Page 1

Manica Habjanič Gaberšek

GLASBENI DAN Učbenik za glasbo v srednjem strokovnem in poklicno tehniškem izobraževanju




Izziv/Glasbena mapa

Razmišljanje o glasbi omogoča globlje poznavanje in razumevanje njene vloge v življenju.

Poslušanje

Zbrano in pozorno poslušanje odkriva vsebino, sporočilo, izrazna in izvajalska sredstva v glasbi (zgoščenke Glasba 1 za gimnazije).

Izvajanje

Petje, igranje ter ustvarjanje novega.

Slovar

Razlaga pojmov.

DVD

Predstavlja glasbo in dogodke v sliki in besedi (DVD Glasbeni dan).




KAZALO

1. GLASBA .......................................................................... 6 Umetnost .................................................................................................... 6 Življenje z glasbo ..................................................................................... 8

2. GLASBA, KI JO SLIŠIMO ................................................. 10 Zvok in zvočni pojavi .............................................................................. 10 Glasbeno gradivo ..................................................................................... 12

3. GLASBA, KI JO IZVAJAMO .............................................. 14 Vokalna glasba .......................................................................................... 14 Pregled in delitev glasbil ....................................................................... 16

4. GLASBA, KI JO ŽIVIMO ................................................... 22 Slovenska ljudska glasba ....................................................................... 22 Glasbe sveta ............................................................................................... 26

5. GLASBA, KI NAS OBDAJA ............................................... 28 Zabavna in popularna glasba ............................................................. 28

6. GLASBA, KI NAS SPREMLJA ........................................... 32 Glasbene oblike in vrste ........................................................................ Vokalne glasbene oblike ....................................................................... Vokalno-inštrumentalne glasbene oblike ...................................... Inštrumentalne glasbene oblike ........................................................

34 36 38 42

7. GLASBA IN DRUGE UMETNOSTI ..................................... 44 Glasba in gledališče ................................................................................ 44 Glasba in ples ............................................................................................ 45 Glasba in film ............................................................................................. 46

8. GLASBA DANES .............................................................. 48 Glasba in sodobni mediji ...................................................................... 48 Naše zvočno okolje ................................................................................. 49




1. GLASBA

UMETNOST Literarno ustvarjanje

Ali je umetnost nekaj lepega? Ali je moja umetnost tudi tvoja umetnost? Kako predstaviti umetnost? Ali umetnost resnično potrebujemo? Kaj vse je umetnost?

GLEDALIŠČE IN FILM

Foto: J. Eržen

Kiparstvo, slikarstvo

KUD Dolsko Rokopis Prešernove Zdravljice Metalec diska

ARHITEKTURA

G. Klimt: Poljub

Da Vinci: Mona Lisa

Eifflov stolp v Parizu

Na vprašanja o umetnosti največkrat odgovorimo glede na doživljanje sveta okoli nas in na podlagi osebnih izkušenj. Lahko pa povzamemo tudi naslednjo razlago: Jože Plečnik: Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, velika čitalnica

»Umetnost je oznaka za različne vrste ustvarjalnega oblikovanja in izražanja, katerih namen je ustvarjanje del z estetsko vrednostjo, kot so literarno ustvarjanje, glasba, likovno ustvarjanje, gledališče, ples, film … To ustvarjanje pa je posredovanje misli in čustev s formami, ki se porajajo v domišljiji umetnika.« (Leksikon od A do Ž) Velikokrat povezujemo umetnost tudi z dejavnostmi, ki zahtevajo posebne spretnosti in znanje.

Oblikovanje Kulinarika Floristika pričesk

Kreacije oblačil

Razmisli, kako bi ti odgovoril/-a na vprašanja o umetnosti.



Notranje oblikovanje


1. GLASBA

Umetnost spremlja človeka od davnih časov, saj lahko njegovo ustvarjanje še danes opazujemo na stenah votlin, se navdušujemo nad lepoto okrasja ali pa si zamišljamo melodijo, ki so jo igrali na piščali.

Paleolitska piščal

Egipčanska harfa, stenske slike

Vsako zgodovinsko obdobje, naravno okolje, miselnost časa in družbena ureditev vplivajo na umetnikovo ustvarjanje in njegova dela. Tako lahko sledimo izpovedim književnikov prek besed, slikarja prek potez čopiča, kiparja prek udarcev dleta, plesalca prek gibov telesa … in skladatelja prek zvokov, ki jih za nas poustvarita pevec in inštrumentalist.

J. S. Bach

Glasbo poslušamo, izvajamo in ustvarjamo od začetka našega življenja. Lahko jo poslušamo za zabavo ali ob njej spoznavamo in sprejemamo sporočila skladateljev. V obeh primerih nam glasba pomeni doživetje, ki jo lahko razumemo kot sprostitev in notranjo zapolnitev. Kadar glasbo izvajamo, naj bo to z našim glasom ali z igranjem na glasbila, poslušalcem sporočamo misli ustvarjalca, ki jim dodamo naša občutja in doživetja ter tako glasbo poustvarjamo. Lahko pa naša čustva in doživljanja sporočamo tudi z ustvarjanjem novih pesmi in skladb.

GAUDEAMUS IGITUR

Veselimo torej se, mlada nam je duša. Po prijetnostih mladosti, po nadložni bo starosti vse nas krila ruša.

Naj žive profesorji, vsa akademija. Ud naj slednji njen živi, naj živijo udje vsi, trajno naj cvetijo.




1. GLASBA

Življenje z glasbo Zvoki nam pričarajo glasbo, ki je dandanes naša stalna spremljevalka, povezana in prepletena z našim življenjem. Ne glede na to, v katerem obdobju je nastala, kdo so izvajalci, na kakšen način se ob njej zabavamo ali sproščamo, jo radi poslušamo in izbiramo po lastnem okusu. Glasbo prav zaradi njene razširjenosti in dostopnosti poslušamo v vseh zvrsteh in žanrih.

1. MAPA Abba

Vlado Kreslin

Glasbo izbiramo glede na naše počutje in priložnosti. Velikokrat na njen izbor nimamo vpliva, nas pa v določenih okoliščinah privabi ali odbije. Zamisli si glasbo, ki bi bila najbolj primerna za določeno dejavnost. Svoje razmišljanje o njej zapiši in utemelji.

Frizerski salon

Trgovina z oblačili

Wellnes

Restavracija



Knjižnica

Mehanična delavnica


1. GLASBA

Glasba in ljubiteljske dejavnosti Glasbo lahko sprejemamo in spremljamo kot poslušalci v koncertnih dvoranah ali na kulturnih prireditvah. Soustvarjamo in izvajamo jo kot avtorji, pevci in inštrumentalisti ali pa ob njej plešemo ter jo prepletamo z drugimi umetnostmi (gledališče, film …).

Foto: J. Eržen

JSKD - Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti

FS Kres

MeMPZ Šolski center Celje

Enya Belak in Veronika Valdes 1. MAPA

Foto: J. Eržen

V Sloveniji delujejo mnoga glasbena ljubiteljska društva (pevski zbori in vokalne zasedbe, pihalne godbe, tamburaški orkestri in druge inštrumentalne zasedbe, folklorne in plesne skupine …), v katera se lahko vključujejo mladi (in starejši) glede na osebne interese.

Neodvisna skupina Odtenki

Gledališka skupina Gimnazije Poljane

Godba Slovenskih železnic

Razišči možnosti za vključevanje v ljubiteljske glasbene dejavnosti v tvojem kraju. Opiši skupino ali kulturno umetniško društvo, v katerem sodeluješ ti ali tvoj/-a prijatelj/-ica, ter predstavi njegovo delovanje. JSKD: »Vsakoletna ustvarjalnost 2.250 kulturnih društev se kaže v 16.500 kulturnih dogodkih, prireditvah, delavnicah, tekmovanjih in mednarodnih srečanjih, ki se jih udeleži več kot 4.000.000 obiskovalcev.« (Po podatkih Statističnega urada RS, 2007.) Kulturna društva svoje delovanje predstavijo na letnih koncertih, na katerih prikažejo celoletne dosežke. Največkrat pa svojo dejavnost predstavijo na različnih prireditvah.




GLASBENI DAN  

Učbenik za glasbo v SS

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you