Issuu on Google+

>> IT'S ALIVE!!!

>> 100% ELEKTRONSKA ZAŠČITA

>> GILBERTO PARLOTTI

>> GUME HEIDENAU

>> BIG WHEEL KEEP ON TURNING >> KREDIT ZA KOLO >> THE WINTER TRIAL

>> RALLY, KI TO NI BIL >> 100 LET DIRKE TRST - OBČINE

19 2 0 2

>> IFIAT M40 BOGHETTO

Cena: 4,60 EUR

9 7718547

>> CITROEN KLUB SLOVENIJE

Marec 2012, št.: 35/80

ISSN 1854-7192

Uradno glasilo SVAMZ ̶ slovenske veteranske avto moto zveze


Svamzov Nagradni

z i v K

1 2

3 Kateri model je kamion na sliki? a) TAM b) RAKOVICA c) ZASTAVA d) IMV e) PIONIR

4

Na katerem motornem kolesu sed i brhka Slovenka?

a) NSU b) BSA c) AJS d) ARIEL e) BMW

Čemu služi naprava, ki jo vidite na sliki? a) proizvaja elektriko b) skrbi za razsvetljavo c) je elektromagnetna hupa d) je oljna črpalka e) skrbi za vžig svečke

Kdo je na sliki? a) Ludvik Starič b) lfonz Breznik c) Janko Štefe d) Pintar Leon e) Dušan Breznik

Kaj pomenijo začetn

ic

e B.S.A.? a) Brought Superior Assembly b) Billingsworth Scott Armstrong c) British Speed Asso ciation d) Birmingham Small Arms e) Brooklyn Street Ar t

5


1. nagrada pedala otroški avtomobil na

2. nagrada

članarina SVAMZ 2013

3. nagrada

majica SVAMZ

6

7

Kdo je konstruktor prvega slovenskega avtomobila »Triglav«?

a) Rudolf Maister b) Stanko Bloudek c) Ludvik Starič d) Edvard Rusjan e) Jožef Štefan

lno Katero TOMOSOVO dirka kolo je na sliki? a) D6 b) D5 c) D7 d) GP e) Colibri

prestave je Katero ročico za kolo imelo motorno Zundapp K750? a) nožno b) ročno c) avtomatsko o d) nožno in ročn a e) preko kardan

8

ime in priimek naslov

telefon odgovori

gdo esV 330 V5 ransk ao l n ia nfo@svamz.com rovogdo www.svamz.co i vm n

1__ 2__ 3__ 4__ 5__ 6__ 7__ 8__ rp an japuks e d rovogdo ni icnejargan ,2102 .21 .1 ob ,i decembrsk ši t

volsan an hinopuk hinežoli dob i

,A13 oks 1o 5 1. 1 2. 012 Ž. rebanje,tistp i s r havilnimi inarts in evilk Ai vt Moto Cr lassica!


z nami zadovoljstva z nami do do zadovoljstva z nami zadovoljstva z nami do do zadovoljstva

Podjetje Špan d.o.o. je zasebno podjetje s 25 letno tradicijo, ki ob upoštevanju zakonov v svojih smernicah upošteva individualni, celostni in interdisciplinarni pristop do dela. Da bi dodali prizadevanjem posebno noto, so uvedli še pasica_span_198×18_2010.indd 1 modernejše postopke dela. Zaradi učinkovitega naročanja (“online - naročanje”) je zasebno podjetje s 25 časa, letnosaj tradicijo, ki ob da upoštevanju inPodjetje izvajanjaŠpan vsehd.o.o. storitev ni nepotrebne izgube se zavedajo, sta porazakonov svojih smernicah individualni, in interdisciplibljen čas invkakovost storitev za upošteva modernega človeka zelocelostni pomembna. narni pristop do dela. Da bi dodali prizadevanjem posebno noto, so uvedli še modernejše dela. Zaradi naročanja (“onlineda - naročanje”) Zato ponudbopostopke storitev vedno znovaučinkovitega dopolnjujejo, saj se zavedajo, je popolin izvajanja vseh storitev ni nepotrebne izgube časa, saj se zavedajo, da sta poranost le te “ključ do uspeha”. bljen čas in kakovost storitev za modernega človeka zelo pomembna.

9/27/10 12:24 PM

Tehnični pregledi vozil

- prodaja pnevmatik in platišč Zato ponudbo storitev vedno znova dopolnjujejo, saj se zavedajo, da je popol- vulkanizerske storitve za vse vrste vozil (osebni, tovorni, motocikli,...) nost le te “ključ do uspeha”. - optične meritve ter nastavitve podvozij na najsodobnejših 3-d napravah - avtosalon vozil znamk Mercedes Benz in Hyundai - prodaja pnevmatik in platišč - prodaja rabljenih vozil - vulkanizerske storitve za vse vrste vozil (osebni, tovorni, motocikli,...) - pooblaščeni servis vozil Hyundai - optične meritve ter nastavitve podvozij na najsodobnejših 3-d napravah - sezonsko shranjevanje zimskih oz. letnih avtoplaščev, ter platišč - avtosalon vozil znamk Mercedes Benz in Hyundai - pranje ter notranje čiščenje vozil (tudi globinsko) - prodaja rabljenih vozil - prodaja in montaža izpušnih sistemov za vse vrste vozil - pooblaščeni servis vozil Hyundai - hitri servis - sezonsko shranjevanje zimskih oz. letnih avtoplaščev, ter platišč - popravila platišč - pranje ter notranje čiščenje vozil (tudi globinsko) - hramba vozil in motornih koles (tudi starodobnikov) - prodaja in montaža izpušnih sistemov za vse vrste vozil - tehnični pregledi in registracija vozil - hitri servis - kasko zavarovanje - popravila platišč - odjava / prijava vozil - hramba vozil in motornih koles (tudi starodobnikov) - prepis vozila - tehnični pregledi in registracija vozil - odjava in odvoz izrabljenega motornega vozila - kasko zavarovanje - kavarna Špan - odjava / prijava vozil - prepis vozila Leta 2001 in soodvoz na podlagi izpolnjenih kriterijevvozila z Obrtno zbornico Slovenije, prido- odjava izrabljenega motornega bili certifikat kakovosti, št. V-001, kot - kavarna Špan KAKOVOSTNA VULKANIZERSKA DELAVNICA.

Homologacija vozil Registracija vozil

Zavarovanje vozil

Vse te storitve opravljamo tudi za starodobnike!

Leta 2001 so na podlagi izpolnjenih kriterijev z Obrtno zbornico Slovenije, pridoVizija in strategija vodstvašt.jeV-001, podjetje bili certifikat kakovosti, kotuspešno vodila od samih začetkov do cilja, toKAKOVOSTNA je, biti med najboljšimi. VULKANIZERSKA DELAVNICA. Ker pa se vsi v podjetju zavedajo, da brez motiviranosti celotnega kolektiva ni moč priti do vrha, so si postavili sloganuspešno “Z VIZIJO DO VRHA”. Vizija in strategija vodstva je podjetje vodila od samih začetkov do cilja, Intozaje, vas, kupci, naj to pomeni “Z NAMI DO ZADOVOLJSTVA”. bitispoštovani med najboljšimi.

SVAMZ PRIPOROČA

Ker pa se vsi v podjetju zavedajo, da brez motiviranosti celotnega kolektiva ni moč priti do vrha, so si postavili slogan “Z VIZIJO DO VRHA”. In za vas, spoštovani kupci, naj to pomeni “Z NAMI DO ZADOVOLJSTVA”.

Špan d.o.o.,Tržaška 547, 1351 Brezovica / LJ,

www.span.si

T: 01/365 81 10, 01/365 81 20, 01/365 80 80


avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

5


AVTO MOTOR CLASSIC Uradno glasilo Slovenske veteranske avto moto zveze ISSN 1854-7192 Leto IX, št.: 35/80, Marec 2012 Izhaja vsako četrtletje Naslednja številka bo izšla: Junij 2012 Uredniški odbor: Andrej Pristov Emil Šterbenk Martin Cvilak Odgovorni urednik: Petja Grom Oblikovanje in priprava za tisk: Marko Leber Tisk: Grafika Gracer Celje d.o.o. naklda: 5100 izvodov Rokopisi in naročene fotografije se ne vračajo. Izdajatelj: SVAMZ Vransko 31a, 3305 Vransko tel.: 03/705 50 66 fax: 03/705 50 67 www.svamz.com info@svamz.com Fotografija na naslovnici: lastnik g. JANEZ HRIBAR MERCEDES BENZ 170 S letnik 1950, št. certifikata 5397 foto: ANEJ FERKO


Gremo, gremo tja, na Vransko, kjer Peter je doma. Muzej motociklov on ima, motorjev kup – en lepši, boljši je od drugega. Rek stari tam velja, le dva imaš prijatelja. Ko motor papirjev nima, ko nesreča se zgodi, ko te po žepu šlata in certifikat želiš si ti. Ja, Peter naš je fant od fare in vse to nam priskrbi. A jaz povedal bom skrivnost, še bolj je fajn, ko Petra ni, takrat Nataša, naša zlata, v pisarni čisto sama tam sedi. A pustimo zdaj detalje, ni to, kar mislite, pokvarjenci, le mal' na dušico ji pihaj in vse opraviš en, dva, tri. O, saj vem, kaj boste rekli, nehaj že nam pesniti,

ker v vsaki naši tej reviji, je kakšna pesem tvoja, komisar, ti nenadarjeni.

Mogoče res je to tako, a povedat' moram vam jaz to,

ko naš'ga SVAMZ-a ne bi b'lo, ne sam SVS tudi drugi mi, bi piskal' žalostno.

08 ::

dogodki SVAMZ

10 ::

citroen klub slovenije

14 ::

it's alive!!!

17 ::

fiat m40 boghetto

18 ::

gilberto parlotti

20 ::

intervju: boštjan košnik

23 ::

intervju: andrej pristov

28 ::

... big wheel keep on turning ...

31 ::

kredit za kolo

32 ::

100% elektronska zaščita

33 ::

gume heidenau

34 ::

100 let dirke trst-obcine

37 ::

the winter trial

38 ::

rally, ki to ni bil

39 ::

srecanje britanskih motociklov

40 ::

tradicionalna božična vožnja

Nobena namreč ni skrivnost, da prvi smo pogovor imel',

kako bi bolje se živel', imel' mi bi čisto vsi popust na zavarovalnici.

A glej ga zlomka, je že tako, da fovšija govori, kaj bo SVAMZ – prav SVS, ta prvi vedno b'li smo mi. Tako deluje tale reč, da nas pošiljal' so v peč in pihal' vsi žerjavico, da bi zgorel', a žal ni šlo. A so se ušteli fejst močno,

ker niso vedel', kaj je to, da v SVAMZ-u nas drži prijateljstvo.

Še mnogo fantje lepih dni

imejmo skupaj čisto vsi, pri nas nikol ni važno bl'o, 'maš fička, spačka, katrco, al' ti Mercedes se blešči al' pa Tomos ti hrumi.

In zato vedno, ko se srečamo,

zaželimo si močno, da bi še dolgo mi živel' in še naprej se lušno imel'. Da bi mahal' na cesti si, saj smo čisto pravi SVAMZ-ovci. Marko Hvale

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

7


dogodkiSVAMZ avtorica: Nataša Jerina

Novice iz mednarodnih organizacij

ICOM-Slovenski odbor, in FIVA ICOM, Slovenski odbor

Generalni sekretar Petja Grom in vodja pravne službe SVAMZ Nataša Jerina sta se 6. marca ob 10. uri v Etnografskem muzeju v Ljubljani udeležila redne skupščine ICOM-a, Slovenskega odbora, kjer so jima tudi bile podeljene članske izkaznice za tekoče leto. Skupščina SVAMZ je sprejela že lani sklep, da se včlanimo v to veliko mednarodno zvezo in postanemo tako del skrbnikov kulturne dediščine.

Predstavili so nam celovito paleto projektov in delavnic, ki so jih realizirali v preteklem letu (prvi mladinski forum UNESCO za JV Evropo, kolokvij Muzeji in spomin, posvet Muzeji med kolektivnim, individualnim in zgodovinskim spominom idr.), kot tudi mednarodnih konferenc, ki so se jih posamezni člani udeležili ali celo pripravili. Novembra leta 2011 je slovenski ICOM beležil 20-letnico svoje ustanovitve in ob tej priložnosti so izdali publikacijo, ki je namenjena vsem, ki gledajo na dediščino in na muzeje s stališča individualne in skupinske odgovornosti, služila pa naj bi kot ena mnogoterih spodbud za razmislek muzejem in muzealcem pri iskanju novih vzorcev za prilagajanje današnjemu času, na temelju povezovanja dediščine z ljudmi, kot je zapisal uredniški odbor. Jubilejna publikacija skozi prispevke dosedanjih predstavnikov Slovenskega odbora ICOM predstavlja zgodovinski oris dogodkov, razvojno pot slovenskega ICOM-a in soočanje z aktualnimi temami in vprašanji varstva kulturne dediščine in muzejev tekom minulih dveh desetletij.

ICOM, Slovenski odbor (leta 2011 – 130 članov, od tega 11 institucionalnih članov), je eden od 117. nacionalnih odborov ICOMa, ki so razpršeni po celem svetu. Ustanovljen je bil jeseni leta 1991, po slovenski zakonodaji ima status društva. Vsa leta od ustanovitve dalje deluje po začrtanih smernicah krovne mednarodne nevladne organizacije ICOM, s sedežem v Parizu. Prvi predsednik je bil gospod Gregor Moder, tedanji direktor Mestnega muzeja Ljubljana, ki je imel predsedniško funkcijo dva mandata (1991–1997) in je bil (2005) za svoje zasluge imenovan za prvega častnega člana slovenskega ICOM-a. Nasledil ga je muzejski svetovalec iz Slovenskega etnografskega muzeja, Ralf Čeplak Mencin, ki je to funkcijo opravljal prav tako dva mandata (1997–2003). Decembra 2003 je postala predsednica pomočnica direktorice Slovenskega etnografskega muzeja, Nina Zdravič Polič, ki jo je februarja 2011 nasledila mag. Tanja Roženberger Šega, direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje.

FIVA in evropska zakonodaja: možnost za dialog (januar–februar 2012) Evropska komisija je zaprosila FIVO, da se posveti v obliki notranjih razprav t.i. carinskemu zakoniku. Evropska komisija trenutno ponovno preverja nekatera merila, navedena v sedanjih Pojasnjevalnih opombah h kombinirani nomenklaturi Evropskih skupnosti, ki jih uporabljajo organi držav članic za določitev ustrezne razvrstitve tarif, ko je vozilo uvoženo v EU. Starodobna vozila se lahko obravnavajo različno in prednostno kot druga vozila, če so razvrščena na podlagi t.i. carinskega zakonika 9705 (Zbirke in zbirateljski predmeti, ki imajo zoološki, botanični, mineraloški, anatomski, zgodovinski, arheološki, paleontološki, etnografski ali numizmatični pomen), ki opredeljuje tudi motorna vozila, in sicer, da so: 1. v svojem prvotnem stanju, brez bistvenih sprememb šasije, krmilnega ali zavornega sistema, motorja ipd., •stara vsaj 30 let ter •model ali tip, ki se ne proizvaja več. Vendar motorna vozila nimajo zgodovinskega ali etnografskega pomena in so izključena iz te tarifne številke, če pristojni organi ugotovijo, da ne predstavljajo pomembnega koraka v razvoju človeških dosežkov ali obdobja v tem razvoju. Za vključitev v zbirko morajo imeti takšna vozila naslednje predpisane lastnosti:

8

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

•so sorazmerno redka, •običajno ne služijo prvotnemu namenu, •so predmet posebnih transakcij zunaj običajnega trgovanja s podobnimi uporabnimi predmeti in je njihova vrednost velika. 2. Vključuje tudi zbirateljske primerke zgodovinskega pomena: (a) motorna vozila, ne glede na datum izdelave, za katera se lahko dokaže, da so bila uporabljena med zgodovinskim dogodkom; (b) dirkalna vozila, za katera se lahko dokaže, da so bila zasnovana, izdelana in upo-

rabljena samo za tekmovanja in so dosegla vidne športne uspehe na prestižnih državnih ali mednarodnih prireditvah. 3. Podobno se izdelki, ki se uporabljajo kot deli ali pribor za zgoraj navedena vozila, uvrščajo pod to tarifno številko, če so zbirateljski predmeti, ne glede na to, ali so namenjeni za vgradnjo v ta vozila ali ne. Kot dokaz se lahko predloži ustrezna dokumentacija, npr. priročniki ali strokovna literatura ali mnenja priznanih strokovnjakov. Navedene pojasnjevalne opombe se smi-


SVAMZdogodki

selno uporabljajo tudi za motorna kolesa. Replike so vedno izključene.« Evropska komisija se zaveda, da lahko ta pojasnila privedejo do razhajajočih se mnenj in odločitev, zato želi državam članicam ponuditi ustrezne usmeritve z navodili, s tem namenom je pred kratkim zaprosila za pomoč FIVA.

EU zakonodaja FIVA je predložila Evropski komisiji informacije, zbrane s pomočjo članic FIVA, o homologaciji, registraciji in predpisih, tehničnih pregledih, ki veljajo za vozila zgodovinske vrednosti. Komisija se je posvetovala s FIVO kot svetovno organizacijo za staro-

dobna vozila o dotični problematiki, saj pripravlja spremembo direktive, ki ureja tudi tehnične preglede. Druge informacije Okoljske in druge razvojne skupine so izpostavile svoje pomisleke glede biogoriv. »Friends of the Earth Europe« in »ActionAid« so navedli, da bo EU srečanje z biogorivi v prometu v letu 2020 stala do 126 bn in to že zaradi posrednega vpliva rabe zemljišč, ki bo omogočalo pridobivanje biodizla iz oljnih semen. Seznanili so se tudi, da bo uporaba biogoriva ustvarila dejansko več CO2 in da je ameriška Agencija za zaščito okolja (EPA) že odločila, da palmovo olje kot osnova za proizvodnjo biogoriva, ne bo doseglo ZDA v delu njihovih »standardov obnovljivih goriv« – biogoriva mora-

jo oddajati manj kot 20 % CO2 v primerjavi s konvencionalnimi gorivi. Kakovost zraka se je poslabša v Nemčiji Koncentracije trdnih delcev (PM10) so bile višje v letu 2011 kot v preteklih letih v številnih nemških mestih. Meja EU 50 mikrogramov na kubični meter (g/m3) za največ 35 dni na leto je bila presežena na 42 odstotkov opazovalnih postajah, ki se nahajajo v bližini cest v mestnih območjih. NO2 ravni je ostala visoka, pri koncentracijah, ki presegajo letne omejitve povprečno 40 g/m3, zabeleženih pri mnogih merilnih mestih. Skladno s tem je skupina Green Bund pozvala k nadaljnjemu zmanjšanju cestnega prometa iz mestnega območja in namenila več sredstev za javne prevozne sisteme.

SVAMZ tudi na Facebooku Novice v zvezi z našim delovanjem lahko odslej po novem spremljate tudi preko največjega družabnega omrežja – Facebooka. Z mesecem marcem smo se tako pridružili tej največji svetovni skupnosti in že navezujemo stike z največjimi svetovnimi zvezami starodobnih vozil, ki se prav tako pojavljajo na Facebooku. Je danes sploh še kdo, ki ne pozna in ne ve, kaj je Facebook? Facebook je spletno in socialno omrežje, ki povezuje ljudi širom sveta. Zlahka omogoča dostop do podatkov ljudi, ki so v njem prijavljeni in tam objavljajo svoje misli, slike, mnenja, težave in tako naprej. Idejo za Facebook je bila razvita na ameriški fakulteti Harvard, kjer ga je objavil Mark Zuckerberg. Njegovi prvi člani pa so bili študentje univerze in vsi,

ki so že dopolnili starost 13 let. Danes nam Facebook omogoča, da se povezujemo z ljudmi, s katerimi smo že davno izgubili stike. Tako lahko spremljamo njihova življenja, njihov napredek, dogodke, ki se dogajajo v njihovem življenju. Velik svet je tako s pomočjo Facebooka postal majhna vas. Kaj pa je potem v tem primeru Slovenija? Še manjša pikica na zemljevidu. Kako nas najdete? V vaš spletni brskalnik vpišite naslov: www.facebook.com/svamz in prišli boste na našo stran. Vse klube, ki uporabljajo Facebook, vabimo, da se nam pridružijo. Prav tako tudi vse tiste, ki uporabljate Facebook. Z vami bomo delili fotografije iz naših dogodkov, srečanj in izletov. S tem poenostavljamo komunikacijo in se približujemo našim članom. Se vidimo na Facebooku! avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

9


Škraba: Mucy Fotkajo: Mucy, Gaši, Borac, Boris Besedilo ni lektorirano.

Citroën klub Slovenije

L'enfant terrible Pavleta Kičevca Starejši kot smo, žlahtnejše jubileje praznujemo. Kako gre kaj spačkarjem? Slovenski klub je drugi najstarejši na svetu, kmalu bo 50 let, vsako leto je že toliko jubilejev, da imajo komaj čas proslavljat. Pojdiva lepo od začetka, da kaj ne izpustim. 1964 Beograjski novinar in pisatelj Pavle Kićevac naredi prvo srečanje spačkov v Jugoslaviji, na Zavrhu pri Mariboru. 1965 YU AS Klub Pavle naredi veliko prvomajsko srečanje. Rodi se Jugoslavenski Ami Spaček klub in nesmrtna pravila AS-ovskega načina življenja: pomagaj kolegu v težavah, spoštuj prometne predpise, pozdravljajte se med seboj na cesti, negujte bratstvo in enotnost, bodite aktivni v klubu ... Če bi se vsi ravnali po teh pravilih, ne bi bilo ne živčnosti ne prometnih nesreč ne vojn. Tako preprosto, ane? 1970 Pariz-Kabul-Pariz Pavle začne urejati List YU AS Kluba, ki po Citroënovem mnenju velja za najlepši citroënovski časopis, YU AS pa pohvalijo kot najaktivnejši klub na svetu. Čez Jugoslavijo se zapelje 'mamutski rejli', 16.000-kilometerski Pariz-Kabul-Pariz, ekskluziven za spačke. Udeležila sta se tudi jugoslovanska diana in spaček, etapa čez domovino pa je bila seveda s soorganizacijo AS Kluba. 1973 Prvo svetovno srečanje Citroën klubov V Poreču se na prvomajskem srečanju v sodelovanju z novorojenim Cimosom zgodi prvo svetovno srečanje Citroën klubov - ICCCR s 1500 udeleženci. Tu so AS-ovci svetu pokazali, kako znajo delati srečanja in priredili igre brez meja, hitrostno podiranje in sestavljanje avtomobilov ipd. Še več - tam so tudi člani finskega kluba, ki se odločijo narediti posebno svetovno srečanje spačkarjev. ICCCR je danes vrhunsko svetovno srečanje klubov in avtov vseh modelov in letnikov. Pavletova dediščina 40 let pozneje še vedno raste.

glasilo

Citroën

er novemb

Slovenije kluba

e.net tele-cabl .com mucy@ @gmail etedoron

2011

1981 Ceci n'est pas une voiture mais un art de vivre! Ikona slovenskih spačkarjev Peter Pogorevc parafrazira skupino Lynyrd Skynyrd, ki zase pravijo, da niso rock'n'roll, ampak 'way of life'. Izjava, ki jo da za TV na svetovnem srečanju (baje 1981 v Belgiji), postane slogan vseh spačkarjev sveta: »To ni avto, to je način življenja.« Spački peljejo študente na faks in cement na gradbišče; trdo življenje, a vseeno preživijo, zahvaljujoč medsebojni pomoči med člani. 80-ta in 90-ta so čas, ko je spaček še vedno delovni konj. V klubu lebdi želja, da bi nekoč bili dovolj 'bogati', da bi imeli novejše avte, spaček pa bi kot 'drugi avto' bil deležen lepšega ravnanja in poštenega restavriranja. To postane klubska vizija. 1991 Slovenija Slovenija postane samostojna država, v Švici pa je julija svetovno srečanje spačkarjev. Kot svojevrstna svetovna sila so spačkarji prvi priznali Slovenijo in ji podelili svetovno srečanje za leto 1995. Časopisa YU AS Kluba ni več, že leta 1986 je vzporedno začel izhajati AS Oglasnik, ki v letu '91 postane Citroën Bilten.

10

92 . 2. 19 vljen 15 ustano

l ije je bi 2012 avtomotorClassic 35 / 80SlovenMarec ën klub ro 119 Cit

ŠTEVILKA

1992 Citroën klub Slovenije Ami Spaček klub je bil tako poimenovan zato, ker so imeli v glavnem spačke ali amije. Razen redkih žab (celo Jovanka Broz je imela Ami 6) drugega ni bilo. Torej AS niso bili zgolj


List YU AS Kluba in Pavle Kićevac Arhiv: Borac, Citroën klub Hrvatske avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

11


spačkarji, ampak citroënarji. Tako nastane Citroën klub Slovenije, a v srcu so ostali zvesti AS-ovski tradiciji in pravilom. Novi klubski časopis je Spak, ki je začel leto 2012 s 120-to številko, klub pa slavi 20 let. 1995 Svetovno srečanje spačkarjev v Mariboru Največje srečanje v zgodovini kluba, 3000 ljudi, 1500 avtov, 31 držav z vseh kontinentov je največ, kar klub lahko še sam organizira brez zunanje pomoči. Ustanovi se klub Mam Amija Let Me Go, namenjen ohranjanju ogroženih spačkov, predvsem amijev. Med ustanovnimi člani Mam Amija je veliko članov predsedstva Citroën kluba Slovenije, ki dajo svoj delež k boljši skrbi za veterane. Med ustanovnimi člani je tudi Keža, ki postane mehanik in izdelovalec nadomesthin delov, znan ne samo v klubu, pač pa tudi v tujini. Mam Amija prevzame princip 'Against All Authority'. To je še ena spačkarska kultura: delati nasprotno od tega, kar ti rečejo, vedno iskati drugo, po možnosti zabavnejšo pot. Največja legenda spačkarskega uporništva je pokojni Dean Špacapan - Pajo, ki se ga v klubu z bolečino spominjajo, vsako leto tudi s samosvojim piknikom. Od Maribora naprej rastoča scena zahteva profesionalizacijo, s tem pa komercializacijo. Mnogi spačkarji, ki so navajeni improvizacije in skromnosti, imajo težave s prebavljanjem cen na svetovnih srečanjih, saj cene ne pomenijo vedno tudi kvalitete. Zato se pojavlja želja po nekomercialnih, 'svetovnih piknikih' z minimalno organizacijo. 1996 Internet Leto poprej se slovenski spaček pojavi kot skromna stran, ki najavlja svetovno srečanje, oktobra pa nastane prva slovenska stran na temo Citroën, internetna različica Spaka. Naslednje leto se registrira domena citroen-klub.si. Iz Spak-online nastane stran Citroën biltena, ki dve leti pozneje odpre tudi prvi forum. Leta 2004 sledi še portal citroen-pla.net. 1998 50-ta obletnica spačka V Parizu se zmislijo narediti parado spačkov, ki bi se zapeljala po Elizejskih poljanah. Organizatorji upajo na kakih 1000 avtov. Pride jih čez 2600 iz 34 držav, Pariz je preplavljen. 2000 SVAMZ Ko generacija, ki je naredila svetovno srečanje v Mariboru, odraste, konča študije, zgradi domove in družine, zadiha klubska veteranska scena. V Citroën klubu Slovenije so delovni konji serija C, Berlingi in Xsare, veterani pa restavrirani uživajo v zasluženi slavi. Citroën Klub Slovenije je s SVAMZ-om združil živahnost spačkarske scene in veteransko odgovornost - slovenski spački so postali svojevrstni 'aktivni veterani'. To dokazujejo z veliko udeležbo na mednarodni sceni. Da se klub udeleži svetovnega srečanja 1500 km daleč z 200 člani, ni več noben podatek. Raje omenimo kot podvig prečkanje Avstralije ali 'raid Laponija' (seveda pozimi pri -50 °C), bližnji Vzhod, ali pa redne obiske podsaharske Afrike. Še lepši podvig je, da slovenski spački iz slabših prehajajo med boljše na svetovni sceni. Pol tone pleha, platna in gume pa je samo majhen del spačka in ohranjati ga zgolj kot veteranski avto je nezadostno. Poslanstvo Citroën kluba Slovenije je širiti tudi karizmo in častni kodeks AS-ovcev: pomoč, bratstvo, vzorno obnašanje v prometu. 2003 Svetovno srečanje v Italiji se približa 10.000. Opazna je zelo velika udeležba iz dežel nekdanjega YU AS Kluba, en del kampa poimenujejo kar Jugoslavija, slučajno so namreč parkirani kot so si sledile republike od juga proti severu.

12

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012


2007 www.citroenar.eu je forum na zelo visokem nivoju, prirejajo piknike, pozimi sankajo, najbolj pohvalnih pa je že pet krvodajalskih akcij, na katere člani foruma in kluba hodijo z vse večjim ponosom. 2008 60-ta obletnica spačka Tokrat so iz previdnosti Francozi naredili prvomajsko fešto pri Dunkirku. Bilo je 'samo' 5700 ljudi. 2009 svetovno srečanje na Češkem Slovenci se ga udeležijo uradno s 114 avti, okoli 250 članov. Eno najbolj skomercializiranih srečanj doslej. Ob prihajajočih jubilejih se med Slovenci govori vse več o organiziranju svetovnega srečanja, vendar maksimalno v lastni organizaciji, čim manj komercialnega. Tega leta nastane www.2cvkeza.com, spletna stran delavnice, kjer se obnavlja večina klubskih spačkov. 2011 V Franciji je rekordno srečanje, 7000 avtov, 15.000 gostov na prostoru za pol manj. Spačkarji preplavijo vse mesto, kot rojeni anarhisti pa se vseeno neznansko zabavajo. Slovenci z ekipo blizu 100 avtov kandidirajo, da bi leta 2015 s svetovnim srečanjem zaokrožili svoje častitljive jubileje in počastili spomin na Pavleta Kićevca. Med spačkarji hočeš-nočeš vedno velja solidarnost - če nekdo velikokrat kandidira in izgubi, se ga usmilijo in mu prej ali slej dajo svetovno srečanje. Tako se morajo Slovenci umakniti Poljski, ki je že 6 let 'fehtala'. A biti drugi in obdržati pokončno držo je vredno več, kot zmagati s prosjačenjem. Če bi združili vse paviljone - poljskega, španskega, angleškega in še organizatorjevega, vsi skupaj ne bi bili senca zloglasnega 'red tenta' vražjih Slovencev. Že zaradi same evforije se med predstavitvijo Slovencem pridružijo še nekateri Angleži, Nizozemci, Portugalci ... Kaj pomeni imeti svetovno srečanje? Kaj pomeni biti prvi na svetu? Gostiti tisoče z vseh celin? Zakaj? NIKOLI zaradi denarja. Citroën klub Slovenije bi rad odprl bazo v Sloveniji, kjer bi bila delavnica, trgovina z deli, arhiv, pa tudi brezplačen kamp za vsakega spačkarja, ki bi pripotoval v ta konec Evrope. Svetovno srečanje bi bilo najboljša promocija tega centra, pa tudi morebiten profit bi kanalizirali vanj in ne v lastne žepe. Želje so velike, cilji AS-ovski, a eno je 100 spačkov na vaškem travniku, drugo pa Woodstock. Obet, da so naslednjič 'prvi kandidat', je mamljiv, vendar je treba po kaosu, ki se je primeril Franciji, stvar še enkrat premisliti. 2012 Citroën klub Slovenije slavi podobno kot je Citroën slavil 90 let ob svoji 105-ti obletnici. Slovenski citroënarji slavijo 20 let, a to je drevo, katerega korenine segajo veliko globlje. Svoj jubilej bodo slavili brez posebnih proslav, saj imajo vse leto dovolj dela. Marca odprejo na celjskem, aprila so na obali, maja 'prvomajec', nato orientacijski 'raid', junija pomladansko, dekliško, julija prleški hidroraid, 50-ta obletnica kluba na Finskem, avgusta uvajajo novo srečanje 'spačkove počitnice', septembra koprsko ‘izobraževalno’ s hroščarji, jesensko, oktobra kostanjev piknik, novembra kvartopirski Ksinz'l na Vršiču, decembra prednovoletno ... če omenim samo nekatera. Vmes člani in prijatelji prirejajo manjša srečanja, popotovanja, piknike, krvodajalsko akcijo, če se najde čas, še skok do sosedov in v Bosno, Srbijo... Vmes pa še Codelli, SVAMZ, CCS ... Dogaja se, da so na isti vikend v Sloveniji tudi po trije dogodki in spačkarji pogosto vandrajo od enega do drugega. Aktiven klubski avto na leto prevozi 3000 km samo za domača srečanja. Na Finsko 5000 km, na naslednjega svetovca v Španijo 6000 km, ... Spačkarji niso zapečkarji. Če jih ne bo na vaše srečanje, je zelo verjetno, da so nekje na poti, zelo zelo zelo daleč...

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

13


avtomobilMERCEDES Besedilo: Emil Šterbenk, Fotografije: E. in V. Šterbenk

Halo, Milan, živ je, živ.

V zadnji številki našega časopisa sem pisal o Mercedesu W 110, pri nas bolj poznanem po imenu Repaš. Neposredno in med vrsticami sem večkrat napisal, da bi si ga želel tudi v domači garaži. Da se mi bo želja tako hitro uresničila, si nisem upal niti pomisliti. Prijatelj Adolf Sitar mi je že več kot leto ponavljal: »Če hočeš dobiti kolikor toliko dobrega Repaša, je zadnji čas, da ga kupiš. Cene jim rastejo kot za stavo, dobri so že zdaj vrtoglavo dragi, takšni, ki so dobra osnova za restavriranje, pa se tu in tam še najdejo za pametno ceno.« Ko ima človek v garaži že pet starodobnih Mercedesov, od katerih sta dva dokaj dobro urejena, dva čakata obnove, eden pa je v prafaktorjih in ravno sredi varjenja karoserije, je za normalne ljudi to nedojemljivo, za družinske člane pa že skoraj neodgovorno (razen če ima človek v oporo 23-letnega sina). Tako ženi nisem kaj dosti govoril, da bi si na vrat (oziroma v breme družinskega proračuna) nakopal še en popolnoma nepotreben izdatek. A glej ga šmenta, pozabil sem, da se z Abrahamom že gledava iz oči v oči. Tega pa niso prezrli moji domači. Že preden sem sam začel malo resneje pogledovati na domače strani različnih ponudnikov, je moj sin Luka z materinim blagoslovom obredel že vso Slovenijo in pol Avstrije, da bi našel ustrezno vozilo. Ne vedoč za to, sem se pred kakšnima dvema mesecema odpeljal v Ljutomer, kjer so prodajali, po slikah

14

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

Takšna slika je bila objavljena na portalu avto.net.

in besedilu oglasa sodeč, dokaj dobrega Repaša 200 D. Po nekaj dneh je žena obupala in mi povedala: »Tebi pa človek res ne more pripraviti presenečenja. Luka, tvoji prijatelji Adolf, Tadej, Franjo, Frenk ter še nekaj drugih, med drugim tudi bratranec Branko iz Švedske, po vsej Evropi iščejo Repaša zate. Postavila sem samo dva pogoja; naj ne bo dražji od 7.000 EUR in naj bo v takšnem stanju, da ga je takoj mogoče registrirati.«

Veste, kaj sem odgovoril? Nič, čisto nič. Tako sem bil šokiran, da sem brez besed obsedel za mizo in gledal Vlasto kot bik sekiro. Preden sem se uspel razveseliti, sem bil samo presenečen in ganjen. Šele po minuti ali dveh sem prišel k sebi in komaj uspel iztisniti: »Hvala, najlepša hvala!«

Za 7.000 EUR ga ni

Luka je ugotovil, da so vsi Repaši v razredu do 7.000 EUR že potrebni popravil oziroma


MERCEDESavtomobil

Trije Šterbenki in dva Mercedesa.

Gospod Pušenjak ima vse zasluge, da je W 110 ostal pri življenju.

zadnje robove in dno vozila. Le kromirani deli so bili v dobrem stanju – celo podvojeni. Z avtomobilom je posrednik ponujal še precejšnjo zalogo rezervnih delov. Po temeljitem pogovoru se je družina odločila, da vseeno poskusimo srečo v Ljutomeru. Zmerni optimizem ženskega dela družine ob novi pridobitvi.

ni nujno, da bodo brez njih vzdržali tri leta. Tisti avto v Lenartu je bil precej cenejši, vendar potreben posega kot Sahara vode. Ogledali smo si ga ponoči in že takrat name ni naredil kakšnega posebnega vtisa. Motor se je vrtel, a prelahko, hidravlična sklopka je že kdo ve kdaj spustila gumijasto dušo, vrata je spodaj prežrla rja, prav tako

Prijetno presenečenje

Navsezgodaj zjutraj smo se sin, oče in vnuk z vlečnim vozilom SVAMZ odpeljali v Ljutomer. Še preden je trgovec prišel, smo skozi ograjo gledali Repaša. Po moje je bil videti bolje kot pri prvem ogledu. Ko smo ga naložili, sva z gospodom Brankom šla po lastnika, da vozilo takoj prepišemo name. Izkazalo se je, da smo tokrat imeli srečo. Gospod Vladimir Pušenjak je bil peti lastnik Mercedesa, ki pa ga je kupil starega vsega 4 leta. Ko se je vračal z začasnega

dela v Nemčiji, ga je pripeljal s sabo in ga v Sloveniji prvič registriral konec oktobra 1976. Ob jugoslovanskem prometnem dovoljenju sem postal še ponosni lastnik »Farzeug brief-a«, kjer je dokumentirana zgodovina lastnikov. Leta 1991 je gospod Vladimir kupil model W 123 in Repaša postavil v garažo, kjer je stal do poletja 2011. Takrat je namreč garažo predelal v stanovanje in Repaš je izgubil streho nad glavo. Ob avtomobilu sem dobil še več kot 100 kg rezervnih delov, ki smo jih komaj naložili v Renault Kangoo. Domov smo se pripeljali čisto brez zapletov, le s kamiončka smo ga komaj potegnili, ker se kolesa po dveh desetletjih stanja niso ravno z lahkoto vrtela.

Vrti se, vžge pa ne

Kakšen teden dni sva s sinom pustila Mercedes čisto pri miru, potem pa nisem imel miru in sem v vozilo dal akumulator. Ko sem izvlekel gumb zaganjača, se je motor začel obračati – žal s čisto preveliko lahkoto. Očitno je bilo, da bo treba v trgovino po kakšno kilo ali dve kompresije. Seveda se mi je Luka takoj pridružil in poklical še sorodnika Milana, izkušenega mehanika, ki ve, kako se tej reči streže. Takoj se je zagnal pod motorni pokrov in pogledal, če imamo gorivo. »Ali imaš oil kantico?« je vprašal, »v vsak cilinder je treba špricniti malo olja, pa ga bo avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

15


avtomobilMERCEDES

Nekaj deset litrov vode in slika je dosti lepša.

mogoče toliko zatesnilo, da bo vžgal.« Ker se nam je pokvarila, je Luka takoj skočil po trilitrsko posodo z oljem in lijak ter ga nastavil na sesalno cev. Še preden je uspel Milan kaj reči, je bilo v njej že skoraj pol litra olja. V enega izmed valjev ga je steklo toliko, da se motor ni več zavrtel. »To je bilo vse za danes,« je med smehom rekel Milan, »kakšen teden smo dobri, da bo olje počasi steklo v karter.«

Živ je, živ

Tokrat ni imel prav, saj sem motor uspel ponovno zavrteti šele po dveh tednih. Čeprav se je sedaj že ritmično pokadilo iz izpušne cevi, še nismo zmagali. Motor ni in ni hotel vžgati. Luka bi se bil še trudil, jaz pa sem bil po prekrokani soboti preveč mačkast, da bi se mi kaj dosti ljubilo skakati okoli avtomobila. Tako sva ga pustila v garaži do naslednjega četrtka. Ko sem odprl garažna vrata in nataknil kabel na akumulator, mi je sin rekel: »Ati, a ti še zdaj ni jasno, da ga prepočasi suče? Dokler ga ne bova potegnila z vlečno vrvjo, ne bo nič.« »Seveda bi ga z veseljem potegnil, a kaj, ko sklopka ne deluje in (v primeru, da bi res vžgal) lahko razbijeva dva avtomobila,« sem mu malce v skrbeh odgovoril.

16

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

Na cesti po skoraj 21 letih stanja v garaži.

»Kakšno pa je življenje brez adrenalina, a si že toliko star, da nič več ne reskiraš?« se Luka ni dal odpraviti. Pa sva ga pripela na Mercedes 190 D – za vsak slučaj z dvema vlečnima vrvema, da je bila razdalja med avtomobiloma malce daljša. Preden me je Luka potegnil po bregu navzdol, sem ga pogrel in pretaknil v drugo. Po manj kot 50 metrih je motor prijel. Najprej trije cilindri, po nekaj sekundah pa še četrti. Luka me je vlekel do manjšega klanca, kjer sem pred spustom pretaknil v nevtralni položaj. Kadilo se je kot za stavo, saj je bilo v valjih še kar nekaj olja, ki je moralo zgoreti. Ne boste verjeli, ampak ob delujočem motorju je tudi zavorni servo začel opravljati svojo nalogo. Po kakšni minuti prostega teka motorja sem spet sedel za volan in se spustil po klančku navzdol. Ko sem se peljal malo več kot 10 km/h, sem uspel brez škrtanja pretakniti v drugo. Na križišču sem obrnil in se pripeljal nazaj na domače dvorišče. Luka me je že čakal. Navdušeno je skakal okoli Repaša in na vse grlo vpil: »It's alive, it's alive!« Žena seveda ni mogla preslišati ropotanja motorja in sinovega vpitja. Na moje presenečenje je pritekla na balkon in ob čudežnem vstajenju Mercedesa pokazala dosti več veselja, kakor bi si bil upal

kadarkoli zaželeti. Še več, tekla je po fotoaparat in posnela zgodovinski dogodek. Potem je tudi Luka hotel prevoziti pet kilometrski krog po kolovozih v naši bližini. To, da sklopka ne deluje, ga ni prav nič motilo. Le enkrat je malo pobrusil zobnike, drugače pa je vso pot prevozil brez težav. Celo z dvema traktorjema se je uspel srečati, brez da bi mu ugasnil motor.

Sklep

Če ne bi videl, ne bi verjel. Mojega Repaša je prvi lastnik odjavil 1. aprila 1991 in ga postavil v garažo. Torej je stal dvajset let in 10 mesecev. Očitno so ga pred prodajo poskušali vžgati, saj je bil v njem dokaj nov akumulator – pa jim (k sreči) to ni uspelo. Cena bi bila verjetno takoj višja. Hidravlična sklopka je po toliko letih odpovedala, zavore pa čisto solidno delujejo. Tudi gume lepo držijo zrak, čeprav so stare krepko več kot dvajset let – pa še takrat niso bile nove, ampak obnovljene. Rja je napadla predvsem spodnje dele vrat in (seveda) robove zadnjih blatnikov. Dno je v redu, le pri zadnjih vzmeteh bo treba prijeti v roke kotno brusilko in varilni aparat ter kupiti kakšen kvadratni meter pločevine. Kakorkoli že, upam, da je to začetek čudovitega prijateljstva z Repašem.


FIATtraktor avtor: Marko Leber

FIAT M40 BOGHETTO

Pred dobrimi šestimi leti je naš dolgoletni član Miloš Vrtovec, strastni zbiratelj motociklov, prišel do neverjetne najdbe. Nekje na Primorskem se je prodajal traktor iz leta 1939, ki so ga svoj čas uporabljali za pluženje snega na relaciji Trst–Postojna. S takratnim lastnikom se je dogovoril najprej za ogled: traktor je bil v dobrem kompletnem stanju, še z delujočim motorjem. Ko ga je pripeljal domov, se je lotil obnove in danes lahko s ponosom sedi na restavriranem mogotcu, kot ga lahko vidite na fotografijah! Pred letom je bil na razstavi kmetijske mehanizacije v Jablah največja atrakcija med razstavljenimi stroji. Kratka zgodovina Fiatovih traktorjev Družba »Fiat trattori« (Fiat traktorji) je prvič predstavila širši javnosti svoj prvi traktor daljnega leta 1918. To je bil Fiat 702, ki ga je gnal motor s 30 konjskimi močmi. Sledili so mu modeli 702A, B in BN. Do leta 1925 je tovarna naredila že več kot 2000 traktorjev. Do leta 1929 je povpraševanje po traktorjih preseglo vsa pričakovanja in tovarna je na letni ravni izdelala že več kot 1000 komadov. Leta 1932 so predstavili javnosti novi model traktorja, traktor na gosenice. Prvi evropski traktor na gosenice je bil Fiat 700C, ki je bil v primerjavi z drugimi močnejši. Uporaben je bil tudi na razmočenemu terenu, ker se kolesa niso ugrezala. V letu izdelave traktorja z gosenicami so preselili tovarno iz Torina v Modeno, kjer je bila ustanovljena OCI (Officine Costruzioni Industriali). Prvi traktor, ki so ga izdelali v novi tovarni, je bil 702C z močjo 27 konjev namesto 35, ki je bil v primerjavi s prejšnjimi traktorji tudi lažji. Ta model so proizvajali vse do leta 1950 in izdelali več kot 4000 komadov. Leta 1939 so v Modeni izdelali tudi traktor Fiat 40 Boghetto. Motor za ta model traktorja je konstruiral inženir Fortunato Boghetto. Zanimivost tega motorja pa je v možni uporabi več različnih goriv. Poganja ga lahko bencin, dizelsko gorivo, petrolej, alkohol in celo plinski generator – metan. (vir: wikipedia) avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

17


zgodovinaGILBERTO PARLOTTI

Gilberto Parlotti  (17. september 1940–9. junij 1972) Pred skoraj štiridesetimi leti se je grobo prekinilo dirkaško naravnano življenje ene najpomembnejših oseb, ki so zaznamovale jugoslovanski ali bolje slovenski motošport. Gilberto Parlotti, tržačan po rodu, je že od samega začetka sodeloval s Tomosovim razvojnim inštitutom. Zaupani so mu bili prav vsi tekmovalni modeli izdelani do leta 1971. Skupaj z drugimi v ekipi, Adrijanom Bernetičem, Jankom Štefetom, Luigijem Rinaudom, Rajkom Picigom ..., je osvajal napomembnejša mesta na največjih prireditvah širom Evrope. Kulminacija njegove kariere pri Tomosu se je pokazala v osvojenih naslovih italijanskega državnega prvaka v letih 1969 in 1970. Ta dva vrhunska rezultata sta ga tudi popeljala v Morbidellijevo ekipo. Po dvoletnem sodelovanju je pričel nastopati na dirkah za svetovno prvenstvo s 125 kubičnim Morbidellijem in se z njim tudi tragično ponesrečil na Isle of Mann (Otoku Mann) in to ravno v sezoni, ko je za njim bilo že osvojeno prvo mesto na dirki v Franciji in Zahodni Nemčiji. Z udeležbo na IOM pa je le želel povečati prednost pred legendarnim Angelom Nietom, ki se je odločil, da iz varnostnih razlogov na IOM ne bo sodeloval. Prav tako se je hotel tudi osebno dokazati na tedaj najbolj prestižni dirki v koledarju FIM. Potem, ko je že vodil po prvem krogu, je vsled slabega vremena (obstajajo celo nekatere špekulacije, da zaradi slabo konstruiranega motocikla) izgubil nadzor nad dirkalnikom na odseku Verandah na cesti A18 – delu gorskega odseka legendarnega TT kroga. Zmago v tej dirki je dosegel Chas Mortimer z Yamaho. Verjetno je bila tudi njegova smrt razlog, da se je tovarna Tomos, z ing. Janezom Imperlom na čelu, odločila za nekajletni umik iz cestnohitrostnega športa. Tako niti, leta 1972 zasnovan in izdelan, motocikel GP72 nikoli ne vidi dirkaškega asfalta, namesto njega pa se rodita Tomos Junior 50 in Senior 50. Cevna zasnova okvirja pa leta 1965 služi kot osnova za nov Tomosov dirkalnik, Tomos DMS (GP75). Parlottijeva tragična smrt je doprinesla k umiku dirke na Otoku Mann iz koledarja svetovnega prvenstva. Le-to je bilo, na pobudo Giacoma Agostinija in ostalih dirkačev, ki so prireditev bojkotirali, dokončno doseženo leta 1976.

18

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

avtor: J. P. G.


zgodovinaGILBERTO PARLOTTI

"na Tomosu" Gilberto Parlotti 

(17 September 1940 - 9 Jnij 1972) Pred skoraj štiridesetimi leti se je grobo prekinilo dirkaško naravnano življenje ene najpomembnejši oseb, ki so

zaznamovale Jugoslovanski ali bolje Slovenski motošport. Gilberto Parlotti, tržačan po rodu, je že od samega začetka sodeloval s Tomosovim razvojnim inštitutom. Zaupani so mu bili prav vsi tekmovalni modeli izdelani do leta 1971. Skupaj z drugimi v ekipi, Adrijanom Bernetičem, Janko Štefetom, Luigi Rinaudom, Rajkom Picigo,..., osvajal napomembnejša mesta na največjih prireditvah širom Evrope. Kulminacija njegove kariere pri Tomosu se je pokazala v osvojenih naslovih Italijanskega državnega prvaka v letih 1969 in 1970. Ta dva vrhunska rezultata sta ga tudi popeljala v Morbidellijevo ekipo. Po dvoletnem sodelovanju je pričel nastopati na dirkah za svetovno prvenstvo s 125 kubičnim morbidellijem in se z njim tudi tragično ponesrečil na Isle of Mann (Otoku Mann) in to ravno v sezoni, ko je za njim bilo že osvojeno prvo mesto na dirki v Franciji in Zahodni Nemčiji. Z udeležbo na IOM pa je le želel povečati prednost pred legendarnim Angelom Nietom, ki se je odločil, da iz varnostnih razlogov na IOM ne bo sodeloval. Prav tako se je hotel tudi osebno dokazati na tedaj najbolj prestižni dirki v koledarju FIM.

Potem, ko je že vodil po prvem krogu je vsled slabega vremena (obstajajo celo nekatere špekulacije, da zaradi slabo konstruiranega motocikla) izgubil nadzor nad dirkalnikom na odseku Verandah na cesti A18 – delu goskega odseka legendarnega TT kroga. Zmago v tej dirki je dosegel Chas Mortimer z Yamaho. Verjetno je bila tudi njegova smrt razlog, da se je tovarna Tomos z ing. Janezom Imperlom na čelu odločila, za nekajletni umik iz cestnohitrostnega športa. Tako niti, leta 1972 zasnovan in izdelan, motocikel GP72 nikoli ne vidi dirkaškega asfalta, namesto njega pa se rodita Tomos Junior 50 in Senior 50. Cevna zasnova okvirja pa leta 1965 služil kot osnova za nov Tomosov dirkalnik Tomos DMS (GP75). Parlottijeva tragična smrt je doprinesla k umiku dirke na Otoku Mann iz koledarja svetovnega prvenstva. Le-to je bilo, na pobudo Giacoma Agostinija in ostalih dirkačev, ki so prireditev bojkotirali, dokončno doseženo leta 1976.

Rezultati iz Grand Prix dirk:

Rezultati iz Grand Prix dirk: Pozicija 1 Točke

2

3

4

15 12 10 8

Leto Razred

Ekipa

5

6

6

5

1

ESP 50cc Tomos 8 1969 ESP 250cc Benelli GER 50cc Tomos 10 1970 GER 125cc Morbidelli AUT 50cc Derbi 1971 AUT 125cc Morbidelli 12 GER 1972 125cc Morbidelli 15

7 4

2

8

9

3

2

3

10 1

4

5

GER FRA IOM NED 6 8 3 GER FRA IOM NED FRA YUG IOM NED 5 YUG IOM NED GER IOM NED BEL GER IOM NED BEL 12 FRA AUT NAT IOM 15 12 10 DNF

6

7

8

9

BEL DDR CZE FIN 2 4 BEL DDR CZE FIN BEL DDR FIN DDR CZE FIN 15 DDR SWE FIN 12 DDR CZE SWE FIN YUG NED BEL DDR -

10

ULS ULS ULS ULS ULS ULS CZE -

11

NAT NAT NAT NAT NAT 10 NAT 15 SWE -

12

13 Točke Mesto Zmage

YUG YUG 12 ESP ESP ESP ESP FIN ESP -

31

6th

0

12

15th

0

15

9th

0

15

11th

1

22

8th

0

39

8th

1

52

5th

2

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

19


intervjuDOMAČI DIRKAČI

Boštjan Košnik Boštjan Košnik in Andrej Pristov sta naša zadnja slovenska dirkača, s katerimi smo naredili intervju. Boštjan Košnik je lastnik eksotičnega dirkalnika, s katerim je v letu 2011 dosegel odličen rezultat v mednarodnem prvenstvu AA in na drugih prireditvah.

avtor: S. S.

Pozdravljen Boštjan, ste lastnik nenavadnega in izjemno zanimivega klasičnega motocikla, ga lahko na kratko predstavite? Hm, res je. Dirkam z motorjem znamke ESO. Agregat je izpeljanka motorja JAWA, ki so bili prvotno namenjeni predvsem za speedway. Motorje so izdelovali med leti 1957 in 1964, moja izvedenka je namenjena predvsem za cestne dirke. Na motorju je nameščen 5-stopenjski menjalnik, za katerega je zanimivo, da še vse do danes nismo odkrili proizvajalca. Po vsej verjetnosti pa gre za britanski menjalnik. Kako to, da ste se odločili prav za motor znamke ESO, kje ste ga odkrili in kakšne so njegove posebnosti? Pred leti sem dirkal z modernimi motorji, predvsem z motorji znamke Suzuki. Dosegel sem lepe čase na treningu, zlasti na Grobniku, vendar sem zaključil s precej hudim padcem in se odločil za manj nevarne oblike dirkanja ... (smeh). Potem sem kupil veterana Puch 250, s katerim sem pričel dirkati v državnem prvenstvu za starodobnike in v hudi konkurenci dosegel 3. skupno mesto (Državno prvenstvo starodbnikov v letu 2010). Odločil sem se, da bom tekmoval tudi v višji in bolj razburljivi klasi 500 ccm in tako pričel iskati primeren dirkalni motor preko interneta. S pomočjo prijateljev sem ob zaključku leta 2010 odkril motor ESO, ki ga je prodajal renomirani prodajalec iz Nizozemske – YESTERDAYS MOTORCYCLES. Čeprav gre za zelo renomiranega prodajalca, ki ima veliko petičnih kupcev, nisem z njihove strani prejel kakšnih posebnih podatkov o izvoru, lastniku in zgodovini tega motocikla. Izvedel sem le to, da ga je pred menoj vozil angleški dirkač. Po dolgih diskusijah sem se, ne glede na skope informacije, odločil za nakup in se odpeljal na Nizozemsko. Priporočam obisk tega prodajalca, saj ima v svoji prodajalni (hali) pravi muzejski salon in tudi postreže z odlično kavo … V predhodnem intervjuju vas je prijatelj, ki sicer dirka v drugi kategoriji, hudomušno označil kot odličnega dirkača, ki je »... končno rešil gorenjsko čast …«, je to res? Seveda. S tem gospodom – Juretom Lampetom, sem se prvič podal na test, in sicer na znano dirkališče Grobnik. Jure je ogromno govoril (smeh), vendar mi je posredoval tudi ogromno koristnih dirkaških informacij. Presenečen sem bil nad sprva težko

20

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012


DOMAČI DIRKAČIintervju

vodljivostjo motorja, slabimi zavorami in ogromnimi vibracijami, zato je bila prva vožnja naporna pa hkrati tudi zanimiva. Po prvem krstu sem se pričel motorja privajati in rezultati so bili vse boljši. Gorenjsko čast pa sem seveda ponovno vzpostavil s 1. mestom v pokalu Alpe Adria v klasi 500 Oldtimer. Kakšne rezultate ste dosegli v sezoni 2011? Kot že rečeno, sem bil prvi v AA, kar mi je še posebej v čast, saj sem se prvič udeležil te mednarodne dirke. Dosegel pa sem tudi 10. mesto v konkurenci 81 tekmovalcev (vse klase skupaj do letnika 1984) na prestižnem tekmovanju v Zeeltwegu. Tekmoval pa sem tudi v domačem prvenstvu Grab the Flag in ob zaključku sezone zmagal v Novem Marofu na dirki za pokal mesta Zagreb. Ste za dosego tega rezultata veliko trenirali, se ukvarjali s športom? Kot sem že omenil, sem pred sezono imel nekaj treningov. Po vsakem treningu pa smo morali narediti izboljšave na motorju, saj ni bil nastavljen za mojo težo ... Je pa problem, saj gre za ekskluziven motor; na svetu jih je morda v tej obliki še pet. Sam sem preko interneta odkril enega v Avstraliji, ki je sicer novejši. Je pa izredno težko zagotoviti rezervne dele za ta motor. Nekaj delov sem vendarle dobil pri g. Franciju Žagarju, ki je oče državnega prvaka v speedwayu, in sem mu za to zelo hvaležen. Trenutno pa mi veliko pomaga g. Maks Makoter, s katerim pripravljava agregat za letošnjo sezono 2012. Od ostalih športov pa rad kolesarim, prav tako kot moj sin Jan, ki je v lanskem letu na mednarodni dirki v Italiji dosegel nekaj zavidljivih rezultatov. Jabolko pač ne pade daleč od drevesa, kajne (smeh)? Vrniva se k vašemu motorju, ki je bil posnet tudi na lanskoletni ekskluzivni prireditvi na Zeeltwegu oziroma sedaj Red Bull Ringu. V reportaži je prireditelj posnel tudi vaš motor, pogle-

jva si posnetek (You Tube: Rupert Hollaus Gedachtnisrennen 2011 Red Bull Ring Spielberg). Mar res? Nisem še videl tega posnetka, na katerem je prireditelj posnel tudi moj ESO ... Ja, bila pa je zelo zanimiva dirka in sprva nisem vedel, da bodo tekmovale vse klase skupaj; vsi letniki do 1984. Zaradi hude novejše konkurence sem bil sprva kar malce razočaran. Na dober rezultat tako nisem računal, vendar se je kasneje na dirki izkazalo prav nasprotno. Dosegel sem odličen rezultat v hudi konkurenci. Tako kot je bilo pričakovati, je bil organizator na visokem nivoju, kar je navsezadnje razvidno tudi iz tega posnetka na You Tubu. Želim si še več takšnih prireditev, ki so lahko za vzor tudi pri nas doma. Kot že rečeno, pa me je motilo samo dejstvo, da nismo tekmovali po klasah, pač pa kar vsi skupaj. Podobni motorji, kot je moj, so bili tako veliko počasnejši; za menoj so zaostali tudi za en krog. Če bom zagotovil dovolj finančnih sredstev, bom vsekakor tekmoval na tej ekskluzivni prireditvi tudi v letošnjem letu. Kaj pa letošnja sezona? Podobna bo kot v lanskem letu, saj branim naslov prvaka v prvenstvu Alpe Adria. Skratka udeležil se bom dirk za ta pokal oziroma prvenstva, pa tudi v državnem prvenstvu bom prisoten v obeh klasah (250 in 500 ccm). Slišal sem, da ste lastnik lokala Bar GG v Kranju, kjer vas obiskujejo tudi dirkači in ljubitelji starodobnih in novodobnih motociklov. Res je. V mojem lokalu se pogosto zbirajo motoristi vseh starosti in večkrat se razvijejo prijetne debate okoli dirkanja, motorjev in vijačenja, saj imamo tisti s starodnimi motocikli precej dela (beri »obilo zabave«). Po mojem uspehu v letu 2011 sem imel čast, da so me obiskali sotekmovalci in mi čestitali. Vsi so prišli do mene avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

21


intervjuDOMAČI DIRKAČI

s starodobnimi motorji in me povabili na tradicionalni zbor na Babnem vrtu, tako da sem se jim moral pridružiti s svojim dirkalnim motorjem. To je bilo prav prijetno presenečenje in hkrati zanimiva vožnja, saj sem z ESO vozil po običajnih cestah. Tudi sam sem nato poskrbel za zaključek sezone in povabil vse sotekmovalce na planinsko kočo Dom na Lovrencu, kjer je potekala zabava ob dobri hrani (odojek) in pijači do jutranjih ur. Vse zahvale lastnikoma doma – Ani in Andreju Ančimer. So vam domači mediji namenili pozornost po doseženih uspehih in ali vas v domovini podpirajo; finančno oziroma kako drugače? Žal je za to obliko športa in sicer razburljivih tekmovanj zelo malo zanimanja. So pa objavili nekaj informacij o meni v reviji AMZS in MOTORIST. Upam, da se bo situacija v prihajajoči sezoni nekoliko spremenila. Dobra poteza pa je bilo dejstvo, da so me ob zaključku sezone povabili na svečano podelitev priznanj za mednarodne dosežke na AMZS, priznanje pa mi je izročil predsednik FIM-e, g. Vito Ippolito, v družbi odličnih dirkačev. Sem pa tudi član AMD Kranj, kjer so bili presenečeni in zelo zadovoljni z doseženimi rezultati v letu 2011. Zaenkrat sem moral praktično vse financirati iz lastnega žepa, nekaj pomoči pa sem vendarle prejel od sponzorjev, ki imajo posluh za to vrsto športa. Ob tej priliki bi se rad zahvalil podjetju in vodstvu MOTO PANIGAZ d.o.o. iz Kranja in g. Janezu Pintarju iz PINTAR RACING, prav tako iz Kranja. So pa stroški v zvezi z dirkanjem visoki in bom moral tudi v tem letu globoko seči v žep, zato bodo vsaka sponzorska sredstva dobrodošla! Z dobrimi rezultati pa tudi promoviram domovino na mednarodnih prireditvah, kar mi je v posebno čast in veselje.

22

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

Slišal sem, da razmišljate o dirki na otoku Man-Manx GP? Razmišljam, da bi se udeležil tudi kraljice vseh dirk na otoku Man, in sicer Manx GP (dirke starodobnikov). Prijatelja Milan Špendal in Peter Hill sta mi že posredovala prijavnico za to tekmovanje. Peter Hill, ki je Britanec in je na Manu že dirkal, mi je dal veliko nasvetov. Potekajo pa tudi razgovori o sistemu udeležbe, vendar to letos ne bo izvedljivo zaradi zahtevne tehnične priprave motorja in ekipe za dirko. Naj povem, da je potrebno najprej narediti veliko sprememb na motorju, na primer prilagoditi rezervoar za gorivo, saj je dolžina enega kroga na Manu (vozi se 4 kroge) 42 milj. Da ne omenjam ostalih … Kakšno pa je vzdušje na dirkanju? Na vseh dosedanjih tekmovanjih je bilo prijetno, v prijateljskem duhu. Na dirkališče prihajamo s kombiji oziroma avtodomi in smo po navadi nameščeni vsi skupaj; kakor v kampu. Pomagamo si tako glede priprav in popravil motorjev, pa tudi za prehrano in pijačo je poskrbljeno, za kar je zadolžena ženska ekipa. Včasih dirke potekajo v peklenski vročini. Lansko leto se je temperatura na Vranskem in Grobniku povzpela tudi na 36 stopinj in takrat so nam prišla dekleta v pravo pomoč. Voda teče v potokih ... (smeh). Veselim se že, da se bomo tudi v tej sezoni družili s prijatelji. Darko, Iztok, Grega, Jani, Andrej, Dejan, Emil, Tomaž in seveda profesor – predavatelj Jure, vidimo se kmalu! Gospod Boštjan, zahvaljujem se vam za prijeten razgovor in vam v prihajajoči sezoni želim vse dobro in veliko uspehov. Hvala tudi vam.


DOMAČI DIRKAČIintervju

Andrej Pristov Andrej Pristov je lastnik dirkalnega motorja Triton, letnik 1961, ki ima zanimivo zgodovino. S tem motorjem je v lanskoletni sezoni dosegel nekaj dobrih rezultatov. Pozdravljeni Andrej, lahko za začetek razkrijete podrobnosti o motorju Triton? Motor ima res dolgo in pestro zgodovino, saj je prišel na področje bivše Jugoslavije leta 1961 kot Triumph Thunderbird 650 ccm, v policijski izvedbi za spremstvo udeležencev na srečanju neuvrščenih v Beogradu; predvsem za spremstvo takratnega predsednika Jugoslavije Tita in egiptovskega predsednika Naserja. Šlo je za protokolarna vozila s posebno izvedbo motorja in menjalnika. Država je takrat uvozila približno 120 takšnih motociklov. Takratni policisti – miličniki – so bili vajeni le vožnje z domačimi Tomos Puchi ali težjimi BMW-ji, zaradi tega so imeli ob vožnji z novimi Triumphi velike težave. Zlasti niso bili navajeni na velike pospeške, končno hitrost in prestavno ročico menjalnika, ki se nahaja na desni strani motorja. Ničkolikokrat se je zgodilo, da so pomotoma zamenjali ročico menjalnika za zavoro, zaradi česar so večkrat končali vožnjo v cestnem jarku ali celo v bližnjem drevesu … Gospod Andrej, še vedno mi ni jasno, kako je nastala sedanja dirkalna izpeljanka, s katero tekmujete? No, nekje v istem obdobju je v UK (Veliki Britaniji) nastal tudi motocikel Norton Atlas, ki je v nadaljevanju postal dirkalni motor »Domiracer«. Ni mi poznano, kdaj je tudi ta motocikel prispel v našo državo. Spomnim pa se konca 70-ih let, ko sem kot vajenec v takratnem podjetju Inex Adria Aviopromet od sodelavca iz Šenčurja slišal zgodbo, da ima njegov brat »strašen« angleški motor, na katerem piše Norton, in da ni hitrejšega motorja daleč naokoli. Kasneje sem ugotovil, da gre za isti motor, katerega okvir Featherbed Slimline uporabljam sedaj na svojem dirkalnem Tritonu. Koncem 80-ih let je oba motorja, Triumph Thunderbird in Norton Atlas, kupil moj dobri prijatelj Emil Korpar iz Gameljn. Pred Emilom je sicer motor Triumph bil v lasti mojega soseda Janeza Pavliča, ki je z njim tudi dirkal. Emil je nato iz obeh motorjev izdelal pravi dirkalnik Triton in se v 90-ih letih udeleževal mednarodnih dirk na Grobniku. Po pogajanjih v letu 2008 sem ga vendarle v letu 2009 odkupil avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

23


intervjuDOMAČI DIRKAČI

od Emila. Motorja sprva ni hotel prodati, nato pa je privolil, saj je končeval z novim projektom – dirkalnikom Matchless G 50, kar je zanj predstavljalo velik finančni zalogaj. Slišal sem, da se že vrsto let ukvarjate s starodobnimi motocikli in ste tudi zbiratelj. Koliko časa dirkate s starodobnimi motorji? Povedati moram, da me dirke s klasičnimi motorji zanimajo že vrsto let … Prvo takšno dirko sem si ogledal že leta 1984 na takrat novem dirkališču Grobnik. Zaželel sem si, da bi bil tudi sam udeleženec na takšni dirki s starodobnim dirkalnim motorjem. Seveda pa moje finančno stanje takšnih podvigov ni dopuščalo. Po nekaj letih pa mi je vseeno uspelo pripraviti moj prvi dirkalnik znamke NSU Pretis s 175 kubičnim motorjem, s katerim sem se nato leta 1990 udeležil svoje prve dirke. Prva dirka mi je ostala v izjemnem spominu, predvsem zaradi velikega števila udeležencev iz cele Evrope, med katerimi je bil tudi sedaj že pokojni Walter Zeller iz Nemčije, ki je bil leta 1956 svetovni vice prvak. S tem NSU-jem, gre za standardno verzijo, sem se po osamosvojitvi Slovenije udeleževal dirk po domovini, tako v Vrabčah, Križni gori, Vranskem in dirk na Ljubelj. Menda ste bili v tistem obdobju aktivni tudi pri organizaciji dirk s starodobnimi motocikli za državno prvenstvo, lahko poveste kaj o tem? Bil sem med organizatorji dirk za Pokal Ludvika Stariča – Letečega Kranjca v tistem obdobju. Pokal je bil organiziran kot državno prvenstvo in dirke so prirejali različni slovenski klubi v obdobju med 1999 in 2003. Na dirkah je bilo prijavljenih tudi več kot 100 tekmovalcev, dogodek pa je spremljalo po navadi tudi lepo število

24

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

gledalcev. Dirke so imele zato tudi medijsko podporo, ki pa je danes praktično ni več! V letu 2003 so se pojavile težnje AMZS za prevzem organizacije takšnih dirk izključno pod okriljem te zveze. Pred tem so dirke sicer potekale pod okriljem zveze CRAS, ki je bila specializirana prav za prirejanje takih dirk. Tudi teh dirk sem se udeleževal z dirkalnim motorjem NSU Pretis 175, ki je bil urejen tako kot motocikel nekdanjega jugoslovanskega dirkača Kemala Bucala, s katerim je bil večkratni državni prvak. Kako pa ste dirkali v zadnjem obdobju in kakšne rezultate ste dosegli? Z novim dirkalnim motociklom Triton sem pričel tekmovati pomladi v sezoni 2010, in sicer na prvenstvu Grab the Flag v nemški organizaciji. Prva dirka je bila na zahtevnem dirkališču Pannoniaring, kjer sem na treningu presenetljivo postavil dober rezultat. Poln energije sem se podal na svojo prvo dirko, po sicer slabšem startu sem ujel vodilno skupino, nato pa v 6. krogu zaključil s hudim padcem. Že na začetku sezone sem imel smolo in si poškodoval desno dlan. Z dirkanjem vse do jeseni nisem nadaljeval, sem pa navkljub poškodbi hodil na dirke in navijal za mojega klubskega kolega Dejana Breznika, ki tudi tekmuje z motociklom Triton. V letu 2011 sem moral dirkalni motor že na začetku na novo pripraviti, narediti precej sprememb. Nato pa sem v nadaljevanju takoj na naslednji mednarodni dirki za prvenstvo Alpe Adria na Grobniku dosegel odlično 3. mesto. V nadaljevanju sezone 2011 sem dosegel še nekaj tretjih mest v prvenstvu AA in Grab the Flag. Moram pa poudariti, da skupaj s kolegom Dejanom tekmujeva z najstarejšimi motocikli v svoji klasi, tako da je težko doseči boljše mesto od tretjega, saj so ostali motocikli lahko izdelani vse do leta 1979. Trenutno tekmujem s hrvaško licenco za zagrebški klub MK Clas-


DOMAČI DIRKAČIintervju

sic Racing Zagreb, ki mi pri dirkanju veliko pomaga. Dirkam tudi v hrvaškem prvenstvu, kjer sem sezono tudi zaradi nekaj smole zaključil, sicer na 4. mestu v klasi. Nekaj vaših predhodnikov je že pojasnilo, zakaj dirkajo s hrvaškimi licencami in za hrvaške klube. Lahko tudi vi na kratko pojasnite, zakaj ste sprejeli takšno odločitev? S hrvaško licenco dirkam predvsem iz razloga, ker je odnos sosedov do takšne vrste tekmovanja, dirkanja s starodobniki, bistveno drugačen, kot je pri nas doma. V klub sva bila s kolegom brez kakršnihkoli problemov ali predsodkov sprejeta takoj. Vsi člani kluba Classic so naju sprejeli lahko rečem »z odprtimi rokami« in moram priznati, da vse do sedaj nisem imel nikoli občutka, »da letijo polena pod moje noge«, kar je sicer doma nekaj običajnega. Classic racing klub obema pomaga pri pridobivanju licence in ostalih formalnostih, potrebnih za državno in mednarodno prvenstvo AA, organizirajo pa tudi treninge na dirkališču Grobnik in aktivno sodelujejo tudi na vseh ostalih prireditvah, ki jih organizirajo naši sosedi. Naj samo za primerjavo povem, da so v letošnjem letu, navkljub finačni krizi, organizirali kar 17 različnih tekmovanj. Kaj takega doma pač nekateri niso sposobni narediti! Kaj pa dirke na otoku Man? Že dolgo časa hrepenim po tem, da bi se na tem otoku udeležil dirke Classic Manx GP. Dirka poteka že več kot 100 let po sloviti progi Mountain Course in je krog dolg kar 60,73 kilometrov, proga pa poteka po celem otoku. Otok Man sem sicer obiskal že dvakrat, vendar v vlogi gledalca, kar pa me je samo še dodatno podžgalo. Planiram, da bi se s prijateljem Dejanom udeležila dirke leta 2014. Moram pa ob tem povedati, da me je za letošnjo dirko, ki

bo potekala v mesecu avgustu, avstralska ekipa povabila kot člana njihove ekipe. Avstralci bodo tam tekmovali z motorjem Triumph Trident, s katerim so v letu 2011 osvojili 1. mesto v razredu Formula 750 Classic, v katerem naj bi nastopila tudi midva z Dejanom! Omenili ste, da dirkate skupaj s prijatelji. Lahko še kakšno besedo o tem? Na dirkah je vedno prisotno prijateljsko vzdušje, tako na pisti kot pozneje v boksih, kjer se po dirki tudi poveselimo. Tako se moram za uspehe na prvem mestu zahvaliti soprogi Zorici, saj me spremlja na vseh dirkah, skrbi pa tudi za naš tabor, pa seveda tudi mojemu prijatelju ter mehaniku, Marku Gabrijelčiču, ki med dirkami skrbi za moj motocikel. Predvsem za to, da motor »ne ostane žejen«, torej za dovolj goriva v rezervoarju … (smeh). Naš tabor je vedno odprt za vse. Velikokrat nas tako obiščejo prijatelji iz klub (trenutno v mirovanju – C.M.O.C.), pa tudi ostali prijatelji in ljubitelji dirk s starodobniki. So vam domači mediji namenili pozornost in vas kdo v domovini podpira tudi finačno? Ne! Res pa je, da se za sezono 2012 pogovarjam z nekaterimi sponzorji, ki imajo posluh za dirkanje s starodobnimi motorji. Sezone 2012 brez sponzorstva ne bo mogoče izpeljati. Gospod Andrej, zahvaljujem se vam za besede in vam v letu 2012 želim veliko uspehov. Hvala! Napisal S. S. avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

25


e e k k News News Ne č č č i i n i v vNews v o News n o News News News

ws News

News News News News News News News News News News News News NewsNews News News Ne

Jugoslovanska kraljica za volanom

Kraljica Marija, ki je sicer izhajala iz romunske kraljevske hiše, je bila tudi sama navdušena voznica, ki se je s svojim vozniškim znanjem rada pohvalila tudi pred drugimi. Tako je bilo med prvo mednarodno dirko Na Ljubelj, ki jo je v začetku avgusta 1926 organizirala sekcija Avtomobilskega kluba Kraljevine SHS, ko je menda že od daleč prepoznala večino tekmovalnih avtomobilov. Navdušenje za vožnjo je pokazala tudi dan pred tekmo, ko je svoj Fiat 509, v katerem je kot sovoznik sedel njen mož, kralj Aleksander, kar sama pripeljala na vrh ljubiteljskega prelaza in se vrnila v dolino. Ljubelj je tedaj med avtomobilisti sicer vzbujal veliko strahospoštovanja, zato je kraljičin podvig požel še toliko več navdušenja publike. (vir: internet)

so preusmerili proizvodnjo v avtomobile in začeli delati nadpovprečno trpežne, varne in zanesljive avtomobile. Česar niso imeli, je bil avtomobil, ki bi bil všečen množicam. Pri razvoju slednjega pa so imeli prednost. Konkurenti, ki so stavili na moderno obliko, so morali svoje modele osveževati, Saabu pa tega zaradi trpežnosti ni bilo treba. Oblika je sledila uporabnosti in ne obratno. Vse do leta 1985 je Saab leto za letom, model za modelom presenečal in mnogokrat navdušil javnost z inovacijami, tako na področjih tehnologije motorja kot na področjih varnosti. Slednji so zvesto sledili do konca. Leta 1990 je General Motors odkupil polovico Saaba, deset let kasneje še preostanek. Od tega prevzema naprej ta legendarna znamka ni nikoli več ustvarjala dobička. S koncem leta 2011 pa se je dokončno poslovila. (vir: internet) Redna skupščina SVAMZ

Sestava Mustanga, letnik 1965, je postala enostavnejša

Vsem tistim, ki so si kadarkoli želeli imeti doma Mustanga, je ta pot danes omogočena zelo enostavno, pišejo v časopisu USA Today. Mustang je v Ameriki še danes eno od vozil, ki jih ljubitelji starodobnih vozil najraje zbirajo. Glede na to, da je karoserija ena najbolj problematičnih delov tega avtomobila in jo je danes zelo težko najti v dobrem ohranjenem stanju, se je Ford Motor odločil za izdelavo reprodukcij karoserije (telo avtomobila) za originalnega Mustang kabrioleta. Karoserijo proizvaja sicer podjetje Dynacorn International in stane približno 15.000 dolarjev. Ostali originalni deli se dajo enostavno najti na raznih sejmih in internetu, kar bo ljubiteljem te znamke omogočilo, da bodo z nekaj vloženega dela imeli enega tudi pri sebi doma. Počivaj v miru, SAAB! Konec leta 2011 je zaobkrožila novica, da je z eno največjih tovarn v zgodovini avtomobilizma konec. Saab je bilo najprej uspešno in inovativno letalsko podjetje. Leta 1939 so, sicer z ameriško pomočjo, razvili prvi bombnik SAAB 17, sledila pa so mu tudi visokotehnološka letala, kot sta bila Draken in Viggen. Po koncu vojne

26

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

Skupščina SVAMZ je zasedala tako kot vsako leto v Medvodah v prostorih Občine Medvode. Na skupščini so se obravnavale spremembe in dopolnitve notranjih aktov zveze, pravilniki, ki so bili v nadaljevanju soglasno sprejeti. Posebej je bilo poudarjeno, da ima po novem Upravni odbor SVAMZ možnost dopolnitve pravilnikov, v kolikor se pokaže že med letom potreba po le-tem. Pripravila se bo še posebna priloga k Pravilniku o ocenjevanju starodobnih vozil: »Klasifikacija vozil«, ki bo omogočala lažje delo komisarjem SVAMZ pri ocenjevanju in pregledovanju vozil. Sicer pa so objavljeni na internetni strani. Predstavili so se novi klubi, ki so zaprosili za članstvo v zvezi: to je Klub lastnikov in ljubiteljev britanskih vozil, Vespa klub Ljubljana, Virtualni klub VW T3, Mercedes Benz klub Slovenija. Predsednik Jaguar kluba Slovenija je predstavil novega predsednika kluba, Benjamina Strozaka, Klub ljubiteljev traktorjev Steyr pa je predstavil Franci Škrjanec. Na predlog UO SVAMZ so se podelila naslednja častna članstva, ki jih je skupščina na glas pozdravila in vsem imenovanim čestitala: Renato Kumer in Sebastjan Bera prejmeta častno članstvo SVAMZ, posebna priznanja SVAMZ članom zveze SVS sta prejela Miloš Ješe in Brane Rojc, naziv častnega predsednika SVAMZ pa je prejel za izjemno delo Rudi Ferlež. V preteklih letih so vložili ogromno dela v promocijo svojih klubov in zveze ter širili povezovanje ljubiteljev premične tehniške dediščine, tako društev kot posameznikov, ter skrbeli za popularizacijo pojma »premična tehniška dediščina« in varstva le-te.


e e k k ews News News čs n č i v o News News News New News

ews News News News News News News News News News News News News News News N

I. letno izobraževanje komisarjev SVAMZ V petek, 6. januarja, so imeli komisarji SVAMZ prvi izobraževalni seminar v letu 2012. Seminarja so se udeležili vsi komisarji, in sicer 25 najbolj aktivnih in zaslužnih komisarjev SVAMZ. Zveza je namreč v zadnjih letih omejila število komisarjev. Ostaja jih tako samo 25, za katere pa lahko rečemo, da so vrhunsko usposobljeni in odličnega znanja, delajo pa hitro in kvalitetno. Seminar smo začeli v tovarni Akrapovič v Ivančni Gorici, kjer nam je vodstvo omogočilo voden ogled tovarne. »Pri izdelavi ne sklepamo kompromisov!«, kot pravijo sami. Reka se držijo kot pribito, saj se odraža skozi celoten proces izdelave izpušnih sistemov

lastnostmi vozil, na katere morajo biti pri ocenjevanju vozila pozorni. Seminar je zaključil generalni sekretar Petja Grom s kratko obrazložitvijo o načinu pisanja zapisnikov pri ocenjevanju vozila, ki je sicer našim komisarjem dobro poznana in ne povzroča večjih težav. Nataša G. Jerina pa je odgovorila še na nekaj vprašanj, vezanih na samo zakonodajo. Seminar smo zaključili z odličnim kosilom in obljubo, da se kmalu vidimo na naslednjem seminarju.  100 let iznajdbe brisalcev za avtomobile Leta 1902 je Mary Anderson iznašla in patentirala prvo napravo za čiščenje vetrobranskega stekla. Inspiracijo je dobila, ko se je vozila v snežnem metežu po ulicah skozi mesto New York. Voznik avtomobila se je moral ustavljati, da je lahko šel iz vozila in odstranil naleteli sneg iz vetrobranskega stekla. Pred tem so lastniki vozil mazali po vetrobranskih steklih mešanico čebule in korenja, ki je dejansko povzročila, da se je voda odbija od steklenih površin. Njena iznajdba pa je reševale vse: tako čistila sneg, kot dež ali žled in to samo s premikanjem ročice znotraj avtomobila. Takrat avtomobilov tudi ni bilo veliko na cesti, zato je bila deležna precejšnjega posmehovanja. Leta so minila, preden so ji odobrili patentiranje iznajdbe. Vendar si je že do leta 1916 tisoče Američanov, ki so dnevno vozili avtomobile, le želelo, da bi bili brisalci postali standardna oprema vozil.

Marjan KRISTAN – Pajo 1951– 2011

in načina dela v podjetju. Žal fotografij ne moremo priložiti, saj je skrivnost njihovega dela skrbno varovana pred očmi širše javnosti (prepovedali so nam uporabo telefonov in fotoaparatov ter kamer). Vizija podjetja je bila že od samega začetka zelo jasna in ji ostajajo zvesti. Kar se je začelo kot skupina šestih inovativnih in zagnanih posameznikov, je danes zelo ugledno moderno podjetje z več kot 13.000 kvadratnimi metri proizvodnih in komercialnih prostorov, s 450 zaposlenimi, ki se vsi zavedajo, da izdelujejo izpušne sisteme za stranke, ki napak ne dovoljujejo – za najzahtevnejše tekmovalne ekipe in voznike z vsega sveta. Osnovni material, ki ga uporabljajo, je titan. Po ekskluzivni metodi obdelave izdelujejo izpuhe iz kar šestih vrst zlitin, ki navdušujejo s svojimi izrednimi karakteristikami. Vse sestavne dele izpuha iz ogljikovih vlaken naredijo v lastni tovarni po najsodobnejših tehnoloških postopkih. Imajo vrhunsko opremljen laboratoriji, kjer preizkušajo, razvijajo in »pilijo« izpušne sisteme do popolnosti, lastno livarno, testnice (razpolagajo s štirimi merilnimi napravami za merjenje moči motorja, od tega so tri namenjene motociklom in ena avtomobilom), oddelka za krivljenje cevi, stroj za hidroforming jim omogoča izdelavo cevi po natančnih izračunih inženirjev in razvojnikov.  Po dobrih dveh urah zanimivega in poučnega »pohoda« po tovarni Akrapovič, smo se odpravili v center Ivančne Gorice, kjer smo imeli v Gostilni na Sokolski rezervirano sejno sobo. Seminar je nadaljeval naš predsednik Bernard Oblak, sicer verjetno eden največjih strokovnjakov v Sloveniji za vojaška vozila (jeep). Komisarjem je natančno in jasno predstavil problematiko vojaških vozil v Sloveniji, razlike med posameznimi modeli in pomembnimi tehniškimi

Pred 60 leti je pri Kristanovih zasijala sreča, rodil se je Marjanček, naslednik, ki bo peljal čevljarsko obrt naprej. Staršem je uspelo vzgojiti in izšolati Marjana za čevljarja. Očetova želja je bila, da bi peljal obrt naprej, tvoje misli pa so že takrat bile drugje, vonj usnja ti ni ugajal, vse bolj ti je dišal vonj bencina. Zapustil si poklic čevljarja, čevljarski stol, šilo in dreto zamenjal si za sedež in volan v tamčku – odšel si med šoferje. S tamčkom si prepotoval celo Jugoslavijo in kjer koli si se ustavil, si bil dobrodošel. Napredoval si, postal šofer direktorja in odprla se ti je tudi Evropa. Tudi naslednja tvoja služba je bila povezana z bencinskimi hlapi, postal si inštruktor in to dober, saj si do izpitov popeljal prenekatere kandidate. Med tem časom si ustvaril družino, ob kateri si našel čas tudi za tvoje mladostne sanje – motorizem. Skozi tvoje roke je šel prenekateri motor, sodeloval si pri ustanavljanju prvega društva v Sloveniji, bil ustanovni član društva v Naklem in ustanovni član našega društva, katerega si žal prehitro zapustil. Marjan, pogrešali bomo tvojo pripravljenost pomagati drugemu, tvoje znanje, ki si ga na žalost odnesel s seboj. Pogrešali te bomo kot organizatorja obiskov raznih sejmov, posebno pa tvojih besed »greš ti, ti in ti, malico pa bom pripravil jaz«. Za vedno nam bodo ostali v ušesih zvoki tvoje harmonike in besede »poješ ti« ter pesmi »želim si dom, ki poln rož je«. Če je pred 60 leti prišla v hišo Kristanovih sreča, je sedaj v hiši velika žalost, velika praznina, saj si prehitro zapustil svoje najdražje, dragi prijatelj. Zapustil pa nisi samo njih, zapustil si tudi vse nas, ki smo te poznali in v tvoji družbi preživeli veliko lepih trenutkov. Pajo, pogrešali te bomo. Moto klub starodobnikov Kranj avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

27


domaIN PO SVETU

... big wheel keep iz Proud Mary skupine Status Quo Wahaha! Uspelo mi je. Nataši, vsem poznani SVAMZ-ovki, sem se v obliki džentleman spremljevalca uštulil na letalo za glavno mesto ZDA. Vse skupaj pa splaniral tako, da sem izkoristil pot še za prepotreben odklop od vsakodnevne realnosti in »domačih zablod« v obliki »road tripa« po vzhodni obali jenkijevskih prostranstev. FIVA in vsakoletni GA je tokrat potekal v ZDA. Štiri dni Natašinega dela in sestankovanj sem porabil za preučitev vse sodobnejše arhitekture v tem veličastno belem mestu. Vse, kar sem upal, je, da se v moji stranski vlogi in namazanim jezikom kvaliteno in uporabno povabim na pregrešno drago večerjo v golf klubu ameriškega kongresa, v ekskluzivnem hotelu Mayflower. Da, res je. Fensi okolje in fensi ljudje ... Vam pa povem, da če bi v vaški gostilni kaj podobnega dobili na polomljen namizni porcelan, bi vse skupaj vzeli zelo resno. Hrana ni bila po mojem okusu, manjkalo ji je teksture, barve, vonja, okusa. Je pa bilo fino imeti pred vhodom kongresnega golf kluba parkiranega kakšne 1,5 mio težkega Bentleyja, ki pa nekako ni bil v razmerju do revščine, ki sem jo spremljal in doživljal po ulicah vseh večjih mest na zahodni obali. Pa kaj več o tem dogodku in vtisih v verjetnem vzporednem članku. V naslednjih parih dneh naju je pot skupno vodila po severno-vzhodnih ameriških cestah. Srebrna puščica v obliki rentanega Forda Escalada je več kot odlično glodala milje ameriškega asfalta. Po poti pa vse po ameriško. Od poceni bencina (najvišja cena 0,65 EUR na liter!!!), Starbucks kave, mastnih burgerjev in nagravžno slane gumijaste

28

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

govedine za zvečenje – Jerkyjev ... V New Jerseyju naju je pri starem očetu, umetniku Bogdanu Gromu, čakal topel obrok in prijazna postelja. Falling Water House arhitekta Franka Lloyda Wrighta me je nato kot magnet pritegnil vse tja do Pittsburga. Fenomenalno! Detajli pa so bolj primerni za kakšno revijo o arhitekturi ... Pot do tja sva popestrila z obiskom Hersheyjeve tovarne čokolade – Natašina ideja, in pa čisto slučajno res lepega muzeja avtomobilov, ki se je nahajal v bližini tega tovarniškega obrata. Nezadržno bližanje trenutka Natašinega povratka na staro celino je rezultiralo v še zadnjem ekspresnem obisku nekega fast fooda in kar dobrem tempu vožnje z ameriško različico srebrne puščice. Vse zaman, saj je 60 kilometrov pred letališčem kombinacija megle, dežja, spolzke ceste in

sekundne nepozornosti rezultirala v totalno uničeni srebrni puščici in zamujenem prihodu na letališče. Obenem je bil to najbolj dramatičen dogodek pa tudi najbolj pomenljiv v celotnem road tripu. Vsi, ampak prav vsi, s šerifom na čelu, so bili neverjetno prijazni. Sam sem poleg mastne globe pričakoval najmanj arest in nekajmesečno pobiranje žajfe v kašnem Alcatrazu. Vendar ne. Dobila nisva niti globe, saj baje v ZDA nisi kriv za to, da cestno podjetje izdela slab asfalt (ta odsek ceste je znan po nesrečah), prav tako ne odgovarjaš za vreme, še manj pa za meglo. To je baje v božjih rokah (ali višja sila, kot bi rekli pri nas). Največji strošek je bil ta, da naju je taksi prevoz stal dobrih 80 dolarjev. Na letališču pa spet brez komplikacij. Čakal naju je nov Escape, tokrat moder, in pa zastonj povratna karta za let naslednjega dne. Kaj naj rečem ... Na podlagi tega in ostalih dogodkov ter najmanj polovičnih cen življenja; Slovenija! Dajmo


DOMAin po svetu

on turning ... Avtor: Janez Peter Grom

se preselit v ZDA! Ker je več kot očitno, da so se kolesa pri nas ustavila, tam čez lužo pa »the big wheel just keep on turning«. Neko dolgovezenje o tem, kakšne gostilne, hotele, mesta, arhitekturo in muzeje umetnosti ter muzeje židovske zgodovine, ki so v vsakem malo večjem mestu, je spet bolj primerno za revijo drugega tipa. Po tem dolgoveznem okviru se naj sedaj v besedi selim k bistvu. In bistvo sta dve zbirki, ki si zaslužita vso pozornost tega članka. Prvi na vrsti je edinstveni Barber Motorsports Museum Birmingham, Alabama, ki je nedvomno največji muzej motociklov po pestrosti. Količinsko ga prekaše le vseangleški National Motorcycle Museum, prav tako v Birminghamu, ampak v tistem na aglosaksonskem otočju. Že sam prihod na lokacijo da vedeti, da je zbirka nastala na osnovi velike, enormne

količine finančnih sredstev. Muzej namreč obkroža ogromen park in nekajkrat večje dirkališče, kot je Grobnik z vso potrebno infrastrukturo. Ne pa naš AMZS »poligon« ... Dužina Barber ima v lasti večino mlečne proizvodnje v 360 milijonskih Združenih državah. Ni švoh ... Dobro je, da se je g. Barber odločil, da denar, tako kot v Italiji Morbidelli, ne vloži v žogobrc ali baseball, ampak v motocikle. Vpogled v samo zbirko nam postreže s celotnim spektrom motociklistične svetovne proizvodnje zadnjega stoletja. K članku spremljevalne fotografije naj povedo kaj več o muzeju, ki se razprostira na 20.000 kvadratnih metrih. Sam pa, po moji stari in železni navadi, nekaj o mojih kritičnih vtisih. Občutek imam, da je človeško telo in um hudo omejen glede kvantitete informacij, ki jih je v stanju prebaviti v določeni enoti časa. Motorjev je skoraj 600; od civilnih, vojaških, mopedov, skuterjev, redkih dirkalnikov, pionirskih

poizkusov ... – največja zbirka Lotusovih dirkalnikov na svetu. Večina motorjev je obnovljenih in morda mi je ravno to pustilo nek občutek sterilnosti. Kaj pa vem, osebno se mi še vedno najbolj dopade kopati po gorah zarjavelih delov v Ulmu ali pa Imoli. Ali pa je bolj intimen, tlorisno drobljen prostor tisto, kar se pritiče muzejem s podobno tematiko. Rezultat je bil ta, da sem muzej po dobrih 8-ih urah, izmučen, utrujen, morda celo malo nerazpoložen, zapustil. Takoj naslednji dan je bila na urniku še ena poslastica. Malo skeptičen in še vedno pod šokom prejšnjega dne sem se v zgodnjih dopoldanskih urah pritepel do privatne zbirke Wheels Through Time. Lepota te zbirke je v njeni pristnosti. Razstavljeni eksponati so morda kar malo nametani naokrog. Očitno je primanjkovalo prostora in so se na kupu znašli parkirani en čez drugega Indian »O«, Powerplusi, ExcelavtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

29


domaIN PO SVETU

siori, Hendersoni ... Vsi v kosih in potrebni restavratorske ljubezni. Možno je videti prav vse. VSE! Osem ventilski Harley za BoardTrack dirke je verjetno najbolj navaden izmed motorjev, ki so skoraj vsi v konserviranem stanju. Lastnik Dale Walksler, s katerim sem takoj spregovoril par besed in mu pokazal spletno stran našega muzeja, je bil za pogovor takoj razpoložen. Razkazal in opisal mi je vse pomembnejše eksponate; od meni neznanih ameriških prototipov (Traub, Dayton, Flesher ...),

30

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

dirkalnih V-Twin zveri neverjetnih kubatur in Hill Climb pošati z zadnjimi pnevmatikami opremljenimi z dolgimi jeklenimi ostmi, kot bi gledal na sulice rimskih falang. Imel sem si tudi privilegij ogledati delavnico. Z nekaj malo orodja in veliko vloženega časa Dale postori vse. Obsežna zbirka dobrih 150 motociklov je tako na mene pustila neverjeten vtis. O neverjetni izkušnji sem premleval vseh 700 kilometrov do Norfolka in Virginia Beach, kjer sem prenočil tisto noč. Dale ... Thank you!

Morda v naslednjem članku še nekaj več o neverjetni Simeone Fundation v Philladelphiji. Zbirki avtomobilov, kjer ne primanjkuje Bugattijev in ostalih štirikolesnih eksotov. Več vam zaenkrat naj povedo fotografije posnete s Sonyjevo A55 kamero, kupljeno prvi dan v WDC za polovico, tako kot vse ostalo, evropske/slovenske cene ... Pa varno v sedlu.


DOMAin po svetu

Kredit za kolo Avtor: Petja Grom

Ko me je naš dolgoletni član Jože Svetlik iz Idrije poklical s prošnjo za ureditev dokumentacije za njegovo na novo restavrirano vespo iz leta 1952, sem se zaradi spleta okoliščin odločil, da ogled na terenu opravim kar sam. Med samim pregledom vozila mi je njegova žena ponudila kavo ter še dodala, da ima tudi ona oldtimerja. In res, pokazala mi je francosko kolo znamke Avtomoto. Bil sem pošteno presenečen, saj je za naše kraje ta znamka res nenavadna. Proizvodnja teh koles je bila v omejenem zelo majhnem številu. Povprašal sem jo, kje ga je dobila. Nagajivo mi je odgovorila:« Posredoval ga je Tito, ko je leta 1956 obiskal Francijo. Ko sem bila mlada bančna uslužbenka, me je prijatelj obvestil, da bodo v trgovinsko podjetje »Izbira« Idrija dobili 5 novih koles iz Francije. Takoj sem jim napisala ček za 46.000 din. Ko so odprli trgovino, ga je položil v blagajno in tako je bilo eno kolo moje. Ček pa je bilo potrebno pokriti, zato sem v banki zaprosila za potrebno posojilo, saj sem v tistem času zaslužila kot mlada bančna uslužbenka le nekaj čez 6.000 din na mesec.« Celotno pripoved je gospa podprla z originalnimi dokumenti, ki jih skrbno hrani, tako kot kolo.

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

31


domaIN PO SVETU

RetroCla Avtor: ZORAN GERBEC

Spoštovani prijatelji starega pleha! Nekaj časa sem razmišljal, ali naj grem letos na Retro Classic v Stuttgart ali ne, pa me je kot vedno potegnilo, še posebej, ker sem upal, da bom tam našel prave meglenke za mojo starino, ki jih iščem že nekaj časa. Sejem se je začel 22. 3. in traja do 25. 3. 2012. Je eden najlepših in najbolj organiziranih v tem delu Evrope, kar mi bodo potrdili tudi tisti, ki so ga že obiskali. Tudi letos me ni razočaral. V devetih velikih halah je vsega dovolj.

Po šest urni vožnji z nekaj postanki za kavico in čik (prijateljev), smo prispeli na s soncem obsijano parkirišče pred vhodom v sejmišče. Že na cesti so nas prehitevali mlajši starodobniki vseh znamk, tudi namenjeni tja – pač lepa sobota in kot nalašč za obisk. Na sejmu pa, kot sem pričakoval, vse lepo razvrščeno po halah, klubi, trgovci, kmetijska mehanizacija, avtobusi, kmetijska tehnika, športni avtomobili, motorji, rezervni deli itd. Poleg starih traktorjev je bila v hali 8 zanimiva skupina res lepih starih avtobusov, posebno SETRA S8, letnik 1954, 5430 ccm s 6 cilindri in hitrostjo 86

32

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

km/h, kar je bila za takratne večinoma makedamske ceste kar visoka hitrost. Se je tudi zgodilo, da se je kakšna konjska vprega prevrnila, ko je taka pošast prihrumela mimo. Pogled se mi je ustavil tudi na res lepi zbirki dirkalnih Maseratijev v rdeči in drugih barvah, med katerimi je izstopal dirkalec Maserati tip 26M (8C – 2500) iz leta 1928/30. Ni manjkalo tudi ugledne Lancie Delte HF Integrale, ki je kar nekaj let kraljevala na rallyjih. Hala 5 je skrivala večinoma ameriške križarke, velike in močne, že nališpane in nekaj še v fazi restavriranja. Verjetno jim visoke cene nafte ne bodo preveč zmanjšale priljubljenosti, ker si bodo ljubitelji za nedeljske izlete že

prišparali kakšen litrček. V hali 7 so se predstavili avtomobilski klubi iz Nemčije, Velike Britanije, Italije in Francije. Videl si lahko Jaguarje, MG-je, tudi kakšen RR je bil zraven, pa katrce, MINI-je itd. Lepo predstavitev je pripravil avto klub Renault s starimi modeli iz časa po drugi svetovni vojni, dogajanje pa sta popestrila mična gospodična in stari francoski šarmer, ki sta pripravljala zakusko s francoskimi siri zase in za obiskovalce, pod mizo pa kar ni bilo dovolj prostora za vse prazne steklenice rujnega. To so bili še časi, ko te niso preganjali za vsak deci. Ker je možno sedaj večinoma popiti šilce skoraj na skrivaj, si je posebnež naredil bife kar v stari modri


DOMAin po svetu

ssic Stuttgart

bencinski črpalki ARAL, kar se lepo vidi na sliki. Verjetno jo ima doma v garaži, da ni sitnosti. Sam sem sicer velik ljubitelj znamke Mercedes Benz, mogoče tudi zato, ker ga je imel oče leta 1962 (model 170SD) in sem mu še kot majhen deček med vožnjo zaradi igranja s kljuko na vratih padel ven pri 80 km/h na cesti med Ljubljano in Vrhniko. Odnesel sem jo dobro, a ostaja neka navezanost. Tako se vedno dalj časa zadržim pri modelih te znamke. Razstavljeni so bili najbolj iskani – 300sl, 190sl, pagoda 230 in 280, 170 V in S ter ostali, večinoma delno ali lepo obnovljeni, a spet s preveč

zasoljenimi cenami. Med njimi pa v bordo barvi model MB 22/50, obnovljen, s sedmimi sedeži, kabrio iz 1915. Blagor tistemu, ki si ga je lahko privoščil takrat in še posebno danes za 660.000 €. Kar nisem mogel naprej, a tudi za mojo denarnico je bil za kakšnih 658.000 € predrag. Letos mi je padla v oči čudovita zbirka motorjev NSU in NECKARSULMer. Bili so lepo razstavljeni, med različnimi modeli pa sev da čudovit NSU 500 SS, letnik 1932, 20ps – lepo obnovljen in deležen pozornosti ter NSU iz 1911, z 1 cilindrom, 496 ccm, 3,5 ps. Malo naprej pa motor NECKARSULM iz leta 1905, 331 ccm, 2,5 ps

pri 2000/Umin – štiritaktni z družbo. Ob takih lepotcih si kar prestavljam našega prijatelja gospoda Petra Groma in SVAMZ-a, kako se mu rosijo oči. Na ogled so bile tudi druge znamke, od konjušnice športnih DUCATI-jev in njihove športne ekipe, do poznanih BMW, da vseh ne naštevam. Hala 4 je gostila velike in priznane trgovce starodobnikov, kot so Mirbach, Arthur Bechtel in drugi. To je svet zase, posebni in redki avti, ki dosegajo cene do 2,5 milijona evrov ali več. Večinoma imajo ta vozila znano zgodovino, če pa ne, si jo trgovci izmislijo – vse za kupca. Tukaj so se predavtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

33


domaIN PO SVETU

stavili tudi hoteli, ki ohranjajo retro tradicijo in želijo privabiti oldtimer goste s posebno ponudbo in ambijentom. Pohvalno. V hali 9, kjer so bili večinoma rezervni deli, je bila največja gneča. Lahko izbiraš od starih, obnovljenih ali novih delov vseh znamk. Pred teboj ti na ročni stružnici pobrusijo ležišča ventilov, prodajajo stikala, luči, stare varovalke, gumi dele, platine, zavorne obloge in drugo. Prav tam mi je uspelo dobiti obnovljene meglenke iz petdesetih za mojega ljubljenčka, seveda Bosch. O ceni ne bi, ker sem tudi doma povedal nižjo, a so bile edine take na celem sejmu. Zraven mi je uspelo najti še enkraten modelček MB 630K, cabrio za dobro ceno od zbiralca. Že krasi poličko nad pisalno mizo in dela družbo drugim. Moja pravi; bolj star – bolj nor, a to poznate. Vidi se, da ima samo Nemčija kakšnih 15000 starodobnih vozil in je to velik posel. Kaj več ne bom napisal, ker mislim, da imate tega dovolj, naj malo povedo še fotke. Jaz sem se vrnil srečno, malo utrujen od hoje in s prazno denarnico, a se tolažim, da precej privarčujem, ker ne kadim. Če imate priliko, pa si le oglejte kaj podobnega. Lep pozdrav vsem in varno vožnjo v 2012.

34

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012


DOMAin po svetu

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

35


starodobnikiVZDRŽEVANJE

100-odstotna elektronska zaščita pred rjavenjem Vrhunska tehnološka in okolju prijazna rešitev Starodobniki, oldtimerji, redki in iskani primerki tehnične dediščine na kolesih. Mnogi so zgolj zaradi ljubezni in skrbnosti zadnjih lastnikov znova zasijali v vsej svoji lepoti in tehnični dovršenosti. In resnično bi bilo škoda, da te lepote in brezhibnega delovanja ne bi ohranjali tudi naprej. Na trgu je kar nekaj načinov za zaščito vozil pred rjavenjem, a le redki so resnično učinkoviti. Razni premazi ne dosežejo prav vseh skritih delov kovine, poleg tega pa so lahko strupeni in nevarni za okolje. Najboljša zaščita je tista, ki doseže kovino povsod, jo preprosto namestimo, ne zahteva vzdrževanja in ne obremenjuje okolja. Tako rešitev ponuja avstralski proizvajalec CouplerTec, ki je od letošnjega leta na voljo tudi v Sloveniji. Tehnologija kapacitivnih sklopov Dovolite nam nekaj besed teorije. Korozija je proces reakcije med kovino, kisikom iz zraka in vodo. Ob vezavi kisika z atomi železa nastane železov oksid Fe2O3 ali po domače rja. Rjavenje je podobno gorenju. Če ognju vzameš kisik, ugasne, prav tako kovina ne rjavi, če ni v stiku s kisikom. V

omogoča dolgo življenjsko dobo v vseh razmerah. Kapacitivni spojnik oziroma elektroda je na barvano kovinsko površino vozila pritrjen z lepilom, ki se uporablja v aeronavtiki.

obeh primerih gre za oksidacijo. Kovino običajno zaščitimo z barvanjem in tako preprečimo stik s kisikom. CouplerTec pa preprečuje oksidacijo s procesom kapacitivnih sklopov. Laično lahko proces kapacitivnih sklopov razložimo kot dodajanje elektronov na površino vozila, da ti presežejo količino izgubljenih. Na ta način posežemo v oksidacijo in ustavimo proces rjavenja, tudi če je kovina izpostavljena oziroma barva vozila poškodovana. Sistemi CouplerTec delujejo kot nekakšen kondenzator, pri katerem je barvana površina pozitivna, karoserija pa negativna plošča kondenzatorja. Barva postane dielektrična, kar stabilizira naboj in prepreči rjavenje, kar je v osnovi uhajanje elektronov iz kovine. Enostavna namestitev in dolga življenjska doba Sistemi CouplerTec se na vozilo namestijo izjemno enostavno in to lahko stori lastnik sam. Napajalnik enote je velik kot cigaretna škatlica in je povezan z akumulatorjem vozila, s katerega črpa manj kot 30 mA. Ohišje je vodotesno in zaščiteno pred udarci, kar

36

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

Preizkušeno v najzahtevnejših razmerah Teorija je eno, praksa pa pogosto nekaj povsem drugega. Samo tisti sistemi proti rjavenju, ki preizkušeno delujejo v visokokorozivnih okoljih, so resnično dovolj kakovostni za širšo rabo. In prav to je glavna prednost CouplerTeca. Na podlagi bogatih izkušenj iz prakse visoko usposobljena ekipa inženirjev že od leta 1996 razvija in nadgrajuje elektronske sisteme proti rjavenju. Vodilno avstralsko podjetje za elektronsko zaščito pred rjavenjem tako ponuja širok nabor produktov, ki so ustrezni za težka industrijska vozila in stroje, kot tudi za starodobnike in vsa druga vozila. V zadnjem desetletju so se sistemi CouplerTec izkazali za najboljšo izbiro v rudnikih v avstralski pokrajini Queensland. Tam ščitijo več kot 3.500 tovornjakov in drugih vozil pred visoko korozivnim žveplom, ki se nahaja v premogu. Te dragocene izkušnje podjetje potem prenaša na sisteme, ki so na voljo za druga vozila. In če lahko CouplerTec dokazano zaščiti več deset tonski tovornjak, ste lahko prepričani, da bo ta tehnologija preprečila rjavenje vašega starodobnika.

www.couplertec.com


VZDRŽEVANJEstarodobniki

GUME HEIDENAU V SLOVENIJI Sibirska zima je tudi pri nas v mesecu februarju za kratek čas pokazala svoje zobe, zato motoristi z velikim hrepenenjem opazujemo spremembe v naravi; daljšanje dneva, dvig temperatur in glasnejše petje ptic, še malo pa bo nastopila nova sezona! Pa imamo resnično že vse pripravljeno na motorjih? Najbolj osnovna pa tudi pomembna pritiklina so prav pnevmatike, saj ima motor samo dve, za kateri pa je bistveno, da sta neizrabljeni in dovolj novi oz. mehki. Marsikdo med nami v skušnjavi modruje: »Moji gumi bosta za leto še dobri …«, pa čeprav temu ni tako in sta pnevmatiki že povsem neprimerni; v žargonu »leseni«. Motorist bo v primeru uporabe takšnih pnevmatik že pri prvih nekaj prevoženih kilometrov tvegal padec in nastanek nepotrebne škode; še posebej, če bo vozil s starodobnikom. Čeprav v tem letu recesija še posebno udriha po naših žepih, je dober oprijem gum osnovni pogoj za varno, pa tudi zadovoljstva polno vožnjo zaradi česar moramo prihraniti nekaj sredstev za nakup novih pnevmatik. Že naši očetje so nas učili: » Da je šparat, včasih najdražje …«. Za dober oprijem naših železnih konjičkov na cestah v času zategovanja pasu tako lahko poskrbi nemški proizvajalec pnevmatikfirma HEIDENAU. Tovarna ima sedež na vzhodu Nemčije, v bližini GP dirkališča Sachsenring in nekoč slavne tovarne motorjev MZ v mestu Zschopau, katero sta v vrh tekmovalnega motociklizma v 50-letih prejšnjega stoletja popeljala inženir Valter Kaaden in tovarniški dirkač Ernst Degner, pa brez predsodkov, saj je bila prav tehnologija dvotaktnih MZ-jevih motorjev na sovražen način (s krajo) prevzeta s strani do takrat marginalnih japonskih tovarn Suzuki in Yamaha. Šele s tem dejanjem sta se omenjeni tovarni prebili v svetovni vrh, vendar bo kaj več o tem povedanega v eni izmed prihodnjih številk. Tovarna HEIDENAU ponuja uporabnikom širok asortiment različnih pnevmatik za skuterje, mopede, quode, prikolice, moderne motocikle in seveda za starodobnike.

Prav slednji imajo zaradi za moderni čas nenavadnih dimenzij gum večkrat precej preglavic. Proizvajalca gum HEIDENAU v Sloveniji zastopa DEDE-COM, Naterer Andrej s.p., iz Maribora, s čimer uporabniku ni potrebno naročati blaga preko interneta in v tujini. Nakup gum preko interneta je lahko tvegan, saj iz spleta ne moreš ugotoviti kvalitete gum (obstajajo različne kvalitete izdelave označene tako s kvaliteto A, ki je vrhunska, spet B pa pomanjkljiva v procesu izdelave in se prodaja po smešno nizkih cenah preko spleta iz vzhodnih držav Romunije in Madžarske itd.), letnika, pa tudi profila gum. Ker imamo v Sloveniji svojega zastopnika, takšna tveganja odpadejo, prav tako kot tudi stroški poštnine in izguba časa. Zastopnik DEDECOM, Naterer Andrej s.p., iz Maribora, je v stalnem neposrednem stiku s proizvajalcem, večina pnevmatik pa je na voljo v trgovini (dobro pa se je predhodno obrniti na g. Milana ali g. Andreja preko telefona, gsm-a ali interneta). Cene pnevmatik so ugodne, za člane zveze SVAMZ pa je zagotovljen tudi dodatni popust. Sicer pa o kvaliteti gum najbolje govorijo rezultati nekaterih dirkačev, 1. mesti za starodobnike v evropskem pokalu Alpe Adria in prvenstvu Hrvaške za leto 2011 JURE LAMPE in 2. mesto prvenstvo Hrvaške DEJAN BREZNIK, ki sta oba dirkala z omenjenimi športnimi-racepnevmatikami. S pnevmatikami so dirkali in bili zadovoljni seveda tudi drugi dirkači in motoristi. Glede športnega programa še informacija, da so na voljo tudi specialne (Slicke in Rain) pnevmatike, ki jih morate pri zastopniku naročiti. Začnimo torej novo sezono varno in poskrbimo za svoje motocikle pravočasno!

Zastopnik za Slovenijo - pnevmatike HEIDENAU DEDE-COM, Naterer Andrej s.p., Malečnik 77, Maribor tel: 02/42-00-232, gsm: 041/331-314 ali 031/367-958 www.heidenau-slovenia.com

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

37


srečanja in dirkeTRST - OBČINE Nadaljevanje iz prejšnje številke Avto Motor Classic

100 LET DIRKE Titovi tanki na dirki za osvoboditev Trsta, v ozadju kamnolom Facanoni. Vsi so bili že zelo naveličani »dirkanja« raznih vojaških vozil in jeepov, dolgočasnih sivo-zelenih barv med vojno in po njej, po tržaških cestah. Leta 1948 so polni hrepenenja po pristnem športnem adrenalinu in po hrumenju športnih dirkalnih motorjev, živih barv bleščečega laka, pričakovali prvo dirko po krajšem premoru. Tega leta je bila organizirana deseta dirka iz Trsta na Opčine. Od štiridesetih prijavljenih se jih je 38 klasificiralo. Na tem mestu ne gre pozabiti, da tega leta Trst še ni bil italijanski; 10. februarja 1947 je bil v Parizu podpisan mirovni sporazum z Italijo (Pariška mirovna pogodba), s katerim je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO). Razdeljeno je bilo na dve območji. Uradna jezika sta bila slovenščina in italijanščina. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala Slovensko primorje in Istro, pa Jugoslovanska armada. Zmagovalec dirke je bil Alberto Comirato iz Trbiža, za prijatelje »tujec«. A že takrat so se pojavili zapleti in napake. Tako je na primer v kroniki dirke zabeleženo, kako je odvetnik Poillucci protestiral zaradi napake pri izračunu rezultatov, saj je izgubil drugo mesto.

Petja Grom Trst, januar 2012 Vir: fotografije internet

38

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

Leta 1949 se je nekdo od organizatorjev domislil, da bi dirko spremenili v krožno: krog je potekal v hrib proti Občinam, od tam v Bane in ponovno nazaj proti Trstu, do kamnoloma Faccanoni. Ta poizkus se je izkazal za ponesrečeno zamisel in ni imel več ponovitve. Leta 1950 je na dvanajsti dirki zapored Giulio Cabianca dosegel rekord z 100 km/ h z Osca 1350. Leta 1951 je bil hitrejši s povprečno hitrostjo 102 km/h Umberto Marzotto, ki je s svojim Ferrarijem 2560 (uovo – jajce) pustil daleč za seboj vso konkurenco. Prvič so organizatorji dirke pripravili tudi srečolov in glavna nagrada je bil FIAT 500 – Topolino. Tudi leta 1952 je zmagovalna ekipa vozila Ferrari. Prvo mesto je šlo v hudem nalivu Palmieriju. Tekme se je udeležilo več kot 100 tekmovalcev. Naslednje leto je med vozili na dirki vzbujala veliko pozornosti Dyna Pathard, ki jo je vozil Porfiri. Avtomobil je verjetno že iz »fiberglass-a«. Zmaga ponovno ekipa, ki vozi Ferrarija. Tudi v burnem letu 1954, ko so oktobra zavezniki vrnili Trst Italiji, so našli organizatorji čas in izpeljali že šestnajsto dirko Trst–Opčine. Zmagal je Bordoni na modrem francoskem Bolidu znamke Gordini.


TRST - OBČINEsrečanja in dirke

TRST-OBCINE Osca 1350

Leta 1955 so dirke potekale že sedemnajstič, 25 tekmovalcev se je tokrat borilo za različne italijanske nacionalne pokale, tudi za t.i. »srebrni volan«. Med seboj so se pomerili v hitrosti in zmogljivosti Maserattiji in Ferarriji. Maseratti 3000 je spet potolkel rekord z 122,891 km/h.

Fiat 500 - Topolino

ženska Ada Pace – Sayonara na A. R. Giulietta Zagato. Leta 1959 je bila le osma. Dirka leta 1960 je imela kot novost kategorijo – »formula junior«. Mennato Boffa je vozil najhitreje do takrat, s povprečno hitrostjo 121,417 km/h, in premagal tekmovalca Govoni in Abate, ki sta dirkala z Maserattiji 2000. 23. julija 1961 je bila nedelja. Proga je bila ponovno spremenjena in podaljšana: 1100 m do Ban. Prijavljenih je bilo120. Prvič so se lahko udeležili dirke tudi tujci. Naslednje leto jih je nastopilo še 22 več, torej vseh tekmovalce je bilo kar 144. Število udeležencev se je še večalo, tako je leta 1963 startalo že 173 tekmovalcev. Prisotni so bili vozniki iz 8 držav. Zmagal je Ghezzi z Lotusom, s povprečno hitrostjo 128,391 km/h.

6. oktobra 1957, potem ko so ponovno spremenili osemnajsto progo in je bil start pred sodiščem v Trstu, je zmagal z novim rekordom Adolfo Tedeschi na Maserattiju 2000, s povprečno hitrostjo 117,003 km/h. Naslednjo dirko je zmagala prvič in zadnjič v zgodovini teh dirk

Leta 1964 je Tržačana Andrea De Adamich katapultiralo čez zid iz avtomobila pri dvojnem s ovinku ob psihiatrični bolnici. Uničil je avtomobil Alfa Giulia ZX, sam je sicer dirkal še naprej vse do leta 1973. Srečo je iskal tudi v Formuli 1. Zadnjo dirko je odpeljal na GP v Angliji na Barbham – Fordu. Tam se je tudi ponesrečil. Po okrevanju se je ukvarjal samo še z novinarstvom. Leta 1965 je dirka potekala po ustaljeni postopkih. Na šestindvajseti dirki leto kasneje, ki je dobila že težko obvladljive razsežnosti, je bilo prijavljenih tekmovalcev kar 254 v petih kategorijah: turizem, GT, šport, prototipi in dirka. Posvečena je bila Poilucciju, vozilo pa se je tudi za pokal predsednika republike. 28. maja 1967 je bil na tekmi med najboljšimi Paolo Lando na Abarthu, vendar je zletel iz proge in zgorel z vozilom. Po dolgem premoru, zaradi same nesreče, so dirko nadaljevali. Zmagal je avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

39


srečanja in dirkeTRST - OBČINE

Porsche Carrera

Ferrari 512S

Lualdi na Ferarriju Dino 206 in pometel s konkurenco. Dosegel je tudi novi rekord, to je dobrih 138,567 km/h. Dirka je leta 1968 odpadla, leto kasneje je zmagal Franco Pilone s svojim Abart Simco, na drugem in tretjem mestu sta si sledila voznika Porschejev Carerra.

Trideseta dirka na progi Trst–Opčine je bila zadnja dirka. Pisalo se je leto 1971. Pred startom so se vsi tekmovalci najprej poklonili teden poprej preminulemu Fulvio Tandaju, ki ni prisoten, vkljub prijavi. Ubil se je teden poprej na dirki Targa Florio. Vkljub 158 prijavam je bilo le 106 startov, saj je deževalo in vreme je bilo obupno. Dirko je odprl znameniti zbiratelj in lastnik muzeja v Stari Gorici, Paulo Gatton na Ford –T, ki ga lahko še danes občudujemo v njegovi zbirki.

Z večanjem moči motorjev, s krajšim prihodom do cilja z boljšimi voznimi lastnostmi vozil, je bila potreba po spreminjanju proge vsako leto nujna. Dirka je sama po sebi nekoliko spremenila podobo, saj ji tako narekuje tudi zakonodaja. Organizatorji so bili tako prisiljeni prestaviti start daleč od naseljenega središča Trsta. Leta 1970 je bil start ob bencinski črpalki ob stavbi univerze v Trstu. Ker je proga dolga le 8 kilometrov, jo G. Moretti na Ferrariju 512S prevozi v samo 3 minutah in 12 sekundah, s povprečno hitrostjo 149,984 km/h.

Na startu tega leta sem stal tudi sam, star šele šestnajst let. Danes me nostalgično misel popelje na samo dirko, ko se oziram na pokal v moji zbirki v Muzeju motociklov, ki si ga je 14. junija 1931priboril Giovanni Lurani na Alfa Romeo 6C 1500SS.

NEVERJETNA ZGODBA O POKALU IZ DIRKE TRST–OPCNE

Potem ko sem napisal prvi del članka o dirki, me je poklical naš dolgoletni član in prijatelj Tine iz Sežane. Vprašal me je, če vem, da je bil nekje na Krasu najden originalni pokal iz dirke Trst–Opčine. Rahlo dvomljiv in vznemirjen sem ga vprašal, če se šali, in da naj bo s podatki bolj »konkreten«. Predlagal mi je, da ga obiščem, kar sem storil že naslednji dan. Po obvezni malici (suhe klobase in teran prideluje sam in je vse vrhunsko) v njegovi kleti med čudovito obnovljenim Jeep Willys in Ford A, me je pospremil do vasi Škoflje v občini Divača, na rob Parka Škocjanske jame, kjer se nahaja Dujčeva domačija oziroma domačija Pr Dejcu, kot so rekli včasih. To je lepo obnovljena kraška stavba, kjer se marljiva gospodarja Emilijana Lipovšek in Valter Gašperšič trudita pričarati gostom prijeten oddih. Zraven skrbita za krasen kamp, kjer si je možno sposoditi konje, tako da lahko vsi tisti, ki so vešči jahanja, odidejo na raziskovanje bližnje okolice tudi na tak način. Nudita več apartmajev, trenutno pa obnavljata enega redkih mlinov na Krasu na reki Reka. Že večkrat je bila njihova domačija center slovenskih rallyjev, med drugim je tam večkrat gostoval klub Balilla. Zelo gostoljubno sta naju sprejela in po kratkem klepetu pokazala neverjetno najdbo. Gospod Valter je pred mnogimi leti po naključju našel pokal, ki je bil odvržen med smetmi v neki kraški »grapi«. Kot velik poznavalec starin je takoj razumel, da je toliko vreden, da ga shrani. Ko me je Tine predstavil, je gospod Valter po kratkem razgovoru takoj presenetil z izjavo, da si želi, da bi pokal našel častno mesto v Muzeju na Vranskem. To, kar ni uspelo mnogim, ki so ga poprej prosili za ta majhen, a pomemben košček zgodovine, je uspelo Muzeju na Vranskem. Pokal za deveto mesto na dirki, ki je potekal 14. junija 1931, je sicer močno poškodovan, vendar je edini, ki se nahaja pri nas v Sloveniji, in eden redkih, ki bi si ga močno želeli italijanski zbiratelji. Zato naj se vsem trem: Emilijani Lipovšek, Valterju Gašperšiču in Tinetu iskreno zahvalim za pomoč in zaupanje!

www.dujceva.si 40

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012


THE WINTER TRIALsrečanja in dirke

Za promet so skrbeli vedno pripravljeni člani ZŠAM Trbovlje, sekcija Starodobnik.

Tekme, ki je znana po dolgi progi (okoli 2 200 km) in ekstremnih zimskih razmerah, se je letos udeležilo okoli 90 vozil iz različnih držav: Avstrije, Nemčije, Belgije, Irske, Norveške in Nizozemske. Tri ekipe so bile celotno v ženski sestavi. Zaključek opisujejo udeleženci kot enega najbolj mrzlih do sedaj, v Trstu je namreč pihala orkanska burja, kar je povzročilo, da je občutek bil še hujši. Temperature so se spustile do –4 stopinje, morje pa je poplavljalo zaradi visokih valov. Tekmovalci so začeli s tekmo 28. januarja 2012 z uvodno vajo na parkirišču pred nizozemskim hotelom »Valkenburg Holland Casino«, naslednje jutro pa ob 8.15 startali iz Chateau St Gerlach (Nizozemska) do Ettlingena (Nemčija). Pot so naslednji dan nadaljevali do Bad Worishofen (Nemčija), 31. januarja do Schladminga (Avstrija), 1. februarja do Ljubljane in se 2. februarja ustavili na Vranskem ter se ponovno odpeljali proti Ljubljani, tekmovanje pa zaključili v Trstu 3. februarja. Gijs van Lennep and Iain Tullie sta zmagala kar trikrat zapored v svojem Porscheju 356, zmagovalca letošnjega tekmovanja v klubski kategoriji pa sta bila  Bert Ziengs in Arie Kroese v BMW 2002.

Vir: http://www.thewintertrial.nl/winter-trial-2012/information http://www.tempoitalia.it/notizie/meteo-flash/trieste-bora-furiosa-e-gli-spruzzi-dacqua-che-si-gelano-allistante-sul-molo?n=2884 avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

41


srečanja in dirkeZIMSKI RALLY

Rally, ki to ni bil Zimsko srečanje za klasične motocikle Kras 2012

Ko smo se zadnjič uradno srečali na Krasu, januarja 2011, in smo naznanili, da ja to pač zadnji rally, nas je nagovorilo kar nekaj starih prijateljev in znancev z Zimskega rallyja za klasične motocikle. Žal jim je bilo za našo odločitev, ampak večina jih je obljubila, da bodo zadnji vikend januarja naslednjega leta spet prišli v Sežano. Kakorkoli je bila za ožje vodstvo in organizatorje težka odločitev o prenehanju, je z druge strani pomenila veliko olajšanje. Rekli smo si: »No, bomo videli, kako bo naslednje leto.« Leto je res prišlo naokrog. Proti koncu leta, ko so po navadi potekale priprave, sem kar nekako pogrešal dogajanje, po drugi strani pa me je zanimalo, kako se bo na koncu izteklo. Glede na napovedano, smo pripravili Pepota, da bo pri njem v petek zvečer spet tradicionalno druženje, Bossa v Tomačevici pa obvestili, naj bo tudi on pripravljen za soboto. Petja se je izkazal z organizacijo prenočišč v Sežani, v Colu pri Repentabru, na italijanski strani pa nam je v imenu SVAMZ organiziral malico. Zame se je rally praktično začel že en teden prej. Bila je lepa nedelja in odločil sem se, da zajaham svojega AJS-ja in se odpravim v Sežano, kjer me bo pri prijatelju počakal do naslednje sobote. Prišel je zadnji januarski vikend. Po pričakovanju prisotnih se je pri Pepotu nabralo kakšnih 30 ljudi. Prišla je večina tistih, ki so napovedovali, tako iz domovine kot tudi prijatelji iz Beljaka in Dunaja. Sam se fešte žal nisem mogel udeležiti, sem pa zato toliko bolj pričakoval sobotno jutro. Že navsezgodaj sem se odpravil od doma. Ob enajstih se je zbralo 23 motorjev in vsega skupaj kakšnih 40 ljudi, tradicionalno, na parkirišču pri bivšem hotelu Triglav. Določili smo traso: skozi Sežano, čez Vrhovlje v Repentabor, nato po Italiji do mejnega prehoda Gorjansko, pa čez Krajno vas in Coljavo v Tomačevico k Bossu. Kot vedno nas je tam čakala tradicionalna kraška suhomesna pojedina. Povratek v Sežano je sledil malo pred mrakom, z obveznim postankom v gostilni v Tomaju. Ob mraku smo bili pri našem gostitelju Jožetu Rotarju, ki nam je za večerjo pripravil okusen divjačinski golaž. Po celodnevnem mrazu, večerji in druženju se je prav prilegla topla postelja. V nedeljo je sledil odhod domov, kot se spodobi na dveh kolesih. Burja je že krepko začela svoj dvotedenski pohod in s težavo sem se prebil čez zadnjih par kilometrov do doma. V vednost tistim, ki niso mogli priti, sporočamo, da naslednje leto srečanje definitivno bo. Zabeležite si to v koledarje. Srečno v prihajajoči motoristični sezoni. Miloš Vidmar, Ajdovščina

42

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012


SREČANJE BRITANCEVsrečanja in dirke

SRECANJE BRITANSKIH MOTOCIKLOV BABNI VRT GORENJSKA

Tokrat smo že tretjič organizirali srečanje lastnikov in ljubiteljev britanskih motociklov. Srečanje se je tradicionalno odvijalo na turistični kmetiji Markun v majhni vasici Babni vrt na Gorenjskem. Vremenske napovedi so obetale stabilno vreme brez padavin, kar je vlivalo na optimizem v pričakovanju dogodka.

Sam sem se srečanja udeležil prvič. Čeprav sem bil do sedaj vedno nekako vključen v organizacijsko skupino, katere večji del predstavljajo Andrej in Zorica Pristov ter Ana in Andrej Ančimer, mi je vedno kaj preprečilo udeležbo. Do sedaj je bilo srečanje zamišljeno kot neformalno, brez klubskih in ostalih obveznosti, kot srečanje za pogovore in druženje. No, tokrat je bilo vseeno malo drugače, o čemer pa boste prebrali nekoliko pozneje. Vožnje s klasičnimi motocikli v vseh letnih časih sem vedno smatral kot nekaj najlepšega, kar lahko počneš s starodobnikom. Srečanje britanskih motociklov v nekaj več kot 100 km oddaljenem Babnem vrtu pa je seveda kot nalašč za takšno vožnjo. Jesenski datum, 29. oktober, precej hladno vreme, megla pa kot začimba vsemu skupaj. Glede na to, da živim v Vipavski dolini in moja pot na Gorenjsko vodi čez visok predel Cola in Hrušice (858 m), sem še bolj budno spremljal vremenske napovedi. Zelo me je zanimalo, kakšno vreme me čaka na poti. Po predhodnem dogovoru za srečanje z ljubljanskimi prijatelji in skupno pot proti Kranju sem se v soboto zjutraj odpravil na pot. Prtljago sem natovoril že na predvečer in po proceduri zagona motorja sem zajahal in krenil. V Ajdovščini je pihala burja, od Cola naprej pa se je že začela pojavljati megla in pri Stari pošti sem si, zato da bi bil bolj viden, že moral obleči odsevni jopič. Megla je bila vse bolj gosta in iz nje je pršilo. Motor je lepo predel, a okoliščine so narekovale previdnost in vozil sem s hitrostjo kakšnih 30–40 km/h. To je povzročilo zamudo in prijatelji pri Žibertu na Brodu so me že nestrpno čakali. Na srečo se je megla v Ljubljani že dvignila in po snidenju smo zadnji del poti proti Kranju prevozili brez težav. Ob prihodu na cilj so nas gostitelji pričakali z okrepčilno zeliščno kapljico, ki je bila več kot naročena za premražene ude. Parkiral sem motor in se malo razgledal po parkirišču. Ugotovil sem, da sem na žalost edini od AJS/ Matchless konjenice, od katere sem vseeno pričakoval še kakšnega udeleženca. No, bilo pa je vseeno kar nekaj zanimivih motorjev, ki si jih lahko ogledate na priloženih fotografijah. Poleg starodobnih britanskih motorjev je bilo še nekaj starodobnikov drugih znamk in

tudi nekaj novodobnih Triumphov. V načrtu prireditve je bila tudi predstavitev dirkalne sekcije »Sapca«, ki tekmuje v prvenstvih Alpe Adria, Grab the Flag in Oldtimer prvenstvu Hrvaške. Od motorjev je bil na žalost razstavljen le Triton Andreja Pristova. Sekcija žanje kar dobre uvrstitve v omenjenih prvenstvih, o čemer so pričali tudi razstavljeni pokali. O vsem skupaj pa ste že lahko brali v različnih prispevkih pričujoče revije. V nadaljevanju programa je sledila skupinska vožnja do Kranja in obisk pri letošnjem prvaku v pokalu Alpe Adria, v razredu »Oldtimer 500«, Boštjanu Košniku. Po povratku k Markunu in kosilu v brunarici nas je nagovoril tajnik SVAMZ, g. Petja Grom. Predstavil je novo ustanovljeni British Motor Club Slovenija in razdelil izkaznice ustanovnim članom. Kot je bilo zapisano že v prejšnji številki Avto Motor Classica, je to klub, ki združuje lastnike in ljubitelje britanskih motociklov in avtomobilov, s ciljem ohranjanja teh vozil in njihovega tehničnega izročila. Malo smo še poklepetali in čeprav je srečanje še trajalo, sem se odločil za odhod domov. V to sta me prisilila megla in ne preveč prepričljiva razsvetljava na mojem AJS-ju. Potoval sem po pričakovanjih. Do Broda smo šli skupaj s prijateljema Matjažem in Tomom, ki pa sta se pri Žibertu ustavila na čaj, meni pa se je mudilo domov. Na poti čez Toško čelo me je dohitel Repi, s katerim sva se v Brezovici poslovila in nadaljevala vsak svojo pot. Megle je bilo precej manj kot zjutraj in nekaj minut pred 18. uro sem s Cola proti Vipavski dolini zagledal čudovit sončni zahod. K temu je pripomogla burja, ki je cel dan podila oblake po nebu. Rahlo utrujen in premražen sem prispel domov. V toplini doma pa sem se hitro ogrel in z veseljem podoživljal še sveže dogodivščine. Naslednja prireditev s podobno tematiko se bo odvijala naslednje leto konec maja. To bo drugo srečanje britanskih in italijanskih motociklov v Sežani. Že zdaj vas pozivam, da si to zapomnite, mi pa vas bomo o podrobnostih pravočasno obveščali. Miloš Vidmar, Ajdovščina Foto: Marko Bura avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

43


srečanja in dirkePOSAVJE TRADICIONALNA BOŽIČNA VOŽNJA

Napisala: Štefka Nina Kladnik

MOTORISTOV IZ POSAVJA 

Moto Klub Posavje je v soboto, 24. 12. 2011, organiziral že sedaj tradicionalno božično vožnjo. Nekateri člani iz MK Posavje se že več let zaporedoma udeležujejo božične vožnje, ne glede na vremenske razmere. Vsa leta se tako udeležujejo in izpeljejo božično vožnjo tudi v slabem in v zasneženem vremenu. V Dolenjem Boštanju 55 c, kjer je sedež kluba MK Posavje, se je v mrzlem dopoldnevu zbralo 9 motoristov s svojimi motornimi kolesi, da se odpravijo na božično vožnjo.  Malo po 11. uri so s svojimi jeklenimi konjički nadaljevali vožnjo iz Boštanja čez Sevnico, preko Krškega vse do Kostanjevice. V Kostanjevici so se obrnili in nadaljevali čez Brežice do Blance, kjer so se ustavili pri sosednjem motorističnem klubu. Od MK Urnk Rajdersov so bili vsi prisotni motoristi pogoščeni z vročo pijačo, da so se malo ogreli za nadaljevanje vožnje. Po pogostitvi so vožnjo nadaljevali nazaj do Boštanja in se varno pripeljali na dogovorjeni cilj. Svoje jeklene konjičke so parkirali ter

se odpravili v prostore na Radno 4, kjer so prispele motoriste z velikim veseljem pričakali še vsi ostali člani in članice MK Posavje.   Posebna in iskrena zahvala sledi najbolj vztrajnim in neomajnim udeleženim motoristom, ki so letošnjo božično vožnjo varno odpeljali v slabem in mrzlem vremenu. Zato sledijo čestitke Dušanu Kukoviču za vsakoletno udeležbo, Tomažu Šešku, Dejanu Bizjaku, Tomislavu Rihtarju, Albinu Judežu, bratoma Robiju in Matjažu Mavrič ter Branetu Motohu in Vladu Muhviču, ki sta tudi na motorju uprizorila Božička.   Skupaj z ostalimi člani in članicami pa je motoriste ob 13. uri pričakal tudi boštanjski župnik Fonzi Žibert, kjer je blagoslovil jaslice, ki so jih letos prvič naredili motoristi in njihove spremljevalke. Župnik je po blagoslovu jaslic vsem motoristom zaželel blagoslovljene božične praznike, zahvalil se je za uspešno izde-

lavo jaslic ter motoristom zaželel vso srečo na njihovih poteh. Po blagoslovu so si člani med sabo voščili vesel božič, nato pa se je ob dobri kapljici in zakuski nadaljevalo veselo vzdušje vse do večera.   Vsi motoristi in motoristke Moto kluba Posavje se zahvaljujemo župniku Fonziju Žibertu, da je prišel in blagoslovil jaslice. Najlepše se mu zahvaljujemo za njegov čas, izrečene želje ter zahvale, ki nam jih je namenil.   Člani in članice Moto kluba Posavje pa so v ponedeljek, 26. decembra, na Radno 4 povabili tudi vse druge udeležence ter člane iz drugih Moto klubov na ogled jaslic. Tako so priredili prijetno druženje, ki je potekalo vse do poznih večernih ur. Ker pa je bil praznični dan, so se določeni člani odpeljali na ogled jaslic tudi na Konjsko, kjer so izdelovalca jaslic prijetno presenetili ter mu tako polepšali dan.

Vabljeni na 1. Tradicionalno srečanje starodobnih vozil v Tuhinjski dolini 2. 5. 2012 na vasi Sidol > Na hribčku < zbor bo ob 9:30 h. Ob 10. uri pa se bodo vsa vozila popeljala po vaseh v Tuhinjski dolini. Potek vožnje bo po vaseh Sidol, Šmartno, Laze, Golice, v Zg. Tuhinju, vas bo čakala kavica v gostilni Mežnar. Predviden povratek bo od 13. do 14. ure na zborno mesto. Ob prihodu se bomo okrepčali s pijačo ter prvomajskim golažem.

Kotacija za udeležence je 10 eur. Prijave zbiramo do 28. 4. 2012. Informacije in prijave: Jože Mlakar 041 367 778, mlakarj@hotmail.com, Miha Barlič 041 646 767, Tone Rajsar 041 507 112

44

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012


Prièetek ob 9:30 uri. Na železniški postaji Šentjur

Razstava vozil

Zajtrk, blagoslov vozil

Zabavni program

Kosilo

ŠENTJUR 27. 04. 2012 Glasba, veselje

Prinesite dobro voljo in lepo vreme

Druženje do 16. Ure

HRANA IN PIJAÈA + DARILO Vsa vozila, izdelana pred letom 1940 so oprošèena plaèila kotizacije!


Cobra Mk3 Superformance,

MV 750 F4 Seria 221/300, letnik 1999,

Ford F150 Harley Davidson, letnik

Evropski pokal izdelano 99 vozil, aluminijast okvir, motor 2000 ccm, 190KS, sekvenčni menjalnik, rezervni deli. Cena: 29 900 eur.

NOVO, nikoli registriran. Cena: 25 000 eur.

TVR Tamora,

izdelana med prvimi, registrirana1968, motor Ford 351 5-stopenjski. Cena: 59 000 eur.

2001, omejena serija, 5400 ccm, V8, avtomatski menjalnik, 4 sedeži, usnje. Cena: 17 900 eur.

Porsche 924 Carrera GT,

letnik 2002, 3600 ccm 350KS, platišča 18", zavore AP, 285 km/h, 0-100 in 3,9 sek. Cena: 19 900 eur. 

1981, izdelanih samo 402 kos. Cena: 19 900 eur.

letnik

Mondial Piega, 2006, NOVO, skupaj

Ducati 900SS mk1, letnik 1976, origi-

Tel. +39 0434 946101

www.stileitaliano.com

Renault Spider Cup, letnik 1998, za

s stojalom, brošure, pokrivalo. Cena: 19 900 eur.

46

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

nalni dokumenti, prvi lastnik Walter Migliorati, ASI zlata ploščica. Cena: 25 000 eur.


mali oglasi

PRODAM ALI MENJAM: BMW 525 (bencin, 150KS), letnik 1977, rubin rdeč, 110000 km, prvotno stanje, stalni certifikat, homologacija Tel.: 031 246 880

PRODAM! Velika izbira delov za BMW 2002, E21, E28, E30 in za novejše modele, tudi sedeži, stekla, motorji in deli motorjev M10, M20, M30, M40, M42, M43, M50, M52 informacije na 041 727 226

PRODAM Opel Rekord L, letnik 1965 tel.: 031 341 346 (Ambrož)

PRODAM avto Saab 95, letnik 74, obnovljen, bencin, motor 1,4, cena po dogovoru, možna menjava za kmetijski ali gradbeni stroj, tel: 070 738 331

PRODAM Ford Taunus 17M, letnik 1966, tel.: 031 341 346 (Ambrož)

KUPIM obe kolesi, vilice in diferencial s kardanom za motorno kolo BMW R11. Franc: 041 250 422 KUPIM zadnjo vilico, stojalo, luč in verižnik za motorno kolo SERTUM 500 Franc: 041 250 422 PRODAM, 041 647 680

PRODAM motor DKW RT 125, letnik 1953, vozen, cena 2.200,00 eur. tel.: 041 210 603 (Tone) PRODAM VW Derbi, letnik 1978, krem barve, izvirno ohranjen, vozen, registriran, certifikat, tel.: 03 588 24 90

PRODAM BMW R45, letnik 1981, servisiran, odlično ohranjen, s certifikatom, reg. 2. 10. 2012, informacije na 03 575 54 03 PRODAM VOLVO 142, karoserija v slabem stanju, zelo lepa črna usnjena notranjost, brezhiben motor z mehanskim vbrizgom, cena 200 EUR, informacije na 041 727 226

PRODAM VW Karman Ghia Coupe, 1300 ccm, letnik 1970-71, obnovljen 2008, v odličnem stanju, kot nov, registriran, usnjena notranjost, certifikat, obnovljen motor 44 ks, zmagovalec srečanja Lesce 2008 v konkurenci 200 vozil, tel.: 041 751 588

PRODAM NSU Pretis 1000C, letnik 1970, tel.: 031 341 346 (Ambrož)


Kupon za brezplačni Mali Oglas ime in priimek: naslov: vsebina: Oglase sprejemamo na: SVAMZ, Vransko 31/A, 3305 Vransko in na info@svamz.com

1. 4. 2012 - Otvoritev sezone ob 14. uri v 50's Baru Bevško 1420, Trbovlje

Zelo pomembno! V primeru slabega vremena (dež, sneg ...) se otvoritev prestavi!

21. 4. 2012 - 5. Srečanje Ameriških vozil & Harley davidson motorjev Maribor Duplek - Zimica

Vljudno Vas vabimo na tradicionalni mednarodni OLDTIMER TOUR 2012 – SREDIŠČE OB DRAVI 14. 4. 2012

Program: 8:00–10:00 Prijava in zajtrk (Trg talcev) 10:00–12:00 Razstava starih vozil. V tem času je možen ogled Muzeja NOB, Oljarne ali vožnja s turističnim vlakcem 12:00 Start vožnje. Po najlepših vinskih cestah Slovenije v smeri Jeruzalema, do Radomerja, kjer je degustacija in ogled turistične kmetije Ozmec. Nadaljevanje preko Slamnjaka do Baročnega dvorca Temnar, kjer je ogled kleti z degustacijo. Vožnjo nadaljujemo v smeri Koga in proti Središču ob Dravi

Kotizacija: voznik 20 €, sovoznik 20 € Info: Franc Škrjanec, +386 (0)41 279 167 48

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

16:00 Kosilo in podelitev priznanj


IVA, Karmen Vidaček s.p., Vrbje 86/c, 3310 ŽALEC, 031/336-469, e-mail: info@avtonapedala.si, www.avtonapedala.si

POSREDOVANJE PRI UVOZU

STARODOBNIH VOZIL, MOTOCIKLOV IN REZERVNIH DELOV IZ USA

Uredimo vam kompleten postopek, potreben za registracijo vozila v Republiki Sloveniji. Nudimo vam naše dolgoletne izkušnje na področju logistike in daleč najbolj ugodno EU carinjenje, povprašajte in se putite presenetiti! Dostava "od vrat do vrat", ali po dogovoru. Vozilo najdete sami, lahko pa ga najdemo za vas tudi mi. Svetujemo vam tudi, na kaj paziti, da bo izkušnja čim boljša, vozilo pa čim lepše.

Tel: +38640511622 (Dean) Email: dd427@siol.net

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

49


Popust za člane SVAMZ

Unikatna foto knjiga z vašim avtomobilom Ljubitelji avtomobilov imamo s svojimi jeklenimi ljubljenci poseben odnos. Negujemo jih, vzdržujemo in na njih ohranjamo nepozabne spomine. Vsak se spomni svojega prvega avtomobila in prav nanj ga vežejo posebna čustva. Osebni katalog vašega vozila, ki ga bodo polnile profesionalne fotografije prav vašega jeklenega konjička in bo ostal doma tudi še dolgo po tem, ko avtomobila ne boste več imeli. Za spomin. Zase, za svojo dušo in morda nekoč celo za vaše vnuke.

Unikatna vsebina

posebnosti avtomobila, katere ga naredijo tako posebnega.

Knjiga o vašem avtomobilu je umetniško delo. Sestavljeno je iz izbranih fotografi, s katerimi se sklada tudi celotna podoba knjige. Velik poudarek pri oblikovanju je namenjen detajlom. Ti se navezujejo na detajle, ki jih ima vaš avtomobil. Niti ena stran ni enaka drugi. Prav tako je vsaka knjiga nekaj posebnega.

Rezerviraj svoj izvod

Profesionalna izvedba

Ljubitelji ne le pričakujemo, temveč zahtevamo, le najboljše izdelke. Temu sledi tudi celoten postopek dela knjige. Že na samem fotografiranju želimo doseči nepozabne fotografije. Temu sledimo v postopku obdelave fotografij. Posvetimo se detajlom in obdelava fotografij ni avtomatiziran postopek. Gre za individualni pristop pri vsaki fotografiji. Cilj je iz vsake fotografije potegniti dušo in srce vašega avtomobila. Posebno poglavje pri izdelavi je namenjeno tisku. Tisk je na najkvalitetnejši fotografski papir, fotografije pa bodo na njem obstale še desetletja. Tudi vezava in končna dodelava ni

50

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

prepuščena naklučju. Izdelava je prepuščena najkvalitetnejšem izdelovalcu knjig v tem delu Evrope.

Skupaj s fotografom se dogovorite za termin snemanja. Pomagamo vam pri izbiri lokacij in sami končni podobi. Fotografiranje poteka do 8 ur na več izbranih lokacijah. Posnamejo se fotografije detajlov, celotnega vozila, notranjosti,... Po fotografiranju sledi obdelava fotografij in priprava za tisk. Unikaten tisk omogoče, da je knjiga o vašem vozilu unikaten spomin, ki ostane za vedno.

Osebna nota

Vsak avtomobil ima svoje posebnosti. Detajle, kateri so lastniku še posebej pomembni. Pri knjigi o vašem vozilu gre za zgodbo, ki jo želimo skupaj ustvariti. Vi z vašimi spomini, fotograf s fotografijami. Tako se najprej fotograf in lastnik pogovorita o avtomobilovi zgodovini, posebnostih. Temu se prilagodijo tudi lokacije fotografiranja in izpostavi se

Kontatk in naročila:

Anej Ferko profesionalna avtomobilska fotografija

040 305 433 info@anejferko.si www.anejferko.si


Najstarejša regionalna radijska postaja v Sloveniji, z vami že od leta 1953.

izdelava in prodaja elektronskih vžigov

za avtomobile in motocikle preimerni za starodobnike

12V / 6V

Tone, o31 893 211

December pa je tudi čas za slovo od starega leta – organizirajte prednovoletno zabavo v restavraciji Potočka, z možnostjo glasbe ali kopanja.

Podarite svojim najdražjim darilne bone Term Snovik. Izbirate lahko med dvournimi ali celodnevnimi kartami za kopanje termalnih bazenih, obisk bazenov s savno, celodnevni wellness paket, ki vključuje kopanje savno, kosilo in masažo, ter darilne bone za masaža ali pedikuro.

Novo leto lahko dočakate na silvestrovanju ob bazenu. Zabava vključuje večerjo, živo glasbo, ples in animacijo. Vse to v kopalkah, v sproščenem vzdušju.


Prodaja in distribucija dodatne opreme, potrošnega materiala in rezervnih delov za motorna kolesa ter opremo za motoriste. Več na www.dtk-moto.si ali po telefonu 031/784-344.

www.dtk-moto.si

52

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

DTK MOTO D.O.O. CESTA V LOG 1 1330 KOČEVJE


FIAT PININFARNIA:

Kabriolet, prva registracija leta 1983, moč motorja 77 KW, prostornina motorja 1995 ccm. Cena: 8 800 eur.

MERCEDES 450 SL:

Kabriolet, prva registracija leta 1974, moč motorja 78 KW, prostornina motorja 4520 ccm. Cena: 21 800 eur.

TRIUMPH TR6:

Kabriolet, prva registracija leta 1975, moč motorja 78 KW, prostornina motorja 2498 ccm. Cena: 23 800 eur.

MERCEDES 560 SL:

Kabriolet, prva registracija leta 1986, moč motorja 169 KW, prostornina motorja 5549 ccm. Cena: 23 800 eur.

FORD MUSTANG:

Kabriolet, prva registracija leta 1986, moč motorja 157 KW, prostornina motorja 302 cu in (4,9 L). Cena: 29 800 eur.

CHEVROLET CORVETTE:

Kabriolet, prva registracija leta 1971, moč motorja 270 KM, prostornina motorja 350 cu in (5,7 L), 5950 ccm. Cena: 36 500 eur.

MERCEDES 380 SL:

Kabriolet, prva registracija leta 1984, moč motorja 116 KW, prostornina motorja 3839 ccm. Cena: 14 800 eur.


GTti

gtti.sp@gmail.com www.gtti.si

Radoslav Mihailović s.p. Šentiljska cesta 112, 2000 Maribor

Turisticna agencija LINDA d.o.o. KRANJ

člani S VA 10% p MZ opust

organizira strokovne eksurzije >> tovarna Opel na Madžarskem 26. 3. 2012, en dan, bus 39,00 EUR 25. 3.–26. 3. 2012 dva dni, bus 75,00 EUR >> Muzej Ferrari in Imola ogled predkvalifikacij za IMOLA RACE TRACK 20. 4.–21. 4. 2012, dva dni, bus 120,00 EUR

Poliranje motornih vozil Kemično čiščenje vozil Notranje čiščenje vozil Menjava avto stekel

040 822 797

54

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

>> tovarna Aprilla 11. 5. 2012, bus 1 dan 30,00 EUR >> tekma oldtimerjev na Madžarskem, Blatno jezero 2. 6. 2012, 1 dan bus 30,00 EUR >> Audi Ingolstadt ogled tovarne in Oktoberfest 5. 10. 2012, 1 dan, bus 65,00 EUR 5. 10.–6. 10. 2012, dva dni, bus 120,00 EUR >> BMW Munchen in Oktoberfest 28. 9. 2012, 1 dan, bus 55,00 EUR Prijave na: info@linda.si ali fax:042521756 ali tel. 040 322 339 Linda


AVTOTAPETNIŠTVO Boštjan Kermavner s.p. tel. 01 422 84 77

Se želite na poroko pripeljati z angleškim “old-timerjem?” Pokličite

031 374 965 avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012

55


• Prva revija za ljubitelje starodobnih vozil v Sloveniji. • Uradno glasilo Slovenske veteranske avto moto zveze. • Društvo v javnem interesu na področju kulture.

Sebastjan Goričan, Ljubljana   Chevrolet Corvette 1979, 5.7 V8 5700 ccm, 260 KM 56

avtomotorClassic 35 / 80 Marec 2012


Avto Motor Classic 35-80