Page 1


Aleksandra Kornhauser

OGLJE NI SAMO ZA ČEVAPČIČE Poskusi za zabavo in bistro glavo 3 Zbirka Pamet je boljša kot žamet Ilustracije: Jože Trobec

Recenzenta Jezikovni pregled Uredil Oblikovanje in prelom Tehnični urednik Izdala in založila Glavni direktor Izvršni direktor Programov Direktorica Založništva učbenikov Tisk

dr. Boris Žemva, Fanika Fras Berro Tine Logar Tine Logar KULT, Oblikovalski studio, Simon Kajtna, s. p. Peter Svetek Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2007 Milan Matos Bojan Kuhar Maja Jug Hartman MA-TISK, d. o. o., Maribor, 2007

© Avtorica in Mladinska knjiga Založba, d. d., 2006. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Vse informacije o knjigah založbe Mladinska knjiga dobite tudi na internetu:

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 54(076.5)(02.053.2) KORNHAUSER, Aleksandra Oglje ni samo za čevapčiče / Aleksandra Kornhauser ; ilustracije Jože Trobec. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007. - (Pamet je boljša kot žamet : poskusi za zabavo in bistro glavo ; 3) ISBN 978-86-11-17894-3 231054592


V podporo staršem, vzgojiteljem in učiteljem

Poskusi za zabavo in bistro glavo Vsi ljudje na svetu bi radi živeli dobro in srečno. Za to potrebujejo veliko znanja in dobre volje. Znanstveniki vsak dan ustvarjajo nove dosežke. Svetovna zakladnica znanja se veča. Vsi se moramo hitreje učiti, da bi to bogastvo znanja spoznavali in ga znali uporabljati. Z učenjem moramo začeti zgodaj. Za naravoslovje je najbolje takrat, ko so otroci najbolj radovedni. To so predšolska in zgodnja šolska leta. Pravimo jim obdobje »zakajčkov«. »Zakajčkom« so namenjene te knjižice. Potrebovali bodo pomoč staršev, vzgojiteljev in učiteljev, ki jih bodo spodbujali k razmišljanju in tudi k razvijanju lastnih poskusov. Pri izboru poskusov je treba dati prednost tistim, s katerimi bodo smiselno dopolnjena spoznanja v načrtovani temi ali projektu. Pri tem je treba nameniti posebno pozornost ciljanemu poglabljanju znanja, da bi otroci bolje razumeli pojave in situacije v vsakdanjem življenju. Otrok naj najprej sliši — ali prebere, če že zna — celo zgodbo. Potem naj pripravi vse potrebno za poskuse. Le če je treba, naj starši, vzgojitelji ali učitelji vodijo otroka od stavka do stavka, od poskusa do poskusa, ker s tem podpirajo razvoj otrokove doslednosti. Vselej pa naj se čim več pogovarjajo o tem, kaj otrok opazuje in pojmuje. Z vprašanji naj ga spodbujajo, da izrazi svoja mnenja in predvidevanja, tudi predlaga nove pristope. Če kak poskus ni uspešen ali če ga otrok ne razume, naj ga vselej ponovi. Tudi sicer je te poskuse zelo dobro ponavljati, zlasti če otrok sam spreminja pogoje in tako širše preverja, kaj poskus dokazuje. Pri tem je za otrokovo ustvarjalnost zelo pomembno, da vse poskuse dela sam. Le pri tistih, pri katerih zgodba tako naroča, naj mu

pomagajo odrasli. Posebej je treba skrbeti tudi za snago. Vse predmete, s katerimi dela, naj otrok sam pripravi in očisti. Po poskusih naj vse lepo pospravi. Največjo pozornost pa naj vzgojitelji, učitelji in starši posvečajo varnosti pri izvajanju poskusov. To velja zlasti za poskuse z gorenjem in s tistimi snovmi, ki bi bile lahko nevarne, na primer poskusi z varikino, apnico in modro galico. Take poskuse pri najmlajših opustimo, sicer pa naj jih otroci izvajajo pod skrbnim nadzorom in opozarjanjem na možne nevarnosti. Te snovi otroci srečujejo doma, zato je zelo pomembno, da jih spoznajo, kajti samo nevarnosti, ki jo poznaš, se lahko načrtno izogneš. Zelo dobro je, če ob koncu poskusa otrok skupaj s starši ali vzgojitelji ponovi celotno zgodbo in jo poveže še z drugimi spoznanji iz svojega okolja. Posebej je treba skrbeti, da otrok čim bolj natančno opazuje in primerja. Spodbujati ga je treba tudi k sklepanju. Potem pa naj svoje sklepe skuša preveriti z novimi poskusi. Če bodo te zgodbe vsaj malo pomagale odgovarjati malim »zakajčkom«, če bodo spodbujale njihovo radovednost in jo usmerjale k naravoslovju, če bodo v otrocih kdaj pa kdaj zbudile željo po nadaljnjem spoznavanju sprememb v naravi, pa če jim bodo ob tem še v veselje in zabavo, bo prvi cilj dosežen. Za zahtevnejše cilje, posebej za usmerjanje v naravoslovno-tehnološko inovativnost, bo še čas, saj je pred »zakajčki« še vse življenje. Le-to bo tem bolj ustvarjalno, čim dlje bodo ohranili svojo otroško radovednost in čim bolj zgodaj se bodo naučili sami iskati odgovore za vsak svoj »zakaj« ter pri tem predlagati svoje izvirne pristope. To bo temelj »inovativne kulture«, brez katere v globaliziranem svetu ne bomo mogli preživeti. Aleksandra Kornhauser


Kako umijemo vodo Ko se umivaš, postane uboga voda umazanka. Zato moraš pomagati, da se bo tudi voda umila. Začni z umivanjem vode!

Poskusi! Najprej poišči umazano vodo. To na žalost ne bo težko. Zajameš jo lahko v močno umazani reki, v mlakuži, pozimi stali umazan sneg. Lahko vzameš tudi vodo, v kateri ste oprali krompir. Tako, umazanko že imamo! Kdo jo bo čistil? Vzemi gosto cedilo in precedi umazano vodo v kozarec za vlaganje. Nekaj peska ali smeti bo ostalo na cedilu, voda v kozarcu pa bo še vedno umazana. Potem položi na cedilo gosto platneno krpo in spet precedi vodo v čist kozarec. Krpa jo bolje očisti, vendar bo voda še umazana. Rabimo bolj odločnega čistilca. Nasuj na krpo v cedilo dobro opran pesek. Precedi umazano vodo skozi pesek na krpi. Spet bo bolj čista, vendar še ne dovolj. Bolje bo, če bo dobro opran pesek različne debeline: na dnu cedila najbolj droban, potem srednje velikosti, na vrhu pa debelejši.

Pesek kar dobro očisti vodo. Ali še kaj drugega lahko pomaga krpi in pesku, da bi bila voda spet čista? Tam, kjer čistijo vodo, pravijo, da je pesku najboljši pomočnik lesno oglje. To je tudi oglje za žar. Le najprej ga je treba dobro oprati.

8

Voda –


Poskusi!

Naredi pravo čistilo za vodo: na cedilo daj gosto platneno krpo ali kosmič vate, nanjo plast drobnega čistega peska, na pesek dobro oprane koščke oglja, na oglje spet nasuj droban pesek in vrh še malo debelejšega. Precedi vodo — gotovo bo lepo čista. Če ne bo, pa spet naredi svoje plasti oglja in peska, le bolj debele morajo biti. Skozi to zdaj očisti še vso umazano vodo, ki je ostala od pranja peska in oglja.

Tako čistijo vodo tudi kmetje, če nimajo vodovoda in morajo loviti deževnico. V vodovodu pa je še bolj čista voda, ki jo pregledajo strokovnjaki, da se v njej ne bi skrili povzročitelji bolezni. Te uničijo s posebnimi dodatki.

Na koncu lahko primerjaš, kako ti je znanje pomagalo umiti vodo.

... čudežna tekočina

9


Največja

tovarna na svetu Globoko vdihni. Potem pa zapri usta, ne dihaj in štej, kako dolgo lahko zdržiš brez dihanja. Dolgo ne bo šlo. Če hočemo živeti, moramo dihati. Kaj pa dihamo? Zrak, tako pravijo po navadi. Že res – ampak vsak zrak ni enako dober. V zaprtem prostoru, kjer je veliko ljudi, je slab. Zato moramo odpirati okna!

Poskusi! Vzemi globoko skledo. Najboljša bo tista prozorna za solato. Odrasli naj ti na dno pritrdijo za tvojih deset prstov visoko gorečo svečo. Otroci sami ne smejo delati z ognjem!

Pri dihanju porabimo tisti del zraka, ki mu pravimo kisik. V drugem plinu, ki preostane, bi se zadušili – zato mu pravimo dušik. Najboljši zrak je v gozdu. Tam je v zraku največ kisika, ki ga potrebujemo za dihanje. Dober zrak je tudi ob morju, kjer kisik sproščajo morske rastlinice. Kaj pa je to kisik? Kisik je plin, ki je v zraku. Videti ga ne moremo, poduhati tudi ne. Vendar lahko ugotovimo, koliko ga je v zraku. Pomagala nam bo sveča.

Potem nalij v skledo vode za tri prste visoko. Čez gorečo svečo previdno povezni velik, čist kozarec za vlaganje. Na steklu kozarca z barvico označi, do kod sega voda.

Opazuj! V kozarcu bo plamen sveče vedno manjši, nazadnje bo sveča ugasnila. Voda v kozarcu pa se bo medtem dvigala.

Zakaj se je voda dvignila? Sveča je pri gorenju porabila kisik v kozarcu. Izpraznjeni prostor je zalila voda. Tako lahko vidiš, koliko kisika je bilo v kozarcu! 14

Oglje ...


!

Zdaj pa je potrebna bistra glava! Preostali plin je dušik. Katerega plina je tedaj v zraku več: kisika ali dušika? Primerjaj prostor, ki ga je v kozarcu zalila voda, ker je sveča porabila kisik, s tistim, v katerem je še drugi plin iz zraka. Tako lahko ugotoviš, da je v zraku štirikrat več dušika kot kisika. Pri dihanju in pri gorenju porabljamo kisik. Kako to, da ga ne zmanjka?

Za to skrbi največja tovarna na svetu. Ta tovarna nam daje kisik. Vsaka zelena rastlina na kopnem in v vodi je delavka v tej tovarni! Ne verjameš? Saj tudi ne smeš verjeti kar tako, brez dokaza!

Poskusi! Daj v kozarec zeleno vodno rastlino. Obteži njene korenine z opranimi kamenčki. Prilij toliko vode, da bo rastlina cela v vodi. Kmalu lahko opaziš mehurčke kisika, ki uhajajo iz listov. Če bo kozarec na soncu, bo kisika več.

Zakaj je v kozarcu na soncu kisika več? O, to je pa še večja učenost! Brez sonca bi se nam slabo godilo. Ne bi samo zmrznili, tudi zadušili bi se. Sonce pomaga zeleni rastlini delati kisik.

Pojdi na sprehod v gozd – to največjo tovarno na svetu!

In globoko dihaj! ... ni samo za čevapčiče

15


Čaji za učene glave Ali poznaš tisto šaljivo zgodbo, ki pripoveduje, da so v starih časih učeni možje v nemškem mestu Nürnberg vlivali učenost z lijakom v glave? Oh, kje so zdaj tisti možje? Kako prav bi nam prišli! Ker pa teh mož ni od nikoder, poskušaj vlivati vsaj topel čaj v svoj želodček. Zraven naj gre še malo učenosti v glavo.

Poskusi! Prosi, naj ti skuhajo čim več čajev: šipkovega, kamiličnega, bezgovega in še katerega. Tudi pravi čaj naj bo zraven. Nalijejo naj ti jih v skodelice. Pripravi za vsako skodelico dva steklena kozarčka. Iz skodelice lepo, brez polivanja, prelij polovico čaja v enega in drugo polovico v drug kozarček. Postavi kozarčke v dve vrsti kot na sliki in spredaj nariši, kateri čaj je v kozarčkih.

12

Pisani


Potem v sprednje kozarčke prilij po 10 kapljic limoninega soka. Če nimaš limone, pa daj po deset kapljic kisa. Drugi kozarček s čajem pusti pri miru. Tako lahko opazuješ, ali se je barva spremenila. Preden čaje popiješ, rabiš še učenost! Učenost pa je pač taka, da sama nikomur ne sili v glavo. Poiskati jo moraš!

!

Najprej je treba biti spreten. Ali znaš prelivati čaj tako, da prav nič ne poliješ? Če ne znaš, pa spet poskusi. Vaja dela mojstra! Potem je treba znati šteti do deset. To seveda znaš. Vendar je tu treba šteti kapljice. Natančno deset kapljic! Nobena ne sme uiti. Če ne gre drugače, si pomagaj s kapalko od kapljic za nos. Če bo dobro oprana, seveda!

Zdaj pa je potrebna bistra glava! Treba je znati tudi lepo povedati, v čem je razlika med čajem, ki je dobil limono ali kis, in tistim, ki ni bil nakisan. Nazadnje je treba ugotoviti, kdo je kameleon v čaju? Ali je voda? Ali je kislina? Ali je čajevo barvilo? Kako bi spoznali, ali je voda tista, ki je z limoninim sokom ali s kisom spremenila barvo? Ali znaš narediti poskus, ki bo dal odgovor? To so vprašanja za bistre glave! Če ti ne gre, povprašaj starejše. Potrudi se, kajti tistih mož v Nürnbergu menda ni več. svet

13


Suha raca na mokri vodi Race na vodi veselo plavajo. Nikoli niso zares mokre. Ko pridejo iz vode, se vode kar otresejo.

Zakaj race lahko otresejo vodo, mi pa ne? Kaj imajo race na perju, česar mi na obleki in koži nimamo – ali vsaj ne dovolj?

Poskusi! Poskusi najti odgovor na to vprašanje. Poišči po dve račji peresi. Tudi kurja ali ptičja peresa bodo dobra. Dež tudi kur in ptičev ne premoči. V trgovini z laki kupi za pol kozarčka terpentinovega olja. Vanj namoči za teden dni po eno pero vsake vrste: račje, kurje, ptičje. Drugo pero shrani za primerjavo.

2

Vesela druščina


Če nimaš terpentinovega olja, pa poskusi z žganjem. Tudi z žganjem bo šlo za silo. Čez teden dni vzemi peresa iz tekočine in jih osuši med dvema papirnatima robčkoma. Potem jih pusti nekaj ur, da se zares dobro posušijo. Suha peresa vtakni v velik kozarec s čisto vodo in jih pusti v njej nekaj minut. V drug kozarec s čisto vodo pa vtakni tista peresa, ki jih nisi namakal v terpentinovem olju ali žganju. Potem vzemi peresa iz vode. S tistih, ki so se kopala samo v vodi, lahko vodne kapljice hitro otreseš. Spet bodo lepa in suha.

!

Zdaj pa je potrebna bistra glava! Kaj je na peresih, kar varuje race pred vodo in se topi v terpentinovem olju, malo pa tudi v alkoholu?

Voda se ga ne bo oprijela. Vosek in voda se ne marata. Tudi cvetlice imajo liste in cvete prekrite z voskom. Premisli, zakaj so zjutraj na cvetovih vrtnic srebrne kapljice rose, ves drug del cveta pa je suh?

!

Druga peresa, ki so se kopala v terpentinovem olju ali v žganju, pa bodo prav uboga – mokra bodo kot dež.

To je vosek. Poišči svečo iz čebeljega voska, podrgni z njo večkrat po roki in kani nekaj kapljic vode na namazani del kože.

Zdaj veš: če hočeš, da se kaj ne bo omočilo, to namaži z voskom. Vse kreme imajo tudi vosek, ki ščiti našo kožo, da ne izgubi vode – voda ne more ven iz kože. Vosek pridobivajo tudi iz ovčje volne.

Zdaj pa je potrebna bistra glava! Kako veš, da ima ovca na dlaki vosek? Kaj pa tvoj kuža ali muc? Ali sta v dežju tako premočena kot ti? Ali pa se lahko dobro otreseta vode?

Le odpri oči – in voske lahko najdeš vsepovsod. Ko pa srečaš race, jim svetuj, naj se ognejo terpentinovemu olju in žganju! pri umivanju

2


KUHARSKA UČENOST Mama rabi jajca za kuhanje. Brez njih ne bi bilo ne štrukljev ne palačink! Prosi jo, naj žrtvuje eno jajce še za učenost. Poskusi razdeliti jajce na beljak in rumenjak. To ti bo najbolje uspelo, če samo malo natolčeš jajce, da nastane razpoka. Skozi razpoko spusti beljak v jogurtov lonček. Potem jajce odpri in zlij rumenjak v drug jogurtov lonček. Če ti ne gre, prosi mamo za pomoč. Drugič pa ti njej pomagaj pri kuhanju.

Vaja dela mojstra!

Poskusi! Zdaj rabiš velik kozarec za vlaganje, ki je ves enako širok. Vanj zlij beljak. Z barvastim svinčnikom potegni črto po kozarcu tam, do koder sega beljak. Če se svinčnik ne prime, pa tam nalepi košček lepilnega traku. Potem prelij ves beljak iz kozarca v skledo. Z žičnato metlico ga stepaj tako dolgo, da se bo strdil. Kuharji pravijo temu »sneg iz beljaka«.



Pametna

Previdno stresi ta sneg nazaj v kozarec. Pomeri, kolikokrat ga je več, kot je bilo prej tekočega beljaka.


!

Zdaj pa je potrebna bistra glava! Zdaj moraš rešiti uganko: zakaj je tega beljakovega snega toliko več, kot je bilo prej tekočega beljaka?

Nič ni bilo dodano. Torej je nekaj kar samo od sebe prišlo v beljak. Kaj je bilo v kozarcu poleg beljaka? Zrak, seveda.

Zrak je povsod. Ko z metlico stepamo, vtepamo v beljak zrak. Zato je sneg iz beljaka poln mehurčkov. Zdaj pa pride na vrsto nagrada. Previdno stresi sneg iz beljaka nazaj v skledo. Počasi mu dodajaj žlico sladkorja v prahu in zelo rahlo premešaj. Namaži pekač z maslom. Z žličko polagaj kupčke svoje mešanice nanj. Vmes pusti za štiri prste prostora. Prosi mamo, da položi pekač takoj v ne preveč vročo pečico. Tam naj piškoti ostanejo tako dolgo, da bodo lepo suhi in malo zarumeneli. Če ti bo uspelo, bodo piškoti rahli in lahki kot veter. Zato jim tudi pravijo vetrci. Kaj pa bi z rumenjakom, ki je ostal v kozarcu? Prilij mu nekaj kapljic olja in limoninega soka, potem pa mešaj, mešaj, mešaj. Tako dolgo mešaj, da dobiš gosto mešanico. To je majoneza. Imenitna je za solate in sendviče.

kuharica



Zbirka Pamet je boljša kot žamet  

Zbirka poskusov, 6 knjigic, avtorica dr. Aleksandra Kornhauser

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you