Samoevalvacijsko poročilo za šolsko leto 2016/2017

poročilSAMOESAsASao S am oevalvaci jsko poroči lo AZM - LU z a ko leda rs ki le ti 2 016 in 20 17

Maribor, marec 2018

A n d ra g o š k i za vo d M a r i b o r – L j u d s ka u n i v e r za . M a i s t r o va u l i c a 5 . 2 0 0 0 M a r i b o r Te l : + 3 8 6 2 2 3 4 1 1 1 1 . F a x : + 3 8 6 2 2 3 4 1 1 2 2 . E - p o š ta : i n fo @ a z m - l u . s i . S p l e t n a s t ra n : w w w. a z m - l u . s i M a t . š t . : 5 0 5 27 3 4 . I D za D D V: S I 2 0 0 7 9 3 4 6 . Š t . T R R : S I 5 6 0 1 27 0 6 0 3 0 7 1 6 7 3 4 Š t . re g i s t r a v p i s a : 1/2 4 4 - 0 0 . O k ro ž n o s o d i š č e v M a r i b o r u

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

Kazalo Kazalo....................................................................................................................................................... 2 1

Uvodno pojasnilo............................................................................................................................. 3

Predstavitev javnega zavoda za izobraževanje odraslih ................................................................... 4

Korak naprej od zadnje samoevalvacije in aktivnosti pri podaljševanju znaka POKI ....................... 7

4 Potek samoevalvacije......................................................................................................................... 10 4. 1 Predstavitev obravnavanega področja........................................................................................ 10 5

Rezultati samoevalvacije in usmeritve........................................................................................... 11 5.1

Ugotovitve iz zapisnikov o hospitiranju pouka v letu 2016.................................................... 11

5.2

Ugotovitve iz zapisnikov o hospitiranju pouka v letu 2017.................................................... 13

5.3

Ugotovitve z zgledovalnega obiska......................................................................................... 15

5.4

Povzetek rezultatov anketiranja o zadovoljstvu z delom učiteljev ......................................... 18

5.5

Vpisi v Knjigo pritožb, pohval, mnenj in predlogov ................................................................ 18

Usmeritve za naslednje koledarsko leto ........................................................................................ 19

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

1 Uvodno pojasnilo Tokratno samoevalvacijsko poročilo se dotika tematike spremljanja izobraževalnega procesa, konkretneje izvajanja hospitacij pri pouku Andragoškega zavoda Maribor-Ljudske univerze. Predhodno samoevalvacijsko poročilo za obdobje 2014/2015 oziroma 2015 se je dotikalo področja informiranja in svetovanja, zato smo v tokratnem poročilu dali večji poudarek izobraževalni dejavnosti. Cilj izobraževalne dejavnosti je kakovosten, dinamičen pouk, ki upošteva različna načela pouka, zajema uporabo različnih metod, upošteva predznanje udeležencev ipd. Še predhodna samoevalvacijska poročila so se dotikala področja izobraževanja oz. usposobljenosti zaposlenih (še zlasti s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije), promocije zavoda kot celote (še posebej s prenovo informacijskega sistema zavoda in s promocijo preko družbenih omrežij ter posebej promocije svetovalnega središča) ter področja osnovnošolskega izobraževanja odraslih (posebej »statusa udeleženca izobraževanja odraslih«). Od zadnje poglobljene samoevalvacije je minilo več kot dve leti. Že v letnem delovnem načrtu za leto 2016 smo zapisali, da ne bomo pripravljali posebnega samoevalvacijskega poročila, pač pa zgolj letno poročilo o aktivnostih na področju samoevalvacije. Le-to se nahaja v podpoglavju kakovosti kot sestavnem delu letnega poročila o opravljenem delu zavoda. Za to odločitev smo se odločili tudi na podlagi odgovora ACS, da je samoevalvacija 2-letni cikel in da posledično temu pripravljamo samoevalvacijsko poročilo vsaki dve leti. Zaradi daljšega zamika pri samoevalvaciji smo v samoevalvacijskem poročilu natančno opisali postopek podaljševanja pravice do nadaljnje uporabe Zelenega znaka POKI. V samoevalvacijskem poročilu smo se – poleg splošno opisanega procesa razvoja kakovosti – lotili tudi opažanj pri hospitaciji, vprašanja potrebnega znanja in usposobljenosti strokovnih delavcevorganizatorjev izobraževanja, odprtosti pouka navzven (tudi za opazovanje študentov na praksi), interne normativne urejenosti za izvajanje hospitiranja ipd. Proces hospitiranja vodimo vse do zaključnega podajanja povratnih informacij učiteljem oz. zunanjim andragoškim sodelavcem. Opisali smo tudi vsebino zgledovalnega obiska na Javnem zavodu Cene Štupar, Centru za izobraževanje Ljubljana, katerega tema so bile hospitacije in njihova umestitev v sistem kakovosti izobraževalne organizacije. Zapisali smo prizadevanja članic skupine za kakovost v zadnjih dveh letih, povzeli ključne ugotovitve anketnih vprašalnikov glede ocene učitelja, pregledali vpise v knjigo pritožb, pohval ipd. Večino podatkov za pripravo pričujočega samoevalvacijskega poročila smo dobili z analizo dokumentacije (protokolov hospitacij, izpolnjenih anket, vpisov v knjigo pohval). Opisali smo obseg izvedenih hospitacij v letu 2016 in 2017, področja hospitiranja, ključne ugotovitve v obliki zapisov močnih točk pouka, predlaganih izboljšav ipd. Za izvajanje hospitacij in posledično temu andragoškega pogovora s predavatelji o močnih in šibkih točkah pouka smo organizirali dvoje internih usposabljanj strokovnih delavcev in svetovalnega omrežja. V ponudbi izobraževanj, namenjenih stalnemu strokovnemu spopolnjevanju strokovnih delavcev, ni na voljo znanj o kakovostni hospitaciji, saj področje opazovanja pouka sodi v domeno pedagoško-andragoškega vodenja in s tem dela ravnatelja oziroma direktorja zavoda.

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

2 Predstavitev javnega zavoda za izobraževanje odraslih Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza je javni zavod za izobraževanje odraslih, ki ga je ustanovila Mestna občina Maribor (MOM). Tradicija zavoda sega v leto 1922, kar pomeni, da bo zavod v letu 2018 dopolnil 96 let delovanja. V lokalnem okolju smo edini izvajalec programa Osnovna šola za odrasle. Na ravni srednješolskega izobraževanja odraslih smo vpisani v razvid izvajalcev nekaterih programov srednješolskega izobraževanja, npr. Predšolska vzgoja, Računalnikar, Logistični tehnik itd. Udeležence v nekaterih programih lahko s pomočjo svetovalke za nacionalne poklicne kvalifikacije pripeljemo do certifikata – to je NPK (nacionalne poklicne kvalifikacije). Zavod je nosilec licence Goethejevega inštituta v SV Sloveniji (mednarodni izpiti iz nemščine); obenem smo pooblaščena ustanova Državnega izpitnega centra za javnoveljavne izpite iz tujih jezikov za odrasle. Na zavodu je tudi Središče za samostojno učenje (projekt Andragoškega centra Slovenije), ki s številnimi programi omogoča brezplačno učenje. Ponosni smo na regionalno Svetovalno središče Maribor (prav tako projekt ACS), ki je v letu 2017 postalo konzorcijski projekt Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport s partnersko organizacijo Ljudsko univerzo Slovenska Bistrica. Posebno pozornost namenjamo tudi medgeneracijskemu učenju; sodelujemo tudi v projektu Večgeneracijski center Štajerska. V času od 2016-2019 izvajamo projekt MIZŠ in ESS za temeljne in poklicne kompetence, kjer še s tremi partnerskimi organizacijami nudimo brezplačna usposabljanja zaposlenim s področja računalništva, digitalnih kompetenc, splošnih neformalnih programov izobraževanja odraslih, programov priprav za NPK, usposabljanja za življenjsko uspešnost ter učenje slovenskega jezika za tujce. V sklopu projektov MIZŠ in ESS izvajamo tudi projekt informiranja in svetovanja ter ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja od 2016 do 2022 (Svetovanje za zaposlene). Gre za projekta, kjer delamo zgolj z zaposlenimi in sodelujemo s službami za razvoj zaposlenih. Tako poglobljenega dela s ciljno skupino zaposlenih doslej AZM-LU ni poznal. Po drugi strani pa je AZM-LU v letu 2017 izvajal neformalne programe za brezposelne osebe, kjer smo intenzivno sodelovali z zavodom za zaposlovanje. Projekt je prav tako financiralo MIZŠ. Tudi v tem projektu je AZM-LU opravil vlogo nosilca konzorcija treh partnerskih organizacij. Projekt je obsegal računalniško in jezikovno izobraževanje ter priprave in izpit iz Zakona o splošnem upravnem postopku. Nov je tudi projekt Razvoj delovnih kompetenc zaprtih oseb, ki ga izvajamo v sodelovanju z Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij Ministrstva za pravosodje (2016-2019). Aktivnosti se izvajajo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor. Programska novost leta 2017 je bilo tudi uspešno kandidiranje na javnem razpisu za kratke programe socialne aktivacije, sklop C – socialna aktivacija žensk iz drugih kulturnih okolij z namenom dviga socialnih kompetenc s poudarkom na socialni integraciji. Zavod je že od leta 2001 edini izvajalec Projektnega učenja mladih (PUM) v podravski regiji; od leta 2016 dalje pa izvajamo prenovljeni program Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O). 4

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

Zavod izvaja tudi neformalne programe, kot so študijski krožki ter številne programe s področja pismenosti odraslih: Usposabljanje za življenjsko uspešnost–Most do izobrazbe, Usposabljanje za življenjsko uspešnost–Beremo in pišemo skupaj, Usposabljanje za življenjsko uspešnost–Moj korak, Usposabljanje za življenjsko uspešnost–Izzivi podeželja ipd. V letu 2005 smo se priključili nacionalnemu projektu Andragoškega centra Slovenije Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje (POKI), ki namenja pozornost kakovosti izobraževalnih programov. Zapišemo lahko, da je bila Andragoškemu zavodu Maribor-Ljudski univerzi ponovno podaljšana pravica do uporabe zelenega znaka POKI za obdobje od 1. 4. 2017 do 31. 3. 2020.

Ponosni smo na raznolike mednarodne projekte. Med organizacijami v lokalnem/regionalnem in mednarodnem okolju smo prepoznani kot zanesljivi partner. V letu 2015 smo se pridružili mreži REIN (The Réseau Européen pour l'INsertion Sociale et Professionnelle des Personnes Défavorisées). Kot edini javni zavod za izobraževanje in čedalje bolj tudi učenje odraslih namenjamo posebno pozornost tudi ranljivim ciljnim skupinam prebivalstva. Vsako leto se lotimo posebne lokalne koordinacije prireditev ob vsakoletnem Tednu vseživljenjskega učenja, občasno organiziramo tudi Parado učenja. Konec leta 2011 smo se na AZM-LU vključili v postopek za pridobitev certifikata »Družini prijazno podjetje«, katerega namen je lažje in bolj učinkovito usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.

V letu 2016 smo dobili pravico do uporabe polnega znaka. Ukrepi, ki smo si jih zadali, so komplementarni vrednotam AZM-LU. Slednje pa so sledeče:    

strokovnost, zanesljivost, spoštljiv in prijazen odnos do udeležencev, znanje, ustvarjalnost, prilagodljivost in dobra organiziranost, korektnost in odgovornost v odnosih, sproščeno in ustvarjalno vzdušje.

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

Ker se samoevalvacijsko poročilo nanaša na obdobje 2016 in 2017 lahko na tem mestu zapišemo, da je AZM-LU v letu 2016 prejel zunanje priznanje, tokrat priznanje delodajalcem oz. partnerjem Zavoda za zaposlovanje, ki so pripomogli k doseganju strateških ciljev Zavoda in so se izkazali kot družbeno odgovorni.

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

3 Korak naprej od zadnje samoevalvacije in aktivnosti pri podaljševanju znaka POKI Že v uvodu smo zapisali, da je Andragoški zavod Maribor-Ljudska univerza pripravil zadnje samoevalvacijsko poročilo od pričujočega za šolsko leto 2014/2015 oz. koledarsko leto 2015. Objavljeno je na spletni podstrani kakovosti AZM-LU: http://www.azmlu.si/images/evalporocilo15.pdf Kot smo napovedali v letnem delovnem načrtu AZM-LU za leto 2016, je imel naš zavod pravico do uporabe zelenega znaka POKI samodejno podaljšano najprej do 31. 3. 2017 (namesto do 31. 12. 2016 kot je bilo prvotno). Dne 15. 3. 2017 smo oddali vlogo za podaljšanje znaka POKI na ACS. Vloga je bila prvikrat oddana preko nove spletne aplikacije ACS za oddajo vlog in dokazil organizacij v postopkih za podeljevanje in podaljševanje pravice do uporabe Zelenega znaka kakovosti. Andragoški zavod Maribor-Ljudska univerza je po prvem točkovanju meril dosegel 8 obveznih od skupno 10 obveznih točk in skupaj 14 točk od vseh možnih 18 točk. Dne 13. 4. 2017 smo bili pozvani k dopolnitvi vloge. Tudi dopolnitev je potekala preko spletne aplikacije. Dopolnitev smo opravili 20. 4. 2017 in zatem 26. 4. 2017 prejeli pisni odgovor, da je komisija za podeljevanje znaka ugotovila, da naša izobraževalna organizacija dosega vse opredeljene standarde kakovosti za podaljšanje pravice do uporabe Zelenega znaka kakovosti. Komisija ACS za Zeleni znak kakovosti je sprejela sklep, da se AZM-LU podaljša pravica do uporabe znaka za tri leta oz. da lahko Zeleni znak kakovosti v skladu s Pravilnikom o podeljevanju in podaljševanju pravice do uporabe znaka kakovosti Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje - POKI uporablja od 1. 4. 2017 do 31. 3. 2020. To informacijo smo zapisali že v uvodnem poglavju, kjer predstavljamo javni zavod kot celoto. Podatek o tem smo ažurno objavili na spletni strani zavoda, saj jo smatramo kot dokazilo v naših prizadevanjih za kakovostno delo in razvoj izobraževanja odraslih. Kljub pozitivno rešeni vlogi pa smo s strani ACS dne 26. 4. 2017 prejeli vsebinsko izčrpen točkovalnik vloge organizacije za pridobitev oz. podaljšanje pravice do uporabe zelenega znaka kakovosti. Menimo, da je tudi samoevalvacijsko poročilo ustrezno mesto, kjer lahko povzemamo ključne komentarje ACS glede naše vloge: -

ločiti moramo med udejanjanjem na področju razvijanja kakovosti z aktivnostmi na področju presojanja kakovosti in te aktivnosti eksplicitno zapisati v letni delovni načrt in poročilo o opravljenem delu; izboljšati moramo povezavo med načrtovanimi aktivnostmi v letnem delovnem načrtu in letnem poročilu o opravljenem delu; nujna je torej vsebinska uskladitev ključnih strateških dokumentov ter s tem sledljivost in preglednost načrtovanih in izpeljanih aktivnosti s področja kakovosti; nujno je uvajanje novih aktivnejših načinov in metod za razpravo na andragoškem zboru in ne zgolj poročanje o opravljenih aktivnostih s področja kakovosti; veliko meril smo dosegli zgolj na minimalni ravni, še posebej glede vstopnih, procesnih in izstopnih dejavnikov kakovosti izobraževanja odraslih. ACS nam priporoča branje teoretičnih virov iz publikacije Kazalnikov kakovosti izobraževanja odraslih; veliko meril se dotika zgolj in samo področja svetovanja (npr. merjenje učinkov izvajanja svetovanja na delovnem mestu, samoevalvacijsko poročilo), nimamo pa izpeljanih 7

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

sistematičnih načinov in metod za spremljanje izstopnih dejavnikov na ravni celotne organizacije; - nujna je večja povezanost med ugotovitvami samoevalvacijskega poročila, akcijskim načrtom in načrtom samoevalvacije (povzeto po: Točkovalnik vloge AZM-LU za pridobitev oz. podaljšanje pravice do uporabe zelenega znaka kakovosti; ACS, 26. 4. 2017). Vse navedene ugotovitve iz točkovnika so predstavljale rdečo nit nadaljnjih srečanj skupine za kakovost, naša krovna prizadevanja k izboljšanju celotnega sistema kakovosti na AZM-LU, vpetost dokumentov in stremljenj h kakovosti izobraževalnega in svetovalnega dela. Znak smo uporabljali s pravili o uporabi znaka POKI in ga promovirali v promocijskih materialih AZMLU, ponovno v katalogu izobraževalne ponudbe in na spletnih straneh. O podaljšani pravici do uporabe znaka POKI, aktivnostih na področju samoevalvacije in drugih aktivnostih na področju kakovosti smo 14. 12. 2016 in 13. 12. 2017 seznanili člane andragoškega zbora, se pravi tudi zunanje andragoške sodelavce. Za andragoški zbor 2017 smo upoštevali zgoraj zapisano ugotovitev, da se učitelje aktivneje vključi v razpravo na temo kakovosti. Prav tako smo tematiko kakovosti obravnavali na sestankih strokovnih delavcev AZM-LU v letih 2016 in 2017. Pripravili smo Samoevalvacijski načrt AZM-LU za obdobje 2016 do 2018, v sklopu katerega smo izbrali dvoje področij samoevalvacije (izobraževalni proces, razvojno-svetovalno delo). Vse zaposlene na AZM-LU smo vključili v tako imenovano prevetritev vizije, poslanstva in vrednot zavoda, kar smo naredili na skupnem sestanku dne 26. 8. 2016. Skupino za kakovost AZM-LU so v letu 2016 in 2017 sestavljale: direktorica Irena Urankar, Alenka Sagadin Mlinarič, Helena Matavž in Anita Brglez. V skladu z letnim načrtom dela se je skupina za kakovost tako v letu 2016 kot v letu 2017 formalno srečala petkrat letno, o čemer vodimo tudi zapisnike srečanj. Poleg formalnih srečanj smo v letu 2016 izvedli še eno delovno srečanje, namenjeno ažuriranju Listine o kakovosti AZM-LU, ki smo jo objavili na spletni strani zavoda. Zaradi prehoda iz 2- na 3-letni cikel smo omenjeno listino ponovno ažurirali tudi v šolskem letu 2017/2018 ter v razpravo vključili vse zaposlene na AZM-LU. Zadnja verzija Listine o kakovosti je objavljena na spletni strani AZM-LU: http://www.azm-lu.si/images/Listina_o_kakovosti_AZM_LU-15januar2018.pdf

Slika 1: Članice skupine za kakovost

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

Na srečanjih smo dorekli vsebino in aktivnosti zajetnejšega Akcijskega načrta za razvoj kakovosti AZMLU za obdobje od 2016 do 2018, v katerem smo ugotavljali pomanjkljivosti, načrtovane aktivnosti za razvoj kakovosti ter spremljanje njihove realizacije. Prvič smo akcijski načrt kakovosti pripravili za daljše obdobje treh let. Z manjšimi dopolnitvami smo ažurirali poenoteni anketni vprašalnik za ugotavljanje zadovoljstva udeležencev, ki je za evalvacijo izvedenih programov na voljo vsem strokovnim delavcem. S pomočjo delavcev, zaposlenih preko programov javnih del, smo namenili veliko pozornosti obdelavi anketnih vprašalnikov ob zaključkih izobraževalnih programov obeh šolskih let. Tudi v novem akcijskem načrtu kakovosti smo si zadali kot nalogo visoko stopnjo doslednosti pri izvajanju anketiranja. V sklopu filozofije kakovosti se nam zdi pomembno, da se s ključnimi ugotovitvami rezultatov anketiranja seznani vse strokovne delavce AZM-LU. V akcijskem načrtu kakovosti so bile za leto 2016 zajete naloge o razvoju novih programov, aktivnosti v zvezi z opremo učilnic, vključno z računalniško opremo in tehnologijo, dostopi do gradiv za samostojno učenje in interno izobraževanje strokovnih delavcev v bazah podatkov, ki ga omogočata Mariborska knjižnica in sistem Cobiss, aktivnosti za izboljšanje mreženja v članstvu različnih organizacij ipd. Akcijski načrt za leto 2017 nam pove, da smo opravili nakup nove računalniške opreme, ki je pripomogla k izboljšanju pogojev dela. Na programski ravni smo izdelali seznam učnih gradiv, ki so na voljo v Središču za samostojno učenje; veliko doslednosti smo namenili izvajanju anketiranja v različnih izobraževalnih oblikah. Novost je bilo tudi telefonsko anketiranje svetovancev ISIO Maribor kot del infrastrukturne dejavnosti. V letu 2017 smo vzpostavili elektronsko hranjenje izpolnjenih obrazcev o izvedenih hospitacijah, vključno s hospitacijami študentov. Sicer se v letu 2016 se na AZM-LU nismo odločili za prijavo na Javno povabilo organizacijam, ki izobražujejo dorasle, za sodelovanje v ekspertni zunanji evalvaciji v izobraževanju odraslih, saj smo bili mnenja, da za to v naših prizadevanjih na področju kakovosti še ni nastopil pravi čas. Dodatno oviro je predstavljalo dejstvo, da delo na tem projektu ni finančno ovrednoteno. O morebitni prijavi na zgoraj navedeno javno povabilo bomo ponovno razmislili v letu 2018, seveda če bo obstajala možnost za to. Januarja 2017 je ACS objavil javno vabilo na temeljno usposabljanje novih svetovalcev za kakovost v izobraževanju odraslih. Temeljno usposabljanje je bilo razpisano v okviru ESS projekta Krepitev kompetenc strokovnih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2016 do 2018. AZM-LU se ni odločil za prijavo strokovnega delavca na tovrstno usposabljanje. Ključni razlog za to je bila strnjena izvedba usposabljanja od januarja do marca 2017 in s tem povezane kadrovske zadrege. Kljub temu si puščamo tovrstno usposabljanje odprto za morebitno razpisano obdobje po letu 2018, saj svetovalec za kakovost pridobi v programu temeljnega usposabljanja posebno znanje za kakovost, za koordinacijo dela na področju kakovosti ter izpeljavo aktivnosti v lastni izobraževalni organizaciji. 40-urni program omogoča svetovalcu vključitev v nacionalno omrežje svetovalcev za kakovost. Gre za zahtevna dela pri presojanju in razvoju kakovosti izobraževanja odraslih. Svetovalec za kakovost namreč opravlja svetovalno delo drugim zaposlenim in zunanjim sodelavcem na področju “reševanja izzivov pri razvoju kakovosti” (povzeto iz Vabila na temeljno usposabljanje novih svetovalcev za kakovost v izobraževanju odraslih).

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

4 Potek samoevalvacije 4. 1 Predstavitev obravnavanega področja Predmet samoevalvacije je bilo opazovanje oz. hospitiranje pri pouku. Že januarja 2016 smo preučili, ali potrebujejo strokovni delavci-organizatorji izobraževanja posebno pooblastilo za hospitiranje pri pouku ali je to njihova stalna naloga, ki je v skladu z opisom del in nalog. Ugotovili smo, da je med nalogami organizatorja izobraževanja pomembno delo tudi »spremljanje in nadziranje izobraževalnega procesa v vseh fazah procesa dela andragoškega ciklusa«. Za strokovne delavce smo 17. 2. 2016 izvedli drugi del internega seminarja na temo hospitiranje v izobraževanju odraslih. Interni seminar je za strokovne delavce pripravila Alenka Sagadin Mlinarič. Prvi del izobraževanja, ki se ga je udeležilo le nekaj strokovnih delavcev, je bil izveden že leto poprej v okviru Strokovnega aktiva Svetovalnega središča Maribor (27. 8. 2015 v obliki srečanja vodij srednješolskega izobraževanja odraslih, združenih v Strokovni aktiv ISIO Maribor). Ob zaključku seminarja smo pripravili tudi nekaj operativnih dogovorov za izvedbo hospitacij, ki zadevajo predvsem obrazce za hospitiranje, število hospitacij v posamezni obliki ipd. Hospitacije sodijo v izbrano področje izobraževalnega procesa in v podpodročje načrtovanja in izpeljave izobraževalnega procesa. Kot kazalnik kakovosti smo si v samoevalvacijskem načrt AZM-LU za obdobje od 2016 do 2018 zadali kazalnik kakovosti “kakovosten, dinamičen pouk, ki upošteva različna načela pouka, zajema uporabo različnih metod, upošteva predznanje učencev”. Zapisali smo, da želimo na AZM-LU imeti kakovostni pouk, pri čemer se zavedamo izjemno pomembne vloge učiteljev odraslih. Ob tem se zavedamo pomena ustrezne izbire oblik in metod dela, ustreznega ocenjevanja znanja, vpliva udeležencev izobraževanja na izobraževalni proces ipd. Za pridobivanje vpogleda v pouk pa so potrebne hospitacije, ki morajo biti najavljene, da se lahko nanje ustrezno pripravita tako strokovni delavec-organizator izobraževanja kot sam učitelj odraslih.

Slika 2: Utrinek z internega izobraževanja o hospitiranju v izobraževanju odraslih (18. 5. 2017)

Članice skupine za kakovost smo ponovno pregledale obrazec za hospitiranje, na katerega smo dodale tudi znak POKI. Dogovorili smo se, da vsak strokovni delavec izvede vsaj tri hospitacije v posameznih programih formalnega izobraževanja (osnovne šole za odrasle, srednješolskega izobraževanja) in tudi 10

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

v neformalnih programih AZM-LU (Začetna integracija priseljencev, jezikovni programi, tečaji knjigovodstva ipd.). Dogovor je bil, da obrazce izpolnjujemo rokopisno. Kot smo že zapisali, je ustreznejša najavljena hospitacija, saj kaže na sodelovalni pristop in ne zgolj funkcijo nadziranja. Vsi strokovni delavci smo se zavedali nujnosti izvedenega andragoškega pogovora po izvedeni hospitaciji. Glede tega smo bili mnenja, da potrebujemo še dodatna znanja za podajanje povratnih informacij našim učiteljem, kar je edino lahko ključ do izboljšanja. To nalogo smo si kot obliko internega izobraževanja in obenem osrednje teme strokovnega aktiva Svetovalnega središča Maribor zadali za leto 2017, natančneje za datum 18. 5. 2017. Posebno skrb smo namenili izbiri predavatelja/-ice teme andragoški pogovor in se po posvetu s strateškim partnerjem Zavodom za šolstvo, Območno enoto Maribor odločili za predstojnico mag. Vero Bevc. Za namen skrbnega načrtovanja vsebine smo se dne 4. 4. 2017 posebej sestali s predavateljico programa, da smo dorekli medsebojna pričakovanja in vsebinske podrobnosti.

5 Rezultati samoevalvacije in usmeritve 5.1 Ugotovitve iz zapisnikov o hospitiranju pouka v letu 2016 Ugotovitve za leto 2016 povzemamo iz letnega poročila o delu AZM-LU za leto 2016, kjer smo v okviru poglavja o kakovosti prvikrat oblikovali tudi podpoglavje na temo poročanja o izvedeni samoevalvaciji. V letu 2016 so hospitacije izvajale Tatjana Njivar, Anita Brglez in Neža Bojnec Naterer. K opazovanju pouka smo povabili še študente na praktičnem izobraževanju, in sicer Suzano Auguštin, Tajano Novak, Katjo Zver in Mateja Podstenška. Na ta način smo prišli do 15 hospitacij, pri čemer so v določenih urah hospitirali tako strokovni delavci kot študentje. Po vsebini izobraževanja so hospitacije potekale v oddelkih osnovnošolskega izobraževanja odraslih na AZM-LU, v Začetni integraciji priseljencev, v programih za starejše ter v srednješolskem izobraževanju odraslih. Kot smo že omenili, smo zapise o izvedenih hospitacijah shranili kot obliko elektronskega arhiva na serverju zavoda. Ključne ugotovitve z izvedenih hospitacij za leto 2016 smo obravnavali na skupini za kakovost. Mednje lahko uvrstimo: -

predlagana izboljšava je »malo prehitra razlaga, več vmesnega preverjanja, kako razumejo učno snov«, drug primer se je nanašal na preverjanje razumevanja abstraktnih pojmov in morda prezahtevni učni list (Osnovna šola za odrasle); predlogi na boljšo opremljenost učilnic na osnovni šoli za odrasle, ki v sedanjem stanju ne omogočajo uporabe avdio-vizualnih sredstev in informacijsko-komunikacijske tehnologije; nekaj smernic glede vključevanja vseh udeležencev v razpravo ter načini za izboljšanje dinamike pouka; zapisi tako imenovanih močnih točk pouka, kjer učitelj kombinira večje število metod in obenem poda koristne informacije, ki niso ozko vezane na vsebino tečaja; študentje so izpostavili prednosti enakovrednega odnosa, različne stopnje aktivnosti pri pouku, odzive učitelja na pobude in predloge udeležencev ter izpostavili tople medčloveške odnose na AZM-LU.

Naše izkušnje z bolj sistematičnim hospitiranjem smo predstavili tudi zunanjim andragoškim sodelavcem na andragoškem zboru AZM-LU, s čimer smo želeli izpostaviti pomen in resnost opazovanja pouka. Če primerjamo zapise redno zaposlenih organizatorjev izobraževanja z zapisi “zunanjih opazovalcev” 11

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

(študentov dodiplomskega in pedagoško-andragoškega izobraževanja) ugotovimo, da se zapisi zunanjih opazovalcev bolj nanašajo na prijetno presenečenje ob sproščenem odnosu med učitelji in udeleženci na področju izobraževanja odraslih. Očitno “šolsko polje” bolj pričakuje odnose izza katedra, večjo »pošolanost« sistema, kar izhaja v prvi vrsti iz lastnih izkušenj z izobraževanjem. Posledično temu nam poročila zunanjih študentov prinašajo manj spoznanj na področju uporabljenih metod in načel pouka, manj podatkov o ustrezni opremljenosti učilnic, uporabi informacijskokomunikacijske tehnologije ipd. Informacijo o tem smo podali že v prvem poročilu o samoevalvaciji (zgolj kot posebnem podpoglavju poročila o kakovosti), ki je sestavni del letnega poročila o delu zavoda. Posledično temu smo se za leto 2017 odločili, da damo večji poudarek izvajanju hospitacij redno zaposlenih organizatorjev izobraževanja, saj nam poročila študentov, ki še nimajo pravih izkušenj z andragoško prakso, ne prinašajo tega, kar pričakujemo, želimo in kar smo predvideli v samoevalvacijskem načrtu. Prav tako opažamo, da je ključna zadeva podajanje povratnih informacij učitelju v obliki izvedenega pogovora po opravljeni hospitaciji. V internih navodilih za delo strokovnim delavcem-organizatorjem izobraževanja je direktorica zavoda za čas po 18. 5. 2017, ko smo izvedli interno usposabljanja na temo andragoški pogovor s predavateljem o močnih in šibkih točkah pouka, posebej poudarila, da je andragoški pogovor nujen drugotni element izvedene hospitacije. Usposabljanje strokovnih delavcev smo predvideli tudi v (dopolnjenem) akcijskem načrtu razvoja kakovosti za obdobje 2016 – 2018. Za lažjo ponazoritev opažanj pri pouku citiramo nekaj zapisov o različnih “močnih” točkah pouka, predlaganih izboljšavah in splošnem vtisu učne ure iz večih hospitacij: -

»Nazorna razlaga, veliko ponavljanja; počasna, dovolj razumljiva razlaga; osredotočenost za majhen segment snovi, ki je dobro utrjevan; postavlja jim miselne izzive; dobra komunikacija, zna izvabiti informacije iz udeležencev; sprotno preverjanje«. Kot predlagana izboljšava je zapisano, da je potrebno »preveriti, če razumejo abstraktne pojme…; razlagati izvorpovezovanje asociacij; več ponavljanja, da snov »sede«. Kot splošni vtis učne ure je opazovalka zapisala, da je šlo za »lepo, natančno, nazorno vodeno uro, morda prezahteven učni list – ne vsebinsko, oblikovno (navodila)…; dinamična ura (sodelovanje udeležencev).«

Opazovalka kot močno točko pouka izpostavi »komunikacijo z udeleženci; nazorno razlago; dobro sodelovanje udeležencev; veliko utrjevanja, ponovne razlage in pojasnjevanja, kar je vse zelo dobro« ter tako kot splošni vtis učne ure navede, da gre za »dinamično, dobro strukturirano uro«.

Opazovalka kot močno točko pouka navede »učiteljičino prezenco, nastop, komunikacijo, navezavo stika z udeleženkami; strokovnost; lepo, nazorno, trdno vodena učna ura; dobra motivacija slušateljic, primerna učna snov; učiteljica veliko pozornosti posveča besedišču, kar je zelo dobro; v razlago vedno vključuje slušateljice, kar je močna točka pouka.« Kot potrebno izboljšavo navede, da je »potrebno veliko dela na besedišču glede na poreklo udeleženk, vse so tujke, vendar je to zelo težko (poučevanje jezika in hkrati učne snovi); učiteljica veliko pozornosti posveča besedišču in nazorno razlaga«. Kot splošni vtis je opazovalka zapisala, da je »ura zelo dinamična; presenetljivo dobro sodelovanje slušateljic«.

Druga opazovalka-študentka kot močno točko pouka navede »počasno razlago s poudarkom 12

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

na sodelovanju in razumevanju, veliko komunikacije, ponavljanje in utrjevanje snovi«. -

Opazovalka kot močno točko pouka navede »govorno vajo udeležencev, kjer vsak govori o eni temi, ki jo izbere učiteljica (moja družina, gospodinjska opravila).« Kot predlagano izboljšavo predlaga, da bi lahko »vrgla žogico (Kdo bi začel ?)«, »temo bi lahko izbrali tečajniki, vsak bi temo izbral naslednjemu«. Kot splošni vtis učne ure je opazovalka zapisala, da je »dober; velika skupina; morda bi več vključevala tiste bolj »tihe« tečajnike«.

Opazovalka izpostavi »kombinacijo večih metod: branje, pisanje, razlago, pogovor: tečajnikom predstavi brezplačno možnost obiska pri zdravniku (ambulanta Karitas)… širina…«. Kot splošni vtis navede, da je »prisotnih 10 do skupaj 15 oseb; pretežno moški (izmenski delavci); prijetno sproščeno vzdušje v skupini.«

Opazovalka kot močno točko izpostavi »delo s spletnimi viri«. Kot predlagano izboljšavo predlaga »delo v paru, skupinsko delo in nato poročanje; dialogi na temo poklici…«. Kot splošni vtis je opazovalka zapisala, da je »dobila zelo dober vtis, tako zadovoljstva udeležencev kot tudi predavateljice.«.

Opazovalka kot močno točko pouka izpostavi »predstavitev snovi s pomočjo praktične vaje. Upoštevanje načela nazornosti. Udeležence je vključeval z vprašanji. Preverjal je njihovo predznanje. Opozoril je na stvari, ki jih bodo morali znati na izpitu. Ponovitev snovi ob koncu vaje s ključnimi poudarki.« Kot predlagano izboljšavo je opazovalka zapisala »še več poudarka na preverjanju predznanja; še več povezovanja teorije s prakso; pogosteje preverjati razumevanje pri udeležencih.« Kot splošni vtis učne ure je opazovalka navedla, da je »predavatelj razlagal učno snov na primerih iz njihovega življenja. Udeleženci so se aktivno vključevali. Snov je bila dobro strukturirana. Navodila predavatelja so bila jasna.«

Opazovalka je kot močno točko pouka izpostavila, da »učitelj spodbuja udeležence; preverja njihovo razumevanje snovi. Udeleženci sodelujejo in se vključujejo z vprašanji. Učitelj opozori, kaj bo potrebno znati na izpitu. Pogovor z udeleženci, ponovitev snovi prejšnjega srečanja, ugotavljanje predznanja.« Kot predlagana izboljšava je ponovno zapisano »še več povezovanja teorije s prakso. Več vključevanja skupinskega dela udeležencev.« Kot splošni vtis je opazovalka zapisala, da je »učitelj povezoval teorijo s prakso. Razlagal je na osnovi primerov. Opozoril je na dodatno literaturo na spletu. Motiviral je udeležence za učenje.«

5.2 Ugotovitve iz zapisnikov o hospitiranju pouka v letu 2017 V letu 2017 so hospitacije izvajale Tatjana Njivar, Neža Bojnec Naterer in Klavdija Mirič. K opazovanju pouka smo povabili še študente na uvajalni praksi; poročilo o hospitaciji nam je oddal diplomantštudent Jernej Krajnčan. Na ta način smo prišli do 8 hospitacij, kar je bistveno manj kot v letu 2016, ko smo izvedli 15 hospitacij. Razlog za to je tudi porodniški dopust Anite Brglez, kar pomeni, da se na področju srednješolskega izobraževanja odraslih hospitacije niso izvajale (z izjemo študentov na praksi). Po vsebini izobraževanja so hospitacije potekale v oddelkih osnovnošolskega izobraževanja odraslih na AZM-LU, v Začetni integraciji priseljencev, v tečajih tujih jezikov za odrasle (tržni program, program za brezposelne), v Projektnem učenju mlajših odraslih (PUM-O) in v srednješolskem programu izobraževanja odraslih. Tudi za leto 2017 smo zapise o izvedenih hospitacijah shranili kot 13

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

obliko elektronskega arhiva na serverju zavoda. Ključne ugotovitve z izvedenih hospitacij za leto 2017 smo obravnavali na tako imenovanem tematskem srečanju skupine za kakovost dne 23. 2. 2018. Delno smo na tematskem srečanju ponovno pogledali zapisnike o izvedenih hospitacijah za leto 2016 in jih skušali primerjati z letom 2017. Med ključne ugotovitve iz zapisnikov o hospitacijah za leto 2017 navajamo sledeče ugotovitve: -

uporaba učnih pripomočkov (kartic s sličicami) kot uspešen didaktični pripomoček, sproščeno vzdušje je pogoj za uspešno usvajanje učne snovi, spoštljiv odnos učiteljice do udeležencev je pogoj za dobro klimo v skupini, spodbude in motivacija mentorja pozitivno vplivajo na samostojno učenje udeležencev ter na prijetno in ustvarjalno vzdušje, “morda malce prehiter tempo učne ure, v kateri želi predavateljica podati preveč snovi; bolje manj, pa naj se tisto res utrdi, večkrat preveri, ali slušatelji res razumejo”; za tujejezične udeležence so še posebej primerne praktične demonstracije, postopnost in nazornost pouka, s katerimi je predstavljena razmeroma kompleksna učna snov.

Za lažjo ponazoritev citiramo zapise o t. i. “močnih” točkah pouka, predlaganih izboljšavah in splošnem vtisu učne ure iz večih hospitacij: - “Lep, spoštljiv odnos učiteljice do slušateljev. Dobra klima v skupini.” - “Sproščeno vzdušje, ki je pogoj za uspešno usvajanje učne snovi.” - “Razgiban pouk. Učni pripomočki (kartice s sličicami).” - Opazovalka je zapisala: “Samostojno delo in pomoč mentorja, ki je udeležence sproti opozarjal na pomanjkljivosti pri pripravi izdelka in predlagal rešitve. Pozitivno in ustvarjalno vzdušje. Spodbude in motivacija s strani mentorja.” Kot predlagana izboljšava je zapisano, da se “vključi tudi delo v dvojicah – povezati udeležence z več znanja v paru s tistimi z manj znanja – medsebojna pomoč.” Splošni vtis učne je označen kot “presenetljivo dobro in ustvarjalno vzdušje. Udeleženci so bili zelo motivirani”. Učitelju je bila posredovana povratna informacija, da v bodoče preveri predznanje udeležencev o uporabi programa PowerPoint ter da morda doda medsebojno pomoč. - Opazovalka je zapisala: “Praktična demonstracija je še posebej primerna zaradi albanskih slušateljic, ki zaradi preskromnega znanja slovenščine razlage ne bi dobro razumele. Močni točki sta tudi postopnost in nazornost, s katerimi je predstavljena razmeroma kompleksna učna snov.” Kot predlagano izboljšavo opazovalka pouka predlaga “počasnejšo obravnavo pri kompleksnejših učnih vsebinah, predavateljica mora res preveriti, ali je predhodna učna snov usvojena. Če se znanje ne gradi postopno ali prilagodi predznanju udeleženk nova učna snov oziroma njena obravnava ni tako učinkovita, kot bi morala biti.” Kot splošni vtis učne ure je opazovalka zapisala, da je “ura nasplošno zelo prijetna, tako zaradi predavateljičinega umirjenega tona obravnave kot tudi zelo prijaznih in motiviranih albanskih slušateljic. Pouk poteka v vzpodbudnem vzdušju.” - Opazovalka je zapisala, da je močna točka pouka ta, da “predavateljica izhaja iz demografske slike v razredu in pa od konkretnega prehaja na raven posplošitve oz. usvajanja osnovnih geografskih pojmov.” Predavateljici je bila podana povratna informacija, da naj “učno snov čimbolj konkretizira in jo naredi razumljivo, privlačno.” - Opazovalka je zapisala, da je močna točka pouka “zelo nazorna in preprosta razlaga glede na albanske slušateljice, ki imajo problem z razumevanjem jezika, podrepljena z veliko primeri.” 14

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

Kot predlagana izboljšava je navedeno, da bi “lahko bila ura izboljšana na način, da bi slušateljice prinesle primere uradnih pisem, s katerimi se srečujejo in imajo tam z razumevanjem težave, tako da bi snov bolj približali njihovim življenjskim izkušnjam.” Kot splošni vtis učne ure je opazovalka zapisala, da se “predavateljica “ujame” s slušateljicami, zna se prilagoditi njihovemu predznanju, slušateljice se čutijo počutijo sprejete in se v skupini dobro počutijo.” Ugotovitve iz zapisnikov o hospitiranju tako za leto 2016 kot za leto 2017 kažejo, da so opazovalci pouk označili kot kvaliteten, dinamičen, s spodbudno klimo, uporabo dinamičnih metod, menjavo organizacijskih oblik poučevanja ipd. Za obe leti velja, da so se opazovalke pouka nekajkrat dotaknile teme učnega tempa podajanja snovi, ki je bil pri tujejezičnih udeleženkah in zelo ranljivih udeležencih nekoliko prehiter. Nekoliko večjo pozornost bi opazovalke namenile sprotnemu preverjanju razumevanja učne snovi, načinom za izboljšanje dinamike pouka (vključevanje vseh udeležencev pouka, več ponavljanja snovi ipd.), večji samozavesti učiteljev pri kombiniranju različnih učnih metod, še večjemu udejanjanju učnega načela povezovanje teorije s prakso, didaktičnim popestritvam ter spodbudam za uporabo učil in učnih pripomočkov (npr. uporaba žogice ipd.). Zapisi s hospitiranja kažejo tudi na dobro pedagoško-didaktično podkovanost opazovalk pouka, o kateri se pri izvajanju hospitacij govori premalo.

5. 3 Ugotovitve z zgledovalnega obiska Izvedbo zgledovalnega obiska Javnega zavoda Cene Štupar, Centra za izobraževanje Ljubljana so v letnem delovnem načrtu zavoda načrtovali že za leto 2017. Zaradi daljše bolniške odsotnosti ene od članic skupine za kakovost je do izvedbe obiska prišlo 31. januarja 2018. Zgledovalnega obiska smo se s strani AZM-LU udeležile: Irena Urankar (direktorica) ter članici skupine za kakovost: Helena Matavž in Alenka Sagadin Mlinarič. S strani gostujoče organizacije sta bili na zgledovalnem obisku prisotni Branka Bricl in Alida Zagorc Šuligoj. Prve in druge stike z izbrano izobraževalno organizacijo je opravila direktorica zavoda, ga. Irena Urankar. Že v začetni fazi smo z namenom izbire organizacije seznanili čim več zaposlenih, tudi zunanjih andragoških delavcev, saj smo najavo izbire izobraževalne organizacije umestili na andragoški zbor že v letu 2016. Po metodi zgledovanja smo si pred izvedbo zgledovalnega obiska vnaprej zastavili naslednja vprašanja za zgledovanje, ki smo jih pred obiskom posredovali na naslov izbrane organizacije. To so bila sledeča vprašanja, na katere smo prejeli naslednje njihove odgovore (zapisani ležeče): 1) Kaj vpliva na izbiro izobraževalne oblike, v kateri poteka hospitacija (novi, mlajši učitelj, novi program…) ? Samo ime hospitacija je »negativno« v pomenu, da če pride do kakšne pritožbe nastane potreba po hospitaciji. Smisel hospitacij vidijo predvsem pri starejših učiteljih, ki imajo veliko število izobraževalnih ur in lahko nastopi »problem udomačitve«. V ospredju hospitacij so si zastavile podaktivnost, kako si učitelj zastavi cilj učne ure in kako ga realizira. 2) Kako pogosto hospitirate v posamezni izobraževalni obliki (enkrat, večkrat pri istem učitelju)? Na vsakem izobraževalnem področju se izvede najmanj ena hospitacija. Lahko se kateri od učiteljev prostovoljno javi za izvedbo hospitacije. Omogočajo tudi, da lahko gre en učitelj

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

hospitirati k drugemu učitelju kot oblika kolegialne presoje. O tem vodijo razpredelnico v google-drive, vključno z razlogi hospitiranja. 3) Ali nam lahko predstavite Vaš obrazec za hospitiranje, če ga seveda imate ? Ali le-ta vsebuje tudi podpis učitelja ? Predstavijo nam obsežen obrazec »Spremljanje pedagoške ure«, ki je na petih straneh. Učitelj ga ne podpiše. 4) Ali ste se za izvajanje hospitacije posebej usposabljali ? Ne, razen vsebin v sklopu Šole za ravnatelje, ki sta jo poleg direktorja obiskovali tudi dve strokovni delavki Javnega zavoda Cene Štupar, Centra za izobraževanje Ljubljana. 5) Ali ste se posebej usposabljali za podajanje povratnih informacij učitelju ? Ne, razen nekaterih vsebin v sklopu Šole za ravnatelje. Zainteresirane so za udeležbo na delavnici v okviru Strokovnega aktiva ISIO Maribor, kjer bo mag. Vera Bevc iz Zavoda RS za šolstvo, OE Maribor izvedla drugi del delavnice o andragoškem pogovoru s predavateljem in podajanjem povratnih informacij o močnih in šibkih točkah pouka. Na srečanje, ki bo v maju, jih bo AZMLU pisno povabil. 6) Kakšne so Vaše izkušnje z učiteljevim odzivom na hospitacijo in povzetkom hospitacije, podajanjem povratne informacije ? Brez posebnosti, tudi za to, ker se povratna informacija podaja v prvi vrsti pozitivno. 7) Ali se spomnite kakšnega praktičnega primera pozitivne in negativne posledice hospitacije ? Ne, potekalo je brez posebnosti. 8) Je bila kdaj izvedena hospitacija razlog za prekinitev sodelovanja posameznega učitelja z LU ? Ne. 9) Ali so rezultati hospitiranja eden od dejavnikov nagrajevanja učiteljev ? Ne. Izročijo nam izdelani Pravilnik za ocenjevanje predavateljev z ocenjevalnimi obrazci za ocenjevanje predavatelja, ki pa v praksi ni zaživel. 10) Ali se pri načrtovanju hospitacij ozirate na smer strokovne izobrazbe organizatorja izobraževanja, ki izvaja hospitacijo (npr. anglist hospitira pretežno v programih angleščine) ? Ne, strokovni delavec, vodja področja mora ohraniti širino in obvladovati celotno področje. 11) Ali so hospitacije načrtovane v Vašem letnem delovnem načrtu ? Na kakšen način, kako podrobno ? Velja to za celoten zavod ali zgolj za posamezno izobraževalno področje (npr. osnovnošolsko, srednješolsko izobraževanje) ? Ne. Pri tem izpostavimo tudi razlike med obema zgledovalnima organizacijama. Javni zavod Cene Štupar ima letne delovne načrte pripravljene praviloma za šolsko (in ne koledarsko leto). 12) Ali hospitirate tudi na terenu (npr. po podjetjih – programi kompetenc ipd.) ? Če da, ali se pri tem soočate s kakšnimi posebnimi težavami, novostmi ? Strokovni delavci, ki organizirajo izobraževalne oblike na terenu gredo vsaj na prvo uvodno srečanje, kjer lahko tudi hospitirajo. 13) Ali so rezultati hospitiranja javni ali zaupni ? Na kakšen način ? Nedvoumno so podatki zaupni. 14) Ali se strokovni delavci-organizatorji izobraževanja kdaj strukturirano pogovarjate o rezultatih hospitiranja (npr. na delovnih sestankih, andragoških zborih ipd.)? Redko, praviloma se strokovni delavci premalo pogovarjajo o učni vsebini, v ospredju so bolj organizacijski in finančni vidiki. 15) Ali hospitacije zavedete tudi v dnevnik izobraževanja ? Ne. 16) Kako in na kakšen način arhivirate zapisnike s hospitacij ? Pri vsakem strokovnem delavcu; smiselno pa bi bilo, da se zapisniki hranijo v e-obliki, pri čemer bi se moralo upoštevati 16

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

varovanje osebnih podatkov in v fizični obliki v pisarni direktorja, saj se lahko kadrovska sestava strokovnih delavcev zamenja. 17) Ali so strokovni delavci – organizatorji izobraževanja posebej pooblaščeni za izvajanje hospitacij ali imajo to aktivnost zgolj zapisano v opisu del in nalog (v katalogu delovnih mest)? Ne, zakonodaja omogoča izvajanje hospitacij zgolj ravnatelju, direktorju. Na Javnem zavodu Cene Štupar nimajo hospitiranja zapisanega v opisu del in nalog, prav tako nimajo posebnega pooblastila za to. Odgovore na zgoraj navedena vprašanja smo poslali Javnemu zavodu Cene Štupar. V skladu s teoretičnimi izhodišči metode zgledovanja je naš cilj, da se naučimo nekaj novega ali vsaj delno novega in da morebitne primere dobre prakse prenesemo v lastno izobraževalno organizacijo. V okviru zgledovalnega obiska smo si izmenjali izkušnje o sestavi in načinu organiziranosti skupine / komisije za kakovost ter povezanosti različnih segmentov kakovosti v okviru matičnih organizacij. Izmenjali smo si tudi izkušnje glede zapisa kakovosti v krovnih dokumentih zavoda (letni delovni načrt, poročilo o delu) ter se seznanili z izkušnjami Javnega zavoda Cene Štupar glede izvajanja EZE (ekspertne zunanje evalvacije). Prav tako smo si izmenjali obrazce za hospitiranje. V nadaljevanju smo izkoristili priložnost tudi za razpravo o svetovalnem središču ISIO ter si izmenjali izkušnje za pripravo poročila o spremljanju svetovalnega središča ter samoevalvacijskega poročila. Seznanili smo se tudi z načinom organiziranosti ISIO ter posebnostmi osrednjeslovenske regije; beseda je tekla tudi o dostopu do zaposlenih strank v projektu ESS-Svetovanje zaposlenim. Vsebina zgledovanja s področja ISIO pa ne sodi v domeno pričujočega samoevalvacijskega poročila. Med zgledovalnima organizacijama smo zaznali tudi nekaj razlik: -

AZM-LU ima izvajanje hospitacij strokovnih delavcev-organizatorjev izobraževanja urejeno v opisu del in nalog v splošnem aktu o organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest AZM-LU kot najpomembnejši nalogi: »načrtuje, organizira, vodi, spremlja in nadzira proces v vseh fazah andragoškega ciklusa na svojih programih« ter »vodi tim strokovnjakov, učiteljev na svojem področju«;

hospitacije Javnega zavoda Cene Štupar so po našem vtisu z zgledovalnega obiska manj formalizirane od hospitacij AZM-LU, večji poudarek dajejo prostovoljnosti in kolegialni presoji pri izvedbi hospitiranja, priložnosti učenja; AZM-LU izvaja najavljene hospitacije, ki imajo večjo funkcijo nadzorovanja kakovosti pouka;

Javni zavod Cene Štupar namenja posebno pozornost hospitacijam učiteljem, ki že dlje časa sodelujejo z organizacijo in imajo večje število izobraževalnih ur, ker pri njih zaznavajo »problem udomačitve«; nasprotno pa AZM-LU namenja posebno pozornost hospitiranju novih sodelavcev, katerih pedagoško delo šele spoznavamo;

dobile smo vtis, da na Javnem zavodu Cene Štupar odigrava odločilno vlogo na področju spremljanja kakovosti skupna komisija za kakovost poklicnega in strokovnega izobraževanja, saj imajo visok delež odraslih srednješolcev; na AZM-LU pa odigrava ključno vlogo skupina za kakovost, ki ni odvisna od izobraževalnega področja;

dve strokovni delavki Javnega zavoda Cene Štupar imata opravljen javno veljavni program Šole za ravnatelje, ki daje posebno specifično znanje izvajanju hospitacij; na AZM-LU ima tovrstno 17

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

izobraževanje opravljeno le direktorica zavoda; -

protokol zapisa o izvedeni hospitaciji je na Javnem zavodu Cene Štupar je obsežnejši in zajetnejši od res kratkega protokola / obrazca AZM-LU ipd.;

rezultati opažanj na hospitacijah niso ne pri eni ne pri drugi organizaciji kriterij za ocenjevanje delovne uspešnosti v smislu ocenjevanja dela predavateljev;

strokovni delavci AZM-LU pri nekaterih oblikah zavedejo izvedeno hospitacijo v dnevnik izobraževanja, česar na Javnem zavodu Cene Štupar ne počnejo;

obe organizaciji prakticirata zgolj najavljene oblike hospitacij.

5. 4 Povzetek rezultatov anketiranja o zadovoljstvu z delom učiteljev V Samoevalvacijskem načrtu AZM-LU za obdobje 2016 do 2018 smo kot vir podatkov – poleg izpolnjenih obrazcev AZM-LU protokola za oprazovanje pouka – predvideli tudi pregled rezultatov ocenjevanja učiteljev. Samoevalvacijsko poročilo se nanaša na leti 2016 in 2017, anketiranje pa smo izvajali praviloma v obdobju šolskega leta. S pomočjo zaposlenih preko programov javnih del smo naredili t. i. evalvacijske zbire v 110-ih izobraževalnih oblikah, ki se nanašajo na šolska leta 2015/2016, 2016/2017 in delno tudi 2017/2018. Tej metodologiji se nismo mogli izogniti, saj nekate oblike trajajo tekom celotnega šolskega leta in podatkov nismo mogli izluščiti zgolj za obodbje dveh koledarskih let. Od aprila 2016 smo prešli na anketiranje po poenotenih anketnih vprašanjih na 6-stopenjski ocenjevalni lestvici. Pred tem smo imeli 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico ali v nekaterih primerih kakšno opisno lestvico ocenjevanja učiteljev. V tokratni evalvacijski zbir smo združili le tiste ankete, kjer je bila v ocenjevanje učiteljev ponujena 6-stopenjska numerična lestvica. Samo na ta način so lahko podatki mesebojno primerljivi. Predmet strokovnega zanimanja je bilo le ocenjevanje učiteljev, ne pa tudi druge vrste podatkov, ki jih zbiramo s poenotenim anketnim vprašalnikom (tj. ocena orgnizacije izobraževalnega programa, zadovoljstvo z vsebino programa, priporočilo naše organizacije drugim ter vprašanje odprtega tipa, ki se nanaša na mnenje, pohvalo, kritiko, predlog). Ob navedbi podatka od 110-ih izobraževalnih oblikah velja poudariti, da so bili isti učitelji/-ice večkrat ocenjeni / evalvirani v različnih izobraževalnih oblikah, seveda v različnih ocenjevalnih odbobjih. Skupno je bilo v anketiranje vključenih 1093 udeležencev izobraževanja, kar pomeni zelo velik vzorec. S ponosom zapišemo, da je bila skupna povprečna ocena učitelja/-ice 5,83. Glede na to, da se ta povprečna ocena približuje najvišji možni oceni 6,00 smo lahko s tem podatkom zelo zadovoljni.

5. 5 Vpisi v Knjigo pritožb, pohval, mnenj in predlogov V zvezi s spremljanjem kakovosti dela učiteljev smo v Samoevalvacijski načrt AZM-LU za obdobje 2016 do 2018 zapisali tudi, da bomo pregledali vpise v Knjigo pritožb, pohval, mnenj in predlogov ter v spletno knjigov vtisov in pohval AZM-LU. Pod drobnogled smo vzeli le vpise, ki se nanašajo na delo učiteljev/-ic. Kar se tiče izobraževalnih oblik je bil v letu 2016 kar trikrat pohvaljen en sam učitelj, ki je predaval v povsem novem izobraževalnem programu. V letu 2017 se noben vpis v knjigo ni nanašal na kakovost dela učiteljev. Štije vpisi v knjigo pohval se nanašajo na izvedeno mentorstvo v Središču za samostojno učenje kot infrastrukturni dejavnosti na področju izobraževanja odraslih. V spletno knjigo vtisov in pohval, ki smo jo na AZM-LU na novo vzpostavili v letu 2016, nismo zabeležili nobenega 18

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

vpisa. Članice skupine za kakovost ocenjujemo, da spletna knjiga pohval: http://www.azm-lu.si/vasivtisi-in-mnenja ni zaživela, saj v dveh letih delovanja nismo zabeležili prav nobenega vpisa. Na AZMLU imamo dve fizični Knjigi pritožb, pohval, mnenj in predlogov, poleg skupne knjige še posebno za področje svetovalnega središča. V obeh knjigah je malo vpisov. Ocenjujemo, da je to zastarela oblika izražanja mnenj, saj je običajno potrebno udeležence spodbujati k temu, da kaj napišejo. Več mnenj in vtisov udeleženci samoiniciativno vpišejo ob zaključnem anketiranju, še posebej v rubriko “Ali nam želite sporočiti še kaj (mnenje, pohvala, kritika, predlog) ?”. Morda je razlika tudi v tem, da anketiranje poteka v matični učilnici, knjiga pohval pa se nahaja v informacijski pisarni AZM-LU ali v pisarni svetovalke ISIO, kar bi v primeru vpisa pomenilo, da mora udeleženec oditi fizično v drugo pisarno oz. prostor. Ker je možnost vpisovanja mnenj in stališč v knjigo pohval predvidena v sistemu kakovosti po modelu Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje in ker je to najbolj tradicionalna oblika izražanja (ne)zadovoljstva je zaenkrat ne ukinjamo, pač pa že sedaj delamo na motiviranju udeležencev, da svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo pisno izrazijo. Kljub temu ugotavljamo, da vpisi v knjigo ne bodo šli v večje razsežnosti.

6 Usmeritve za naslednje koledarsko leto Strokovni delavci AZM-LU bodo še naprej spremljali pouk tudi na način izvajanja hospitacij pri pouku. V ta namen bodo še naprej izpolnjevali interne obrazce za hospitiranje pouka; članice skupine za kakovost pa bomo poskrbele za elektronsko in fizično arhiviranje protokolov o izvedenih hospitacijah. V letnem delovnem načrtu AZM-LU 2018 smo zapisali, da za kvalitetnejše izvajanje hospitacij načrtujemo nadaljnje izvajanje internega izobraževanja na temo poglobljenega podajanja povratnih informacij o močnih in šibkih točkah pouka, ki ga bo – že drugo leto zapored - izvedla mag. Vera Bevc, predstojnica Zavoda RS za šolstvo, Območne enote Maribor. Gre za nadaljevanje izobraževanja o sodobnih konceptih poučevanja in učenja iz leta 2017. Izobraževanje bomo ponovno organizirali kot obliko Strokovnega aktiva Svetovalnega središča Maribor in nanj povabili predstavnike drugih srednjih šol z enoto za izobraževanje odraslih, in sicer tako tiste, ki so formalno vključene v Strokovni aktiv ISIO Maribor kot tudi tiste, ki še niso formalne članice svetovalnega omrežja. Na zgledovalnem obisku smo na to izobraževanje osebno povabili tudi strokovni delavki Javnega zavoda Cene Štupar, Centra za izobraževanje Ljubljana. To aktivnost smo predvideli tudi v načrtu izvajanja dejavnosti Javnega razpisa za sofinanciranje dejavnosti informiranja in svetovanja v izobraževanju odraslih v letu 2018 (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), kar nam pomeni še dodatno obvezo k izvedbi. Predstavnici Javnega zavoda Cene Štupar, Centra za izobraževanje Ljubljana sta nam na zgledovalnem obisku izročili dvoje zanimivih gradiv Šole za ravnatelje, namenjenih spremljanju in usmerjanju učiteljevega dela. Gre sicer za priročnike za ravnatelje, ki pa so lahko koristen strokovni pripomoček našim strokovnim delavcem. Nekaj priročnikov o didaktični analizi pouka lahko najdemo tudi v interni knjižnici AZM-LU. Omenili smo jih tudi med viri in literaturo pričujočega samoevalvacijskega poročila. Ob zaključku samoevalvacijskega poročila ugotavljamo, da smo z dejavnostjo izvajanja hospitacij komaj zaorali na to strokovno zahtevno in kompleksno delo. Nadaljnji razvoj hospitacij bo vodil v usposobljenost in senzitivnost strokovnih delavcev za podajanje povratnih informacij o močnih in šibkih točkah pouka. Posledično temu menimo, da se bo razvila potreba po internih usposabljanjih za učitelje in tudi potreba po specifičnih znanjih strokovnih delavcev-organizatorjev izobraževanja za pedagoško-andragoško spremljanje pouka. 19

Andragoški zavod Maribor–Ljudska univerza Samoevalvacijsko poročilo za koledarski leti 2016 in 2017

Samoevalvacijsko poročilo zaključujemo z mislijo, da hospitacije na področju izobraževanja odraslih nimajo identične vloge kot v rednem izobraževanju. Ne gre toliko za pregled učne priprave, ustreznosti vodenja dokumentacije kot za spremljanje specifik, posebnosti določene izobraževalne oblike, ki je prilagojena potrebam posamezne ciljne skupine odraslih ali vezana celo na dodatno posebno znanje izvajalcev (kot na primer v programu Začetna integracija priseljencev).

Uporabljeni viri in literatura: 1) Samoevalvacijski načrt Andragoškega zavoda Maribor-Ljudske univerza za obdobje 2016 do 2018. 2) (Dopolnjen) akcijski načrt razvoja kakovosti AZM-LU za obdobje 2016 do 2018 (31. 5. 2016, 19. 12. 2016, 6. 4. 2017 in 4. 1. 2018). 3) Pristop k samoevalvaciji Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje – POKI. 4) Vabilo na temeljno usposabljanje novih svetovalcev za kakovost v izobraževanju odraslih (interno gradivo Andragoški center RS). 5) Točkovalnik vloge organizacije za pridobitev oz. podaljšanje pravice do uporabe Zelenega znaka kakovosti (interno gradivo Andragoškega centra RS, 2017). 6) Možina, T., Zorič, M. in Klemenčič, S. (2007). Metoda zgledovanja pri presojanju in razvijanju kakovosti izobraževanja. ACS. 7) Spremljanje in usmerjanja učiteljevega dela. Priročnik za ravnatelje. Šola za ravnatelje. Ljubljana. 2006. 8) Erčulj, J. Sodelovanje med učitelji in ravnatelji. Spremljanje učiteljevega dela. 9) Kramar, M. (1999). Didaktična analiza izobraževalno-vzgojnega procesa. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 10) Letno poročilo 2016, Andragoški zavod Maribor-Ljudska univerza (februar 2017). 11) Letno poročilo 2017, Andragoški zavod Maribor-Ljudska univerza (februar 2018). 12) Letni delovni načrt 2017, Andragoški zavod Maribor-Ljudska univerza (februar 2017). 13) Letni delovni načrt 2018, Andragoški zavod Maribor-Ljudska univerza (februar 2018).

v Mariboru, marec 2018 Pripravila: Strokovna delavka - organizatorka izobraževanja odraslih:

Direktorica: Irena Urankar, univ. dipl. org.

Alenka Sagadin Mlinarič, univ. dipl. ped. in soc. kult.