Page 1

Apolonijina pot Rdečelasa Apolonija je potomka ženske, ki so jo še v 18. stoletju v Gornji Radgoni obsodili čarovništva. In to zgolj zato, ker je zdravila ljudi in živali z zelišči in znala iz enake količine mleka kot ostale kmetice pridelati več masla. Apolonija je podedovala njene ognjene lase, govori pa se tudi, da iz zelišč, ki jih nabira okoli gradu Negova, pripravlja vse mogoče in da jo marsikdo prosi za pomoč. Zmerom se rada vrača sem in čeprav je veliko poti, ki so primerne za kolesarjenje ali pohodništvo, se na ogled najraje poda s turističnim vlakcem. Pohajkovanja znajo čarovnice namreč hudo izčrpati, pa čeprav gostoljubni ljudje med potjo ponujajo kvasenice, prleško gibanico, ocirkovico ter orehovo in makovo potico. Včasih pa še prej stopi do kleti pod romantičnim slapom in se osveži, kot se za tak kraj in stasito žensko spodobi, s peninskimi mehurčki in avtohtono ranino iz obsijanih goric. Takole postrani ošine še edinstveno stavbo z začetka 17. stoletja, Špital, in Park spominov Nikoli več, kot opominjajoč spomin bojem za osamosvojitev države. V Aleji velikih pomisli, kako so v njem našli svoje mesto tisti znameniti Radgončani, ki zagotovo niso imeli ničesar proti ukim in varčnim ženskam in se včasih vzpne še do cerkve sv. Petra. Pot nadaljuje s turističnim vlakcem po vinski poti med bohotnimi vinogradi in v stolpu Kodaličeve zidanice zazvoni proti toči. In potem naprej, do Ivanjševske slatine, kjer na kratkem postanku pije vodo, ki bruha iz rodne zemlje, in za katero se je še do nedavnega govorilo, da jo pod zemljo kuhajo prav coprnice. Iz popotne torbice pa zadiši po zaseki in mesu iz tünke, domačih klobasah, kruhu iz krušne peči in čisto posebnih sirekih s hrustljavo skorjico. Še malo in že je v Negovi – pričakajo jo v baročnih oblačilih in ji z veseljem in namazano besedo odigrajo Gorsko pravdo. In jo potem povabijo na ogled Marijine cerkve ter jo ob prangerju, srednjeveškem sramotilnem kamnu, opomnijo k primernemu vedenju. Obnovljeni grajski lepotec iz 14. stoletja, ki se je prebudil iz dolgega spanja, pa medtem čaka, da svoje skrivnosti razdeli med radovedneže. Ob grajskem obzidju se sreča z zeliščarjem, ki jo popelje med štiristo zelišči skozi Doživljajski in zeliščni park in morda izmenjata nekaj starodavnih skrivnosti. In nato naprej, po vinski cesti , do vasi Črešnjevci, kjer se je v tipični panonski hiši rodil Peter Dajnko, ki je ljubil črke in čebele. Apolonija si od bogatega dneva oddahne šele v Lisjakovi strugi, kjer v pomladnih dneh nabirajo čemaž, v poletnih pa ribiči pripravijo nepozaben ribji piknik. In ker se kot prava zaljubljenka v življenje ne brani dobre hrane, pod večer zavije na eno izmed mnogih turističnih kmetij in si privošči kislo juho z ajdovimi žganci in krvavice s kislim zeljem. Potem izgine v noč. Pravijo, da v zraku nato še dolgo lebdi vonj po suhih krhljih in janežu.

Informacije Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona, Partizanska cesta 11, SI – 9250 Gornja Radgona Tel.: +386 (0) 2 564 89 07 Faks: +386 (0) 2 564 89 08 E-mail: info@kultprotur.si

Enota TIC Kerenčičeva 16, 9250 Gornja Radgona Tel.: +386 (0) 2 564 82 40 Faks: +386 (0) 2 564 82 41 E-mail: info@tic-radgona.si

Apolonija


RADGONSKI GRAD Radgonski grad stoji na 265 metrov visokem griču z lepim razgledom na širšo okolico. V zapisih se prvič omenja v 12. stoletju. Sezidal ga je plemič Radigoj, ki je bil slovenskega rodu, in po njem so grad in kasneje trg ter mesto dobili svoje ime. Sprva se je predvidevalo, da je ime po nemški besedi „Rad” (kolo), ki je tudi v radgonskem grbu. Prvi lastniki so bili grofje Spanheimi, nato pa so se lastniki ali upravitelji menjavali.

STARI ŠPITAL Zgradba Špital je z začetka 17. stol. in se prvič omenja leta 1614. V pritličju in nadstropju ima poleg drugih prostorov dvorani, katerih oboki počivajo na štirih toskanskih stebrih. Pritlična dvorana, ki je bila kapela, se polkrožno odpira v apsido za oltar in edina izstopa iz tlorisnega pravokotnika stavbe. Na stenah so sledovi baročnih fresk. V dani obliki je stavba edinstvena v Sloveniji.

POT MED VRELCI ŽIVLJENJA Vrelci mineralnih voda in mofete so „vrelci” raznih plinov – pljuča zemlje, kjer narava na nežen način kaže svojo moč. Kozarček slatine iz izvira deluje blagodejno na telo in dušo.

CERKEV SV. PETRA Cerkev sv. Petra je bila za bogoslužje določena po letu 1545, ko so na grajskem griču podrli cerkev sv. Ruperta in sedež prenesli v mesto Radkersburg. Cerkev je prvič omenjena leta 1466, sedanja stavba pa je iz leta 1813, ko je bila zgrajena v glavnem nova stavba, saj sta od prejšnje ostala le križeva kapela in cerkveni zid stolpa. Od prejšnje ima obratno lego. Zgrajena je v romanskem slogu, konec 19. stoletja pa je bila še povečana in prenovljena. V vojni leta 1991 je bil uničen zvonik, ki je bil na novo postavljen, in leta 1993 je bila celotna zgradba obnovljena.

V vinski kleti že od leta 1852 polnijo zlato radgonsko penino po klasični ali šampanjski metodi in srebrno radgonsko penino po tankovski ali charmat metodi. Radgonske gorice proizvajajo priznana „s soncem obsijana” vina, ki zorijo v kleteh grajskega hriba.

HIŠA PENIN FRANGEŽ

Gornja Radgona se kiti s kar nekaj znanimi možmi, ki so zaznamovali slovenski, pa tudi širši evropski prostor.

Frangeževe penine zorijo v novi vinski kleti , imenovani Hiša penin Frangež FP. Plemenita mirna vina zorijo v izključno hrastovih sodih v čez 250 let stari vinski kleti, s čudovitimi oboki in stebri, ki spominjajo na cerkev. Predstavijo postopek pridelave penin po klasični metodi ter charmat metodi.

3. 7. 2001 so pod hribom cerkve sv. Petra na majhnem trgu postavili obeležje v spomin na deseto obletnico vojne za samostojnost Slovenije. Na podstavku stoji plošča z napisom „Nikoli več” v treh jezikih, devet kromiranih pokončnih cevi s kapiteli predstavlja devet slovenskih dreves (vsako pokrivalo ima svojo obliko), kakor si jih je zamislil akademski kipar Mirko Bratuša, topovske cevi pa so bile zasežene jugoslovanski vojski in so prepuščene času, ki jih bo uničil. Kakor bodo izginile cevi, naj bi izginila vojna in vojskovanje.

Po Zeliščnem parku Negova z več kot 400 zelišči vodi zeliščar, in sicer po različnih tematskih sklopih: vzgoja rastlin, nabiranje, shranjevanje, možnosti in načini uporabe, kulinarični namen.

RADGONSKE GORICE

ALEJA VELIKIH

SPOMINSKI PARK „NIKOLI VEČ”

ZELIŠČNI PARK NEGOVA

GRAD NEGOVA Grad naj bi se razvil iz lesenega strelskega dvorca, ki naj bi tu stal že v 11. oziroma 12. stoletju. Kot grad Vest Egaw se prvič omenja leta 1425, ko so bili lastniki Windenski. Najstarejši del gradu je podkleten enonadstropni severni trakt s kapelo in z vhodnim stolpom iz druge polovice 14. stoletja. V 16. stoletju so gradu prizidali še tri trakte s stolpiči, ki so bili povezani z lesenim obrambnim hodnikom. V gradnji so zaznavna poznogotska in renesančna obdobja.

CERKEV NEGOVA Prvotna gotska cerkev je spadala v grajsko sestavo, od katere se žal ni nič ohranilo. Sedanja cerkev je bila zgrajena med leti 1699 in 1710, leta 1850 pa so prizidali še Križevo kapelo.

DAJNKOVA DOMAČIJA Dajnkova rojstna hiša je ena redkih še ohranjenih in obnovljenih tipičnih panonskih hiš, kritih s slamo, izdelanih iz tramov (cimper) in obdanih z ilovico. Hiša je stara 350 do 400 let, ohranjen je bivalni del hiše, v katerem so priklet z razstavo ohranjene etnološke zbirke starega orodja, hiška z originalnim kotom (miza in klop) in lončeno pečjo ter črno kuhinjo. Ohranjenih je nekaj originalnih dokumentov lastnikov in Petra Dajnka.

LISJAKOVA STRUGA To je naravni biser, na katerega bi bilo ponosno in bi ga želelo vsako mesto. Ribiči pripravijo nepozaben ribji piknik.

Apolonijina pot  

Apolonijina pot je speljana od Gornje Radgone do Zeliščnega parka Negova mimo vseh lokalnih turističnih atraktivnosti.

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you