Issuu on Google+


3

DRSC in kdo naj piše strokovna mnenja Tokrat gre pohvaliti pisarno mag. Roberta Jerončiča ter njegovo ekipo, g. mag. Tomaža Svetina ter zelo ljubeznivi tajnici. Gre za ekipo ljudi, zaposlenih na Ministrstvu za promet – Direkcija Republjike Slovenije za ceste, ki je z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo postala za nas ljubitelje starodobnih vozil izjemnega pomena. Tu se namreč izdajajo odločbe, ki zagotavljajo vsem tistim, ki imajo vozila starejša od 25 let, da lahko registrirajo le ta z statusom starodobnikaoldtimerja. Z to odločbo je torej možna registracija vozila uvoženega iz tujine pri nas ali pa tudi tistih »najdenčkov« brez dokumentov, ki so priromali iz kakšnih kašč, kleti, podstrešji in so dolga desetletja po obnovi čakali, da so se lahko ponovno zapeljali po cesti. Glede na to da pristojna pisarna potrebuje tudi strokovno pomoč iz naše branže, se je za ta mnenja obračala ali na Tehniški muzej ali na eno od dveh slovenskih zvez, članic FIVA. Zataknilo pa se je pred dobrim mesecem, ko je kljub priporočilu komisije SVAMZ bilo zaprošeno še dodatno mnenje, glede izdaje odločbe za predvojno motor znamke Gilera, last g. Primoža Šentjurca, člana C.M.O.C. ter človeka, ki velja kot člana komisije SVAMZ za vrhunskega poznavalca na področju starodobnih motociklov. Po tem ko je bil telefonsko kontaktiran s strani nekega kvazi - strokovnjaka glede težave v zvezi z številkami, ki jih ni bilo vtisnjenih na okvirju motocikla ( gre za posebno serijo Giler, ki so zapustile tovarno le z številko na motorju) je sledila polemika, kje in kako le te na

novo vtisniti in zadovoljiti današnjim zakonskim predpisom. Ko sva z g. Pristov Andrejem, predsednikom komisije za motocikle pri SVAMZ, zvedela za to ter ugotovila, da bi s takšnim posegom na okvir bila povzročena nepopravljiva škoda, sva se nemudoma odpravila v pisarno g. mag. Jerončiča, ki je problem razumel ter zaprosil za mnenje MNZ.

Marko Gasparovič, podpisal pa g. sekretar Darko Repenšek ). To mnenje je precendentno in bo osnova za reševanje vseh nadaljnih podobnih primerov, saj vemo da je mnogo predvojnih vozil bilo brez označb na šasiji, npr. večina ameriških motociklov. Kot že v mnogih primerih poprej je botrovala k temu SVAMZ. Pisarna

Ob zadnjem obisku je nastala priložena fotografija. Vnela se je konstruktivna polemika, alio je tak poseg na takšnem vozilu upravičen ali ne. Čez nekaj dni je pisarna SVAMZ prejela dopis s strani MNZ, št. 1321/02245/141-2005, ki pravi:« V primeru, ko na starodobnem vozilu ni vtisnjene številke šasije, se zaradi ohranjanja originalnosti vozila v evidenco registriranih vozil vpiše kot podatek o številki šasije številka motorja.« ( dopis pripravičl g.

g. Jerončiča je izdala pravilno napisano odločbo in si zaradi korektnosti postopka zasluži vso naše priznanje. Najhujša kritika pa gre kvazi- strokovnjaku, ki se ni problema lotil pravilno in bi s svojim samovoljnim početjem skoraj pozročil nepopravljivo škodo. Generalni sekretar Grom Petja, un.d.i.a.

SVAMZ RASTE – POMAGAJ TUDI TI POVEČATI ŠTEVILO ČLANOVDOLŽNOST VSAKEGA ČLANA SVAMZ BI MORALA BITI PRIDOBITI LETNO VSAJ ENEGA NOVEGA ČLANA- TAKO NAS BILO KONEC TEKOČEGA LETA ŽE

Fotografija na naslovnici:

Prva znamka z motivom motocikla v Sloveniji

Prihodnja številka izide 15.09.2005 Avto & Motor classic Leto III, št.: 8, Junuj 2005 Uradno glasilo SVAMZ Slovenska veteranska avto moto zveza Izhaja vsako četrtletje v nakaldi 3500 izvodov. Prejemajo ga izključno člani SVAMZ z veljavno člansko izkaznico za tekoče leto. Izdaja: SVAMZ, Vransko 31a, 3305 Vransko, tel.: 03/705 50 66, fax: 03/705 50 67 http://www.svamz.com Likovna in tehnična obdelava: Janez P. Grom Glavni in tehnični urednik: Petja Grom Uredniški odbor: Primož Šentjurc, Andrej Pristov Rokopisi in naročene fotografije se ne vračajo. Glasilo ni v javni prodaji in je za člane SVAMZ ali simpatizerje brezplačno Naklada: 3500 izvodov


4

REGISTRI SVAMZ Kot že večkrat objavljeno v prejšnjih številkah Avto&motor Classic je cilj zveze ustanavljanje registrov posameznih znamk vozil. Le ti lahko kvalitetno združujejo imetnike ene same znamke vozil ter skrbijo za izmenjavo izkušenj, rezervnih delov in informacij. Ne nazadnje je tudi možnost povezave z sorodnimi registri – klubi v Evropi, danes brez meja, enostavnejša. Oglejte si objavljene fotografije iz letošnjega srečanja lastnikov vozil Horex, ki je bilo letos že drugič, organiziral pa ga je V Spodnjih Bitnjah g. Veternik Ivan ter fotografije iz srečanja lastnikov BMW, ki ga je organiziralo društvo SSV, pri gostišču Dežman Na Kokrici. Medtem ko je lani na tem srečanju sodelovalo le dvajet udeležencev, se jih je zbora letos udeležilo skoraj petdeset iz cele Slovenije.

SREČANJE HOREX BO 2006 NA KOROŠKEM

CITROEN – Bojan Perko HOREX – Saša Hladnik INDIAN in HARLEY DAVIDSON – Petja Grom MERCEDES BENZ – Emil Šterbenk MOTO GUZZI – Valter Štrancar NSU – Kristjan Kramer PUCH predvojni – Stane Korošec SCOOTERJI - Janez Zajec TOMOS – Emil Hafner VW – 5 samostojnih klubov Po novem se jim pridružujejo še registri

SAAB – Mitja Jakša BMW – Markun Jernej VOJAŠKA VOZILA – Oblak Bernard

OGLEJTE SI SREČANJE LASTNIKOV CAGIVA – ELEFANT KLUB EUROPA, KI BO DNE 18.06. MED 10. IN 12. URO PRI MUZEJU MOTOCIKLOV VRANSKO!


5

Prva slovenska poštna znamka z motociklom Končno je pošta Slovenije izdala prvo znamko z motivom motornega kolesa. Ni slučaj da je to bilo Puh-ovo motorno kolo. Janez Puh, rojen v Sakušaku pri Juršincih je bil in je posebnost Slovenskih goric. Med neštetimi humanisti s tega področja (ne naštevam, ker jih je preveč), je bil eden redkih, ki je bil prvič, iz revnega okolja, drugič pa se je uveljavil na področju tehnike, čeprav se v otroških letih v svojem okolju ni srečal s čim podobnim. V zelo kratkem času je iz vajenca v Gradcu postal izumitelj, tovarnar in eden najbolj znanih ljudi v Evropi. Prav njegovo tehnično nadarjenost in vizionarski duh je znal povezati z gospodarsko žilico, kar ga je pripeljalo ob bok evropskih proizvajalcev koles, motornih koles in avtomobilov. Znamka PUCH je postala pojem v tej domeni, kar je še danes. Par desetletij nazaj nismo vedeli, kdo je J.Puch. Občudovali smo motorje te znamke, nekdanja vojska Jugoslavije je imela Puhove izdelke za najboljše. Šel je tudi širše; obstaja veliko število patentov tudi iz povsem drugih področij, izboljšave pisalnih strojev, šivalnih in še marsičesa. In vendar je njegov lik zelo hitro izginil iz zavesti prihodnjih rodov. Poznali so

ime izdelka, ne pa genija, ki ga je zasnoval. Njegovo življenje je tipično za industrijskega izumitelja, ustanovitelja in pionirja tehničnega razvoja, ki je pripomogel k tehničnemu preobratu in prehodu iz 19. v 20.stoletje, ki je njegove ideje nadaljevalo, dopolnjevalo in predvsem s pridom uporabljalo. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do umeščanja J.Puha v slovenski in širši prostor. Vendar pa je šele v 90ih letih podobna entuziastka Kristina Šamperl Purg odločila Puha umestiti na pravo mesto med velike Slovence. Imela sta nekaj skupnega. Oba sta imela ideje, oba sta bila neuničljiva delovna,

oba sta prehitevala čas, kot da bi slutila, da se bo njuno življenje in predvsem delo izteklo v dobrih 50-tih letih. Kristina Šamperl Purg je s projektom o obnovitvi vedenja o Janezu Puhu z obsežno monografijo in razstavo njegovih izdelkov na Ptuju in drugje uspela. Prav ta njena ideja o Puhu je bila zaključena z izdajo znamke poštne Slovenije. Petra Groma, ki ga je prav ona navdušila za Puhove motorje in je danes poleg posedovanja najstarejših Puh-ovih motorjev v Evropi tudi eden največjih poznavalcev le-teh. V imenu Zgodovinskega arhiva na Ptuju, ki je projekt umestitve Puha vseskozi podpiral in ga še bo, iskrena hvala vsem, ki ste tako ali drugače sodelovali in s tem ohranili spomin na dva velika Slovenca, J.Puha, ki je ustvarjal in Kristina Šamperl Purg, ki ga je ponovno vrnila v naš spomin. Zgodovinski arhiv na Ptuju v.d.direktorja univ.dipl.zgod. Ivan Lovrenčič


6

SANJSKI AVTOMOBILI - JAGUAR E-TYPE KRATKA ZGODOVINA Družbe Jaguar Cars LDT.

Leta 1922 sta se v Blackpoolu združila mlada motociklistična prijatelja William Lyons in William Walmsey ter ustanovila družbo z imenom Swallow Sidecar Company – izdelovala sta motociklistične prikolice. Kmalu, leta 1929, sta proizvodnjo razširila in začela proizvajati avtomobile, med prvimi se je pojavil Austin seven. Proizvodnjo sta preselila v Coventry, kjer so izdelovali

karoserije za avtomobile, kot so bili Morris cowley, fiat 509, Wolseley hornet in Standard. Osnova njihovega prvega avta z označbo S.S. je bil šestvaljni motor družbe Standard, javnosti pa so ga predstavili leta 1931. Proizvodni program družbe je tedaj obsegal limuzine, kabriolete in športna vozila z delovnimi prostorninami 1,5 , 2,5 in 3,5 litra. Po drugi svetovni vojni

so ponovno začeli leta 1946, in sicer pod imenom Jaguar Cars Ltd. William Lyons je zastavil svoje sile za izboljšavo že zastarelih modelov in razvil novo športno vozilo XK 120 s šestvaljnim motorjem z delovno prostornino 3442 cm3. Za avtomobil, ki je imel iz aluminija izrezano karoserijo, ga je navdihnil uspešni BMW 328. za dirko v Le Mansu so izdelali prirejen tip XK 120 C, s katerim se je začela serija zmag od 1951 pa vse do 1957. Za delež, ki ga je družba Jaguar prispevala k napredku avtomobilske tehnologije, so Williamu Lyonsu podelili plemiški naslov. Leta 1960 je družba Jaguar Cars Ldt. kupila znamko Daimler skupaj z njenim deležem pri tovarni BSA. Osem let pozneje je ob njeni spojitvi s skupino Leyland nastalo največje podjetje britanske avtomobilske industrije British Leyland.


7

Jaguar E-TYPE

Leta 1961 ni bilo nobenega dvoma, kateri izmed avtomobilov bo postal avto leta. Dolgo pričakovani E-Type ( » XKE « v Združenih državah Amerike ) Jaguar je dosegel sam vrh perfekcionizma v cestno- športnih avtomobilih, saj je združeval tako stil, moč kot tudi udobje. Do dejanske proizvodnje in predstavitve tega lepotca javnosti je prišlo marca 1961, čeprav se je zdelo, da ljubitelji cestno-športnih avtomobilov in privrženci Jaguarjev ne bodo dočakali tega dne. Poprej so dnevno prosili na najrazličnejše načine proizvajalca, naj

že končno izpopolnijo zastarel model » XK-SS « , cestno verzijo D-Type Jaguarja . Želeli so si namreč med drugim večji ločen prtljažnik, da bi bilo vozilo okretnejše za vožnjo po mestu kot tudi po podeželju in seveda, da bi bilo cenovno dosegljivo večjemu številu potencialnih kupcev. Avtomobil je družba leta 1961 ponudila na tržišču za 5600$. Tipična oblika tega vozila je nastala s pomočjo Malcom Sayer- ja, aeronavtičnega inženirja iz » Bristol Aeroplane «, ki si je pri oblikovanju le tega pomagal kar z Farnbourghovim vetrovnikom. Nastal je E-Type, s

tipičnim obratomerom in števcem za lesenim premičnim- na stavljivim volanom in sekundarnimi instrumenti na armaturni plošči, usnjenimi sedeži in prtljažnikom. Kabriolet, ki je dopolnjeval roadster, je bil po mnenju nekaterih celo lepši kot roadster, za sedeži pa je skrival še večji prostor za prtljago. Vzmetenje je bilo oblikovano po zgledu eksperimentalnega prototipa vzmeti, ki ga je uporabil leta 1960 na Le Mans - 24 ur, Briggs Cunningham. Če sta bila monokok šasija in vzmetenje neke vrsta inovacija, pa je konstrukcija motorja ostala nespremenjena ( 3,8 litrski motor, kompresijsko ramerje 9,0 : 1, trije uplinjači SU). Motor je tekel izjemno gladko in tiho. Pospeški so potešili želje kupcev: 0-60 je potreboval 7 sekund, 0-120 samo 26 sekund, druga prestava je pripeljala avto na 78 milj/ uro, tretja na 116 milj/ uro. Z standardom razmerja zadnjega diferenciala 3,31 : 1 je E-Type dosegel hitrost točno 150


8

milj/uro, razmerja 2,94 in 3,07 pa sta pripeljala avtomobil do višjih hitrosti, 3,54 pa do boljših pospeškov. Z razmerjem 2,94 je E- Type dosegel hitrost 180 milj/ uro, kar ga je takrat pripeljalo do naziva »najhitrejši cestni avtomobil«. Leta 1965 je prišlo do prvih sprememb in izboljšav: večji 4,2 litrski motor in 1966 so izdelali coupe z 2+2 sedeži, a sicer manj razgibano obliko. 1968 so mu američani mu dodali stranske signalne luči in nerodne odbijače. Šest cilindrski E –Type je obstajal vse tja do 1971, ko ga je zamenjal še močnejši, a

tudi »žejni« V-12 ( oblikoval ga je Harry Mundy ): 5,3 litrski motor, 325 konjskih moči, 2+2 sedeža in težo čez 3200 funtov. Prepoznavni so postali po njihovem nabreknjenem varovalnem pokrovu, širših gumah montiranih na režastih kolesih z izobčenimi okrasnimi pokrovi ter bolj okornim odbijačem. Ponudili so ga samo v obliki 2+2 roadster in z podobnimi značilnostmi kot jih je imel 3,8. 1976 je na tržišče prišla še novejša verzija Jaguarja – XJS, štirisedežni kabriolet, ki ga izdelujejo še dandanes.

Po knjigi Stari avtomobili, Juraj Porazik in Great cars of the 20th century, A.Brown in R.A.Langworth.


9

UMOR MOTOCIKLA Avtomobilisti in motoristi smo v splošno zadovoljstvo izpeljali III. pokal Alojzija Arčana na poligonu v Ljubečni pri Celju. Prvič se je v Sloveniji vozilo »dirko« starodobnikov z merjenjem enakomernostno prevoženih krogov. Adrenalina ni manjkalo.Tudi tisti najhujši skeptiki so morali priznati, da je to edino pravo tekmovanje za takšna vozila, prisotni so bili najlepši iz Slovenije. AMZS pa je v brk vsem ljubiteljem organiziral ponovno hitrostno dirko s »starimi » motorji na Mobikrogu v Cerkljah. Od približno 100 prijavljenih za štart jih je le 30% spadalo v kategorijo starodobnikov (beri: starih motociklov). Nekoliko je povprečje dvigovala le ekipa 50ccm Tomosov iz Primorske. O tehnični ekipi, ki je opravljala preglede nebi več pisalipapir je predrag. Na straniščni papir, ki ga po uporabi zavžeš, se pa pisati ne da. Glede na to, da so na teh hitrostnih preizkušnjah ti stari lepotci preobremenjeni, materiali pa utrujeni, lahko poči. In tokrat je počilo: Tomos D6, sicer replika, je imel izviren vodno hlajen cilinder in glavo. Leta 1968 je bilo

Fotografija posneta ob petdeseti obletnici tovarne Tomos, kjer je sedaj uničeni Tomos D6 vozil častni krog – zelo previdno. izdelanih le par. Pri polni brzini ga je na Mobikrogu razneslo. Uničen ni bil samo cilinder, ampak tudi ojnica in bat. Pred

dvema letoma je bil uničen na podoben način litoželezni zračno hlajeni cilinder za Tomos D6S, letnik 1967. Lastnik E.F., ki mu je tovarna Tomos zaupala nekaj unikatnih kosov, občina Nova Gorica pa poskrbela za prostor, kjer naj bi bili tekmovalni Tomosi razstavljeni, ne bo verjetno v nekaj letih imel več kaj razstavljati. Kvazi – komisarji ( beri seznam v modri knjigi AMZS ) so ponovno pokazali svojo nesposobnost in nepoznavanje tehnične dediščine. Na » dirki« je bilo dovoljeno startati tudi Hondi, ki ni smela voziti v času, ko je podobne prireditve soorganiziral SVAMZ. Da to ni bilo brez razloga dokazuje dejstvo, ko se pri veliki brzini mladi voznik s tem motorjem poškodoval in pri tem utrpel trajne poškodbe hrbtenice. Žal nam je za voznika, vendar se ve, kdo je kriv.


10

Prvo srečanje SAAB Cela zadeva se je začela pravzaprav zelo spontano – dva navdušenca vozil znamke SAAB naj bi se dobila na pici. Prišlo pa je do nekakšnega nesporazuma (na srečo) in stvar se je začela dobivati povsem druge razsežnosti. Slučajno je spodaj podpisani Mitja brskal po internetu

in opazil, da nekdo prireja srečanje. Ne bodi ga len, takoj stopi v kontakt s pobudnikoma in tričlanski organizacijski odbor je ustanovljen! Matjaž, sicer oficir v rezervi, odlično poskrbi za koordinacijo aktivnosti, dogovarja se s sponzorji (eden na lastno želel biti imenovan), velikodušno žrtvuje prostor za piknik, pa še bi lahko naštevali. Grega poskrbi za promocijo na internetu ter izdela lična vabila. Mitja se loti oblikovanja majic z logotipom SAAB klub Slovenija ter pomaga pri pripravi piknika. Natiskamo 50 majic, katere se brezplačno razdelijo med obiskovalce. Da smo se organizatorji lahko posvetili obiskovalcem in seveda samemu srečanju, sta priskočila na pomoč dva

profesionalna kuharja, ki sta odlično opravljala svojo vlogo ob ražnju. Smola je tako nanesla, da je bilo ravno na isti dan srečanje starodobnikov na Škofljici. Kljub vsemu je bilo videti precej različnih modelov, med drugim tudi

zelo redek primerek kabrioleta c900 Turbo. Avto sicer ni starodobnik, vsekakor pa z vsakim preteklim letom dobiva večjo zbirateljsko vrednost. Med starodobniki sta bila najbolj zanimiva SAAB 96 V4 (s Fordovim V4 motorjem), ter izredno lepo ohranjen SAAB 99L, lastnika Matije Oslaka. Letega lahko vidite na zadnji platnici re-

vije, ki jo pravkar berete. Seveda bi naredili krivico g. Mihi Puizdarju, če ne bi omenili njegove modre 99-tke s Triumphovim 1.85L motorjem. Prav tako ne moremo mimo najbolj »kultnega« SAAB-a, to je tro-vratna izvedenka iz serije 900. Ponosni lastnik tega skoraj starodobnika je g. Miran, kateri je z njim prevozil kdove koliko kilometrov širom Evrope. Lastnik zgoraj omenjenega SAAB-a 96 ima v svoji zbirki cca. 25 starodobnih vozil, tudi kakšen predvojni bi se našel (Tatra). Lahko ga kontaktirate na tel. 041/342-672 (Jernej). Vesel bo, če kakšen avto iz njegovega zatočišča dobi nov dom. Če ima kdo od bralcev SAAB-a ali pa pozna kakšnega lastnika, naj to brez oklevanja sporoči na spodnji naslov. Le tako bo klub zaživel, predvsem pa bo lažje servisiranje teh nenavadnih avtomobilov, ki se ne pokoravajo nobenim zakonitostim avtomobilske industrije. Mitja Jakša, SAAB klub Slo 031/888-740 mitja.jaksa@volja.net

VABILO AMK VeteranSlo. Bistrica prireja dne 11.06.2005 prvo Veliko Srečanje Pohorje 2005, z zelo lepo progo in lepim razgledomna našo lepo domovino in tudi naj bo presenečenje za udeležbo vsakega voznika oz. voznico do konca vožnje. Zato Vas vabimo in nebo vam žal! info.: Vajdič Milan, tel.:051 345 875


11

Kratka godovina SAAB-a (Svenka Aeroplan Aktiebolaget) Korenine znamke SAAB segajo v zgodnja leta 20. stoletja, ko je bilo na Švedskem l.1921 ustanovljeno podjetje Svenska Aero AB. Glavni naložbeniki so bila nemška podjetja iz letalske industrije, ker po Versajski pogodbi v Nemčiji niso smela proizvajati vojaške opreme. Podjetje ni bilo nikoli pravno registrirano ter nobenih podrobnih papirjev v zvezi z njegovim delovanjem niso našli. Kljub domnevnemu financiranju s strani nemške tovarne letal Heinkel je podjetje zašlo v finančne težave, nakar ga je l.1932 prevzelo Švedsko podjetje ASJ. Kljub dogovarjanju z vlado je podjetje l. 1935 propadlo, a je kot posledica oboroževanja Nemčije nastalo novo podjetje z današnjim nazivom – Svenska Aeroplan AB (SAAB). Pisalo se je leto 1937, imeli pa so že obilo izkušenj z izdelovanjem letal po licencah podjetij North American (NA16-4M) ter Focke-Wulf. Do izbruha II. svetovne vojne je pri SAAB-u delovalo okrog 50 inženirjev iz ameriškega podjetja Douglas. Še istega leta začnejo graditi tovarno letal v Trollhättan-u, kjer danes sestavljajo avtomobile.

V letih 1938 -1940 je tovarna (zopet po licenci) med drugim izdelovala nemški?! Junkers 86 ter ameriški Douglas Northrop 8A-1. Leta 1939 je SAAB z ameriško pomočjo začel načrtovati svoj prvi bombnik/izvidnik SAAB 17. Sledila je še cela vrsta vojaških letal (SAAB 18, SAAB 21, SAAB 90, SAAB 91…),

med drugim visokotehnološka Draken in Viggen. Po koncu vojne je bilo jasno, da samo (pretežno) vojaškim programom tovarna ne bo preživela. Odločitev je padla. Začeli so z razvojem – avtomobilov! SAAB Gripen Projekta se je lotilo 15 letalskih konstruktorjev, brez kakršnihkoli izkušenj z avtomobili. Še več, samo dva sta imela izpit za avtomobil. Rezultat 6 mesečnega dela je bil prototip z oznako 92001 (številke do 90 so bile rezervirane za vojaške projekte, 90 in 91 pa

sta bila civilni letali, zato so oznake kar nadaljevali). Rezultat je bila samonosna karoserija (v tistih časih nekaj zelo redkega v avtomobilskem svetu), pogon (2-taktni »sfriziran« DKW) na sprednji kolesni par, izredne aerodinamične lastnosti (Cx =0,35), neodvisno vzmetenje

na vseh kolesih,...Konstruktorji so s tremi prototipi prevozili skupno 280.000 testnih kilometrov; velika številka za tiste čase!

Prvi serijski avto SAAB 92 je zapustil tovarno leta 1949. Prvi avtomobili so bili vsi zelene barve, ker je vojaški oddelek pri SAAB-u ugotovil, da ni dovolj kamuflažna in jo je gladko predal avtomobilskemu sektorju. Leta 1948 je SAAB predstavil tudi svoje prvo reaktivno letalo, J29 Tunnan. Sledile so razne izboljšave, decembra 1955 je luč sveta zagledal SAAB z oznako, kaj drugega kot...93! Motor so nadgradili na tri cilindre in iz 840 ccm motorja »iztisnili» tudi do 86 hp! Vseskozi do leta 1980 se je SAAB zelo


12

takten...

uspešno udejstvoval na raznih rally prireditvah, za kar so imeli tudi poseben oddelek. Zanimiva izvedenka tega modela je bil SAAB Monster, dvotaktnež z dvema (!) motorjema po 750 ccm, precej čez 100 konjev in končno hitrostjo 198

km/h. Veliko senzacijo je povzročil model SAAB 94, poznan pod imenom Sonett I. Imel je šasijo iz lahke zlitine ter karoserijo iz umetne mase. Končna hitrost je znašala 210 km/h, motor seveda dvo-

Leta 1959, deset let po svojem prvencu, je SAAB predstavil model 95, karavansko izvedenko s prostorom za sedem (7) potnikov. Posebnost je bil nekakšen spojler nad zadnjim steklom, ki je preprečeval nabiranje prahu. Prva izmed sedaj t.i. avtomobilskih klasik je bil model 96. Glede na predhodnika je imel na novo oblikovan zadnji del. V prvi polovici šestdesetih so še vedno vgrajevali 2-taktne motorje, leta ‘67 pa so si »sposodili« Fordov 1,5L V4 (Capri, itd.). ...Se nafdaljuje prihodnjič

Mitja Jakša

Vabilo !

Spoštovani člani in ljubitelji starodobnikov Vse lastnike starodobnih vozil in ljubitelje vabim na 5. vseslovensko srečanje starodobnikov 18. 06. 2005 v Medvode. V soboto 18. 06. ob 9.00, bo na prireditvi moto piknik v Medvodah potekalo ocenjevanje in komisijski pregled starodobnikov za pridobitev stalnega certifikata SVAMZ. Prisrčno vabljeni

Predsednik SVAMZRok Rotar

Pregledi za pridobitev STALNEGA certifikata Nepreklicno prijavljam na pregled vozilo, ki je vpisano v register SVAMZ-a pod številko:________________ Pregled vozila želim opraviti v želji, da dobim stalni certifikat SVAMZ-a. Stroške pregleda ( 5.000,00 SIT ) bom poravnal pred pregledom vozila (stalni certifikat bo poslan na dom po povzetju 5.000,00 SIT). Ime in priimek: ______________________________________________________________ Naslov poštna številka in kraj: : __________________________________________________ Datum: ___________________ Opis vozila za pregled: _________________________________________________________ ____________________________________________________________________________ Medeninasta tablica SVAMZ: imam nimam želim pridobiti Kraj pregleda: pričetek ob 8h

11.06.2005 Medvode

25.06.2005 Ilirska Bistrica

Podpis:_____________________________ Priložen obrazec v originalu ali kopiji pošljite na naslov: SVAMZ, Vransko 31a, 3305 Vransko.

23.07.2005 Krmelj ustrezno obkroži


14


15


16


17

NOVICE IZ SVAMZ- OVE ARMADE

VOJAŠKA VOZILA NOVA STALNA RUBRIKA NAMENJENA LJUBITELJEM VOJAŠKIH VOZIL Adrenalin, ki se nam sprošča ob gledanju vojaških filmov, podoživljanje herojstev ali le morda skrite želje posameznikov? Kdo so ti ljudje se sprašujemo, ko opazujemo ljubitelje vojaške tehnike, skrbno negovana in obnovljena vozila, njih same pa oblečene v uniforme raznih armad: angleži, amerikanci, partizani, domobranci, še namanj je predstavnikov premagane nemške armade, nekoč tako osovražene, danes pa najbolj cenjena vozila Hitlerjevega Tretjega Reicha. Kot da bi cel svet teh zbirateljev zajela nekakšna kolektivna histerija po vozilih, uniformah, obeležjih ter predmetih iz druge svetovne vojne s posebnim poudarkom na nemških, samo če pogledate specializirane kataloge, ponudbo preko spletnih strani na internetu ali enostavno obiščete kak sejem, lahko opazite, da so cene le teh že grozljivo visoke. Zundapp- a KS 75 ali BMW R75 z bočno prikolico cenijo na vrednost okoli 25000 eurov. Navadna nemška čelada stane tudi že 200 evrov, pa kaj bi našteval. Pred kratkim sem kupil knjigo »Podobe iz življena Slovencev v drugi svetovni vojni« založbe Mladinska Knjiga. V njej najdemo na stotine kvalitetnih fotografij iz tega obdobja. Na marsikateri so tudi vojaška vozila. Glede na to da je pravilna obnova le teh

izjemno zahtevna, zaradi pomanjkljivih podatkov in informacij ter specialnih oznak številnih vojaških formacij, pa

so lahko le takšne in podobne fotografije osnova za pravilno restavriranje. Ob obisku tujega strokovnjaka je bilo ugo-

tovljeno, da skorajda ni vojaškega vozila v Sloveiji, ki bi bil pravilno obnovljeno. Zato smo se v SVAMZ že zdavnaj odločili oblikovati komisijo za vojaška vozila, pod vodstvom g. Bernard Oblak- a, tokrat pa pričenjamo v naši reviji tudi z stalno rubriko, namenjeno ljubiteljem vojaške tehnike. Medtem ko so do nedavnega spadala sem le vozila iz druge svetovne vojne, je bilo v zadnjem času odkupljeno veliko vozil bivše JNA. Nadvse zanimiva terenska vozila ter kamioni so razpršeni po celi Sloveniji in po navodilih SVAMZ se že formira samostojni register teh vozil. V kolikor želite predstaviti tudi drugim članom vaše vozilo, nam pošljite članek z fotografijo. Vabljeni k sodelovanju! Tokrat nam je g. srečko Gombač poslal fotografijo slovenskega vojaškega vozila – prototipa izdelanega v IMV Novo Mesto. Vojska ga ni sprejela, saj so jih raje uvažali. Narisal ga je dipl. ing . Martin Sever, tehnični direktor IMV. V naslednji številki revije sledi članek.

Kupujem okupacijske in predvojne registerske tablice za vozila

051 30 55 96


18


19

Alfasud sprint veloce Model alfasud sprint veloce, je tovarna začela izdelovati davnega leta 1978. Psebnost omenjenega modela so bile diskaste zadnje zavore ter dva dvojna vplinjača z daljšimi vsisnimi cevmi kar je v kombinaciji s spremenjenim batnim hodom iz 1490 ccm iztisnilo za tiste čase zavidljivih 95 KM. Avto je s svojo kupe obliko ter zahvaljujoč boxer motorju imel zelo nizko težišče ter glede na sredinsko postavitev menjalnika imel odlično lego na cesti. Lego na cesti je proizvajalec izboljšal še s postavitvijo prednjih zavor na menjalnik ter s tem zmanjšal vzmetno silo Proizvodnja modela se je zaključila leta 1982, ko je bil predstavljen osvežen ter tehnično spremenjen alfaromeo sprint. Zaradi malo serijske izdelave modela sem imel velike težave, da sem našel primeren avtomobil. Moj alfasud sprint veloce sem po dolgem iskanju preko razpredene informacijske mreže našel v Trstu (ITA). Avto je bil proizveden in prvič zapisan pri prometni upravi v Trstu (data immatricolazione) 17.04.1980, prvič registriran pa leta 1982, ko ga je kupil prvi in do moje najdbe tusi edini lastnik g. Lucari Salvatore. Omenjeni lastnik je bil po pripovedovanju sinov močno navezan na av-

tomobil in ga kljub svoji močni bolezni ohranjal v originalnem stanju ter želel, da se ga redno servisira pa čeprav ga sam zaradi bolezni že dolgih osem let ni mogel voziti. Lanskega marca je v 85 letu starosti g. Lucari umrl sinovi pa so avtomobil dali v prodajo. Dve dolgi leti sem od Trsta do Milana iskalpo vseh odstoječih odpadih te vrste avtomobil nakar, v mesecu aprilu 2004 od lastnika odpada v Trstu izvem, da se

prodaj odličen alfasud sprint. po ogledu vozila sem ugotovil, da je avto v odličnem stanju tako mehanskih kot galvanskih delov ter platiščmih mas. Kar me je pa še posebej navdušilo pa je bilo dejstvo, da je vozilo v popolnoma originalnem stanju. Avto je z novim akomulatorjem po dolgem enoletnem spancu (pričevanje sinov bivšega lastniak), brez problema vžgal ter predel kot mucka. Tako ohranjenega avtomobila pri ter letih še svoj živ dan nisem videl, zato sem se odločil da ga kupim in priprljem v Slo. Ker sem imel dokumente od istega tipa vozila, ki je bil kuplejn v sloveniji sem po opravljeni generalni obnovi avtomobila (ličarja - mehanika - popolen pregled - generalni servis) z lahkoto opravil homologacijo v Ljubljani. Kot sem že navedel, gre za izreden primerek vozila, zato sem se odločil, da poskušam zanj pridobiti certifikat veterana, ker mislim, da bo le tako zasedel njemu primerno mesto v poplavi pločevine. Vozilo je z lahkoto pridobilo certifikat SVAMZ Avtor članka in lastnik vozila Matej Žmak Postojna


20


21

POTEPANJE PO MUZEJIH V NEMČIJI

Dne 9. 5. 2005 smo si v kraju Zwonitz ogledali zelo zanimivo restavratorsko delavnico g. Wernerja Zinkeja, ki je tam že v času tedanje vzhodne Nemčije restavriral in obnavljal bolj prestižna vozila. Trenutno ima zaposlenih preko 40 delavcev, strokovnjakov s področja restavratorstva in različnih poklicev, od mehanika, ličarja, tapetnik, obdelovalca kovin itd. V delavnici so trenutno v delu različna vozila od pravkar pripeljanega Breunnabora, RR, Horcha itd. Na čakalni listi – v depojih prevladujejo vozila višjega cenovnega razreda. Tam smo si ogledali še razna letala, cesne, dvokrilce, med njimi se nahaja tudi večje letalo Antonov. Naslednjega dne smo si ogledali Bergbau Museum (rudarski muzej), kjer je bil zame najbolj zanimiv velik parni stroj in je služil kot pogonski


22

stroj za rudniška dvigala. Po ogledu rudniškega muzeja nas je pot vodila v Zwickau na ogled August Horch Museum, kjer smo si ogledali prve Horch-e, Audi-e in

Trabant-e. In če ne veste, je prvi Audi nastal leta 1906, načrtoval pa ga je g. August Horch, seveda je to g. Horch, ki je leta 1898 zapustil tovarno Benz zaradi presodobnega gledanja na

vozila in leta 1901 ustanovil tovarno Horch, ki pa je uradno izdelala svoje prvo vozilo Horch l. 1904. Zaradi nesoglasij med partnerji je g. August Horch l. 1906 ustanovil tovarno Audi. Logotip črk Audi se uporablja še danes. G. August Horch je bil pionir v izdelavi prestižnih vozil, bil je zelo uspešen, kar je označil tudi na maskah prvih Audi-jev s številko 1 v velikosti 8 cm. Le to je utemeljil z besedami: «Mi smo prvi, saj smo napravili tudi Horch-a«. Leta so tekla, bližala se je gospodarska kriza in nemški bankirji so zahtevali združitev avtomobilske industrije. Leta 1932 je prišlo do združevanja štirih proizvajalcev vozil: Horch, Audi, DKW in Wanderer. Od tukaj tudi znak štirih krogov (pomen združitve štirih podjetij) z napisom Auto Union. Od vseh vozil se je do danes obdržal le Audi, ki še vedno nosi znak štirih krogov in v elipsi logotip Audi. Tekst in fotografije: ing. Janez ZAJEC


23

NOVIČKE iz naših garaž 10. VSESLOVENSKO SREČANJE LJUBITELJEV STARODOBNIH VOZIL ŠKOFLJICA – je bilo kot po navadi masovno obiskano. Organizatorjem gre po mnenju SVAMZ posebna pohvala za grafično podobo plakata in vabila.

Kamera je ujela člana KSSD Andreja Beleca iz Trbovelj, ki se je srečanja na Škoflici udeležil na svoji najnovejši pridobitvi Horex Regina. Kot novopečeni voznik motorja je imel pred dnevi

bližnje srečanje z velikim psom: pes je odnesel z buškami, motor pa je menda že popravljen.

G. Srečko Jereb je srečen lastnik rumeno črnega Citroena 5CV. Vozilo je bilo nabavljeno v tujini in je z svojimi dvainosemdesetimi leti najstarejši Cit-

Šmartno ob Paki bogatejše za »Gospodično« Slovenske železnice so Društvu ljudske tehnike Šmartno ob Paki podarile parno lokomotivo tip FS 625.107, izdelano v italijanskem Saronnu leta 1914. Lokomotiva tehta dobrih 63 t, dolga je skoraj 17 m, visoka pa več kot 4 m. Postavljena je na kolesa s premerom približno 1,5 m. V svojih najboljših letih je razvila 590 kW moči (800 KM) in drvela 80 km/h. Vzdevek »Gospodična« si je prislužila zaradi svojega elegantnega videza. V Društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki je včlanjenih blizu 100 članov. Številni od njih, zlasti člani sekcije

roen v Sloveniji. V prihodnji reviji sledi članek. Ekipa članov C.M.O.C. se je prijavila na FIVA World Motorcycle Rally 2005 – Švica. Enotedenskega srečanja se bodo lahko udeležili lastniki posebno zanimivih motociklov, saj je število prostih mest omejeno, sodelujejo pa lahko le najboljši. II. Frera srečanje bo 16. in 17. 07. 2005 v Tradate ( Italija), kjer bo v bivši tovarni te znamenite znamke motorjev odprt muzej. Tudi letos je Muzej motociklov Vransko vabljen k sodelovanju z svojimi dvemi unikatnimi Frerami. Ob tej priložnosti bo izdana knjiga z zgodovino te blagovne znamke.

večje dimenzije, se tega izziva niso prestrašili. »Gospodični« so že menjali 14 m 2 pločevine, lokomotivo so v celoti speskali in jo že pobarvali s temeljno barvo; kar 60 kg so jo porabili od prednjih do zadnjih odbijačev.

Moto veteran, so pridobili bogate izkušnje z restavriranjem svojih dvo in štirikolesnih vozil. Kljub temu, da ima lokomotiva precej več koles in dosti

Prizadevni člani društva pravijo, da bodo s prvo fazo zaključili do 18. junija letos, ko bo v Šmartnem ob Paki srečanje ljubiteljev starodobnih vozil. Do takrat bo črno obarvan zgornji del lokomotive. Dokončno podobo pa bo »Gospodična« dobila do avgusta 2006, ko bodo slavili 115. obletnico prihoda prvega vlaka v Šmartno ob Paki. Besedilo in foto: E. Šterbenk


24

Pokal 3_zvezde Pred nekaj leti je skupina članov kluba Codelli ustanovila tekmovalno ekipo starodobnikov in jo poimenovala 3_ zvezde. Namen ekipe je bil sodelovati in pripraviti športna tekmovanja starodobnikov, ki temeljijo na točnostnih vožnjah. Tako smo do sedaj pripravili

met zaprtem prostoru. Tekme potekajo na dirkališčih ali na velikih parkirnih prostorih. Dolžina posameznega kroga mora biti več kot 500 m. Na vsaki tekmi se prevozi najmanj pet krogov, od katerih se trije zaporedni krogi (2,3,4) ocenjujejo. Zmagovalec je tisti, ki doseže

damska, ali gozdna pot. Dolžina kroga je med 500 m in 3000 m. V času tekme je na progi (preizkušnji) samo eno vozilo. Hitrost vožnje, razen znotraj TV (točnostna vožnja), si določi posadka sama. Vsaka posadka prevozi najmanj dva tekmovalna kroga. Znotraj vsakega

tri vzdržljivostne rallye starodobnikov, od katerih je bil vsak daljši od 1000 km. V septembru 2005 pa načrtujemo naslednji 4. Rally Slovenija Classic, ki bo štiri dni potekal po Štajerski, Koroški in Prekmurju. Od leta 2001 potekajo na slovenskih dirkališčih tekmovanja za Pokal 3_ zvezde. To so točnostne vožnje na za pro-

najmanšo razliko med drugim in tretjim oziroma drugim in četrtim krogom. Z namenom, da dvignemo tekmovalni nivo slovenskih ekip v kategoriji »točnostnih voženj« smo od leta 2004 začeli tudi pri nas organizirati rallysprint tekmovanja, ki smo jih poimenovali »Mini rallyi«. Tekmovanja potekajo na krožni stezi, ki je lahko asfaltna, make-

kroga so specialne preizkušnje, ki pa morajo biti postavljene tako, da posadki ni potrebno zaustaviti vozilo. Vzvratna vožnja se kaznuje z diskvalifikacijo. Hitrost vozila na TV je določena s previlnikom in znaša 10 m/sek. Dolžina TV je od 50 do 300 m. Vsako zaustavljanje, razen višje sile, se konča z dis-


25

kvalifikacijo. Tekmovanja v letu 2005 V letu 2005 smo dosedaj izvedli dve tekmovanji in sicer v Ljubečni in na Mobikrogu. Prvo tekmovanje je bilo v nedeljo 24. aprila na poligonu v Ljubečni pri Celju. Prireditve se je v delno sončni a vetrovni aprilski nedelji, ob številnih motoristih, udeležilo tudi osem voznikov avtomobilov. Na zelo zanimivem poligonu, ki bi sicer omogočal tudi do 2 km dolgo traso, je bila zaradi motoristov izbrana krajša varijanta v dolžini 800 m. Prireditev je bila zelo zanimiva a na žalost s strani avtomobilistov slabo

obiskana. Delno je bil vzrok premik termina, v glavnem pa se je ponovno pokazalo, da naši ljubitelji starodbnikov cenijo predvsem srečanja s priokusom gasilskih veselic. Škoda, ker se je prireditelj zelo potrudil in pripravil celo elektronsko merjenje s transponderji. Vsak tekmovalec je opravil pet tekmovalnih kroga. Znotraj drugega si ji postavil referenčni čas in nato se je v naslednjih treh krogih poizkušal čimbolj približati svojemu referentnemu času. V končno razvrstitev smo zaradi pravilnika upoštevali le prve tri kroge. Zaradi elektronskega merjenja in ob pomoči Miloša in Tineta nam je uspelo izračunati in razglasiti rezultate že 20 minut po končanem nastopu zadnjega tekmovalca. Pohvaliti je potrebno organizatorja, ker je za vse nastopajoče pripravil izredno dobro kosilo. Rezultati tekmovanja so podani v spodnji tabeli. Ponovno lahko ugotavljamo velik napredek. Čas zmagovalca je bil odličen, saj je med posameznimi krogi odstopal le za 8/100 sek. To je za naš nivo tekmovanj (brez pravih treningov) zelo dober dosežek. V petek 20 maja smo na dirkališču Mobikrog pripravili drugo letošnje tekmovanje za Pokal 3_zvezde. Zaradi zasedenosti dirkališča, obiska sejma starodobnikov v bližini Dunaja in srečanja na Škofljici smo se odločili, da pripravimo tekmovanje v petek popoldne. Morda so zato manjkali nekateri člani, ki se jim opravičujemo, a prišli so nekateri novi. Prireditev je potekala v izredno lepem sončnem vremenu. Na dirkališču je nastopilo 12 posadk. Ponovno smo imeli nekaj težav z merjenjem in izračuni. Če želimo v bodoče

pravilnejše rezultate in hitrejšo obdelavo meritev moramo kupiti ali najeti ustrezno opremo. Prezostati in fotocelice so na dirkališčih zgodovina. Ročno merjenje je zadovoljivo, če ostanemo v sekundnem območju. Vendar če bi na Mobikrogu podajali čase le v sekundah, bi imelo vsaj 10 tekmovalcev enak čas. Zanimo pa je, kot se vidi iz rezultatov, da je tekmovalce zapustila običajna želja po hitrosti in so bili časi krogov večine nastopajočih okrog 2 min. Nahitrejši je bil Prošek, ki je s ford escortom s samo 54 KM prevozil krog v minuti in 36 sekundah. Druženje je bilo zelo prijetno, saj so

kolegi poskrbeli za pijačo in jedačo, za posebno zabavo pa je poskrbel tudi naš stari znanec Staut, ki se je na dirkališče pripeljal s prirejenim turbo Porscem 911, ki ga je po njegovih navedbah poganjalo vsaj 500 konjev in prinesel z impresivnimi pospeški in turbo glasnostjo nekaj dirkaških občutkov. Naslednje tekmovanje, prvi mini rally v letu 2005, načrtujemo v soboto 11. junija ob 15.00 na Avtosejmu v Ljubljani. Na dirkališče Mobikrog pa se vrnemo v četrtek 8 septembra 2005.


26

Prodem DUCATI 98ccm l.1954 prva barva kompleten - nevozen. tel.: 041-854 357

Kupujem vse tipe predvojnih uplinječev ali njihovih delov iz brona. tel.: 051-30 55 96

Knjižni kotiček

Kupim oldtimer motor ali samo dele. Matjaž tel.: 041-221 648 Kupim BMW R51/2 z polnabami plačam z gotovino tel.:041- 768 194

Prodam VW kombi T2 BULY kleparsko - ličarsko obnovljen, tehnično brezhiben prerejen v avtodom. Vse novo. Milan 040-265 892

Prodam motorno kolo IŽ - Planeta 350ccm z bočno prikolico, vrhunsko obnovljen z dokumenti. Edini v Sloveniji. Cena: 2500 EUR tel.:51-30 55 96

Prodam novo vlečno prikolico s cerado dim.:1550x2000 z dokumenti. Cena 500 EUR tel.:051-30 55 96

Prodam moto kolo DUCATI 500 sport. tel.:040-265 892 Milan Prodam vetrobransko steklo za bočno prikolico STEIB LS 200, S350, S500 komplet z nosilci. tel.: 041-298 503 Prodam sedež za bočno prikolico LS 200, rdeče barve. tel.: 041-298 503 Prodam HARLEY DAVIDSON 1000ccm Sportstar 1975. Vozilo z Avstrijskimi dokumenti Cena: 4500 EUR, tel.: 051-30 55 96

Zdenko Čepič, Damjan Guštin ter Martin Ivanič so avtorji knjige Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni. Založba Mladinska Knjiga. Cena knjige je 9.900 SIT. Knjiga je prava slikanica saj je opremljena večji del fotografijami iz različnih virov. Na vseh posnetkih je možno razbrati podobe iz Slovenskih krajev. Za nas zbiratelje in restavratorje starodobnikov je knjga še posebej zanimiva kajti na njih lahko srečamo veliko vojaške tehnike avtomobilov, oklepnikov, motociklov, koles itd.. Skrbno listanje knjige s pomočjo povečevalne leče omogoči spoznavanje raznih vojaških oznak ter drugih detailov na vozilih. Vse te oznake so ponavadi narobe ali površno obnovljene s tem pa vozilo zgubi na avtentičnosti



Avto Motor Classic 08 - 54