PLAVALNE VEŠČINE OTROK IN STAREJŠIH Plavanje sodi med tista gibanja, ki jih ni mogoče pridobiti z drugimi vsakodnevnimi izkušnjami, kot sta npr. hoja, tek. Premikanja v vodi se človek nauči sorazmerno hitro. Proces učenja pravilne plavalne tehnike, ki človeku omogoča, da se premika v vodi dalj časa, pa je sorazmeroma dolg, zato je treba z učenjem začeti pravočasno. Za osvojitev določenega sklopa gibov je potrebno namreč veliko število ponavljanj, tudi do 8000. Ko je gibanje usvojeno, je praviloma tudi avtomatizirano, zato je krivulja pozabljanja majhna. To pomeni, da je znanje plavanja razmeroma trajno znanje (Jurak, 2002). Slednje velja upoštevati, ko načrtujemo vadbo starejših, saj znanje plavanja omogoča tudi številne druge dejavnosti v vodi, od iger do aerobike. Če so vaje ravnotežja v vodi za otroke aktivnost za dopolnitev in popestritev vadbene ure, so za starejše lahko tista oblika vadbe, ki ohranja vitalne mehanizme zanesljivega gibanja v svojem bivanjskem prostoru. Zaradi kompleksne strukture ravnotežja je za njegovo izboljševanje oziroma ohranjanje v veljavi načelo velikega števila ponovitev. V pripravah za vadbo ravnotežja v vodi velja omeniti, da so tako med mladimi kot med starejšimi tudi osebe s posebnimi potrebami, ki jim voda v marsičem zelo olajša izvajanje vaj. Plavanje dokazano razvija in ohranja sposobnost gibanja ter z njo povezano samostojnost, ki je ključnega pomena tako v otroštvu kot v starosti. Ohraniti telo pri močeh in prožno, vzdrževati srčno-žilno in dihalno sposobnost na optimalni ravni so pomembni za telesno pripravljenost vsakogar, ne glede na posameznikova leta in njegove telesne in duševne sposobnosti. Da želja po športnem udejstvovanju in novih izzivih na področju športa ostaja tudi v poznejšem življenjskem obdobju, potrjuje raziskava, v katero je bilo vključenih 66 žensk starejših od 65 let iz osrednje Slovenije, od katerih je bilo 32 vključenih v redno enkrat tedensko športno vadbo, 34 pa jih v organiziranih oblikah športne vadbe ni sodelovalo (Vute in Novak, 2010). Pri športno dejavni skupini so kot najbolj privlačne izstopale želje po plesu, fitnesu in splošni telesni vadi, medtem je druga skupina usmerila želje po športnem udejstvovanju v splošno telesno vadbo, vadbo doma in aerobiko. Plavanju so prisodile mesto med tistimi športnimi dejavnostmi s katerimi se poleg hoje, kolesarjenja in planinstva še zdaj najpogosteje ukvarjajo. Na osnovi izraženih želja starejših žensk ugotavljamo potrebo po razširitvi možnosti za dejavnostih v vodi in ob njej. Vadba v vodi ima številne pozitivne učinke v smislu ugodnega počutja in posledično zmanjševanja stresa, opazni so učinki odpora vode, zmanjšano je znojenje, potreba po kakšni dodatni specialni opremi za vadbo pa dejansko ne obstaja. Vadbo v vodi lahko priporočimo vsem starostnim skupinam, z vključitvijo vadbe ravnotežja pa dodamo tisti del, ki je še posebej pomemben tudi za samostojno gibanje v bivalnem okolju.
268