PONOS IN JUNAŠTVO V OBJEMU ČASTI
»To je naša mladina,« je dejal ata Ribič. Je drugi ata ostal brez besed le zaradi ginjenosti ali še zaradi česar drugega? Slavje se je zavleklo pozno v noč. Ko se je Tuna prebudila, najprej sploh ni vedela, kje je. Spanec je bil tako dolg in tako močan, da ji je popolnoma zablokiral možgane. A ko se je ozrla okrog sebe, se ji je spomin v trenutku vrnil. Ante, Stevo, Mario! Tihotapci in njihovo nelegalno prekupčevanje. To je tisto, kar ju je z Klemnom okupiralo zadnje dni. Koliko je ura? Osem. Zjutraj ali zvečer? Najbrž zjutraj, saj sliši mamo, kako nekaj brklja po kuhinji. Če bi bil večer, bi je verjetno ne bilo doma. Tuna je skočila iz postelje in se hitro oblekla. Nase je navlekla modro majico z odtisom tuna na prsih in oblekla prav tiste kavbojke, ki so dva meseca skrivale zlati ključ. Ključ, ki ji je pomagal razvozlati največjo uganko, kar jih je sploh bilo kdajkoli postavljenih pred njo. »Dobro jutro, dobro jutro,« je razigrano pozdravila. Počutila se je lahkotno in spočito. »Tudi tebi, tudi tebi,« ji je vrnila mami. »Končno enkrat, da se spet vidimo.« »Odslej se bomo bolj pogosto, obljubim. Kje pa je ati?« »Pripravlja mizo na verandi. Na kosilo sva po108