smo pridobili pravico do uporabe blagovne znamke Gostilna Slovenija.

Da se obrneva nekoliko bolj v sedanji trenutek – kako bi v nekaj stavkih posameznikom, ki še ne poznajo Gostilne Šempeter, predstavil slednjo? Gostilna Šempeter že vrsto let s svojo ponudbo slovenske in lokalne hrane pomaga širiti prepoznavnost slovenske kulinarike. V znak kvalitete in gostoljubja smo pridobili pravico do uporabe blagovne znamke Gostilna Slovenija, ki označuje pristne slovenske gostilne. Ta izvesek nas navdaja s ponosom in nas hkrati obvezuje, da našim gostom nudimo zares kvalitetno hrano z odlično postrežbo. Pri sestavljanju ponudbe naši kuharji upoštevajo sezonske jedi, pripravljene na izviren način. Natakarji gostom pomagajo s skrbno izbranimi vini lokalnih vinogradnikov tako, da ti doživijo harmonijo kozjanskih okusov. Kozjanska kulinarična posebnost je kopun. Gostilna Šempeter je ena izmed redkih gostiln, kjer kopune gojimo sami. Veseli smo, da lahko z njimi zadovoljimo okus zahtevnih gostov.

dobro počutijo. Kako naj se dobro počutijo pri nas, če naši natakarji ne bi imeli občutka do gosta? Vsak gost je edinstven, z drugačnimi potrebami. Mi smo tu zato, da njegove potrebe zadovoljimo na najvišji možni način, ki ga zmoremo. Drug pomemben dejavnik, zakaj gostje obiskujejo gostilno, je kvaliteta. Za visoko kvaliteto hrane in servisa je potreben izobražen kader. Pripravljenost do učenja, spremljanje trendov, počutje v ekipi so zgolj nekateri izmed pogojev, da je kvaliteta servisa na visoki ravni. Biti gostinec je zelo zahteven in cenjen poklic. Najprej moraš izjemno poznati delo svoje stroke, nato moraš biti psiholog, da prepoznavaš stranke, biti svetovalec, da mu ponudiš to, kar je želi, in biti tudi poliglot. Seveda vse to ob predpostavki, da delaš ob praznikih, vikendih in ponoči za ne ravno zavidljivo plačo. Za konec, katere spodbudne besede bi namenil tistim, ki jih vleče v gostinstvo in turizem? Napovedi kažejo izjemno rast v turizmu, tudi za Slovenijo. Majhne in manj poznane destinacije bodo dobile veliko pozornost turistov iz celega sveta. Vsakdo, ki ima ideje in rad dela, bo našel svojo mesto v gostinstvu in turizmu. Če delaš v turizmu, imaš celo življenje dopust.  Pogovarjala se je Manca Grom.

Bi lahko trdil, da si eden izmed ljudi, ki v svojem delu ne vidijo napora, ker jim to prinese toliko veselja? Če ja, kaj te pri tvojem delu najbolj navdušuje? Za sebe ne morem reči, da sem po duši gostinec. Po duši sem trgovec in kreativec. Tako kažejo tudi testi. Teste osebnosti, talentov, ipd. opravljam namreč enkrat letno, saj sem prepričan, da moraš za uspešen razvoj najprej dobro poznati sebe. Gostinstvo zahteva veliko kreacije in organizacije. Vsak natakar je trgovec in biti mora dober trgovec. V gostinstvu se dejansko skrivajo poklici, ki mene primarno bolj zanimajo. Imam duh podjetnika, ki se hitro prilagodi, odzove na spremembe in se ne bojim novih izzivov ter novega okolja. To je to, kar mi daje energijo in veselje do dela. Torej novi izzivi, biti drugačen, drzen, kreativen, siliti organizacijo v rast in vsekakor okolje, ki te pri tem spodbuja. Katere vrline meniš, da so pri delu v gostinstvu nasploh pomembne in zakaj tako meniš? Fleksibilnost in občutek za ljudi. Če delaš z ljudmi moraš biti fleksibilen - raziskave so pokazale, da se gostje najraje vračajo tja, kjer se

MAJ 2014

Martin Martinčič

INTERVJU

»Vino je najbolj higienična in naravna pijača na svetu« Začetek žlahtne zgodbe vinogradništva in vinarstva pri Martinčičevih seže v leto 1890, ko – tako izdaja zavihek zgodovina na spletni strani podjetja Martinčič d.o.o – Jožef Martinčič v Rakovniku, na površini nekdanje klošterske hube (cistercijanski samostan Kostanjevica) rigola (t.j. z zelo globokim prekopavanjem zrahlja zemljo) in posadi vinograd v velikosti 0.2 ha. Danes je del te zgodbe tudi Martin Martinčič, ki je v domačem podjetju Martinčič d.o.o. zaposlen kot enolog, dejavnost v službi pa dopolnjuje z delom na lastni vinogradniški kmetiji, kjer ima 22.000 trt na 4,5 hektarjev zemlje. Vinogradništvo, vinarstvo in trsničarstvo so v vaši družini prisotni že stoletje dolgo. Kdaj in kako si se vključil ti? Si že zgodaj vedel, da boš stopil pot, ki jo je uhodila tvoja družina, ali si se temu upiral? Resneje sem pristopil po vpisu na agronomsko fakulteto v Ljubljani, kjer sem leta 2003 diplomiral in pridobil 7. stopnjo izobrazbe. Takrat smo zasadili tudi vinograd, ki ga imam na lastni kmetiji na idilični lokaciji v vasi Mala Hubajnica na Dolenjskem.

MAJ 2014

INTERVJU Kako pomembna je na tvojem področju izobrazba (fakulteta, nadaljnje poklicno izobraževanje)? Kje si ti nabiral znanja za svoje delo? Neprenehoma skušam ostati v kontaktu s stroko in se dodatno izpolnjevati. Opravil sem sommelierski tečaj in pridobil nacionalno licenco za degustatorja vin. Znanja in izkušenj ni nikoli preveč. Kako se spominjaš gimnazijskih let na ŠKG? Gimnazijskih let se spominjam z velikim veseljem. Srečal sem veliko novih ljudi, doživel mladostno sproščenost, osvojil ogromno novega znanja, predvsem pa sem bil sprejet takšen, kot sem. Koliko-urni je delavnik vinogradnika-vinarja? Kakšen je njegov delovni dan in kako mu mine leto? Kako se počutiš v svojem poklicu? Zjutraj vstanem ob 5:30, zajtrkujem, včasih odpeljem otroke v šolo/ vrtec. Delo v službi mi dnevno vzame 8 do 9 ur. Po službi vzamem otroke in odhitim domov. Po kosilu še kaj postorim na svoji kmetiji ali v gozdu oziroma vinogradu. Potem je čas za družinske obveznosti, naloge, igre, inštrumente. Z ženo Tino imava tri sinove (Jurij, Peter, Urban) in pričakujeva četrtega dojenčka. Imamo dinamično in pestro družinsko življenje. V jeseni po trgatvi grozdje prodam v matično klet, nekaj pa ga predelam v odličen cviček, včasih pridelam tudi kakšno posebnost, denimo pozno trgatev, ledeno vino, ... (ta vina nosijo prestižno oznako »HUBA«).

Šele potem je lahko vino resnično »pijača bogov«. Najbolj higienična in naravna pijača na svetu. Vino je potrebno spoštovati in ne zlorabljati. Pomeni nekaj prazničnega v našem življenju, zato se čutim poklicanega, da vinu pomagam priti do potrošnika s čim manj stresa. Le tako lahko ljubitelj vina zaužije vino v vsej njegovi izvirnosti in pristnosti. Na spletni strani www.martincic.si sem o vinih Martinčič prebrala tudi tole: »Vodilo »Raje manj in boljše« velja tudi za vina. To se še posebno izraža v ekstraktu, katerega vsebnost je za naš vinorodni okoliš visoka. Naša vina so zaradi nežne, dosledne in hitre predelave grozdja zelo sveža, prijetna, sadna, z bogato paleto okusov in predvsem pitna. Zaradi popolnejše zrelosti grozdja in jabolčno-mlečno kislinske fermentacije (biološki razkis), ki poteče spontano takoj po vrenju, je našim vinom težko očitati dolenjsko pregovorno previsoko kislost. Ker med celotno pridelavo in predelavo posvečamo higieni izjemno pozornost, potrebujejo naša vina manj žvepla in so zato bolj zdrava. Glava ostane tudi dan po prebedeni noči lahka in bistra.« Verjamem, da bi prenekateri alumen, ki je na kakšnem izmed naših srečanj poskusil Martinčičevo kapljico, temu smelo prikimal, Martin pa se je od nas poslovil z naslednjo mislijo: Odlično vino rojeva modrost, slabo pa norost. Za zdravje – na zdravje! Spraševala je Valerija Peternel.

}}

Vino pomeni nekaj prazničnega v našem življenju.

Se pri predelavi vina držite ustaljenih, preizkušenih postopkov ali so potrebne tudi prilagoditve, posodabljanje, inovacije? Delo v tej branži me je veselilo že od malih nog – vedno sem želel iz tako klasične dejavnosti narediti nekaj več; uporabiti nov pristop, odgovoriti na nove izzive, izkoristiti nove tehnologije, nove tržne prijeme. Stalnica je samo nenehno prilagajanje trgu, potrošnikom, trendom, ... Kaj naredi vino odlično (vrhunsko)? Kaj tebi pomeni vino? Kako sam ocenjuješ kulturo pitja vina v Sloveniji (tako med mladimi kot tudi med starejšimi generacijami)? Poleg vinogradniške lege, sorte, klime ter tehnologije pridelave in predelave je potrebno za odlično vino še veliko znanja in izkušenj. Malo tudi sreče.

Ze od leta 2003. Cviček, frankinja, ledeno vino, grozdni sok... Naročila 041 903 755

MAJ 2014

Marko Ferenčak

INTERVJU

»Bodite pridni kot čebele! Vendar previdno …« Marko s čebelami prijateljuje že vsaj desetletje, »poslovno« pa z njimi sodeluje drugo leto. Trenutno vneto nadzira čebelji živelj v 120 panjih. Iz elegantnih, kot kaplja težkega, sladkega medu, zaobljenih kozarcev z minimalističnimi nalepkami, na katerih je razbrati, da med točita skupaj z bratom, lahko zajamemo cvetlični, akacijev, lipov, kostanjev in hojev med. Če ste po kakšnem nesrečnem naključju še vedno brez (vsaj enega) omenjenega kozarca na kuhinjskem pultu in (bogve, zakaj) ne pojeste vsaj žličke kvalitetnega medu na dan, ne odlašajte niti dneva več! Marko, kje si nabiral čebelarsko znanje? Kako si se odločil, da postanejo čebele del tvojega preživetja? Največ znanja sem prevzel od Roka, mlajšega brata z izrednim smislom oz. čutom za živali, ki se odlično spozna na obnašanje čebel in je pred enajstimi leti ponovno vpeljal čebelarjenje v našo družino.

MAJ 2014

Drugače pa se izobražujem na raznih seminarjih, predavanjih in seveda sam preko literature. Poleg čebelarjenja se ukvarjam še z kmetijskim svetovanjem v treh podjetjih in seveda tudi z mojim hobijem – glasbo, kolikor mi pač ob družini čas to dopušča.

INTERVJU Koliko-urni delavnik zahtevajo čebele? Čebele so izjemno zahtevne ravno zdaj, spomladi, ko je njihov razvoj zelo intenziven. Težko govorim o delavniku, ker je preveč razpet: komponiram družinsko življenje, čebele, svetovanje in muziko v vsakdanjik. Različno torej, lahko pa rečem, da 8 do 12 ur na dan (razen nedelje) porabim za čebelarstvo. Izdeluješ (in prodajaš) tudi druge medene proizvode? Poleg medu prodajam še vosek, in čebelje družine, ki jih vzgajam sam. Letos bomo v ponudbo vključili še cvetni prah, propolis in apikompleks (med+cvetni prah) ter kis z medom. Kako se spominjaš svojih gimnazijskih let? Si si kdaj predstavljal, da bodo profesorji in profesorice, ki so ti verjetno kdaj namenili kako »vzgojno«, tečnobno pridigo zaradi pozabljene naloge, kupovali tvoj med? Svojih gimnazijski let se spominjam z navdušenjem. To so bila odlična leta. Spominjam se benda, družbe, koncertov, »komorca«, doma … pa tudi šolskih klopi in profesorjev. Takrat si niti približno nisem predstavljal, da bodo ti profesorji nekoč kupovali moj med . Kako poteka delovni dan čebelarja, kako mine čebelarjevo leto? Aktivnost čebel zelo niha skozi leto in tako je tudi z čebelarjem. Od aprila do julija se intenzivno čebelari, jeseni potekajo priprave čebel na zimo, potem ko imam med, ga pakiram in tržim. Pozimi je čas za izobraževanja, za izdelavo satnic, zbijanje okvirjev, popravilo panjev … Ali je vsak med enako dober? Kakšne so bistvene razlike med različnimi proizvodi (poleg kupcu na prvi pogled najbolj očitne – cene?) Medovi se razlikujejo med seboj. Na eni strani imamo sladkaste in nežne medove, kot sta cvetlični in akacijev med, na drugi strani gozdne medove, ki so težji. Vsaka vrsta medu ima svojstven okus, celo znotraj vrste lahko pride do velikih razkorakov v okusu in barvi.

zakaj potem večjih količin medu ne pridelujemo na ta način, saj naj bi se tako ohranilo več aktivnih encimov? Dobro si ugotovila. Gre za marketinški trik, za manipulacijo živilskega trga s potrošnikom. Vsak čebelji med je presni med in po določenem času kristalizira. S segrevanjem do 40 °C se ponovno utekočini in pri tem morda izgubi nekaj encimov. Vendar ne vem, če lahko rečemo, da ta med ni več presni.

}}

Vsaka vrsta medu ima svojstven okus.

Kot samostojni podjetnik ne skrbiš le za čebele, ampak verjetno še za 1000 drugih (bolj dolgočasnih) reči … Kako je biti v službi »pri sebi«? Biti samozaposlen ni enostavno, čeprav se morda tako sliši, ker sam diktiraš tempo dela, prilagajaš delavnik. Nasprotno, precej bolj težko je, saj si za delo, ki ga sam postavljaš »na noge«, odgovoren, in ravno to zahteva celega človeka. Zelo, zelo se moraš potruditi, da lahko pred prihodom domov delo vsaj malo odmisliš, in se v miru posvetiš družini. Dolgočasnejši del pri mojem poslu predstavljajo dokumenti, izstavljanje računov, … skratka papirnata opravila. Kaj te pri teh malih delavnih živalcah najbolj navdušuje? Organiziranost! Pravijo, da če bi bili ljudje organizirani tako kot čebelja družina, bi za isti življenjski standard delali dnevno manj kot 10 minut. Prepričana sem, da si za konec prihranil kakšno modro misel ali kak star čebelji pregovor. Imam kar dve misli: BODITE PRIDNI KOT ČEBELE! Vendar previdno! ČEBELA, KI SI NALOŽI PREVEČ, NE PRIDE DOMOV… Spraševala je Valerija Peternel.

Se ti zdi, da se (Slovenci) dovolj zavedamo koristnih in celo zdravilnih učinkov medenih izdelkov in jih uživamo dovolj? Kaj bi lahko medu naredilo »dobro reklamo«? Koliko ga poješ sam? Mislim, da se uporaba medu povečuje. Potrošniki se čedalje bolj zavedajo škodljivosti belega sladkorja in raje uporabljajo med. Tudi jaz in moja družina smo veliki uporabniki medu in ga jemo za zajtrk, za peko peciva, kombiniramo ga s siri in mlečnimi izdelki … Konkurenca na slovenskem tržišču je velika, tako da se da dobiti odličen med za zmerno ceno. Kako je s t.i. presnim medom? Pogosto ga vidim v trgovinah, pa se sprašujem, če ni to le marketinški trik? Če ni (trik marketinga, ki izrablja dobro vero in prazni denarnice zdravo-jedcev),

Jošt Klemenc, zdravnik in homeopat in Alenka Klemenc, psihologinja informacije in naročanje na telefon: 040 817887 www.celostnozdravljenje.si

MAJ 2014

INTERVJU

Ožbej Peterle »Postati opazovalec, kot ga definira Ortega y Gasset« Ožbej Peterle tokratno vodilno temo Amorja predstavlja nekoliko z »druge strani«. Ni zaposlen v gostinstvu ali turizmu (čeprav mogoče kdaj bo), mu je pa zelo blizu kulinarika oz. gastronomija. Rad kuha in ceni kvalitetno pripravljen obrok, vendar je daleč od pretirane izbirčnosti; že po naravi je skromen. Z žarom in navdušenjem razlaga o stvareh, ki jih ima res rad, ki jih res pozna; o tistih stvareh, ki jih ne pozna dovolj, raje molči. Kljub temu, da trenutno pripravlja kar dve kuharski knjigi, pa je njegova prava strast vino; tisto vino, ki je vrhunski izdelek. Takó kot ga vidijo sommelierji, strokovnjaki, pa tudi največji navdušenci nad vinom. Ožbej je zagotovo med njimi. V življenju počneš veliko različnih reči. Se lahko na kratko predstaviš? 29 let, 7. generacija ŠKG, diplomirani ekonomist. Okoli sebe imam rad dobre ljudi, kozarček vina in knjige, ne maram preveč zapečenega zrezka in davkov. V prostem času rad raziskujem dežele širnega sveta z backpackom ter iščem estetiko v naravi in misli z optimistično željo postati opazovalec, kot ga definira Ortega y Gasset. Sicer pa, saj veš, kako je s pripadniki naše generacije. Tradicionalni družbeni vzorci se poslavljajo. Nekoč plemenite ideje o penzijah, večnih delovnih mestih so danes drugačne oziroma spremenjene. Delovna mesta si moramo ustvarjati sami. Z menoj ni nič drugače. Ukvarjam se z različnimi projekti in se gibljem med dvema ljubeznima - družboslovjem in gastronomijo. S kolegi analiziramo

MAJ 2014

ekonomske in politične procese razpada Jugoslavije ter slovenske tranzicije in smo trenutno opravili že več kot 40 intervjujev pomembnih akterjev ali opazovalcev tistega časa - od Bučarja do Fukuyame. V gastronomskih vodah pa ravno praznujemo prvo obletnico ustanovitve WINE CLUB: VINSKE BANKE, kjer se nas je zbralo nekaj ljubiteljev, večinoma bivših škofijcev, in skupaj poglabljamo ljubezen do vina. V okviru Banke organiziramo vodene degustacije ter za člane po ugodnejši cenah kupujemo vrhunska slovenska vina priznanih vinarjev, ki imajo tudi potencial za staranje (če koga zanima članstvo, naj me kontaktira). Posebej pa sem vesel, da sem imel letos na ŠKG krožek za dijake 'Kultura pitja vina in osnove bontona', ki je verjetno prvi krožek take vrste v Sloveniji.

INTERVJU Trenutno imam 2. stopnjo sommeliera in ravno hodim na izobraževanje za zadnjo, 3. stopnjo. Opravil sem tudi tečaj za degustatorja in mednarodne izpite WSET (Wine & Spirits Education Trust) 2. in 3. stopnje. Glede na to, da grem septembra v London na magisterij, bom poskusil 4. stopnjo - Diplomo WSET, ki jo ima trenutno v Sloveniji samo Robert Gorjak, opraviti tam. Vse te diplome in titule pa ne koristijo veliko, če nisi vsak dan v stiku z vinom, se vedno znova testiraš in opazuješ vinskih trendov. Lahko bi rekel, da gre enostavno za način življenja. Sommelierstvo je zate verjetno predvsem hobi. Kakšne pa so možnosti zaposlitve? Koliko odstotkov restavracij ima dejansko zaposlenega sommeliera? Kdaj si nazadnje v Sloveniji jedla v kakšni restavraciji in je do tebe pristopil hišni sommelier ter ti glede na tvoj izbor hrane priporočal vina, ki bodo idealni partnerji?

Pripravljamo tudi dve kuharski knjigi: »Kuhinja v dvoje« in »Si samski? Skuhaj ji večerjo!«. Kdaj in zakaj (kako) se je v tebi prebudilo navdušenje nad (poznavalskim/poklicnim) pokušanjem vin? Gastronomija je stvar okusa. Izbranega okusa. Mogoče se sliši samoumevno, saj ima načeloma vsak posameznik okus in okuša, ampak stvar ni tako preprosta. Prefinjenega okušanja se je potrebno naučiti. Primarno se z okusom soočimo znotraj družine in imel sem srečo, da je bila moja babica odlična kuharica ter da je to posredovala tudi moji mami (dejstvo, da je oče Dolenjec, verjetno tudi ne more škoditi). V bistvu je filozofija povsem preprosta. Sam sem mnenja, da bolj ko se poglobiš v neko zadevo, bolj ko jo razumeš in poznaš, bolj jo lahko ceniš, spoštuješ in uživaš v njej. Vino ni tukaj nobena izjema. Za nekatere je vino samo alkohol, zame je veliko več. Vsaka flaška ima svojo zgodbo. Je odraz večstoletne tradicije naših prednikov in lokalnih običajev. Vsaka lega rodi drugačno grozdje in vsak letnik nariše drugačno sliko. Vinogradniki dodajo svojo življenjsko filozofijo in ljubezen do trte. Verjetno mi o religioznih dimenzijah ni potrebno posebej govoriti. Življenje je prekratko, da bi pili slabo vino!

V Sloveniji koncept sommeliera – poznavalca, ki bi še dodatno obogatil vašo kulinarično izkušnjo, žal še ni dovolj razvit. Spomnim se obiska ene od Ramseyjevih restavracij v Londonu, kjer je pristopila k mizi 27–letna sommelierka iz Japonske. Predstavila je ponudbo, priporočila vina ter pokramljala o aktualnih vinskih trendih. Tako kot to stori Valter Kramar v Hiši Franko ali Sašo Pejić v Gradu Podvin. Sommelierstvo je zame zaenkrat res samo hobi, ampak z željo, da se bo razvil tudi v nekaj več. Vsi poznamo (vsaj po imenu) šampanjec, bordo, porto, teran, refošk, merlot, cviček, muškat, pinot, ... Ti verjetno nimaš najljubšega, pa vendar; ti je kakšno vino (in njegova zgodba) še posebej pri srcu? Priporočaš kak »skriti biser«? Zame nikoli ne gre za najboljše vino, ampak za izkušnjo in spomin, ki ti ga posamezna buteljka zapusti. Verjetno je bilo vino ustvarjeno, da se ga uživa v dvojini. Dva kozarca, buteljka in dve osebi. Lokacija niti ni pomembna. Naj si bo to na Pont Neuf v Parizu, ob Indijskem oceanu v Goi ali na kakšnem brezčasnem balkonu v Ljubljani. Teh buteljk so vedno najraje spominjam.

Kje se izobražuješ, kako dolgo traja, da nekdo postane resnični poznavalec? Kateri naziv sommeliera imaš zdaj? Kaj to pomeni in kakšna je razlika med to in naslednjo stopnjo? Hm, verjetno nikoli ne bom »resnični« poznavalec. Vino je preveč skrivnostno in obsežno, da bi ga lahko kadarkoli popolnoma razumel. Se pa trudim.

MAJ 2014

INTERVJU

No, če že iščeš bisere, imam en preprost nasvet, kako jih lahko najdeš. Vse, kar moraš narediti, je, da v naslednjih dveh letih niti enkrat ne kupiš iste buteljke. Če v povprečju kupiš eno buteljko na teden, to pomeni več kot 100 novih vinskih izkušenj, kar ti bo zelo razširilo vinski spekter. Vemo, da na okus vina vpliva mnogo dejavnikov: trta, prst, lega, čas, ki ga vino »odleži« v sodu, les, iz katerega je sod, ... Še kaj? Kako pomemben pa je osebni okus vinskega svetovalca za uporabnika? Koliko imava časa?  Mislim, da bom to bralcem lažje razložil ob kakšni vodeni degustaciji, ki jo bo organiziral Alumni Klub, kjer bomo lahko v praksi skupaj preverili, kako vsi ti dejavniki vplivajo na vino. Glede osebnega okusa je pa takole: vinski svetovalci imajo identično vlogo kot filmski, literarni ali kulinarični kritiki. Vsi so do neke mere subjektivni. Najlažje je preveriti različne svetovalce ter ugotoviti, kateri ima okus, ki je najbolj podoben tvojemu. Slovenska kuhinja je mešanica vplivov sosednjih držav. Primorska in obalna regija sta kot veja italijanske kuhinje, Prekmurje seveda madžarske, gorenjska, štajerska in koroška kuhinja sledijo avstrijsko-nemški, ... Kakšne pa so značilnosti slovenskih vinorodnih okolišev? Slovenci se vedno radi hvalimo, kako raznolika je naša dežela. Hribi, doline, jezera, morje in nižine ... Z vinom ni nič drugače. Glede na majhno površino lahko ponudimo veliko različnih stilov vina, predvsem pa imamo veliko lokalnih posebnosti, ki so v vinskem svetu vedno bolj zaželene. Časi, ko se je pilo samo Chardonnay in Cabernet sauvignon, so mimo. V Podravju dobite vrhunska sveža bela vina, na primorskem polna in strukturna. Tam najdete tudi nekaj »svetovnih« Modrih pinotov, pa solidna polna rdeča vina. Potem pa so tukaj še vse lokalne

MAJ 2014

posebnosti kot so Pinela, Zelen, Rebula, Šipon, Malvazija, ... da o oranžnih vinih niti ne začnem. Z obema kuharskima knjigama ste že kar blizu objave, kajne? Nam lahko orišeš proces nastajanja knjige, zakulisje? Kakšna je rdeča nit (slovenske jedi, hitre, preproste,...)? Kaj ju bo razločevalo od ostalih na tržišču? Biti poročna priča je velik izziv. V tistem času sem živel pri bratrancih in v glavi se mi je pletla ideja o kuharski knjigi za samske moške. Bratranec Andrej pa je prišel na odlično idejo, da bi bila kuharska knjiga lahko super poročno darilo za Mojco in Marka. Vsi smo bili v trenutku za. V naslednjih tednih smo vneto kuhali, pisali recepte in fotografirali, vse skupaj pa je oblikovala Anja Maležič, iz česar je nastala 'Kuhinja v dvoje'. Ker smo prejeli same zelo pozitivne odzive, se je to normalno razvilo v nadaljevanje projekta v smislu objave. Knjiga bo junija na policah! Vabljeni k branju in nakupu!  Poleg tega pripravljam pa še en projekt za samske moške: »Si samski? Skuhaj ji večerjo!«, kjer poskuša moški preko odlične večerje očarati svojo izbranko. Ker pa se ženske razlikujete med seboj, sem izbral štiri »reprezentativne tipe«, saj se bo tudi hrana razlikovala glede na vsak tip. Vsako jed bo spremljalo svoje vino, glasba itd. Knjiga bo vključevala tudi poglavja o vinu in hrani, filmih, zajtrku, spet za vsak tip ženske posebej. Že tukaj pa se opravičujem vsem predstavnicam ženskega spola za vse klišeje in stereotipe. Knjiga bo maja na Kickstarterju – preverite! Verjetno imaš doma kar nekaj kuharskih knjig. Te katera izmed njih še posebno navdušuje (po vsebini, oblikovanju, ...). Imaš najljubšo, ima katera še posebno mesto med njimi? Če bi moral izbrati samo eno, bi bila to: HESTON BLUMENTHAL AT HOME. Britanski čudežni deček je napisal veliko knjig, ampak za izvedbo večine receptov bi povprečen popoldanski kuhar potreboval

INTERVJU za več 1000 € kuharskih pripomočkov. V tej pa se približa malemu človeku in poleg odličnih receptov razloči tudi teoretični vidik posameznih tehnik kuhanja. Toplo priporočam.

Nam lahko za konec razkriješ kak pomladanski recept (in seveda priporočilo, katero vino piti zraven)? 

Nekatere slovenske kuharske knjige so že dobile mednarodne nagrade, tudi letos se za nagrado gourmand (ena najvišjih nagrad na področju kuharskih knjig) potegujeta dve (FAO 37.2.1. Klemna Koširja in KAVA Božidarja Jezernika). Tudi tebe navdihuje katera od njiju, bi izpostavil kaj res izrednega?

Losos v smetanovi omaki s testeninami

Na knjižnih policah me je izredno razveselila Koširjeva knjiga 'Fao: Divji Jadran', ki jo je vrhunsko oblikovala prijateljica Barbara Ogrič Markež. Tako domišljenih knjig, ki te še bolj celostno vpeljejo v kuharijo, vsekakor manjka v slovenskem prostoru.

sok 1/2 limone (prib. 2 žlici)

}}

V ponev nalijte smetano in jo kuhajte na majhnem ognju vsaj 10 minut, da se malo zgosti. Dodajte lososove kocke in kuhajte nadaljnih 10 minut, ter medtem občasno rahlo premešajte – pazite, da losos ne razpade.

Vinski svetovalci imajo identično vlogo kot filmski, literarni ali kulinarični kritiki. Vsi so do neke mere subjektivni.

SESTAVINE ZA 2 OSEBI: 350 ml sladke smetane 400 g svežega lososovega fileja sol, poper Odstranite kožo lososovega fileja in preverite, da na fileju ni lusk. Narežite ga na približno 2 cm velike kocke.

Na koncu dodajte v omako še 2 žlici limoninega soka (po želji lahko tudi več), solite in zelo rahlo poprajte. Servirajte s špageti. Zraven postrezite vino Dveri Pax: Chardonnay Vajgen.

Kateri od znanih kuharskih mojstrov ti je najbližje? Perfekcionistični, a grobi Gordon Ramsay, sproščeni, a strastni Jamie Oliver, preprosti, a izvirni Rudolph van Veen, ki ima v Sloveniji očitno ogromno oboževalcev, ... če naštejem najopaznejše? Kaj pa v Sloveniji? Nimam favorita. Od vsakega pa poskusim pobrati določene ideje pobiram drobtinice, ki jih veliki mojstri pustijo na mizi. Vsak vrhunski kuhar ima svoj stil in svoj karakter. Pri Sloveniji pa preprosto ne moremo mimo upravičeno uveljavljenih imen kot so Bratovž, Kavčič ali Roševa, pa tudi nova generacija z Volčičem in Jagodicem veliko obeta. Kakšne načrte imaš za prihodnost? Si želiš kdaj voditi svojo restavracijo (kot ekonomist ) ali želiš, da sommelierstvo in kuha ostaneta večna hobija?

Še nasvet glede odstranjevanja kosti: Če ima file kosti, se obnese naslednja tehnika odstranjevanja: s hrbtno stranjo noža potegnite od hrbtenjače proti zunanjosti fileja, kjer se bodo kosti zataknile, rahlo dvignile in jih boste lažje odstranili. Namesto limoninega soka lahko uporabite tudi limetin sok, bo okus še bolj nežen. Najlepša hvala za izredno zanimiv intervju (in recept). Želim ti še veliko vznemirljivih vinskih in kulinaričnih izkušenj, kjer koli že. :) Intervju je pripravila Katja Sinko Luin, fotografije jedi pa je posnel Jan Valena.

Veselim se Londona in novih izzivov, ki jih tam prav gotovo ne bo manjkalo. O restavraciji zaenkrat še ne razmišljam – bolj se pa vidim v nekem osebnem, intimnem vinskem baru z zgodbo in posluhom za stranke in promocijo najboljšega, kar Slovenija lahko ponudi. Izobraževanje mladih in vzgajanje ljubezni do kulture pitja vina je še en velik izziv, ki mislim, da me bo spremljal celo življenje.

MAJ 2014

ALUMNI PODJETNIKI

tega smo se takrat lotili še večje investicije, za katero je teren pripravil že oče. Potrebno je bilo odrasti po hitrem postopku. Največja ovira … Ovire se v tem poslu pojavljajo redno, vendar jih ne smeš jemati kot prepreke, ampak kot priložnosti. Drugače pa so največje ovire in zavore v človeških glavah in te posledično povzročajo takšne in drugačne probleme. Dodana vrednost tega, kar delate … Zame je največja dodana vrednost zadovoljna stranka, ki dobro deli najprej(posledično nas obišče še kdo) in se vrača in vrača … Načrti, glavni cilj, ki ga želite doseči …

Urban Jakop V Ljubnem ob Savinji, "...v prekrasnem ambientu, 300 m od glavne ceste Celje - Logarska dolina, ob reki Savinji v borovem gozdičku..." boste našli Športni center Jakop. Aktivni oddih v Zgornji Savinjski dolini lahko doživite na kopnem kot kolesarji, pohodniki ali tenisači, v zraku kot jadralni padalci ali v vodi kot kajakaši ali raftarji – svoje zadovoljstvo in počutje na tem koščku Slovenije pa je najbolje zaupati alumnu Urbanu Jakopu, po izobrazbi (umetnostnemu) zgodovinarju, po poklicu pa podjetniku, ki uspešno nadaljuje družinsko tradicijo in vodi sodoben športni center. Od kod ideja za podjetniško dejavnost? Sama ideja ni zrastla na mojem »zevniku«, gre za podedovano družinsko tradicijo oz. posledico tragičnega dogodka. Pri mojih rosnih 20. letih mi je nenadoma umrl oče, ustanovitelj, začetnik, entuziast, gonilna sila te podjetniške dejavnosti, ki se je začela leta 1992. Zaradi ogromno narejenega dela in takšne »žrtve«, če se malo abstraktno izrazim, nismo mogli dopustiti, da dobro zastavljena in delujoča stvar propade. Nisem imel obraza, da bi zamižal na obe očesi in miže odšel mimo, vendarle sem bil del te stvari že kot otrok. Ker je dejavnost sezonskega značaja, sem lahko malo šel še po svoji poti (po kateri želim tudi še kaj prehoditi) in postal profesor zgodovine in umetnostne zgodovine. Največji dosežek … Največji dosežki se zame ne merijo v denarju. Najhuje je bilo takoj po opisani tragediji, ko smo se znašli na »čistini«. Kljub vsem težavam nas ni odpihnilo, nismo obupali. Vse skupaj usklajevati s študijem in rednim »letanjem« med Ljubljano in Ljubnim ni bilo lahko. Poleg

MAJ 2014

Načrtov je (bilo) veliko, vendar se ti prilagajajo trenutni situaciji in seveda trendom. Ukvarjamo se namreč s tako dejavnostjo, ki je v določenem obdobju izrazito popularna, nato sledi logičen upad. To se je na primer zgodilo s tenisom, podobno se sedaj dogaja s kajakom / raftingom. Ves čas moraš biti na preži, spremljati trende in se nikoli popolnoma zadovoljiti s količino / kakovostjo lastne ponudbe. Vaša najljubša dejavnost (poleg te, ki jo opravljate v podjetju) … Ravno danes sem vakuumsko zapakiral prve Želodce. Gre za vrhunski suhomesnati izdelek Zgornje Savinjske doline (geografsko zaščiten), ki je vedno bolj cenjen in iskan. Sam se z izdelovanjem, zorenjem in sušenjem zgornjesavinjskih želodcev ukvarjam že polnih 10 let. Sem popolni »naturščik«, moji potencialni učitelji so žal prerano umrli, preden mi je poleg njegovega vonja in okusa »zadišalo« še kaj drugega. :) Na kaj ste ponosni? Ponosen sem na mnogo reči, najbolj pa seveda na ljudi, na pridne, potrpežljive in vesele. Seveda pa me s ponosom navda, kadar kdo o nas kaj lepega pove. J Kaj bi počeli, če bi imeli en mesec časa in denar ne bi bil omejitev? O tem še nisem razmišljal, ker ne vem kdaj bo sploh to. J Mogoče bi med drugim vzel v roke tudi kakšno knjigo tipa: Sanjska potovanja. Kaj bi počeli, če ne bi bili podjetnik? Mogoče bi se bolj posvetil svojemu primarnemu področju, mogoče bi me pot zanesla kam popolnoma drugam. Zanima me namreč

ALUMNI PODJETNIKI več reči. Na področju zgodovinske stroke imam še precej ciljev, predvsem pa trenutno enega bolj gorečega, ki ga na vsak način hočem doseči.

Načrti, glavni cilj, ki ga želite doseči …

Kako ste dejavni pri dobrodelnosti in prostovoljstvu (če sploh)?

Vaša najljubša dejavnost (poleg te, ki jo opravljate v podjetju) …

Redno svojo ponudbo ali del široke ponudbe doniramo raznim organizacijam, klubom, društvom itd. Za vsakršno prošnjo v zvezi z dobrodelnostjo in prostovoljstvom smo vedno odprti. Če si vpet v neko lokalno in tudi širše okolje od katerega imaš koristi, je najmanj higienično, da družbi tudi kaj v zameno vrneš. Naj knjiga, film, razstava, plošča, predstava? Sledeča zadeva pri meni tako variira (v določenem obdobju mi je neka stvar ljubša, v drugem spet druga), da je nemogoče opisati. Lahko pa poskusim na sledeči način: knjiga, ki sem jo prebral na zadnjem dopustu in me ni pustila mlačnega, je Youngova Koliba; nazadnje me je skupaj z učenci v razredu s svojo impozantnostjo znova navdušil zgodovinski ep Ben Hur; žal mi je, da si nisem ogledal razstave o Da Vinciju; v mojem avtu so vedno Dire Straitsi; naslednja predstava, ki jo bom obiskal,pa je neka nova Javšnikova komedija.

Janez Polc Če je glasba, ki jo Janez spiše po naročilu, in jo nato podložijo v kak televizijski oglas, tako diskretna in zlita s sliko, da je sploh ne opaziš, so spletne strani, ki jih programsko podpre, prava paša za čute: lične, žareče, pregledne, fajn. Samostojni podjetnik, ki piše glasbo po naročilu in se ukvarja s spletnim programiranjem, na dnu svoje spletne strani zapiše: Aut viam inveniam aut faciam. Je sploh treba še kaj dodati?

Trenutno moram usposobiti svoj strežnik, ker me malo zafrkava, potem pa naprej. Korak za korakom.

Najraje igram kitaro v bendu Skoraj tam. Na kaj ste ponosni? Nase, na moje dosežke in na vse, kar smo dosegli skupaj z mojimi prijatelji. Kaj bi počeli, če bi imeli en mesec časa in denar ne bi bil omejitev? S kolesom se bom zapeljal na Nordkapp. Kaj bi počeli, če ne bi bili podjetnik? Zibal bi se na ogromni gugalnici in si požvižgaval izvirne kratke melodije. Bosonog bi sedel na skali nekje ob nekem jezeru in risal živali. Da, tudi ribe. Ko bi me to minilo, bi počel kaj drugega, kar bi me veselilo. Kako ste dejavni pri dobrodelnosti in prostovoljstvu (če sploh)? Najprej je treba poskrbeti zase. Naj knjiga, film, razstava, plošča, predstava? Žrebičkov zrezek v poprovi omaki, gostilna Pr' Krvin, Tržič, 2005.

Od kod ideja za podjetniško dejavnost? Moje samostojno podjetje se ni začelo z idejo. Pričelo se je s hobijem, ki mi zdaj že lahko zagotavlja preživetje. Največji dosežek … Najraje se pohvalim s tem, da sem sam svoj gospodar. Največja ovira … Ljudje, ki so hoteli biti moji gospodarji. Dodana vrednost tega, kar delate … Kot spletni programer lahko naročnikom izdelam učinkovita orodja, s katerimi lahko izboljšajo svoje delovne procese, prodajo ali predstavitev strankam.

MAJ 2014

ALUMNI NA OI

Atos International, via Wikimedia Commons

Alumni na OI Olimpijske igre v ruskem letoviškem mestu Soči so sicer že (daleč) za nami in se ob pogledu na bujno zelenje, ki brsti zunaj, zde kot »lanski sneg«, vendar bodo zaradi izjemnih uspehov naših športnikov verjetno še za dolgo ostale v slovenskem kolektivnem spominu. Na belih ravninah in strminah predstavnikov alumnov sicer nismo imeli – sta pa iz Sočija v domovino vesti o dogajanju pošiljala kar dva: Slavko Jerič, športni novinar na RTV Slovenija, in Luka Lampret, ki se je nekaj tednov kasneje kot prostovoljec udeležil paraolimpijskih iger. Za Amor sta na kratko pokomentirala dogajanje v morsko-gorskem Sočiju. Zimske olimpijske igre v Sočiju so bile brez dvoma daleč najuspešnejše igre v zgodovini Slovenije, kar priča osem medalj, ki so jih osvojili slovenski predstavniki. Novinarji smo se na samem prizorišču šalili, da gre v resnici za prve pomladanske olimpijske igre. Temperature na samih snežnih prizoriščih so se namreč pogosto gibale okrog desetih stopinj Celzija, v olimpijskem parku v Adlerju, kjer so se odvijala vsa tekmovanja na ledenih ploskvah, pa se je temperatura nekajkrat povsem približala 20 stopinjam Celzija. Številne vremenske napovedi so pred začetkom iger napovedovale, da naj bi večji del iger deževalo, med samimi igrami pa je bilo večinoma sončno, zato nekateri predvidevajo, da so Rusi s kemično tehnologijo sami poskrbeli za bolj privlačno vreme (podobno zgodbo so doživeli tudi

MAJ 2014

ALUMNI NA OI udeleženci iger v Pekingu, kjer avgusta 2008 skorajda ni bilo sledu smoga, ki sicer redno spremlja kitajsko prestolnico). Eden lepših vidikov olimpijskih iger je bilo nedvomno medsebojno spodbujanje slovenskih športnikov. Olimpijci prihajajo iz različnih športov, imajo različne urnike in zahteve sponzorjev, zato se med letom skoraj nikoli ne vidijo. V času iger v Sočiju pa je bilo lepo opazovati, kako so v svojem prostem času obiskovali tekme preostalih Slovencev in za njih srčno navijali. V težkih gospodarskih časih in številnih delitvah, ki vladajo v Sloveniji, je bilo zato toliko lepše opazovati in čutiti njihovo energijo, navijanje in medsebojno spoštovanje. V tem so preostalim prebivalcem Slovenije lahko nedvomno vzor. Slavko Jerič prizoriščih). A v Rusiji me je doletel pravi pravcati pozitivni šok - dvorane in športna prizorišča so bili v večini razprodani, vzdušje pa nič kaj zadržano rusko, temveč glasno in navijaško. Najglasnejšega navijanja so bili seveda deležni Rusi, a v pravem športnem duhu so bili glasnih aplavzov in odkritih vzklikov odobravanja in občudovanja deležni prav vsi - celo Američani. Težko je pravzaprav navijati po narodnosti, ko se po progi spusti slepi smučar, ko slepi biatlonec strelja, ko se po ledeni ploskvi preganjajo in z atraktivno igro navdušujejo hromi hokejisti, ko po eni smučki suvereno slalomira smučar brez ene noge... Hitrosti hromih ali kako drugače invalidnih smučarjev dosegajo krepko čez 100 km na uro, hokejisti prav tako atraktivno preigravajo in se, če je potrebno, tudi odločno postavijo za svojega vratarja ali mimogrede „prilepijo kak bodiček“. Kakšne stereotipe mi je čas preživet v Rusiji z Rusi podrl, kaj vznemirljivega se lahko zgodi, ko je varnost na najvišjem nivoju, radovednost pa prav tako, kdo v Rusiji pije vodko, nekaj o ruskih devuškah in še kaj, lahko preberete na blogu pocoapoco.blogspot.si ali na facebook strani, kjer sem opisoval dogajanje na igrah in objavljal aktualne fotografije www.facebook.com/paraolimpijske.igre. Sochi2014?fref=ts. Luka Lampret

POSTANI USPEŠEN IN ODGOVOREN PODJETNIK!

Moj nemirni duh me je letošnjega marca odpeljal v državo, katere jezik že kar nekaj časa govorim, je pa nisem še nikoli obiskal - kot prostovoljec sem se odpravil na paraolimpijske igre v ruskem Sočiju. V družbi večinoma ruskih prostovoljcev sem dobre tri tedne skrbel za slovaško curling ekipo in prispeval kamenček v mozaiku izvedbe zelo uspešnih paraolimpijskih iger. Glede na nepopularnost paraolimpijskih športov v Sloveniji (le pogooglajte koliko športnikov smo imeli na igrah) sem pričakoval, da bodo igre bolj kot ne privesek olimpijskih (dogajale so se na istih

Fakulteta za poslovne vede individualni pristop k poučevanju celovito in praktično znanje poslovnih ved

Fakulteta za poslovne vede

možnosti štipendiranja

Ciril-Metodov trg 9 1000 Ljubljana e-pošta: info@kat-inst.si www.katoliski-institut.si

popust pri šolnini za diplomante in v primeru prehodov med programi

veščine pogajanj, vodenja ljudi, komuniciranja, financ, prava in tuji jeziki sodelovanje s priznanimi tujimi univerzami

Začetek študija na FPV je začetek poklicne kariere!

MAJ 2014

Srečanje alumnov po akademiji sv. Stanislava – STANISLAVOVANJE

predsednika kluba Alumni ŠKG Matije Simončiča je sledil še pozdrav gospoda direktorja Romana Globokarja. Ob prijetnih zvokih skupine Selecto in prigrizku so alumni imeli priložnost, da se znova srečajo in se poveselijo drug z drugim. Hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji dogodka.

Okrogla miza o poklicih

V okviru tedna poklicev na Škofijski klasični gimnaziji smo tudi letos, v sredo, 5. februarja, za dijake organizirali okroglo mizo o poklicih, na kateri so sodelovali člani Kluba alumni ŠKG. Vabilu se je odzvalo kar 10 alumnov z različnimi poklici, tako da so dijaki dobili res dober vpogled v različen spekter poklicev. Okroglo mizo je vodil poklicni novinar Gašper Petovar, ki je na sproščen in duhovit način spodbudil sogovornike, da so zelo odkrito spregovorili o svoji študijski in poklicni poti. Ostali sodelujoči pa so bili še:

Tradicionalno srečanje alumnov je bil tudi letos dogodek, ki je napolnil dvorano Matije Tomca. Slavnostne in izredno zanimive akademije ob 20 letnici so se udeležili mnogi alumni, ki so potem nadaljevali s slavjem na Stanislavovanju. Po pozdravnem govoru 22

MAJ 2014

•

ekonomist Dominik Zupančič

•

pravnik Anže Arko

•

zdravnika Jernej Sitar ter Janez Svet

•

stomatologinja Eva Omejc

•

strojnik Urban Pavlovčič

•

pedagoginja Anja Košir

•

fizioterapevt Ksaver Oberstar

•

start-up podjetnik Janez Polc

KLUB ALUMNI ŠKG Dijaki so lahko med drugim slišali, da pot od študija do poklica ni vedno enostavna in ravna, da študij ne določa nujno tudi poklica ter da je pomembno delovne izkušnje pridobivati že med študijem. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim in smo prepričani, da se je marsikateremu dijaku malce razsvetlila bodoča poklicna pot.

Alumen za alumne Alumen za alumne je projekt, v okviru katerega se bodo nanizala različna predavanja oz. predstavitve, ki jih bodo za vas pripravili alumni. Z raznovrstnimi predavanji bomo poskrbeli, da bo vsak lahko našel področje, ki ga zanima in ki nam ga bo iz prve roke predstavila alumna oz. alumen.

sprejemanja in izvajanja proračuna in poteka volitev. Odgovori in informacije, ki smo jih dobili »iz prve roke«, so bili za marsikoga presenetljivi in so nas opomnili, da je demokracija sistem, v katerega se moramo vključiti in v katerem moramo biti vseskozi aktivni. S projektom smo začeli decembra 2013, ko nam je alumna Katja Stadler predstavila Slovensko-nemško gospodarsko zbornico. Alumni smo imeli možnost spoznati način delovanja zbornice in vodilne ljudi pri zbornici. Uvodno predavanje je za nas pripravil namestnik direktorice, g. Simon Pöpperl. Predavanje je bilo zelo zanimivo, saj smo pridobili mnogo koristnih informacij o tem, kako Nemčija podpira svoje gospodarstvo in kako zelo razvit je njihov sistem zbornic po celem svetu. V zadnjih letih zbornica ni samo okno v Slovenijo za nemška podjetja, ampak predvsem za mnoga slovenska podjetja okno v Nemčijo. Po predavanju smo imeli še ogled njihovih prostorov, ob katerem je Katja odgovarjala na naša vprašanja.

V torek, 8. aprila 2014 nam je alumna Mina Arko v okviru projekta Alumen za alumne predstavila Popup-Dom. Popup-Dom je prodajna oblikovalsko-umetniška razstava, namenjena predstavitvi ter promociji mladih slovenskih oblikovalcev. Kot že ime nakazuje, gre za nestalno (pop-up) razstavo, ki se odvija na različnih lokacijah, prirejenih prav za ta namen. S pomočjo Popup-Doma se oblikovalci in umetniki povezujejo, kopičijo znanje in izkušnje ter se še dodatno izobražujejo, kako svoj izdelek izboljšati in približati širši javnosti. V okviru tega pa se skuša tudi širši publiki približati slovenske oblikovalce in njihove izdelke. Slednje se dogaja predvsem preko spremljajočih dogodkov razstave, kot so razni kulinarični dogodki, ki v objem

Januarja 2014 smo si v okviru projekta Alumen za alumne ogledali prostore Državnega zbora. Delovanje državnega zbora in poslanskih skupin nam je predstavil alumen Gregor Košir. Najprej smo imeli voden ogled po vseh javno dostopnih prostorih Državnega zbora, na katerem smo pridobili izčrpne informacije o nastanku in razvoju našega hrama demokracije. Po uradnem delu je vodenje prevzel Gregor in nas popeljal po hodnikih, na katerih imajo pisarne poslanske skupine in ki jih lahko vsakodnevno vidimo na televiziji. V prostorih svoje poslanske skupine SLS nam je Gregor podrobno in brez olepšav predstavil delovanje slovenskega parlamenta. Alumni so imeli mnogo vprašanj predvsem glede načina sprejemanja zakonov,

MAJ 2014

KLUB ALUMNI ŠKG Ogled bo v sredo, 14. maja 2014 ob 17.00 v prostorih Episcentra v prvem nadstropju poslovne stavbe Modra hiša (Bravničarjeva 13, 1000 Ljubljana). Prijave lahko pošljete na alumni@stanislav.si. Za več informacij oz. za nove dogodke v okviru projekta Alumen za alumne spremljate spletno stran oz. naš FB profil.

Popup-Doma privabijo široko množico ljudi. Mina nam je povedala vse o razvoju Popup doma - od samega začetka v Kreativnem centru Šiška, ki je služil kot inkubator za domiselne ideje mladih oblikovalcev in drugih zainteresiranih, od programerjev do ekonomistov, pa do trenutne razstave v Milanu. Predstavila nam je, koliko truda, navdušenja, uspehov, finančnih in drugačnih negotovosti, kreativnosti in drugih stvari stoji v ozadju. Predstavitev se je odvijala v sejni sobi Poligona, kreativnega centra, ki služi kot vadbišče za samozaposlene profesionalce in ustvarjalne skupnosti, delujoče na polju kreativnih ekonomij, socialnega podjetništva in kulture, na Tobačni ulici v Ljubljani.

Alumen za alumne – vabilo V maju vas vabimo na nov dogodek v okviru projekta Alumen za alumne. Ogledali si bomo agencijo za raziskave javnega mnenja Episcenter, v kateri je zaposlen alumen Marko Limbek. V času volilne kampanje pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo 25. maja 2014, so še posebno aktualne raziskave javnega mnenja, zato bomo obiskali Episcenter, kjer se bomo seznanili s raziskavami javnega mnenja in klubi oz. karticami zvestobe. Ogledali si bomo telefonski center in telefoniranje v živo, nato pa nam bo Marko Limbek predstavil še raziskovalni proces.

INDIJSKA IN NEPALSKA RESTAVRACIJA Vodnikova 35, Ljubljana

Vabilo na Občni zbor Vabimo vas na Občni zbor in tradicionalni spomladanski piknik kluba Alumni ŠKG, ki bo v soboto, 24. maja 2014, ob 13:00, v parku pred Zavodom sv. Stanislava. Prijave za kandidature v organe kluba (upravni odbor, funkcija predsednika/-ce, nadzorni odbor) sporočite na alumni@stanislav.si do 15. maja 2014. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno! (Morda ni odveč namig: letos bo za hrano poskrbel alumen Matej Selan, ki vodi restavracijo Maharaja.) Za sodelovanje na vsakoletni tradicionalni nogometni tekmi med ekipo profesorjev in ekipo alumnov pošljite prijavo na alumni@stanislav.si. Vabilo velja za vse družinske člane alumnov. Za najmlajše bodo na voljo igrala za otroke.

Nudimo Vam: jedi po naročilu, dnevna kosila, študentska kosila in dostavo na dom. Vabljeni!

MAJ 2014

Prispevek za piknik je 5,00 € na osebo oz. 10,00 € za družino. www.maharaja.si

Svojo udeležbo nam potrdite do 21. 5. 2014 na alumni@stanislav.si.

KLUB ALUMNI ŠKG

Podpri amo®! Spoštovana alumna, spoštovani alumen, tokrat želimo vse nagovoriti v luči našega temeljnega vodila, »UNITAS, LIBERTAS, CARITAS«. Zagotovo ste opazili, da klub Alumni za vas dvakrat letno izda revijo Amo®. Vsaka številka je posvečena določeni temi in je namenjena predstavitvi dejavnosti čim širšega kroga posameznih alumnov in s tem spodbujanju sodelovanja med nami. Revija je v fizični obliki poslana na naslove vseh nekdanjih dijakov, t.j. okoli 2500 oseb, kot tudi profesorjem in dobrotnikom in tako dosega najširši možni krog alumnov. Do vseh številk revije v pdf obliki pa lahko dostopa vsak preko spletne strani http:// alumni.si. Klub deluje na prostovoljni bazi. Za izdajo revije, ki je ključnega pomena za povezovanje alumnov, pa so seveda potrebna ustrezna finančna sredstva. Člani Upravnega odbora se vsakič potrudimo in prodamo čim več oglasnega prostora ter tako vsaj delno zagotovimo potrebna finančna sredstva za izhajanje revije. Hvala Zavodu sv. Stanislava in vsem alumnom, ki ste do sedaj že oglaševali svojo dejavnost v reviji Amo®; vi ste tisti, ki omogočate, da lahko revija vsakič znova izide. Verjamemo, da bomo tudi v prihodnosti uspešno sodelovali. Tokrat pa se obračamo tudi na vas, drage alumne in alumni, za vašo podporo – v kolikor radi preberete revijo Amo®. Prosimo vas za vaš prostovoljni prispevek, ki bo namenjen izključno za revijo Amo®. Višina prispevka je odvisna od vas samih in ga lahko nakažete na TRR kluba Alumni: SI56 0700 0000 1479 922. Vsak evro je dobrodošel. Tako članstvo v klubu Alumni kot revija Amo® sta brezplačni in želimo, da bo tako tudi v prihodnosti. Prav tako pa ste vsi povabljeni k aktivnemu članstvu in sodelovanju tako v klubu Alumni kot pri izhajanju revije Amo®. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in podporo ter vas lepo pozdravljamo,

[ oblikovalski studio ]

MAJ 2014

KLUB ALUMNI ŠKG

2 1 . L E T N I KO N C E RT ZBOROV IN ORKESTRA ZAVODA SV. STANISLAVA

CANKARJEV DOM, 18. MAJ 2014 OB 18. URI Vstopnice bodo po enotni ceni 10 eur in jih lahko rezervirate od 5. 5. do 16. 5. med 12.00 in 13.00 uro na (01)58 22 245 in 031 708 313. Kdor želi še dodatno podpreti delovanje zborov naše ustanove, lahko denar nakaže na račun: 02922-0013951214.

PRISTOPNA IZJAVA h Klubu ALUMNI Škoﬁjske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano Ime in priimek: Dekliški priimek: Naslov: Datum rojstva: Leto mature: Izobrazba/študij: Zaposlen/zaposlena pri: Področje dela: E-naslov: Tel. številka:

Z izpolnitvijo pristopne izjave in njenim podpisom se včlanjam v Klub ALUMNI Škoﬁjske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano. Klub ALUMNI se obvezuje, da bo zbrane podatke hranil in uporabljal v skladu z zakonom, in sicer zgolj za potrebe delovanja kluba. Ne želim, da se me o delovanju kluba obvešča na zgoraj naveden naslov in preko e-pošte.

Kraj in datum:

Podpis:

POMOČ BLIŽNJEMU

Sklad za pomoč družinam Sklad za pomoč družinam je bil ustanovljen v letu 1995. Temeljni namen sklada je zbiranje sredstev za pomoč družinam, ki bi zaradi slabšega socialnega položaja težko plačevali prispevek za nadstandardni program v gimnaziji in/ali prispevek za bivanje v dijaškem domu. Skupni znesek razdeljene pomoči je zadnjih nekaj let skoraj 100.000 EUR letno. Pri podeljevanju denarnih pomoči družinam se upoštevajo naslednji kriteriji: • nizek osebni dohodek na družinskega člana, • družine z več otroki, • učni uspeh in nadarjenost, • oddaljenost od šole, • bivanje v Jegličevem dijaškem domu (za dijake ŠKG). Družine prejemajo pomoč v višini od 15 do 162 EUR. Sklad pridobi večino sredstev za pomoč od posameznikov, ki redno mesečno prispevajo svoj dar. Trenutno imamo 400 članov. V zadnjih desetih letih pa je, žal, kar nekaj dobrotnikov dokončalo svojo življenjsko pot in tako pridobimo v sklad manj sredstev, kot jih potrebujemo za nemoteno delovanje. Vir sredstev je tudi Slomškova ustanova, s katero dobro sodelujemo pri organizaciji skupnih dogodkov (božično-novoletne voščilnice, vsakoletna oddaja po Radiu Ognjišče in koncert v Cankarjevem domu vsako drugo leto). Precejšen del pomoči lahko razdelimo tudi s pomočjo Breznikovega sklada, v katerega je sredstva podaril že pokojni Dušan Breznik. V skladu želimo, da bi tudi v prihodnje lahko pomagali številnim družinam, ki so se posebej v zadnjem letu znašle v nezavidljivem socialnem položaju

zaradi gospodarske krize. Vsak od prejemnikov pomoči podpiše izjavo moralne obveze, da »se s podpisom moralno obvezuje, da bo v SKLAD za pomoč družinam tudi sam daroval, ko bodo za to ustvarjeni primerni pogoji«. Določba »primerni pogoji« predvideva vsaj dve leti rednega delovnega razmerja. Vse, ki ste v preteklosti prejemali pomoč in ste že v rednem delovnem razmerju, vabimo, da se pridružite članom sklada (s pristopno izjavo, ki jo pošljite na naš naslov, ali z občasnim darom). Naj se veriga dobrote nadaljuje tudi za prihodnje rodove. Našo dejavnost lahko podprete: • Z darovi preko plačilnega naloga. Na plačilni nalog vpišete želeno vsoto. Nakazilo na Karitas v Zavodu sv. Stanislava, Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid, TRR SI56 0203 2009 1434 483. • S pristopno izjavo. Vsak mesec nakažete vsaj 5 EUR. Vsoto, ki jo želite darovati, vpišete v za to pripravljen prostor. Sklad bo sproti pošiljal izpolnjene položnice. Da nimate skrbi vsak mesec, lahko darujete enkrat, dvakrat ali večkrat večjo vsoto. • Na druge načine. Darujete lahko ob življenjskih jubilejih ali namesto cvetja na grob umrlih. V sklad lahko prispevate iz zapuščin ali pa svoje premoženje po smrti namenite v stalno ustanovo, ki nosi Vaše ime. Hvala vsem, ki ste se že odločili, in hvala vsem, ki se boste odzvali temu vabilu.

www.stanislav.si/sklad/index.htm

Ustanova »Fundacija Alojzija Šuštarja« Fundacijo Alojzija Šuštarja sta spomladi 2010 ustanovila Zavod sv. Stanislava in Nadškofija Ljubljana. Temeljni namen ustanove je zagotavljanje finančnih in drugih sredstev za izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, ki je trenutno s strani Ministrstva za šolstvo in šport financirana v višini 85 %. Ustanova »Fundacija Alojzija Šuštarja« Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid T: 01/58-22-208 E: fundacija@stanislav.si I: www.stanislav.si/fundacija

Našo dejavnost lahko podprete z darovi preko plačilnega naloga. Na plačilni nalog vpišete želeno vsoto. Nakazilo na: Ustanova »Fundacija Alojzija Šuštarja« Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid, TRR: SI56 0203 3025 8577 268.

Osebni podatki se uporabljajo samo za delovanje Ustanove »Fundacija Alojzija Šuštarja«. Na podlagi 32. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov lahko uveljavljate svoje pravice pri: Zavod sv. Stanislava, Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid.

0 .0 3 1 b o 4 1 0 2 24. maj organe Prijave za kandidature v nkcija kluba (upravni odbor, fu ni odbor) predsednika/-ce, nadzor anislav.si do sporočite na alumni@st 15. maja 2014. skrbljeno! Za hrano in pijačo bo po letos bo za (Morda ni odveč namig: Matej Selan, ki hrano poskrbel alumen a.) vodi restavracijo Maharaj etni Za sodelovanje na vsakol tekmi med tradicionalni nogometni o alumnov ekipo profesorjev in ekip @stanislav.si. pošljite prijavo na alumni ske člane Vabilo velja za vse družin do na voljo alumnov. Za najmlajše bo igrala za otroke. 0 € na osebo oz. 10,00 Prispevek za piknik je 5,0 žbo nam potrdite do € za družino.Svojo udele stanislav.si. 21. 5. 2014 na alumni@