Issuu on Google+

likovna vzgoja 5

likovna vzgoja 5 uËbenik za pouk likovne vzgoje

U»BENIK za likovno vzgojo v petem razredu osnovne πole

UËbeniški komplet za likovno vzgojo v drugem triletju osnovne šole avtorice dr. Beatriz TomšiË »erkez vkljuËuje sodobno zasnovane vsebine likovnega ustvarjanja: risanja, slikanja, grafike, kiparstva in arhitekture. UËbenik odlikuje bogato slikovno gradivo, ki radovednemu uËencu omogoËa vživljanje v podobe in ga motivira za preizkušanje lastnega ustvarjanja.

U»BENIK

U»BENIK

U»BENIK

www.mladinska.com/ucbeniki

13,90 €


LIKOVNA VZGOJA 5 UËbenik za likovno vzgojo v petem razredu osnovne šole Avtorica: Ilustracije in slikovni material: Naslovnica in uporabljena simbola: Recenzenta: Lektor: Urednica:

dr. Beatriz TomšiË »erkez arhiv MKZ, Shutterstock, Moderna galerija Ljubljana in drugi viri mag. Peter Ciuha izr. prof. Roman Makše, Barbara Tacar, prof. lik. um. Tine Logar Metka Pušenjak

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2009 Izdala in založila: Predsednik uprave: Izvršna direktorica Založništva: Direktorica Založništva uËbenikov:

Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2009 Peter TomšiË Tina ©kerlj Maja Jug Hartman

Oblikovanje in prelom: Oprema: Tisk:

Peter Svetek Barbara Jenko Tiskarna Grafika SoËa, d. d., Nova Gorica, 2009

Naklada: 1000 izvodov Prvi natis UËbenik je tiskan na okolju prijaznem papirju.

Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/ucbeniki in CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 7.02(075.2) TOM©I»-»erkez, Beatriz Likovna vzgoja 5 : uËbenik za likovno vzgojo v petem razredu osnovne šole / Beatriz TomšiË »erkez ; [ilustracije in slikovni material arhiv MKZ ... et al.]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009 ISBN 978-961-01-0728-6 246558976

Na podlagi 25. Ëlena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 - ZOVFI-UPB3) in 15. Ëlena Pravilnika o potrjevanju uËbenikov (Ur. l. RS, št. 57/06) je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na seji dne 23. 4. 2009 sprejel sklep (št. 61301/2009/75) o potrditvi uËbenika. Likovna vzgoja 5, uËbenik za likovno vzgojo v 5. razredu osnovne šole, avtorice: dr. Beatriz TomšiË »erkez, se potrdi za pouk Likovne vzgoje v petem razredu osnovne šole. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru doloËil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.


Kazalo I. OBLIKOVANJE NA PLOSKVI RISANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Linije in risba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Risba in slika v ravnovesju . . . . . . . . . . . . . . . . Likovno ravnovesje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pisava in ritem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4 5 7 10 13

SLIKANJE . . . . . . . . . . . . Nemešane in mešane barve . . . . . Temne in svetle barve . . . . . . . Svetlostni odtenki . . . . . . . . . Barvni odtenki . . . . . . . . . . Tople in hladne barve . . . . . . .

. . . . . .

. . . . . .

. . . . . .

. . . . . .

. . . . . .

. . . . . .

15 15 18 20 22 23

GRAFIKA . . . . . Puščamo odtise . . Odtisnemo večkrat . Odtisnemo enkrat . .

. . . .

. . . .

. . . .

. . . .

. . . .

. . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . .

26 26 28 32

. . . . . . . .

. . . . . . . .

. . . . . . . .

. . . .

. . . . . .

. . . . . .

. . . . . .

. . . . . .

. . . . . .

copyright MKZ

II. OBLIKOVANJE V TRIDIMENZIONALNEM PROSTORU

KIPARSTVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Oblike v kiparstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Izdelava kipa: površina in barva . . . . . . . . . . . . . . 42 PROSTORSKO OBLIKOVANJE (ARHITEKTURA) . Oblikovanje arhitekturnega prostora . . . . . . . Odprt in polodprt prostor . . . . . . . . . . . Oblikovanje okolja . . . . . . . . . . . . . .

Uporabljena simbola: ZA RADOVEDNOST

ZA PREIZKUŠANJE

. . . .

. . . .

. . . .

. . . .

. . . .

. . . .

46 46 48 52


I.

OBLIKOVANJE NA PLOSKVI RISANJE

SLIKANJE

copyright MKZ GRAFIKA

4


Linije in risba Z risanjem risb imaš že veliko izkušenj. Veš, da v risbi lahko uporabiš različne linije in da ima vsaka svoj značaj.

Razlikujemo jih po dolžini. Linije so kratke ali dolge. Lahko so tudi široke ali ozke. Vse pa so lahko ravne ali pa krive. Enkrat so prekinjene, drugič neprekinjene.

copyright MKZ Zmago Jeraj, Brez naslova, 1988

Willem De Kooning, Brez naslova, 1969

Henri Matisse, Ograja v cvetju, 1912/1913

Henri Matisse, Pogled skozi okno, 1912

Victor Vasarely, Meandri, 1959

5


Če smo pozorni na smer, razlikujemo vodoravne, navpične in poševne linije. Poševnih linij je veliko in nekatere se zelo približujejo navpični, druge vodoravni smeri. Natančno si oglej risbi. Ugotovi, kakšne so posebnosti dolgih, kratkih, širokih, ozkih, navpičnih ali vodoravnih črt.

copyright MKZ Jean Dubuffet, Položaj CXXIV, 1979

Peter Ciuha, V deželi piramid

Le Corbusier, Rim - Kapitolij, 1911

Linije lahko tudi nizamo in tako narišemo različne oblike. Kaj se dogaja, če jih nizamo zelo na gosto? Kaj pa se zgodi, če jih nizamo redko?

6


Jean Dubuffet, Krava s črtastimi lisami, 1954

Tudi točke lahko nizamo in s tem narišemo oblike. Lahko jih nizamo gosto ali redko. Tako nastajajo svetle in temne oblike.

copyright MKZ Jean Dubuffet, Figura v pokrajini, 1960

Nejc Slapar, Risba III, 1979

Risba in slika v ravnovesju Ko rišemo ali slikamo, razporedimo in ponavljamo oblike po površini podlage, po kateri rišemo ali slikamo. Linije, točke in oblike ponavljamo in ustvarimo ritem.

7


Oblike lahko razporedimo na različne načine: enakomerno ali neenakomerno. Torej ustvarimo enakomeren ali neenakomeren ritem. Ko gre za enakomeren ritem, so presledki med oblikami enaki, ko pa je ritem neenakomeren, pa so presledki različni. Če menjamo oblike, barve in presledke med oblikami, lahko ustvarimo neštete oblike likovnih ritmov. Znani madžarski slikar Victor Vasarely je ritem na svojih kompozicijah ustvaril takole …

copyright MKZ Keiho-C1, 1963

Bitlinko, 1956

Tudi glasbeniki ustvarjajo različne ritmične kompozicije.

Bojan Klemenc: Vizualizacija glasbe

MALA NOČNA GLASBA (odlomek)

Poskusimo? Poslušaj skladbo, ki jo imaš najbolj rad/-a, in sestavi zaporedje oblik!

8


Umetniki se zgledujejo po naravi, ki je polna primerov ritmičnih zaporedij. Ali lahko v naslednjih primerih ugotoviš, kako je nastal ritem? So nastala ritmična zaporedja oblik? Kakšne so oblike? So presledki enakomerni ali neenakomerni?

copyright MKZ Poišči še nekaj primerov ritmičnih zaporedij v tvojem okolju. Oglej si moje fotografske primere.

9


Likovno ravnovesje Ko so oblike ritmično in enakomerno razporejene po vsej risalni ploskvi, po navadi rečemo, da so v ravnovesju. Navidezna teža oblike je enaka na vseh delih risalne površine. Oglej si primere iz narave in ugotovi, zakaj so v ravnovesju?

Vsi primeri so tudi simetrični, saj se oblike zrcalijo, natančneje: leva in desna polovica oz. zgornja in spodnja polovica sta zrcalni.

copyright MKZ Takim oblikam rečemo, da so v simetričnem ravnovesju (ravnotežju). Da preverimo, ali je risba ali slika simetrična, lahko narišemo os kot v zgornjih primerih in pogledamo, kako je sestavljena. V naravi najdemo primere na vsakem koraku.

Po vzoru narave so različni umetniki sestavili umetnine v simetričnem ravnovesju. Simetrično sestavljene risbe ali slike so stabilne, enakomerno razporejene na obe strani osi. 10


Victor Vasarely, CTA Phil, 1966

Paul Klee, Zlata ribica, 1925

Ker oblike lahko razporedimo na najrazličnejše načine, velikokrat le-te niso točno enakomerno razporejene levo in desno ali zgoraj in spodaj ob navidezni osi na risbi ali sliki. Vseeno pa imamo občutek, da je kompozicija stabilna in da ni elementov, ki bi preveč »obtežili« določen del risbe ali slike. Rečemo, da je kompozicija v asimetričnem ravnovesju.

copyright MKZ Vasilij Kandinski, Male sanje v rdečem, 1925

Jean Dubuffet, Prednost kravate, 1978

Paul Klee, Flora di Roccia, 1940

Jasper Jones, Znamenja, 1989

11


Naredi zanimiv poskus: obračaj sliko in opazuj, kaj se dogaja z ravnovesjem na sliki.

Vasilij Kandinski, Okrog kroga, 1940

To je pravi položaj, kot ga je določil avtor. Kakšne so svetle oblike in kako so razporejene; kako deluje rdeči krog, ko sliko obračamo?

copyright MKZ

Da najlaže razporedimo oblike po risalni ali slikarski površini tako, kot želimo, začnemo risati večje, celotne oblike, nato pa se lotimo posameznih delov. Rečemo, da rišemo risbo ali slikamo sliko od celote k delom.

Kaj pa če obrneš risbo … kako bi ponovno ustvaril ravnovesje?

12


Likovna vzgoja 5