Page 1


DR. ALBINCA PESEK

GLASBA 4

Priročnik za četrti razred 9-letne osnovne šole Ilustriral Matjaž Schmidt Fotografije iz arhiva MKZ in drugih virov Recenzirali dr. Janja Črčinovič Rozman, Dane Selan, mag. Ivan Vrbančič, mag. Dragica Žvar Uredila Marjetka Pušenjak Lektorirala Aleksandra Lutar Notografiral Marjan Šijanec Grafično uredil Peter Miklič Izdala in založila Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana Glavni direktor Milan Matos Direktorica Založništva učbenikov Marina Blatnik Mohar Natisnila tiskarna MA-TISK, d. d., Maribor 2002 © Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2002

Vse informacije o knjigah Založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na spletni strani: http://www.emka.si CIP — Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 731.3:78:373.3 78:37.036(035) PESEK, Albinca Glasba 4. Priročnik [za četrti razred 9-letne osnovne šole] / Albinca Pesek ; [ilustriral Matjaž Schmidt]. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002 ISBN 86-11-16352-4 118892032

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.


ALBINCA PESEK

GLASBA 4 PRIRO»NIK za »etrti razred 9-letne osnovne ©ole


VSEBINA

GLASBENI CILJI V ČETRTEM RAZREDU 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE .................................................................................. Mera in ritem .......................................................................................... Melodija .................................................................................................. Tekstura .................................................................................................. Tonska barva........................................................................................... Glasbena oblika ...................................................................................... Izrazne kvalitete ...................................................................................... Drugi pojmi ............................................................................................

5 5 5 6 6 6 7 7

DRUŽENJE OB GLASBI ....................................................................... 9 1. Radi imamo različne glasbe .............................................................. 10 2. Glasba v družini ................................................................................ 12 ZAPISOVANJE RITMIČNIH TRAJANJ ............................................... 15 3. Zapisovanje krajših in daljših tonov.................................................. 16 4. Glasbeniki tone zapisujejo z notami ................................................. 18 ZAPISOVANJE TONSKIH VIŠIN ......................................................... 5. Tona SO in MI .................................................................................. 6. Ton LA .............................................................................................. 7. Tona RE in DO ................................................................................. 8. Ton FA .............................................................................................. 9. Besedilo lahko uglasbimo .................................................................

21 22 24 26 28 30

SPOZNAVANJE GLASBENIH OBLIK .................................................. 10. Pesemska oblika ................................................................................ 11. Petje v kánonu ................................................................................... 12. Glasbena oblika rondo ..................................................................... 13. Opera ................................................................................................ 14. Baletna in filmska glasba ..................................................................

33 34 36 38 40 42

SEZNAM ZVOČNIH PRIMEROV ....................................................... 44 PESMARICA .......................................................................................... 46

4


GLASBENI CILJI V ČETRTEM RAZREDU 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE

MERA IN RITEM

MELODIJA

A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI

A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI

Petje: petje poudarjenih in nepoudarjenih tonov, petje dolgih in kratkih tonov, petje enakih in različnih ritmičnih vzorcev ter ponavljajočih se vzorcev, izvajanje četrtink in osmink z nevtralnimi zlogi ta in ta-te.

Petje: petje enakih in različnih ter ponavljajočih se melodičnih vzorcev, petje pesmi z enakimi in različnimi ter ponavljajočimi se glasbenimi vzorci, petje tonov SO, MI, LA, RE, DO in FA.

Igra na glasbila: razvijanje tehnik igre na lastna in Orffova glasbila, igranje poudarjenih in nepoudarjenih dob ter ritma melodije, dolgih in kratkih tonov (četrtink in osmink), enakih in različnih ritmičnih vzorcev ter ponavljajočih se vzorcev (ostinatov). Poslušanje: ugotavljanje poudarjenih in nepoudarjenih dob, dvo- in tridobnih mer, dolgih in kratkih tonov (četrtink in osmink), enakih in različnih ritmičnih vzorcev ter ponavljajočih se vzorcev (ostinatov). Gibanje: enakomerno gibanje ob poslušanju glasbe, razvijanje natančnosti gibov, demonstriranje dolgih in kratkih tonov (četrtink in osmink) ter poudarjenih in nepoudarjenih dob, enakih in različnih ritmičnih vzorcev ter ponavljajočih se vzorcev (ostinatov). Ustvarjalnost: izmišljanje ritmičnih spremljav k pesmim, gibov za dolge in kratke tone ter za poudarjene in nepoudarjene tone, gibov za tišino v glasbi. Glasbenodidaktične igre: izvajanje iger za doživljanje in utrjevanje ritmičnih pojmov ter za razvijanje ritmičnih sposobnosti. Glasbeno opismenjevanje: simbolna notacija dolgih in kratkih tonov, simbolni in grafični zapis četrtink in četrtinskih pavz ter osmink. B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV: dolgi in kratki toni, četrtinke in osminke, poudarjene in nepoudarjene dobe (oziroma poudarjeni in nepoudarjeni toni in zlogi), gibanje v dvo- in tridobni meri, enaki, različni in ponavljajoči se ritmični vzorci, ritem melodije, tišina v glasbi.

Igra na glasbila: igranje enostavnih melodij na zvončke in druga glasbila s ploščicami in tipkami, igranje melodij, ki se gibajo navzgor in navzdol, igranje tonov SO, MI, LA, RE, DO in FA. Poslušanje: ugotavljanje visokih in nizkih tonov, gibanja melodije navzgor in navzdol ter enakih in različnih melodičnih vzorcev oziroma melodij, poslušanje tonov SO, MI, LA, RE, DO in FA. Gibanje: dramatiziranje besednih vsebin v pesmih, uporabljanje gibov, ki ponazarjajo gibanje melodije navzgor in navzdol, fonomimično nakazovanje tonov SO, MI, LA, RE, DO in FA. Ustvarjalnost: izmišljanje novih verzov k že znanim melodijam, lastno dramatiziranje besednih vsebin v pesmih, izmišljanje zvočnih efektov ob petju, raziskovanje glasovnih zmožnosti, izmišljanje gibov, ki ponazarjajo gibanje melodije, izmišljanje melodij s toni SO, MI, LA, RE, DO in FA. Glasbenodidaktične igre: izvajanje glasbenodidaktičnih iger, ki so namenjene doživljanju in utrjevanju glasbenih pojmov, povezanih z melodijo, ter za razvijanje melodičnih sposobnosti. Glasbeno opismenjevanje: simbolna in grafična notacija tonov SO, MI, LA, RE, DO in FA. B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV: melodija, enake in različne melodije, ponavljanje melodije, gibanje melodije navzgor in navzdol, visoki in nizki toni, toni SO, MI, LA, RE, DO in FA.

5


TEKSTURA A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI Petje: enoglasno in dvoglasno petje (bordun, kánon, vzporedne terce), petje z inštrumentalno spremljavo in brez nje. Igra na glasbila: spremljanje pesmi z različnimi ritmičnimi in melodičnimi glasbili, igranje enostavnih dvoglasij — borduna in vzporednih terc. Poslušanje: ugotavljanje, če ima pesem spremljavo ali ne, opisovanje spremljave in dvoglasja. Gibanje: gibno uprizarjanje pesmi s spremljavo ali brez nje, kánona, borduna in terčnega dvoglasja. Ustvarjalnost: ustvarjanje glasbenih spremljav in zvočnih efektov k pesmim. Glasbenodidaktične igre: izvajanje iger za doživljanje in utrjevanje pojmov, povezanih z glasbenimi spremljavami in dvoglasji. Glasbeno opismenjevanje: simbolni zapis pesmi s spremljavo ali brez nje in različnih dvoglasij. B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV: melodije s spremljavo in brez nje, bordun, kánon, terčno dvoglasje. TONSKA BARVA A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI Petje: raziskovanje različnih možnosti uporabe glasov. Igra na glasbila: raziskovanje različnih zvočnih efektov in njihove uporabe pri spremljavah pesmi, raziskovanje inštrumentalnih barv. Poslušanje: poslušanje glasbenih primerov z različnimi vokalnimi, vokalno-inštrumentalnimi in inštrumentalnimi zasedbami. Gibanje: izražanje doživljanja različnih zvočnih barv z gibi telesa. 6

Ustvarjalnost: ustvarjanje zvočnih efektov k pesmim, zgodbam in gibom. Glasbenodidaktične igre: izvajanje iger za doživljanje in utrjevanje pojmov, povezanih z zvočnimi barvami. B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV: zvoki ljudskih, Orffovih, priložnostnih in orkestrskih glasbil, zvočne barve različnih vokalnih, vokalno-inštrumentalnih in inštrumentalnih skupin.

GLASBENA OBLIKA A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI Petje: petje glasbenih vprašanj in odgovorov, petje eno- in večdelnih pesmi, petje pesmi z refreni in naraščajočih pesmi, petje rondoja. Igra na glasbila: spremljanje različnih glasbenih oblik. Poslušanje: poslušanje enakih in različnih glasbenih delov, ugotavljanje eno- in večdelnih pesemskih oblik. Gibanje: gibno izražanje različnih glasbenih oblik. Ustvarjalnost: oblikovanje grafičnih prikazov posameznih delov pesmi, izmišljanje gibov za različne glasbene dele. Glasbenodidaktične igre: izvajanje iger za doživljanje in utrjevanje glasbenih pojmov, povezanih z glasbenimi oblikami. Glasbeno opismenjevanje: simbolno ponazarjanje eno- in večdelnih pesemskih oblik. B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV: enaki in različni deli glasbenih oblik, glasbeno vprašanje in odgovor, refren, enoin večdelne pesemske oblike, plesna glasba, plesi s petjem.


IZRAZNE KVALITETE A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI Petje: doživeto petje pesmi in izražanje njihovih glasbenih in besednih razpoloženj v različnih tempih1, dinamičnih stopnjah2 in agogičnih spremembah3. Igra na glasbila: igranje glasbenih misli v različnih tempih, dinamičnih stopnjah in agogičnih spremembah. Poslušanje: poslušanje skladb različnih tempov, dinamičnih in agogičnih kontrastov. Gibanje: gibno izražanje razpoloženj v glasbi, različnih tempov, dinamičnih stopenj, gibno spremljanje agogičnih dogajanj v skladbah.

Ustvarjalnost: spremljanje pesmi ob upoštevanju izraznih kvalitet, izmišljanje gibov za ponazarjanje temporalnih, dinamičnih in agogičnih sprememb. Glasbenodidaktične igre: izvajanje iger za doživljanje in utrjevanje pojmov, povezanih z različnimi tempi, dinamiko in agogiko. B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV: enakomerno, hitro, počasi, zmerno, glasno, tiho, srednje glasno; postopno glasneje (naraščajoče), postopno tiše (pojemajoče). DRUGI POJMI Opera, balet, filmska glasba, glasbene prireditve, glasbene ustanove.

Hitrost. Glasnost. 3 Sprememba hitrosti med izvajanjem. 1 2

7


8


Dru탑enje ob glasbi

9


Radi imamo različne glasbe Cilj enote • Spoznavanje različnih glasb, izvajalcev in koncertnih prireditev. Petje Petje pesmi, ki jih predlagajo učenci in učitelj (pesmi iz prejšnjih razredov — petje ob zvočnih posnetkih, ki so jih prinesli v šolo). Igra na glasbila Učenci zaigrajo svoje glasbene domislice na glasbila, ki si jih sami izberejo. Tisti, ki obiskujejo glasbeno šolo, zaigrajo na glasbilo, ki se ga učijo.

Delo z delovnim zvezkom: Učenci v delovne zvezke nalepijo slike priljubljenih glasbenikov ali skupin, ki jih najraje poslušajo. V časopisu ali reviji poiščejo obvestilo o glasbeni prireditvi, ki bi se je radi udeležili. Glasbenodidaktična igra: Ponovitev glasbenodidaktičnih iger iz prejšnjih razredov. Pojmi: Poimenujemo glasbene zvrsti, ki smo jih poslušali pri uri (klasična glasba, ljudska, popularna, narodnozabavna, techno, rock, jazz itd.).

Poslušanje Poslušanje glasb, ki jih učenci in učitelj prinesejo v šolo na kasetah ali zgoščenkah. Gibanje Prosto gibanje ob poslušanju glasbenih primerov. Ustvarjalnost Ustvarjalno poslušanje in razmišljanje o značilnostih glasbenih primerov; likovno izražanje ob poslušanju izbranih pesmi ali skladb.

DRUÆENJE OB GLASBI Radi imamo razliËne glasbe Glasba nas spremlja na vsakem koraku vse æivljenje. Sliπimo jo po radiu, televiziji, na glasbenih prireditvah, cesti, praznovanjih itd. V delovni zvezek nalepi sliko glasbenika ali glasbene skupine, ki jo najraje posluπaπ.

Napiπi imena glasbenikov ali skupin in naslove njihovih pesmi ali skladb, ki so ti najbolj pri srcu.

6

10


Priporočilo: Učence spodbudimo, naj prinesejo v šolo kasete in zgoščenke glasb, ki jih najraje poslušajo. Razložimo, da ima vsak posameznik pravico do svojega okusa za glasbo in da imajo različne glasbe različne vloge. Nekatere poslušamo v koncertnih dvoranah, ob drugih plešemo ali pa nas spodbujajo k petju. V letošnjem šolskem letu se bomo naučili izvajati in poslušati glasbo, kar zahteva nekaj glasbenega znanja. To nam bo omogočilo, da bomo glasbo globje doživljali in bolje razumeli.

V dnevnem Ëasopisu ali reviji poiπËi obvestilo o glasbeni prireditvi in ga nalepi v delovni zvezek.

PRIPOMBE UČITELJA

Kje in kakπne koncerte prirejajo v tvojem kraju? Nalepi sliko s prireditve.

Koncerte prirejajo v koncertnih dvoranah, poleti pa tudi na prostem. V slovenski prestolnici je najveË razliËnih koncertov v Cankarjevem domu, v Slovenski filharmoniji in v Kriæankah. Napiπi naslove koncertnih prireditev.

Cankarjev dom

Slovenska filharmonija

Kriæanke

7

8

1—4

11


Glasba v družini

Petje Slovenska ljudska: Zibenšrit Slovenska ljudska: Drobljanc Slovenska ljudska: Včeraj sem bil na Viču Igra na glasbila Spremljanje plesa zibenšrit v skladu s štetjem v posameznih plesnih slikah (glej Gibanje). Poslušanje Slovenska ljudska: Vrbiška polka Maksimiljan Feguš: Odlomek iz tretjega stavka Largo iz Godalnega kvarteta št. 1 Johann Sebastian Bach: Allegro (1. stavek) iz 3. Brandenburškega koncerta (odlomek) Johann Sebastian Bach: Allegro (1. stavek) iz 3. Brandenburškega koncerta (odlomek) v izvedbi ansambla Swingel Singers Gibanje Ples slovenskega ljudskega plesa drobljanc Plešemo ga v parih. Drža je običajna, plesna: deklica položi levo roko plesalcu na ramo, z desno ga prime za roko. Deček položi desno roko deklici okrog pasu (ne z dlanjo, temveč z zunanjo stranjo prstov, kar je posebnost tega plesa), z levo pa prime dekličino desno roko. Plesni koraki so podobni kot pri polki: trije bočni koraki v eno smer in enako nazaj. Nogo, ki na tretji korak ostane v zraku, ob kolenu rahlo dvignemo vstran (dečki nekoliko bolj kot deklice).

Ples slovenskega ljudskega plesa zibenšrit Učenci so postavljeni v dva kroga, z obrazi so obrnjeni drug proti drugemu. Deklice so v zunanjem krogu z obrazi obrnjene v krog, dečki pa v notranjem, z obrazi obrnjeni v zunanjost kroga. 1. slika: Po uvodu z oprekljem dečki in deklice 12

naredijo sedem bočnih korakov v nasprotno smer gibanja urinega kazalca in nazaj:

2. slika: sledi slika s tremi bočnimi koraki v nasprotno smer gibanja urinega kazalca in nazaj

ter obrat okoli svoje osi na desno s štirimi koraki. 3. slika: še enkrat ponovimo 2. sliko. Sledi ponavljanje slik od 1. do 3. do konca plesa. Ustvarjalnost Soustvarjanje novih koreografij za ples; izmišljanje novih verzov k plesoma drobljanc in zibenšrit.

Glasba v druæini Spoznali bomo druæine, katerih Ëlani se ukvarjajo z razliËnimi glasbami. Druæina Volk iz Ilirske Bistrice se ukvarja z igranjem in petjem izvirne slovenske ljudske glasbe (to je glasba, katere skladatelji niso znani). Dedek Stanislav igra bobne, oËe Roméo bas ali kontrabas, sin Gregor violino, hËi Nina pa oprekelj in gumbno harmoniko. Vsi tudi pojejo, pri Ëemer jim pomaga mama Vanda.

Fotografija: D. Cek

Cilji enote • Spoznavanje glasbenih družin. • Razlikovanje ljudske in umetne glasbe. • Spoznavanje inštrumentalne, vokalne in vokalno-inštrumentalne glasbe. • Spoznavanje ljudskega glasbila oprekelj.

Druæina Volk iz Ilirske Bistrice

Posluπali bomo π tiri ljudske pesmi oziroma skladbe v izvedbi druæine Volk: plesa Drobljanc in Zibenπrit, pesem VËeraj sem bil na ViËu in skladbo, ki jo je Nina zaigrala na oprekelj, Vrbiπka polka.

Oprekelj je ljudsko glasbilo iz alpskih deæel. Sestavljeno je iz lesenega oboda, prek katerega so napete strune. Po njih udarjamo z dvema lesenima kladivcema. Slovenske ljudske: DROBLJANC, ZIBEN©RIT, V»ERAJ SEM BIL NA VI»U, VRBI©KA POLKA

9


Delo z delovnim zvezkom: Učenci doma povprašajo, katere ljudske pesmi poznajo njihovi starši in stari starši ter napišejo njihove naslove. Na strani 11 napišejo ustrezne črke, ki označujejo glasbene primere.

in vokalno-inštrumentalna glasba; zibenšrit, drobljanc, cekartanc; oprekelj.

Glasbenodidaktična igra: CEKARTANC Plesalec, ki ima zavezane oči, sedi sredi sobe in ima v rokah cekar. Vodja igre pripelje pred njega dva učenca, učenki ali učenca in učenko. Plesalec s tipanjem njunih rok izbere enega izmed njiju in z njim/njo zapleše. Tisti/-a, ki ni bil/-a izbran/-a, dobi v roko cekar, mu/ji zavežejo oči in pripravijo za nadaljevanje igre. Ko vodja igre prekine ples, se igra začne od začetka. Plešejo lahko na katero koli polko ali živahno glasbo v dvodobnem taktu (tudi na drobljanc). Ljudska igra cekartanc izvira iz Haloz. Pojmi: Ljudska in umetna glasba; vokalna, inštrumentalna

Druæina Feguπ iz Maribora ustvarja in izvaja umetno glasbo (to je glasba, katere skladatelji so znani). OËe Maksimiljan je skladatelj, sinovi pa igrajo v godalnem kvartetu: Filip 1. violino, Simon 2. violino, Andrej violo in Jernej violonËelo. Njihova mama Vera, ki je po poklicu zdravnica, igra tamburico.

Priporočila: 1. Učitelj vodi razgovor na temo muziciranja v družini z naslednjimi izhodišči: • ali kdo v vaši družini poje ali igra na katero glasbilo, • ali poznate katero družino, v kateri muzicirajo, • ali ima kdo fotografije družinskih glasbenikov, • ali mislite, da se glasbeni talent lahko pridobi ali je prirojen itd. 2. Učence spodbudimo, naj k petju in igranju povabijo tudi svoje družinske člane. Skupno muziciranje lahko posnamejo. 3. Spodbudimo za terensko delo: učenci naj posnamejo in/ali zapišejo ljudske pesmi, ki jih izvajajo v okolici. 4. Spomnimo se slovenskih ljudskih plesov iz prejšnjih razredov in jih tudi zaplešemo. 5. Povemo, da beseda tanc izhaja iz nemščine in pomeni ples. V Sloveniji večkrat rečemo, da tancamo (plešemo). 6. Spomnimo se ljudskih glasbil, ki jih že poznamo. Iz glasbene zgodovine je najbolj znana nemπka glasbena druæina Bach. OËe Johann Sebastian je imel dvajset otrok in veliko od njih se je ukvarjalo z glasbo. Posluπali bomo Brandenburπki koncert: — v inπtrumentalni izvedbi (glasbila), — v vokalni izvedbi (vokal = glas, pevski glas).

Fotografija: S. Topolovec

Johann Sebastian Bach

Druæina Feguπ iz Maribora

Posluπali bomo odlomek iz godalnega kvarteta, ki ga je oËe Maksimiljan napisal za svoje πtiri sinove. Poimenuj sinove na fotografiji glede na glasbila, ki jih igrajo.

Napiπi naslove ljudskih in umetnih pesmi, ki jih znajo zapeti tvoji starπi in stari starπi.

10

5

M. Feguπ: LARGO (odlomek)

K naslovom pesmi in skladb napiπi Ërko V, Ëe je glasbeni primer vokalni, I, Ëe je inπtrumentalni, ter Ërki V in I, Ëe je vokalno-inπtrumentalni. Slovenska ljudska: Zibenπrit

VI

Slovenska ljudska: Drobljanc

VI

Slovenska ljudska: VËeraj sem bil na ViËu

V

Slovenska ljudska: Vrbiπka polka

I

Maksimiljan Feguπ: Largo

I

Johann Sebastian Bach: 3. Brandenburπki koncert

I

Johann Sebastian Bach: 3. Brandenburπki koncert v izvedbi ansambla Swingel Singers

V

J. S. Bach: 3. BRANDENBUR©KI KONCERT (inπtrumentalna izvedba — odlomek) 3. BRANDENBUR©KI KONCERT (vokalna izvedba — odlomek)

11

6—7

13


14


Zapisovanje ritmičnih trajanj

SU-

HA?

KDO TE BO

SI TAK’

PLAKAJ »AL? MI-

HA,

HA KO-

MU-

VATA-NA

»EV. ©MEN-

15


Zapisovanje krajših in daljših tonov Cilji enote • Zaznavanje, izvajanje in simbolni zapis krajših in daljših tonov. • Izvajanje osmink (pol dobe) in četrtink (ena doba). • Razumevanje in petje ležečega tona (borduna). • Petje tonov pentatonike (lestvice, sestavljene iz petih tonov). • Spoznavanje koncertnega ksilofona. Petje Albinca Pesek: Hop, hop, hitro poskočimo (Glasba 3) Albinca Pesek: Uganka Igra na glasbila Izvajanje krajših in daljših tonov (osmink in četrtink) ter ležečega tona ob petju Uganke (primer: s palčkami izvajamo osminke, z bobnom četrtinke, ležeči ton pa z melodičnim glasbilom).

Delo z delovnim zvezkom: Na levi strani delovnega zvezka je zapisano besedilo Uganke — v 1. in 3. vrsti s simboli za dolge notne vrednosti, v 2. in 4. pa za kratke. Učenci izgovarjajo prvi primer kot četrtinke (vsak zlog je dolg eno dobo), drugi primer pa kot osminke (vsak zlog je dolg pol dobe). Nato oba primera izvajajo hkrati. Po navodilih vpišejo zloge besedila Uganke na drugo stran. Glasbenodidaktična igra: KATERIH PET TONOV JE NAŠIH? Učitelj razdeli učence v več skupin. Vsaki da svoje melodično ime, sestavljeno iz petih tonov. Izbira kombinacije tonov c, d, e, g, a (ali DO, RE, MI, SO, LA). Skupinam na nevtralni zlog (na primer na ba) zapoje ali zaigra poljubno kombinacijo tonov, ki jo morajo učenci za njim takoj ponoviti

ZAPISOVANJE RITMI»NIH TRAJANJ Zapisovanje krajπih in daljπih tonov

Poslušanje Camille Saint-Saëns: Okamnine iz Živalskega karnevala Pietro Mascagni: Simfonična medigra iz baleta Cavalleria rusticana Gibanje Gibno izvajanje četrtink in osmink (ritma melodije) ob petju Uganke; ples ob petju pesmi Hop, hop, hitro poskočimo; gibno uprizarjanje ležečega tona (ena skupina koraka na mestu, druga v prostoru).

RitmiËno izgovarjaj zloge Uganke in pri tem gibaj z roko. Najprej izvajaj 1. in 3. vrsto (zloge v veËjih hiπicah), nato πe 2. in 4. (zloge v manjπih hiπicah). — udarec s prsti po klopi V veËjih hiπicah so zlogi dolgi

1

PET

2 PET SI-

PA

4 PET SI-

12

16

ENO DOBO

, v manjπih pa

O. ÆupanËiË: UGANKA

3

Ustvarjalnost Izmišljanje besedila za druge kitice Uganke (primer: Prvemu ime je palec, njegov sosed je kazalec).

— dvig roke v zrak

SINOV IZ

SE NOV IZ

= 1 doba

+

POL DOBE

.

Uglasbila: A. Pesek

NOV

IZ

E- NE

HI- ©E,

VSAK

DRU-

E- NE

HI- ©E,

E-

NE

HI-

PA SE VSAK DRU- GA- »E

GA-

»E

PI-

PA SE VSAK DRU- GA- »E

8

©E, PI- ©E.

©E. PI- ©E.

A. Pesek: UGANKA


in si jo zapomniti (tonske vrste si je priporočljivo zapisati). Ko si vse skupine zapomnijo svojo melodijo iz petih tonov, morajo natančno poslušati učitelja, ki poje ali igra različne melodije, sestavljene iz petih tonov. Ko zaslišijo svojo, vstanejo in jo zapojejo.

2 & 4 œK œK œK œK Pet

si - nov

Priporočila: 1. Učitelj najprej sam izgovarja besedilo Uganke — prvič z daljšimi toni, drugič s krajšimi. Učenci ugotovijo razliko. 2. Ležeči ton najprej izvaja učitelj, šele nato otroke razdeli v dve skupini: ena izvaja ležeči ton, druga melodijo pesmi. Uganko lahko izvajamo različno:

iz

& 24 œ

Pet

si - nov

œ

si

&

Pet

si - nov

œ

2

2 &4

Pet

si

2

& 24 K Pet

& œ

Bordun sestavljajo toni ISTIH tonskih viπin.

O. ÆupanËiË: UGANKA

2 NO-GE

œ

œ

œ

dru

nov

K

K

vsak

œ

iz

œ

œ

-

ne

e - ne

hi - {e,

pa

se

vsak

œ

œ

œ

dru

-

ga

œ

-

~e

œ œ

œ

iz

pa

œ œ

œ œ

œ œ

K

K

œ

iz

K

K

œ œ œ œ e - ne

œ

vsak

K

œ œ

hi - {e,

nov

K

hi - {e,

œ

dru

e

se

-

K

œ

œ œ

se

K

œ

ne

K

œ

K

pa

K

œ

dru

œ

K

œ

vsak

K

œ

{e,

K

œ

-

-

-

K

K

-

K

pi - {e.

œ

-

{e.

œ œ

œ

ga - ~e

œ œ

pi - {e.

œ œ

œ œ

-

K

œ œ

K

œ

{e,

K

K

K

K

œ œ œ œ

ga - ~e

œ

pi

-

K

œ

œ

œ

œ

ga - ~e

hi

dru

K

K

pi - {e.

hi

dru

œ

pi - {e.

ga - ~e

pi

dru

K

K œ œK œK œK

-

œ œ

~e

hi - {e,

K

œ œ œ œ

œ œ

vsak

vsak

-

ga - ~e

œ

se

ga

K

K

œ

pa

-

œ œ œ œ e - ne

œ

-

œ

K œK K K œ œ

e - ne

œ

iz

se

si - nov

K

œ œ

K

si - nov

e

se

œ œK œK

K

K œK K K œ œ

œ

pa

K

-

K

hi - {e,

œ œ

œ

K

e - ne

iz

si

K

K

-

K

pi - {e.

œ

{e.

œ œ œ œ

ga - ~e

pi - {e.

PRIPOMBE UČITELJA

GE

V BLA-

TU,

GLA-

VA

V ZLA-

TU.

V BLA-TU,

GLA-VA

V ZLA-TU.

NO-GE

V BLA-TU,

GLA-VA

V ZLA-TU.

Napiπi reπitev uganke.

œ

K

K

œ œK œK œK

3. Spomnimo se glasbila ksilofon. Omenimo lesene ploščice in tolkalci, s katerima po njih udarjamo. Povemo, da je koncertni ksilofon večji od glasbila, ki smo ga spoznali z Orffovimi inštrumenti, nanj pa igra tolkalist. 4. Pogovorimo se o skladbah Okamnine in Simfonična medigra ter ju analiziramo glede na kratke in dolge tone: prvo skladbo sestavljajo večinoma kratki toni, drugo pa dolgi.

Melodijo sestavljajo toni razliËnih tonskih viπin.

NO-

œ œ œ œ

œ œ

-

& œK œK œK œK Pet

dru

œ

œ œ œ œ

Pet

vsak

K

vsak

œ œ

&4 œ

se

nov

iz

se

&4 œ œ

pa

K

K œ œK œK K œ

-

œ

pa

K œK K K œ œ

œ

hi - {e,

K

iz

& œK œK œK œK

pa

1

e - ne

& 24 œK œK œK œK Pet

Pojmi: Kratki in dolgi toni; doba, pol dobe; ležeči ton; ksilofon.

K

œ œK œK K œ

& 24 œK œK œK œK

ÆITO

V prazne knjige napiπi zloge iste uganke, tako da bo vsak zlog dolg pol dobe. Kolikokrat boπ izvajal/-a Uganko v 2. vrsti? DVAKRAT

V skladbi Okamnine igra prvi solist v orkestru na

KSILOFON

Solista, ki igra na tolkala, imenujemo . C. Saint-Saëns: OKAMNINE P. Mascagni: SIMFONI»NA MEDIGRA

. TOLKALIST

9—10

13

17


Glasbeniki tone zapisujejo z notami Cilji enote • Zaznavanje, izvajanje in grafični zapis osmink in četrtink. • Izvajanje dob in ritma melodije. • Izvajanje ostinatnega ritma. • Spoznavanje značilnosti lončenega basa, harmonike, drumelce in nunalce. Petje Slovenska ljudska: Šmentana muha Igra na glasbila Ploskanje in igranje ostinatnega ritma na glasbila (ploskamo oziroma igramo ritmični obrazec, ki se navezuje na besedo šmentana — četrtinko in dve osminki); izvajanje ritma melodije in dob na različna glasbila.

Poslušanje Poslušanje inštrumentalne različice pesmi Šmentana muha. Gibanje Ples polke ob pesmi Šmentana muha ; ostinatno gibanje (npr. počasnejši in daljši korak na četrtinko ter hitrejša in krajša koraka na osminki ali predklon na četrtinko in dva krajša giba navzgor v vzravnano držo). Ustvarjalnost Soustvarjanje novih ostinatnih vzorcev in gibov.

Glasbeniki tone zapisujejo z notami

Ugotovil/-a si, da se med gibanjem pri vsaki sliËici zadræiπ enako dolgo. Tako enakomerno gibanje glasbeniki imenujejo dobe. Vsak gib, ki si ga naredil/-a, traja v tem primeru 1 dobo. Pri nekaterih dobah izgovoriπ le en zlog, pri drugih pa dva.

Ob petju slovenske ljudske pesmi ©mentana muha s prstom ritmiËno spremljaj gibanje muhe od ene sliËice do druge.

V primeru, ko na 1 dobo izgovorimo le en zlog, je ta dolg Kjer pa na 1 dobo izgovorimo dva zloga, je vsak dolg

vrat

»AL?

glavica

MI-

HA,

vrat

e

zastavica vrat

HA KODopolni nalogo v 2. vrsti. Nad muπje perutnice napiπi

glavica zastavica

q in e tam, kjer manjkajo.

Pomagaj si z gibanjem roke in izgovarjanjem zlogov.

TA-NA »EV. 1

©MEN-

2

q

Slovenska ljudska: ©MENTANA MUHA

e e

q

q

q

e e

q

q

©MEN-

TA - NA

MU-

HA,

KAJ

SI TAK’

SU-

HA?

q

TE

e e

PLA-

q

»AL?

q

MI-

q

HA KO-

e e

VA-

q

»EV.

KDO

11

glavica

Kjer je zlog dolg eno dobo, napiπi q, kjer je dolg pol dobe, pa e.

VA-

18

vrat

Krajπi ton v pesmi oznaËimo z noto, imenovano osminka.

KAJ

14

q

glavica

PLA-

MU-

,

Daljπi ton v pesmi oznaËimo z noto, imenovano Ëetrtinka.

KDO TE BO

SI TAK’

.

.

q

HA?

SU-

ENO DOBO

q

oba skupaj pa

ENO DOBO POL DOBE

BO

Slovenska ljudska: ©MENTANA MUHA (inπtrumentalna razliËica)

12

q

15


Delo z delovnim zvezkom: Učenci se v smeri gibanja urinega kazalca s prstom ritmično gibajo od ene do druge sličice, ki ponazarjajo sédanje muhe na različno hrano. Na naslednjih straneh analizirajo in izvajajo dobe, četrtinke in osminke. Sestavijo lončeni bas. Glasbenodidaktična igra: PESEM NA OBROKE Pesem Šmentana muha pojemo tako, da prvi učenec zapoje dva takta, naslednji spet dva in tako naprej do konca pesmi. Pojmi: Doba, osminka, četrtinka; ostinato; harmonika, lončeni bas, drumelca, nunalca. Priporočila: 1. Pri izvajanju pesmi učence razdelimo v dve skupini. Prva poje pesem po osnovnem zapisu in pri tem meri dobe z udarjanjem noge ob tla — na težko dobo s peto, na lahko pa s prsti. Druga

Pri ritmiËnih vajah Ëetrtinko obiËajno izgovarjamo na zlog ta, dve osminki pa na zloga ta - te:

q

TA

ee

To je znak za

PONAVLJANJE

2. Učenci naj pojejo tudi ob inštrumentalni različici pesmi. 3. Spomnimo se snovi iz drugega razreda, kjer smo obravnavali ljudska glasbila: tamburice, trstenke, harmoniko in lončeni bas. Slednjega bomo sestavili. 4. Ostinatni ritmični vzorec lahko izvajamo tudi z lončenim basom. Da učenci ne izgubijo občutka za ponavljanje četrtinke in dveh osmink, naj v mislih ritmično izgovarjajo besedo šmentana. 5. Nunalca je narejena iz trstike, ki je na eni strani zaprta s papirjem za peko. Nanjo igramo tako, da pojemo melodijo v vdolbeno odprtino.

Postopek za izdelavo lonËenega basa in igra nanj Sestavni deli: posoda z dnom (lonËena, keramiËna, plastiËna …), balon, votla palica (plastiËna ali sirkova), elastiËni trak.

TA - TE

Izdelava: • Robove na koncu palice obreæemo, tako da niso veË ostri, ter kakπen centimeter pred koncem izdolbemo ælebiËek. • Balon razreæemo, na sredino postavimo palico in jo trdno priveæemo na balon. • Balon napnemo prek posode in ga z elastiko pritrdimo nanjo.

Izgovarjaj ritmiËne zloge in pri tem z roko meri dobe.

}

skupina izvaja ostinatni ritmični vzorec, tako da na četrtinko udari z dlanmi po klopi, na vsako osminko pa ploskne. Ob tem izgovarja besedo šmentana.

Igra: Na lonËeni bas igramo tako, da namoËimo prste (palec, kazalec in sredinec) v vodo in nato drgnemo po palici. Uporabljamo ga kot basovsko ljudsko glasbilo.

.

Inπtrumentalno razliËico pesmi ©mentana muha izvajajo lonËeni bas, harmonika, nunalca in drumelca.

LonËeni bas

Klavirska harmonika

Nunalca

Drumelca

16

17

19


20


Zapisovanje tonskih višin

SO

SO

SO

MI

MI

21


Tona SO in MI Cilji enote • Razumevanje in izvajanje različnih tonskih višin (tonov SO in MI). • Simbolni zapis tonov SO in MI v notno črtovje. • Prepoznavanje tonov SO in MI v skladbi Kukavica iz Živalskega karnevala. • Prepoznavanje tonske barve klarineta in klavirja. Petje Albinca Pesek: Pobalina SO in MI Janez Bitenc: Kukavica (Glasba 1) Igra na glasbila Izvajanje tonov SO in MI (g in e) na glasbilih s tipkami.

Delo z delovnim zvezkom: Na levi strani delovnega zvezka je ilustracija pobalinov SO in MI, ki stanujeta v prvem in drugem nadstropju 5-nadstropne hiše, dobro zaklenjene s ključem. Na drugi strani sta vaji za petje (lahko ju utrjujemo tudi kot glasbenodidaktično igro). Drugo vajo izpolnijo učenci sami: na črti narišejo različna simbola, ki ponazarjata tone SO in MI. Učenci naj svoje »zapise« tudi izvajajo. Pogovorimo se o klarinetu in klavirju. Glasbenodidaktični igri: KUKAVICA Igro izvajamo ob poslušanju skladbe Kukavica. Učence postavimo v dve ravni vrsti, obrnjenimi s hrbti drug proti drugemu. Vsak učenec naj ima pred seboj list papirja, kjer ima zapisane številke

Poslušanje Camille Saint-Saëns: Kukavica iz Živalskega karnevala

ZAPISOVANJE TONSKIH VI©IN Tona SO in MI

Gibanje Gibno uprizarjanje tonov SO in MI (z roko in telesom).

Posluπaj pesem Pobalina SO in MI in se jo nauËi zapeti. SO

Ugotovil/-a si, da pesem govori o dveh prijateljih tonih. Kateri ton zapojeπ viπje in katerega niæje? Viπji ton je

Ustvarjalnost Izmišljanje zgodbe o nagajivih sosedih SO in MI; kadar koli učenci izgovorijo njuna imena, ju naj podkrepijo z igro na glasbila.

SO , niæji pa MI

MI

.

Tona stanujeta v glasbeni hiπki, ki ima pet nadstropij in πtiri mednadstropja. Zaklepamo jo z velikim kljuËem. Nadstropja in mednadstropja πtejemo od spodaj navzgor. Prvo nadstropje predstavlja prva Ërta, prvo mednadstropje pa se nahaja med prvim in drugim nadstropjem. Stanovalci glasbene hiπke so toni razliËnih viπin. »im viπje stanujejo, tem viπje zvenijo. Posamezni toni imajo nadstropja razliËno pobarvana. Ton SO ima rad sonËno oranæno barvo, ton MI pa uæiva v nebesni modrini, zato je njegovo stanovanje v modrem.

GLASBENA HI©KA 4 3 2 1

5 4 3 2 1

Glasbeniki imenujejo glasbeno hiπko notno Ërtovje, posamezna nadstropja notne Ërte, mednadstropja pa notne praznine. KljuË ima ime po violini, zato mu reËejo violinski kljuË. V notnem Ërtovju je 5 Ërt in 4 praznine. V prazne kvadrate glasbene hiπke vpiπi ustrezne πtevilke notnih Ërt in praznin.

18

22

13 —14

A. Pesek: POBALINA SO IN MI


Pojmi: Visoki in nizki toni; tona SO in MI; klarinet, klavir.

od 1 do 30. Vsakič, ko se kukavica oglasi, naj učenec obkroži eno številko. Motivov »ku-ku« je 21. Zmaga tista skupina, v kateri ima največ učencev pravilno rešitev. KDO SEM? Učitelj izmenično igra tona SO in MI. Učenci morajo z gibi pokazati, kdo se je oglasil. Pri tonu MI na primer sedijo, pri tonu SO pa vstanejo. To je lahko igra na izpadanje ali za točke dveh ali treh skupin. Pomembno je, da igra poteka brez govorjenja med podajanjem posameznih tonov, ker učenci sicer izgubijo intonacijo. Pravilnost reagiranja na ton učitelj nakaže le s kimanjem z glavo.

Priporočila: 1. V uvodu enote poslušamo skladbi Roberta Novaka Ptica Visokica in Medo Nizkojedo (Glasba 1) ter se pogovorimo o visokih in nizkih tonih. 2. Ugotovimo, da SO stanuje više in ima zato višji glas, MI pa stanuje niže in ima nižji glas. 3. Ugotovimo, da sta tona, ki sestavljata motiv »ku-ku« pri skladbi Kukavica, SO in MI. 4. Učenci naj izgovarjajo svoja imena ali druge besede s tonskima višinama SO in MI. PRIPOMBE UČITELJA

Zapoj tone SO in MI iz glasbene hiπke.

SO

SO

SO

MI

MI

Tone SO in MI napiπi v notno Ërtovje po poljubnem vrstnem redu in jih zapoj.

Skladbo Kukavica izvajata klarinet in klavir.

Klavir je glasbilo s Ërnimi in belimi tipkami, po katerih udarjamo s prsti. C. Saint-Saëns: KUKAVICA

15

Klarinet je leseno glasbilo s kovinskimi zaklopkami. Ton zaigramo s pihanjem v ustnik.

19

23


Ton LA Cilji enote • Razumevanje in izvajanje tona LA. • Simbolni zapis tona LA. • Spoznavanje zvoka orgel. • Povezovanje tonov in besednih zlogov. Petje Albinca Pesek: Čankata pankata la Igra na glasbila Igranje tonov MI, SO in LA na glasbila z določljivimi tonskimi višinami.

Delo z delovnim zvezkom: Učenci ugotovijo, da ima ton LA svoje stanovanje v drugem mednadstropju, njegova najljubša barva pa je svetlo modra. Učenci zapojejo kratko glasbeno misel: najprej z zlogi MI, SO in LA, nato dodajo še besedilo. Pri naslednjih nalogah dopišejo svoje besedilo oziroma melodijo. Na drugi strani delovnega zvezka je shematični zapis skladbe za orgle, kjer se pojavljajo znani toni v različnih legah. Učenci spremljajo zvočni posnetek ob gledanju »partiture« (s prstom sledijo znanim tonom). V vsakem prostorčku (taktu) udarijo dvakrat.

Poslušanje Marjan Šijanec: Misolaso Gibanje Gibno uprizarjanje tonov SO, MI in LA; ples ob pesmi Čankata pankata la (v uvodnem delu, ki ga spremljajo samoglasniki a, e, i, o in u, učenci s fonomimiko nakazujejo tone MI, SO, LA, SO, LA, SO, SO, MI, v drugem delu ploskajo dobe, na pavze pa tlesknejo s prsti; pri tem se gibajo v ritmu glasbe).

Ton LA Zapoj pesem »ankata pankata la. Vsaka naslednja kitica se zaËne z drugim LA samoglasnikom (a, e, i, o, u) na isto melodijo, sestavljeno sicer iz osmih tonov, vendar treh razliËnih. Dva od teh æe poznaπ — tona SO in MI. Novi ton je LA . Novi ton LA stanuje v drugem mednadstropju oziroma v drugi notni praznini. Najraje ima svetlo modro barvo.

Ustvarjalnost Izmišljanje zgodb o sosedih SO, MI, LA; ustvarjanje melodij z znanimi toni. Zapoj pesmico — najprej samo tone, potem πe z besedilom.

LE

ZA

- POJ - MO

PES -

MI

- CO.

Pod tone napiπi svoje besedilo in pesmico zapoj.

Napiπi tone SO, MI in LA nad besedilo in zapoj pesmico.

MU - CA

20

24

MA - CA,

16 —17

LE - PA

TA - CA.

A. Pesek: »ANKATA PANKATA LA


Glasbenodidaktični igri: KATERI TON JE LA? Učitelj naj na nevtralni zlog zapoje tri tone: SO, MI in LA v različnih vrstnih redih. Učenci naj povedo, kateri ton po vrsti je bil LA. Tonov je lahko več in ton LA se lahko pojavi večkrat. Narekovane tone lahko zapišemo. ZAPOJ, KAR SLIŠIŠ Učence razdelimo v dve skupini. Predstavnik prve skupine naj zaigra tri znane tone po poljubnem vrstnem redu, predstavnik druge pa naj jih zapoje in poimenuje. S pravilno izvedbo pridobi točko za svojo skupino. Vlogi skupin zamenjamo.

Pojmi: Ton LA; orgle; en ton en besedni zlog; uvod, melodija, medigra, zaključek. Priporočila: 1. Učitelj pove, da je ton LA izbral v glasbeni hiški svetlo modro stanovanje v drugem mednastropju. 2. Učenci poskušajo sami zapeti različna zaporedja tonov MI, SO in LA. Zaigrajo jih tudi na glasbila z določljivimi tonskimi višinami. 3. Pri pesmi Čankata pankata la smo pozorni na natančno izgovorjavo zvenečih in nezvenečih soglasnikov. 4. Pri skladbi Misolaso naj učitelj vodi učence s pomočjo prosojnice (fotokopije strani iz delovnega zvezka). Pri vsakem taktu nakaže dva udarca. PRIPOMBE UČITELJA

Skladba za orgle Misolaso vsebuje tone SO, MI in LA, ki sestavljajo enako melodijo, kot si jo spoznal/-a v pesmi »ankata pankata la. Ob posluπanju s prstom ritmiËno spremljaj potek skladbe, tako da se v vsakem prostoru dvakrat dotakneπ delovnega zvezka. 1 UVOD

2 MELODIJA MI

SO

MELODIJA LA

SO

LA

SO

SO

MI MI

SO

LA

SO

LA

SO

SO

MI

LA

SO

LA

SO

SO

MI

3 MEDIGRA

4 MELODIJA MI

SO

MELODIJA LA

SO

LA

SO

SO

MI

MI

SO

5 ZAKLJU»EK

Kolikokrat se je v skladbi pojavila melodija s toni MI, SO in LA? 4 KRAT Kako si sledijo deli skladbe? UVOD, MELODIJA, MELODIJA, MEDIGRA, MELODIJA, MELODIJA, ZAKLJU»EK. M. ©ijanec: MISOLASO

18

21

25


Tona RE in DO Cilji enote • Razumevanje in izvajanje tonov RE in DO. • Simbolni zapis tonov RE in DO. • Spoznavanje zvoka običajne pop ali rock skupine z električno kitaro, bas kitaro in bobni. Petje John Lennon, Paul McCartney: Yellow Submarin — v izvedbi ansambla The Beatles

Delo z delovnim zvezkom: Učenci najprej zapojejo oba dela pesmi Rumena podmornica z besedilom, nato pa drugega še s solmizacijskimi zlogi. Ritem izvajajo po posluhu. Na drugi strani delovnega zvezka imajo zapisano glavno temo skladbe Jutro s fonomimičnimi figurami. V prostore pod njimi zapišejo zloge svojega besedila. Note melodije zapišejo v notno črtovje. Pesem zapojejo z besedilom in s solmizacijskimi zlogi.

Igra na glasbila Igranje tonov DO, RE, MI, SO in LA (c, d, e, g in a) v različnih zaporedjih; igranje teme skladbe Jutro (na ksilofonu ali metalofonu naj bodo samo ploščice c, d, e, g in a). Poslušanje Edvard Grieg: Jutro (odlomek) Melodija je sestavljena iz tonov DO, RE, MI, SO in LA v naslednjem zaporedju: SO - MI - RE - DO - RE - MI, SO - MI - RE - DO - RE - MI, SO - MI - SO - LA - MI - LA, SO - MI - RE - DO.

Tona RE in DO J. Lennon in P. McCartney Prepesnila: A. Pesek

RUMENA PODMORNICA A Kitica

Sosed moj je star mornar, ki podmornico dobil je v dar. NoË in dan na dnu morja brez prestanka plove sem ter tja.

RE DO

On sosede rad ima, vse povabi nas na dno morja. Tam nam godba zaigra, mi pa glasni smo, kar se le da.

B Refren

Gibanje Fonomimično nakazovanje tonov DO, RE, MI, SO in LA; ples ob petju pesmi Yellow Submarin; izrazni ples ob skladbi Jutro.

SO

SO

Na

ru - me - ni

pod - mor - ni - ci

æi - vim,

RE

RE

RE

DO

s ki - ti

Ustvarjalnost Izmišljanje melodij s toni DO, RE, MI, SO in LA.

SO

SO

LA

RE

DO

RE

DO

RE

RE

RE

se

po - dim, ri - bi - ce

DO

RE

RE

DO

lo - vim.

Pesem v celoti zapoj z besedilom, nato pa del B πe s solmizacijskimi zlogi. Ritem naj bo enak kot pri petju z besedilom.

RE

22

26

DO

RE

DO

Ton RE stanuje v pritliËju pod notnim Ërtovjem in ima rad rjavo barvo. Ton DO stanuje v prvi kleti na prvi pomoæni Ërti in ima rad zeleno barvo.

19

E. Grieg: JUTRO (odlomek)


Glasbenodidaktična igra: ŽIVA KLAVIATURA Učence razdelimo v pet skupin, katerim damo imena znanih tonov: DO, RE, MI, SO in LA. Vsaka skupina svoj ton zapoje in si ga zapomni. Nato kažemo na posamezne skupine, ki pojejo svoj ton, in ustvarjamo pesmice. Pojmi: Tona RE in DO; električna kitara, bas kitara, bobni.

ZnaËilno zasedbo pop in rock ansamblov sestavljajo naslednji inπtrumenti: ELEKTRI»NA KITARA, BAS KITARA IN BOBNI.

JUTRO

Glasba: E. Grieg Besedilo:

Dopiπi svoje besedilo. SO

MI

RE

DO

RE

MI

SO

MI

RE

DO

RE

MI

SO

MI

SO

LA

MI

LA

SO

MI

RE

DO

DO

DO

Nota je znak za

TON

.

PRIPOMBE UČITELJA

Note napiπi v notno Ërtovje po vrstnem redu, kot jih predstavljajo figurice.

6

w w w w w w

w

w w

w

SO

6w SO

MI

w MI

J. Lennon, P. McCartney: YELLOW SUBMARIN

RE

SO

Priporočila: 1. Na kratko predstavimo ansambel The Beatles. Delovati so začeli v šestdesetih letih v Angliji. Pozornost so pritegnili predvsem z dolgimi lasmi in za takratne čase precej bučno glasbo. 2. Učence spodbudimo, naj se spomnijo ansamblov s podobno zasedbo, kot so jo imeli »Beatli«. V časopisih in revijah naj poiščejo fotografije ansamblov in jih nalepijo v beležke delovnega zvezka. 3. Ugotovimo, da ima pesem Yellow Submarin (Rumena podmornica) dva dela: kitico in refren oziroma dela A in B. Ob inštrumentalni spremljavi jo pojemo po naslednjem navodilu: 1. Z vokali vstopimo hkrati z inštrumentalno spremljavo in zapojemo kitico v celoti (8 vrstic) in 2. dvakrat refren. 3. Zapojemo 5., 6. in 7. vrstico kitice. 4. Sledita 2 takta medigre s pihalno godbo. 5. Dvakrat zapojemo refren. 6. Sledi 8 taktov medigre. 7. Zapojemo 5., 6., 7. in 8. vrstico kitice ter 8.š tirikrat refren. Navodilo lahko napišemo na prosojnico in z nakazovanjem poteka petja vodimo učence. 4. Pred petjem teme iz skladbe Jutro učence upevamo s solmizacijskimi zlogi v različnih zaporedjih. Po vsaki frazi nakažemo vdih. Primeri:

DO

LA

RE

w MI

20 —21

MI

w LA

SO

SO

w w w w w MI

RE

DO

RE

MI

w w w w w MI

RE

DO

DO

DO

23

27


Ton FA Cilji enote • Izvajanje in zapis tona FA. • Izvajanje ritmično-melodičnega zapisa pesmi. • Izvajanje dvo- in tridobnega taktovskega načina. • Ljudsko dvoglasje: petje v tercah. Petje Slovenska ljudska: Mujcek drota prosi Igra na glasbila Izvajanje tonov DO, RE, MI, FA, SO in LA na glasbila z določljivimi tonskimi višinami; ritmična spremljava pesmi z lastnimi in Orffovimi glasbili. Poslušanje Slovenska ljudska: Šamarjanka

Ponovitev 1. dela z enakimi koraki. Drugi del 1. takt: q korak bočno z levo nogo za četrt kroga v levo, q dvig na prste leve noge, q spust na podplat. 2. takt: Enako v desno. 3. takt: q poudarjen korak na mestu z levo nogo, q korak na mestu z desno nogo, q korak na mestu z levo nogo. 4. takt: Korak z desno nogo na mestu in rahel dvig leve noge. Ponovitev 2. dela z enakimi koraki. Koraki za deklice Deklice plešejo enako kot dečki, le da namesto z levo nogo naredijo gibe z desno in obratno.

Gibanje Gibno uprizarjanje tonskih višin, povezanih s toni DO, RE, MI, FA, SO in LA; gibanje v dvodobnem taktovskem načinu ob petju pesmi Mujcek drota prosi ; gibanje v tridobnem taktovskem načinu ob skladbi Šamarjanka.

Ton FA Posluπaj slovensko ljudsko Mujcek drota prosi in se jo nauËi zapeti. Zapoj jo tudi s solmizacijskimi zlogi. Ugotovi pri katerih besednih zlogih se pojavi ton, ki ga πe nismo poimenovali. Besedne zloge zapiπi: CIM - BO

Ples slovenskega ljudskega plesa šamarjanka Učenci so postavljeni v krogu po parih, obrnjeni drug proti drugemu. Dečki so s hrbti obrnjeni v notranjost kroga, deklice pa z obrazi. Plesalec prime plesalko z desno roko za pas, plesalka pa položi svojo levo roko na plesalčevo nadlaket. Plešejo v krogu, in sicer v nasprotni smeri gibanja urinega kazalca. Koraki za dečke Prvi del 1. takt: q bočni korak z levo nogo v levo, q prikorak z desno nogo, q klec na mestu z desno nogo, leva noga se rahlo dvigne od tal. 2. takt: Enako. 3. takt: Korak z levo nogo na mestu. 4. takt: Korak z desno nogo na mestu. 28

FA

Ton FA stanuje v prvem mednadstropju v prvi notni praznini. OdloËil se je za rumeno barvo.

24

22—23

Slovenska ljudska: MUJCEK DROTA PROSI


Ustvarjalnost Izmišljanje melodij z znanimi toni; soustvarjanje koreografije za ples šamarjanka. Delo z delovnim zvezkom: Na desni strani delovnega zvezka so zapisani znaki, ki označujejo tone v pesmi Mujcek drota prosi. Učenci se jo naučijo po postopku, napisanem v priporočilih. Na črte napišejo imena glasbil, ki jih prepoznajo na fotografiji. Glasbenodidaktična igra: PESMICA IZ KART Učitelj pripravi karte iz papirja ali kartona. Nanje napiše znane solmizacijske zloge (pripravi npr. 10 kart za vsak zlog). Učence razdeli v tri ali več skupin. Vsaka skupina potegne iz vreče npr. 10 kart s solmizacijskimi zlogi in jih zloži

MUJCEK DROTA PROSI TA

Slovenska ljudska

TE

TA

TE

TA

DRO - TA

PRO

TA

TA

TA

2 MUJ - CEK

TA

TE

TA

TA

TE

LA,

CIM -

BO,

-

SI.

TA

CIN,

TE

TA

CIN

TE

TA

2 RE

CIM - BO

-

CIM

RE

-

BO,

CIM -

BO

-

LA.

Pri pesmi Mujcek drota prosi najprej odtrkaj ritem (Ëetrtinke in osminke) ob merjenju dob. Potem jo zapoj s solmizacijskimi zlogi in besedilom. Pri pesmi Mujcek drota prosi πtejemo do DVA , pri skladbi ©amarjanka pa do TRI . Prepoznaj glasbila, in na Ërte napiπi njihova imena.

Dvoglasju, ki ga sliπiπ na posnetku, reËemo ljudsko dvoglasje ali petje v tercah.

CIMBALE KLARINET

VIOLINA

v melodijo, kateri lahko doda tudi besedilo in ritem. Namesto črkovnega zapisa solmizacijskih zlogov lahko napišemo note (na vsako karto eno), ki jih morajo učenci prepoznati. Pojmi: Ton FA; štetje oziroma gibanje do dva in tri; ljudsko dvoglasje ali petje v tercah; ljudska glasbila. Priporočila: 1. Učencem povemo, da je novi stanovalec v glasbeni hiši oziroma notnem črtovju ton FA, ki se je naselil v prvo mednadstropje oziroma v prvo praznino v notnem črtovju. Odločil se je za rumeno barvo. 2. Pesem se učimo po naslednjem postopku: • Učitelj pesem zapoje ali jo predvaja na posnetku. • Pogovorimo se o besedilu in neznanih besedah. • Odtrkamo ritem in pri tem merimo dobe. • Besedilo ritmično preberemo ob merjenju dob. • Učence upojemo s solmizacijskimi zlogi, ki se pojavljajo v pesmi. Pri tem pazimo, da med posameznimi glasbenimi frazami z roko nakažemo znak za vdih. • Zapojemo solmizacijske zloge; lahko enakomerno brez ritma. Če slednje učencem ne bo delalo težav, dodamo tudi ritem. • Pesem ponovimo z ritmičnim petjem solmizacijskih zlogov. • Pesem zapojemo z besedilom. • Poslušamo zvočni posnetek. V prvi kitici slišimo prvi glas, v drugi kitici drugega, v naslednjih pa je pesem dvoglasna (v tercah). • Pesem zapojemo enoglasno: najprej vsi prvi glas in nato vsi drugega. Šele potem razdelimo razred na dva dela in pesem zapojemo dvoglasno. 3. Ugotovimo, da pri pesmi Mujcek drota prosi štejemo do dva, pri skladbi Šamarjanka pa do tri. Glasbena primera sta iz Prekmurja. 4. Šamarjanko izvaja ista skupina ljudskih godcev kot pesem Marko skače, to je Marko banda iz Prekmurja.

KONTRABAS Prekmurski ansambel Marko banda sestavljajo naslednji glasbeniki: Samo Budna (violina), Andi SoboËan (cimbale), Slavko Petek (kontrabas) in Boπtjan Rous (klarinet).

Slovenska ljudska: ©AMARJANKA

24

25

29


Besedilo lahko uglasbimo Cilji enote • Uglasbitev in izvajanje izštevanke v dvodobnem taktovskem načinu. • Prepoznavanje melodičnih vzorcev v glasbenem zapisu. • Izvajanje četrtinske pavze. Petje Petje na novo uglasbene slovenske ljudske izštevanke. Igra na glasbila Izvajanje izštevanke na glasbila z določljivimi tonskimi višinami; ritmična spremljava izštevanke z lastnimi in Orffovimi glasbili.

Gibanje Enakomerno gibanje ob izštevanju. Ustvarjalnost Uglasbitev izštevanke Pisan ptiček, počen grošek. Delo z delovnim zvezkom: Na levi strani delovnega zvezka je izštevanka v dvodobnem taktovskem načinu. Učenci jo uglasbijo in zapojejo. Na desni strani delovnega zvezka je glasbenodidaktična igra Glasbena tombola.

Poslušanje Poslušanje pesmi in skladb, ki so jih učenci prinesli v šolo na kasetah ali zgoščenkah.

Besedilo lahko uglasbimo IZ©TEVANKA

TA

Slovenska ljudska izπtevanka

TE

TA

TE

TA

TE

TA

TE

TA

TE

TA

BEL

KO

TE

2 PI

TA

- SAN

TE

PTI - »EK,

TA

TE

ZVR - HAN

KO - ©EK,

TA

TE

TA

VIL

BO©

TI.

PO - »EN

TA

TA

TA

TE

EN,

DVA,

TRI:

ZDAJ

LO -

( ) je znak za Ëetrtinsko pavzo, ki se nahaja med DRUGO in »ETRTO Ërto. Traja enako dolgo kot Ëetrtinka, torej ENO dobo.

26

30

- NJI - »EK,

TA

1. Izπtevanko nekajkrat izvajaj z ritmiËnimi zlogi ta - te in ta. PredalËka, ki sta oznaËena z znakom , sta namenjena tiπini ali pavzi. Na teh mestih si tiho, z roko pa vseeno udariπ po klopi.

Œ

GRO - ©EK,

2. Izπtevanko ritmiËno izvajaj z besedilom in ob tem z roko udarjaj po klopi — meri dobe. 3. V vsak predalËek (razen tistega, ki je namenjen pavzi) napiπi po en znan ton: DO, RE, MI, FA, SO, ali LA kot Ëetrtinko ali kot osminko. Pri tem upoπtevaj barve tonov. 4. Izπtevanko zapoj s solmizacijskimi zlogi in fonomimiko. 5. Pesem zapoj tudi z besedilom.


Glasbenodidaktična igra: GLASBENA TOMBOLA V glasbeni tomboli je 9 različnih melodičnih vzorcev, napisanih v notno črtovje. Učitelj jih zapoje s solmizacijskimi zlogi ali na nevtralni zlog (npr. ga), učenci pa morajo ugotoviti, kje se nahaja melodija, ki jo je učitelj zapel. Povedati morajo, npr. da se melodija nahaja v polju, ki ga označujeta številka 3 in črka B. To je lahko tudi igra skupin, ki med seboj tekmujejo.

Pojma: Uglasbitev besedila; četrtinska pavza. Priporočilo: Učenci naj pred uglasbitvijo izštevanko ritmično izvajajo in zapojejo s svojimi melodijami, ki niso nujno vezane na že znane tone. Šele potem naj zapišejo svojo melodijo z že znanimi toni in jo zapojejo. PRIPOMBE UČITELJA

GLASBENA TOMBOLA

A

B

C

1 RE

DO

2 DO

RE

DO

RE

3 DO

DO

DO

Po æelji izberi in izvajaj melodije iz glasbene tombole. Soπolec ali soπolka naj ugotovi, katero melodijo si zapel/-a.

27

31


32


Spoznavanje glasbenih oblik

33


Pesemska oblika Cilji enote • Razumevanje in izvajanje eno-, dvoin tridelne pesemske oblike. • Razlikovanje in izvajanje dvo- in tridobne mere. • Izvajanje pesmi z dinamičnimi oznakami. Petje Otroška šaljivka: Kin kaj ku Albinca Pesek: Pobalina SO in MI Slovenska ljudska: Mujcek drota prosi Igra na glasbila Spremljanje skladbe Tres-brenk-tres z ropotuljami (tresenje na dva v dvodobnem taktovskem načinu prvega in tretjega dela) in brenkali (brenkanje na tri v tridobnem taktovskem načinu srednjega dela); na prehodu iz prvega dela skladbe (tres) v drugega (brenk) učitelj učence pripravi na tridobno mero, tako da ritmično prešteje do tri. Spremljanje pesmi Kin kaj ku z lastnimi in Orffovimi glasbili — različne glasbene dele spremljamo z različnimi glasbili.

Delo z delovnim zvezkom: Učenci sestavijo brenkalce in po likovnih navodilih spremljajo skladbo Tres-brenk-tres. Pesem Kin kaj ku interpretirajo s pomočjo dinamičnih oznak. Po poslušanju posnetka ugotovijo, kaj pomenijo oznake f (forte), mf (mezzoforte), p (piano) in ff (fortissimo) ter napišejo slovenske izraze zanje. Glasbenodidaktična igra: UGANIMO PESEMSKO OBLIKO Učence pripravimo na igro s petjem ali poslušanjem pesmi in skladb v različnih pesemskih oblikah. V vrečko damo njihove naslove in učence razdelimo v dve skupini. Predstavnik vsake izvleče listek z naslovom, v skupinah pa se odločijo, če gre za eno-, dvo- ali tridelno pesem. Pomagajo si lahko z delovnim zvezkom. Igro lahko razširimo z glasbenimi vsebinami

SPOZNAVANJE GLASBENIH OBLIK Pesemska oblika Iz jogurtovega lonËka (vanj naredi dve zarezi) in gumice sestavi brenkalce.

Poslušanje Robert Novak: Tres-brenk-tres

+

Gibanje Gibno uprizarjanje tridelne pesemske oblike ter poudarjenih in nepoudarjenih dob v dvo- in tridobni meri.

=

Skladbo Tres-brenk-tres spremljaj po likovnem navodilu.

Ustvarjalnost Soustvarjanje dveh ali treh različnih ritmičnih ali ritmično-melodičnih vzorcev in sestavljanje teh v različne pesemske oblike; izmišljanje gibov za uprizarjanje različnih pesemskih oblik.

A ©tej do 2.

B ©tej do 3.

A ©tej do 2.

K naslovom pesmi napiπi s Ërkami A, B in C njihove pesemske oblike. Mujcek drota prosi ©mentana muha Rumena podmornica

34

A AB

Kin kaj ku

ABC

Tres-brenk-tres

ABA

Pobalina So in Mi

28

A

AB

25

R. Novak: TRES-BRENK-TRES


iz prejšnjih razredov. Pravilne rešitve prinesejo točke za skupine. Pojmi: Eno-, dvo- in tridelna pesemska oblika; forte, mezzoforte, piano, fortissimo. Priporočila: 1. Najprej poslušamo skladbo Tres-brenk-tres in ugotovimo, katera glasbila jo izvajajo. V začetku so najpomembnejše ropotulje, v sredini brenkalo in na koncu spet ropotulje. Pogovorimo se o načinu igranja nanje (na brenkala brenkamo, z ropotuljami tresemo). Učenci se spomnijo, katera brenkala že poznajo (kitaro, harfo). 2. Učence spodbudimo, naj izdelajo brenkalca. Za okvir lahko izberemo jogurtov lonček,

Posluπaj posnetek pesmi Kin kaj ku in ugotovi, kaj pomenijo oznake za glasnost: f, mf, p in ff. Pod besedilo pesmi napiπi ob italijanske tudi slovenske izraze. KIN KAJ KU

PRIPOMBE UČITELJA

Otroπka πaljivka

A

f Kin kaj dali dili moli dili nasi, kin kaj ku, kin kaj ku. }

B

mf Hejla, hejla Ëaba, hejla Ëaba hejla ho. }

C

p »alabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, vumba, vumba. ”

A

f Tera Ëaba tete tete, cicici, cicici. }

B

mf Pelo, pelbelamo, pela masa pelamo. }

C

p »alabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, vumba, vumba. ”

A

f Kin kaj dali dili moli dili nasi, kin kaj ku, kin kaj ku. }

B

mf Mundo, ada mundo, ada moja kakadu. }

C

ff f »alabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, vumba, vumba. ”

prek katerega raztegnemo gumico. Na vrhu roba naredimo zarezi, da bo gumica stabilnejša. Na brenkalce zabrenkamo. 3. Ponovno poslušamo skladbo. V srednjem delu jo učenci spremljajo s svojimi brenkalci. Kasneje učence razdelimo v tri skupine — prva in tretja imata ropotulje, druga brenkalca, s katerimi spremljajo skladbo ob poslušanju. Upoštevamo mero in poudarjamo prve dobe (del A je v dvodobni, del B pa v tridobni meri). 4. Ob skladbi tudi zaplešemo. V delu A preprosto korakamo, v delu B pa naredimo en daljši korak in dva krajša. Gibe lahko predlagajo učenci. 5. Glasnost izvajanja lahko vadimo na različne načine: • učitelj da intonacijo za petje enega tona — zapojemo ga tiho, srednje glasno in glasno; • ton zapojemo tiho, vedno glasneje in nato vedno tiše (učitelj nakazuje glasnost z dirigiranjem); • izberemo stavek in ga izgovorimo tiho, glasno, vedno glasneje in vedno tiše itd.

1

2

f — forte =

3

GLASNO

mf — mezzoforte = SREDNJE GLASNO p — piano = ff — fortissimo = Otroπka πaljivka: KIN KAJ KU

26

TIHO ZELO GLASNO

29

35


Petje v kánonu Cilj enote • Usvajanje dvoglasnega petja v kánonu. Petje Tanzanijska ljudska: Simama, ka

Delo z delovnim zvezkom: Učenci v dveh skupinah izvajajo ritmično besedilo Rana ura, zlata ura v kánonu, kot je napisano. Pod tem zapisom je pesem Simama, ka. Kánon učenci najprej izvajajo skupaj enoglasno, nato pa se razdelijo v dve skupini.

Igra na glasbila Spremljanje ritma melodije ob petju kánona Simama, ka: učence razdelimo v dve skupini — ena ima v rokah npr. palčke, druga pa kozarce in žličke. Vsaka skupina ob petju spremlja ritem melodije, ki jo poje v kánonu. Poslušanje Johann Pachelbel: Kánon (odlomek) Gibanje Gibno uprizarjanje kánona. Učenci se postavijo v dve vrsti. Skupina, ki začne peti prva, začne delati majhne korake naprej, na vsako dobo enega. Ustavijo se takrat, ko prenehajo s petjem. Druga skupina miruje dokler ne vstopi s petjem; takrat začne tudi s korakanjem. Končati mora ob prvi skupini.

Petje v kánonu 1. skupina

RA - NA

2. skupina

U

- RA,

RA - NA

ZLA - TA U

- RA,

U

- RA.

ZLA - TA

U

- RA.

Besedilo ritmiËno izvajajte. Druga skupina zaËne kasneje in tudi kasneje konËa.

Ustvarjalnost Izmišljanje ritmičnih besedil, ki jih izvajamo v kánonu ob spremljavi glasbil, npr.:

SIMAMA, KA

Tanzanijska ljudska

1. skupina

2. skupina

30

36

27

Tanzanijska ljudska: SIMAMA, KA


Glasbenodidaktična igra: KÁNON Učence razdelimo v dve skupini in iz vsake pokličemo enega učenca. Vodja bo ritmično izgovarjal po štiri iste zloge, ki jih bo moral sotekmovalec ponavljati, vendar šele takrat, ko bo vodja nehal in začel z novim primerom. Sotekmovalec bo za vodjem vedno »zaostajal« za 4 dobe. Primer:

Igro lahko izvajamo tudi z gibanjem. Primer:

Pojma: Kánon; dvoglasno petje. Priporočili: 1. Spomnimo se, da smo na začetku šolskega leta peli dvoglasno uganko Pet sinov iz ene hiše, pa se vsak drugače piše. Pri tej pesmici je ena skupina pela melodijo, druga pa ves čas isti ton. 2. Ugotovimo, da pri glasbenem primeru Kánon posamezna glasbila vstopajo drugo za drugim in igrajo isto melodijo. PRIPOMBE UČITELJA

Besede iz pesmi (svahili): simama — stati ka — sedeti ruka — poskakovati tembea — iti kimbia — teËi

NaËin vodenja glasov, kjer prvi glas zaËne peti ali igrati melodijo, drugi pa vstopi kasneje in poje ali igra popolnoma enako melodijo, imenujemo kánon.

J. Pachelbel: KÁNON

28

31

37


Glasbena oblika rondo Cilja enote • Razumevanje in izvajanje enakih in različnih glasbenih misli. • Razumevanje in izvajanje glasbene oblike rondo. Petje Slovenska ljudska: Šmentana muha Albinca Pesek: Uganka Slovenska ljudska: Mujcek drota prosi Igra na glasbila Soustvarjanje treh glasbenih misli A, B in C ter povezava teh v glasbeno obliko rondo A B A C A.

Ustvarjalnost Soustvarjanje ritmično-melodičnih glasbenih vsebin in sestavljanje teh v glasbeno obliko rondo; izmišljanje različnih ritmičnih vsebin z besedilom in sestavljanje teh v ritmični rondo A B A C A. Delo z delovnim zvezkom: Na levi strani delovnega zvezka je ritmični rondo oblike A B A C A. Učence razdelimo v tri skupine A, B in C, ki izvajajo vsaka svoj del rondoja. Na enak način izvajamo melodični rondo, in sicer s solmizacijskimi zlogi in fonomimiko. Učenci ugotovijo, kakšno zgradbo ima niz stavb.

Poslušanje Wolfgang Amadeus Mozart: Finale (Rondo) iz Dunajske sonatine št. 1 v C-duru Stavek je po obliki rondo s shemo A B A C A + zaključek.

Glasbena oblika rondo »rke A, B in C oznaËujejo dele glasbene oblike. Po navodilih uËitelja ali uËiteljice izvajaj primere ritmiËnega in melodiËnega rondoja.

Gibanje Gibanje ob petju glasbene oblike rondo. Učenci ob različnih glasbenih delih izvajajo različne gibe. Skupina A poje prvo kitico pesmi In mi smo lačni in pri tem npr. s pestmi rahlo tolče po klopi, skupina B poje pesem Uganka in pri tem ritmično giba s prsti; potem sledi ponovno skupina A. Skupina C zapoje zadnjo kitico pesmi Mujcek drota prosi (Žgance de si küha) in pri tem oponaša mešanje hrane v skledi. Rondo zaključi skupina A. Gibanje ob poslušanju skladbe Finale (Rondo).

RITMI»NI RONDO

A

l

D

K

II

L

D

K

B

II

II

II

T

K

II

T

A

l

D

K

II

L

D

K

C

LD

LD

II

LD

L

D

T

A

L

D

K

II

L

D

K

Legenda: L D LD K II T —

= = = = = = =

udarec udarec udarec udarec plosk lesk pavza

z z z z

levo nogo ob tla desno nogo ob tla obema nogama ob tla obema rokama po klopi

Rondo je glasbena oblika, ki ima (v naπem primeru) 5 delov, od teh 3 razliËne: A, B in C.

A

Del A se pojavi na 1., 3. in 5. mestu — lahko bi rekli, da kroæi.

RONDO C

=

B

krog A 32

38

29

W. A. Mozart: RONDO


Glasbenodidaktična igra: SESTAVIMO GLASBENE POJME V vrečke damo listke s črkami, ki označujejo določen glasbeni pojem. V eno izmed vrečk damo npr. listke s črkami K, Á, N, O in še enkrat N, v drugo listke s črkami R, O, N, D in še enkrat O, v tretjo P, E, S, E in M itd. Učence razdelimo v skupine po pet. Vsaka skupina dobi eno vrečko, iz katere mora vsak učenec izvleči eno črko. Učenci se morajo čim prej postaviti v vrsto, položiti listek s črko pred seboj in sestaviti glasbeni pojem. Da naloga ne bo prelahka, morajo o dobljenem pojmu nekaj povedati, npr.: pesem sestavljajo besedilo, ritem in melodija. Črk je lahko v vrečkah več ali manj, priporočljivo pa je, da imajo vse skupine enako število črk in članov.

Pojmi: Enake in različne glasbene misli; rondo. Priporočilo: Učence spodbudimo, naj skušajo najti obliko rondoja tudi v razredu, naravi, arhitekturi, matematiki (npr. 1 2 1 3 1). Tri enake predmete v razredu imenujemo A, poiščemo še dva različna — B in C — ter jih postavimo v vrsto. PRIPOMBE UČITELJA

MELODI»NI RONDO

A

DO

RE

DO

RE

MI

RE

DO

B

DO

MI

DO

MI

SO

MI

DO

A

DO

RE

DO

RE

MI

RE

DO

SO

LA

SO

FA

MI

RE

DO

DO

RE

DO

RE

MI

RE

DO

C

A

A

B

A

C

A 33

39


Opera Cilja enote • Spoznavanje opere kot glasbene oblike. • Petje odlomkov iz opere Čarobna piščal in spremljanje glasbe z Orffovimi glasbili. Petje Wolfgang Amadeus Mozart: Čarobna piščal: Papagenova predstavitvena pesem Papagenovi zvončki Igra na glasbila Spremljava odlomkov iz opere Čarobna piščal z Orffovimi glasbili po notni sliki.

Delo z delovnim zvezkom: Učenci obnovijo snov iz tretjega razreda in se spomnijo sestavnih delov glasbene pravljice, ki so enaki kot v operi. Pogovorimo se o partituri in libretu. Glasbenodidaktična igra: UPRIZORIMO OPERNO ARIJO Učitelj izbere nekaj opernih arij in najde smiselne prevode. Predvaja jih učencem, pri tem pa ne pove, o čem govori besedilo. Naloga učencev je, da na osnovi poslušanja in interpretacije poskušajo ugotoviti vsebino ter jo ob poslušanju igralsko uprizoriti. Vsebino lahko tudi povemo. V tem primeru učenci interpretirajo znano dogajanje. Izberemo tudi slovenske opere.

Poslušanje Wolfgang Amadeus Mozart: Čarobna piščal: Arija Kraljice noči (odlomek)

Opera

Gibanje Oponašanje gibov oziroma igre opernih pevcev.

Ob posluπanju odlomkov iz opere se bomo preselili v njeno pravljiËno dogajanje. Sodelovali bomo tudi v opernem orkestru.

Ustvarjalnost Soustvarjanje glasbene spremljave h glasbenim primerom; razmišljanje o poteku vsebine opere.

PravljiËna opera: »AROBNA PI©»AL Skladatelj: Wolfgang Amadeus Mozart Libretist: Emanuel Schikaneder NastopajoËi: Hudobne osebe: Kraljica noËi, Monostatos Dobre osebe: Pamina (hËi Kraljice noËi) in princ Tamino, Papageno in Papagena, Sarastro

Wolfgang Amadeus Mozart

Papagena

Pamina

Kraljica noËi

Sarastro

34

40

30—32

W. A. Mozart: »AROBNA PI©»AL (odlomki)


Pojmi: Opera, arija, partitura, libreto. Priporočila: 1. Podrobnejšo vsebino opere najdemo v naslednjih knjigah: • Samec, S. 1996: Operne zgodbe. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba. • Streit, J. 1996: Čarobna piščal. Ljubljana: EPTA. • Vrbančič, I. 1989: Svet glasbe, strokovni priročnik. Ljubljana: DZS. • Waugh, A. 2000: Opera. Vodnik za poslušanje in spoznavanje. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba. 2. V knjigi — Paroutya, M. 1998: Mozart, ljubljenec bogov. Ljubljana: DZS — najdemo naslednje zapise, ki nam omogočajo razgovor o Mozartovem življenju:

Preberi vsebino opere. Zgodbo lahko nadaljujeπ po svoje in jo odigraπ s soπolci in soπolkami. Novo zgodbo tudi zapoj in zaigraj.

Princ Tamino in Pamina (hËerka Kraljice noËi) sta postavljena pred hude preizkuπnje preden se lahko poroËita. Pri premagovanju teh jima pomaga moË ljubezni in Ëarobna piπËal, ki jo princu podarijo kraljiËine dame. Zgodbo prijetno popestrita ptiËar Papageno s svojimi Ëarobnimi zvonËki in njegova druæica Papagena, ki prav tako preæivljata teæke Ëase za sreËno skupno prihodnost. Junakom v zgodbi pomaga sveËenik Sarastro, nagajata pa jim Kraljica noËi ter hudobni Monostatos.

str. 69 »Dragi oče, ne znam pisati v verzih, ker nisem pesnik. Ne znam dovolj umetelno oblikovati stavkov, da bi v njih izrazil svetlobo in senco, ker nisem slikar. Svojih čustev in misli tudi ne znam podajati z znamenji in pantomimo, ker nisem plesalec. Lahko pa jih izrazim z zvoki, ker sem glasbenik.« (Wolfgang, 8. novembra 1777) Na zadnji platnici »Mozart je umrl pri petintridesetih letih, v katerih se je največja sreča izmenjavala z najmračnejšimi dnevi. Pri šestih letih je zložil svoj prvi menuet. Pri enajstih svojo prvo opero. Ko je zrasel v mladeniča, je povedal že vse ali skoraj vse. Ugasnil je sredi poleta, nekega decembrskega dne 1791, na krilih Rekviema, ki ga je tedaj pisal in pero mu je iztrgala šele smrt.« 3. Pesmi, ki so namenjene petju, lahko samo poslušamo in spremljamo z Orffovimi glasbili. Pojemo jih ob zvočnih posnetkih, ker so težje. 4. Pogovorimo se o Ariji Kraljice noči. Za tovrstno petje moramo najprej obiskovati nižjo in srednjo glasbeno šolo ter nadaljevati šolanje na Akademiji za glasbo. PRIPOROČILA UČITELJA

Papageno in Tamino

Monostatos

Opernemu besedilu reËemo libreto. Note, ki jih uporabljajo orkester in pevci, imenujemo partitura. V 3. razredu si spoznal/-a glasbeno pravljico, ki ima enake sestavine kot opera. Napiπi jih. Sestavine opere so: GLASBA (PETJE, IGRA NA GLASBILA), PLES, LIBRETO (BESEDILO), SCENA IN KOSTUMI. V operi nastopajo PEVCI, ZBOR, PLESALCI IN ORKESTER. Ob zvoËnih posnetkih izvajajte partituri, ki sta del opere »arobna piπËal in sta prirejeni za Orffova glasbila. Partituri sta v pesmarici. PAPAGENOVA PREDSTAVITVENA PESEM PAPAGENOVI ZVON»KI ARIJA KRALJICE NO»I

35

41


Baletna in filmska glasba Cilja enote • Spoznavanje baletne glasbe. • Spoznavanje vloge filmske glasbe. Petje Petje pesmi iz filmov po izboru učencev in učitelja. Igra na glasbila Igra na kastanjete ob Španskem plesu iz baleta Labodje jezero. Poslušanje Peter Iljič Čajkovski: Labodje jezero: Ples labodov (odlomek) Španski ples Urban Koder: Cvetje v jeseni (odlomek)

Gibanje Posnemanje baletnih gibov ob poslušanju odlomkov iz baleta Labodje jezero. Ustvarjalnost Soustvarjanje koreografije za ples ob odlomkih baleta; improviziranje glasbe k določeni zgodbi, ki jo uprizorimo kot gledališko predstavo (z lastnimi in Orffovimi glasbili). Delo z delovnim zvezkom: Učenci napišejo odgovore na zastavljena vprašanja. V televizijskem programu izberejo film, ki ga bodo gledali, in po ogledu napišejo svoje vtise o glasbi. Glasbenodidaktična igra: Učitelj razdeli učence na tri skupine: dve tekmovalni in eno ocenjevalno. Nekajkrat predvaja

Baletna in filmska glasba Prisluhni glasbi iz baleta in po svoje ponazori vsebino s plesom.

Balet: LABODJE JEZERO Glasba: Peter IljiË »ajkovski NastopajoËi: Hudobne osebe: Ëarovnik Rotbart (RdeËebradec) in njegova hËi Odile Dobre osebe: lepotica Odette in princ Siegfried Peter IljiË »ajkovski

Preberi vsebino baleta. Zlobni Ëarovnik Rotbart je lepo Odette in njene prijateljice zaËaral v labode. »arovnija izgubi svojo moË πele takrat, ko lepotica sreËa mladeniËa, ki jo bo zares ljubil in ji bo zvest. Princ Siegfried, sin kneginje, na lovu sreËa Odette in v njegovem srcu vzplamti ljubezen do labodje kraljiËne. V dogajanje na æalost poseæe zlobni Rotbart in princu pripravi potegavπËino. Na zabavo v grad pripelje svojo hËi Odile, ki je zelo podobna Odette. Princ ju

zamenja, zasnubi Ëarovnikovo hËi in ji obljubi veËno zvestobo. Ko uvidi svojo zmoto, razoËaran odhiti na obalo labodjega jezera, da bi svojo ljubljeno prosil odpuπËanja. Zaljubljenca pred loËitvijo drug od drugega data prednost smrti. Z roko v roki se poæeneta na dno vzvalovanega jezera, kar povzroËi Rotbartovo smrt. Hudobija je premagana z zvestobo in ljubeznijo. Princ Siegfried in Odette

Balet je gledaliπko delo, namenjeno umetniπkemu plesu. Sestavljajo ga glasba (igra na glasbila), zgodba, ples, scena in kostumi. V baletu nastopajo

PLESALCI IN ORKESTER .

SKLADATELJ

»arovnik Rotbart

36

33—34

42

P. I. »ajkovski: LABODJE JEZERO (odlomka)

PLES LABODOV ©PANSKI PLES

napiπe glasbo, koreograf pa naËrtuje plesno dogajanje.

37


izbrano glasbo, učenci pa se posvetujejo o vsebini. Izbrano vsebino vsaka skupina pod vodstvom svojega vodja gibno uprizori v razredu. Z gibi lastnega telesa in upoštevanjem pantomime učenci oživijo v razredu lastno kreacijo. Ocenjevalna komisija s kartončki ocen od 1 do 5 ovrednoti v razredu baletno predstavo posamezne skupine. Pojmi: Balet, koreografija; filmska glasba. Priporočila: 1. Z učenci si ogledamo filme, pozorno spremljamo glasbo in se o njej pogovorimo. Izhodiščna vprašanja za pogovor: • Ali glasba na začetku filma napove njegovo vsebino?

• Kakšno glasbo lahko pričakujemo pri komedijah, romantičnih filmih, risankah? • Kakšno glasbo skladatelji filmske glasbe ustvarjajo pri napetih prizorih? • Ali se spomnite glasbe iz risanke Pink Panter? Kakšna je in kaj ponazarja? 2. V televizijskem programu poiščemo baletno ali/in plesno predstavo, jo posnamemo in si ogledamo odlomek skupaj z učenci. Ugotavljamo, kako gibanje telesa sledi gibanju glasbe. 3. Organiziramo ogled baletne predstave.

V tedenski prilogi Ëasopisov, kjer je spored radijskih in televizijskih programov, si izberi film, ki si ga boπ ogledal/-a. Izreæi sliko scene iz filma in jo nalepi v delovni zvezek. Napiπi naslov filma in imena glavnih igralcev. Izberi nekaj odlomkov zgodbe in opiπi glasbo, ki jih je spremljala.

Kaj meniπ, kakπno vlogo ima glasba v filmih?

Katere otroπke slovenske filme poznaπ? NE JO»I PETER, SRE»NO KEKEC, SINJI GALEB … Naslov filma: Se spomniπ oseb, ki so nastopale v filmih o Kekcu? KEKEC, MOJCA, ROÆLE, Glavni igralci:

BEDANEC …

Opis glasbe iz filma: Film: CVETJE V JESENI Glasba: Urban Koder Zgodba: Ivan TavËar Slika scene iz filma: Ivan TavËar

Urban Koder

Preberi vsebino zgodbe iz filma. v Ljubljano na delo. Toda miru ne najde. Ljubezen ga vleËe nazaj k svoji deklici. OdloËi se, da bo kupil kmetijo na Jelovem brdu in se poroËil z Meto. Ko ob naslednjem sreËanju svoji Meti sporoËi veselo novico, ji od sreËe odpove srce.

Fotografija: M. Zajc

Ljubljanskemu advokatu Janezu zdravnik svetuje, naj gre na deæelo in si nabere novih moËi za delo. Odpravi se k bratrancu PreseËniku v πkofjeloπke hribe na Jelovo brdo in se zaljubi v njegovo hËi Meto. Med njima zaæivi simpatija. Janez kmalu dekle razoËara, saj mora znova

Meta

38

Filmska glasba je namenjena glasbenemu opisovanju dogajanja. Z zvoËnimi uËinki podkrepimo posamezne trenutne vtise: veselje, sreËo, napetost …

Janez (desno) z domaËini z Jelovega brda

35

U. Koder: CVETJE V JESENI (odlomek)

39

CVETJE

43


SEZNAM ZVOČNIH PRIMEROV

1. Slovenska ljudska: DROBLJANC (Izvaja ansambel Volk folk)

2:31

2. Slovenska ljudska: ZIBENŠRIT (Izvaja ansambel Volk folk)

2:37

3. Slovenska ljudska: VČERAJ SEM BIL NA VIČU (Izvaja ansambel Volk folk)

12. Slovenska ljudska: ŠMENTANA MUHA 1:19 (inštrumentalna različica) (Izvaja ansambel Vruja) 2:08

2:06

13. Albinca Pesek: POBALINA SO IN MI (Priredba Robert Novak, pevka Emica Potočnik)

2:09

4. Slovenska ljudska: VRBIŠKA POLKA (Izvaja Nina Volk [oprekelj])

0:44

14. Albinca Pesek: POBALINA SO IN MI (inštrumentalna spremljava) (Priredba Robert Novak)

5. Maksimiljan Feguš: LARGO iz Godalnega kvarteta št. 1 (Odlomek) (Izvaja kvartet Feguš)

1:19

15. Camille Saint-Saëns: KUKAVICA iz Živalskega karnevala (Izvajata Philippe Entremont [klavir] in Michel Arrignon [klarinet])

2:19

16. Albinca Pesek: ČANKATA PANKATA LA (Priredba Dejan Jerončič, pevka Inge Šipek Vodnjov)

2:33

17. Albinca Pesek: ČANKATA PANKATA LA (inštrumentalna spremljava) (Priredba Dejan Jerončič)

2:34

18. Marjan Šijanec: MISOLASO

1:09

19. Edvard Grieg: JUTRO iz suite Peer Gynt št. 1 (Odlomek) (Izvaja orkester Slovaške filharmonije, dirigent Libor Pesek)

1:23

20. John Lennon, Paul McCartney: YELLOW SUBMARIN (Izvaja ansambel The Beatles)

2:38

21. John Lennon, Paul McCartney: YELLOW SUBMARIN (inštrumentalna spremljava) (Izvaja ansambel The Beatles)

2:38

22. Slovenska ljudska: MUJCEK DROTA PROSI (Priredba Robert Novak, pevka Inge Šipek Vodnjov)

0:44

6. Johann Sebastian Bach: ALLEGRO 1:56 (1. stavek) iz 3. Brandenburškega koncerta (Odlomek) (Izvaja orkester Boston Baroque, direktor Martin Pearlman) 7. Johann Sebastian Bach: ALLEGRO 1:00 (1. stavek) iz 3. Brandenburškega koncerta (Odlomek) (Izvaja ansambel Swingel Singers) 8. Albinca Pesek: UGANKA (Priredba Dejan Berden, pevka Inge Šipek Vodnjov)

1:32

9. Camille Saint-Saëns: OKAMNINE 1:26 iz Živalskega karnevala (Izvajajo Philippe Entremont, Gaby Casadesus, Michel Arrignon, Yan-Pascal Tortelier, Régis Pasquier, Gérard Caussé, Yo-Yo Ma, Gabin Lauridon, dirigent Philippe Entremont) 10. Pietro Mascagni: SIMFONIČNA MEDIGRA iz baleta Cavalleria rusticana (Izvaja orkester Berlinske filharmonije, dirigent Herbert von Karajan)

3:27

11. Slovenska ljudska: ŠMENTANA MUHA 0:49 (Priredba Robert Novak, pevka Emica Potočnik) 44


23. Slovenska ljudska: MUJCEK DROTA PROSI (inštrumentalna spremljava) (Priredba Robert Novak)

0:46

24. Slovenska ljudska: ŠAMARJANKA (Izvaja ansambel Marko banda)

1:58

25. Robert Novak: TRES-BRENK-TRES

0:59

26. Otroška šaljivka: KIN KAJ KU 1:38 (Priredba klavirske spremljave Ivo Kopecky, izvajajo zbor Carmina Slovenica, Olga Pečeny [klavir], dirigentka Karmina Šilec) 27. Tanzanijska ljudska: SIMAMA, KA (Priredba Matjaž Krivec, izvajajo zbor Carmina Slovenica, Nino Mureškič [tolkala], Matjaž Krivec [bas kitara], dirigentka Karmina Šilec)

2:24

28. Johann Pachelbel: KÁNON (Odlomek) 3:54 (Izvaja orkester Festival String Lucerne, dirigent Rudolf Baumgartner) 29. Wolfgang Amadeus Mozart: FINALE 2:45 (Rondo) iz Dunajske sonatine št.1 v C-duru (Izvaja Renata Neuvirt [klavir]) 30. Wolfgang Amadeus Mozart: 1:37 PAPAGENOVA PREDSTAVITVENA PESEM iz opere Čarobna piščal (Priredba Kurt Brüggemann in Inge Šipek Vodnjov, izvajajo Cveto Kobal [flavta], Inge Šipek Vodnjov [zvončki], Matjaž Stopinšek [glas])

31. Wolfgang Amadeus Mozart: PAPAGENOVI ZVONČKI iz opere Čarobna piščal (Priredba Kurt Brüggemann in Inge Šipek Vodnjov, izvajajo Cveto Kobal [flavta], Inge Šipek Vodnjov [zvončki], Matjaž Stopinšek [glas])

1:11

32. Wolfgang Amadeus Mozart: ARIJA KRALJICE NOČI iz opere Čarobna piščal (Odlomek) (Izvaja orkester Opernhaus Zürich, pevka Edita Gruberova, dirigent Nikolaus Harnoncourt)

1:26

33. Peter Iljič Čajkovski: PLES LABODOV iz baleta Labodje jezero (Odlomek) (Izvaja Londonski simfonični orkester, Douglas Cummmings [čelo], dirigent André Previn)

1:36

34. Peter Iljič Čajkovski: ŠPANSKI PLES iz baleta Labodje jezero (Izvaja Londonski simfonični orkester, dirigent André Previn)

2:31

35. Urban Koder: CVETJE 1:32 iz filma Cvetje v jeseni (Odlomek) (Izvaja orkester RTV Ljubljana, Miha Dovžan [citre], dirigent Urban Koder)

45


PESMARICA

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

Drobljanc Rad bi vedu, rad bi znal, kdo je naπa jabka krau, rad bi vedu, rad bi znal, kdo je naπa jabka krau. Rad bi vedu, rad bi znal, kdo je naπa drva krau, rad bi vedu, rad bi znal, kdo je naπa drva krau. Rad bi vedu, rad bi znal, kdo je naπe hruπke krau, rad bi vedu, rad bi znal, kdo je naπe hruπke krau.

DROBLJANC Slovenska ljudska

○ ○ ○ ○ ○

46


Zibenπrit PsiËek nima repa veË, kdo mu ga je odrezal preË? Diridiridaj, diridiridaj, dajte psiËku rep nazaj.

ZIBENŠRIT Slovenska ljudska

47

○ ○ ○ ○ ○


VËeraj sem bil na ViËu VËeraj sem bil na ViËu, na ViËu pri dekliËu. »e Ëlovek smolo ima, mu vrag miru ne da.

Do nje sem se priplazil, prav srËno jo pozdravil. Mi reËe zdaj dekle: ≈Moj fant, poljubi me.√ Poljubim in objamem, πe tretji pride zraven. Al’ to je mam’ca b’la, zbeæala sva oba.

VČERAJ SEM BIL NA VIČU

○ ○ ○ ○ ○

48

Dekle beæi v koruzo, jaz pa naravnost v luæo. Sedaj pa cela vas se smeje mi na glas. Sedaj pa cela, cela, cela vas se smeje meni, meni prav na glas: ha, ha, ha, ha, ha, ha, fant πel je v æabjo vas.

Slovenska ljudska


Uganka Pet sinov iz ene hiπe, pa se vsak drugaËe piπe. (Prsti na roki)

UGANKA

A. Pesek Besedilo: O. Župančič

49

○ ○ ○ ○ ○


©mentana muha ©mentana muha, kaj si tak’ suha? Kdo te bo plaËal? Miha KovaËev. Priπli so, priπli, πtirje Poljanci, komaj so vlekli muho po klanci. Priπli so, priπli, πtirje mesarji, komaj so suho muho zaklali. Priπli so, priπli, πtirje debeli, komaj so suho muho pojeli.

ŠMENTANA MUHA Slovenska ljudska

○ ○ ○ ○ ○

50


Pobalina So in Mi V drugem nadstropju je So doma, nosek navihan ‘ma, v prvem nadstropju pa ædi naπ Mi, veselo prepeva si. So, Mi, So, Mi, dva pobalina, Ëevlje preluknjane, strgan rokav. So, Mi, So, Mi, se pripodita, vsak v svojo sobico skrijeta se.

POBALINA SO IN MI A. Pesek

51

○ ○ ○ ○ ○


»ankata pankata la A, a, a, a, a, a, a, a. »ankata pankata la, Ëampara pampara sa, æabada rabada ajaj, πavara pavara ma.

I, i, i, i, i, i, i, i. »inkiti pinkiti li, Ëimpiri pimpiri si, æibidi ribidi ijij, πiviri piviri mi.

E, e, e, e, e, e, e, e. »enkete penkete le, Ëempere pempere se, æebede rebede ejej, πevere pevere me.

O, o, o, o, o, o, o, o. »onkoto ponkoto lo, Ëomporo pomporo so, æobodo robodo ojoj, πovoro povoro mo.

U, u, u, u, u, u, u, u. »unkutu punkutu lu, Ëumpuru pumpuru su, æubudu rubudu ujuj, πuvuru puvuru mu.

ČANKATA PANKATA LA A. Pesek

○ ○ ○ ○ ○

52


Rumena podmornica Sosed moj je star mornar, ki podmornico dobil je v dar. NoË in dan na dnu morja brez prestanka plove sem ter tja. On sosede rad ima, vse povabi nas na dno morja. Tam nam godba zaigra, mi pa glasni smo, kar se le da. Na rumeni podmornici æivim, s kiti se podim, ribice lovim.

RUMENA PODMORNICA J. Lennon in P. McCartney Prepesnila: A. Pesek

53

○ ○ ○ ○ ○


Mujcek drota prosi Mujcek drota prosi. Cin, cin cimbola, cimbo, cimbo, cimbola.

Piskre de si veza. Cin, cin cimbola, cimbo, cimbo, cimbola.

Ægance de si küha. Cin, cin cimbola, cimbo, cimbo, cimbola.

Kaj de mujcek z droton? Cin, cin cimbola, cimbo, cimbo, cimbola.

Kaj de mujcek s piskron? Cin, cin cimbola, cimbo, cimbo, cimbola.

Prleπko nareËje drot — æica piskre — lonce de si veza — si bo vezal küha — kuhal

MUJCEK DROTA PROSI Slovenska ljudska

○ ○ ○ ○ ○

54


Kin kaj ku 1. kitica

2. kitica

3. kitica

Kin kaj dali dili moli dili nasi, kin kaj ku, kin kaj ku. Kin kaj dali dili moli dili nasi, kin kaj ku, kin kaj ku.

Tera Ëaba tete tete, cicici, cicici. Tera Ëaba tete tete, cicici, cicici.

Kin kaj dali dili moli dili nasi, kin kaj ku, kin kaj ku. Kin kaj dali dili moli dili nasi, kin kaj ku, kin kaj ku.

Hejla, hejla Ëaba, hejla Ëaba hejla ho. Hejla, hejla Ëaba, hejla Ëaba hejla ho. »alabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, vumba, vumba.

Pelo, pelbelamo, pela masa pelamo. Pelo, pelbelamo, pela masa pelamo. »alabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, vumba, vumba.

Mundo, ada mundo, ada moja kakadu. Mundo, ada mundo, ada moja kakadu. »alabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, vumba, vumba.

KIN KAJ KU Otroška šaljivka

55

○ ○ ○ ○ ○


○ ○ ○ ○ ○

56


Simama, ka Simama, ka, simama, ka, ruka, ruka, ruka, simama, ka.

Tembea, kimbia, tembea, kimbia, ruka, ruka, ruka, simama, ka.

SIMAMA, KA Tanzanijska ljudska

simama — stati ka — sedeti ruka — poskakovati tembea — iti kimbia — teËi

57

○ ○ ○ ○ ○


Papagenova predstavitvena pesem PtiËar kliËejo me tralala, pojem, vriskam, pleπem, kar se da. V deæeli tej me vsak pozna in z mano pleπe hopsasa.

PtiËar kliËejo me tralala, pojem, vriskam, pleπem, kar se da. V deæeli tej me vsak pozna in z mano pleπe hopsasa.

Potepam se po gozdu rad, saj k meni pride ptiËek vsak. Ko æviægam, pojem, se vrtim, kar perje nosi, to dobim.

Æelim si tako mreæico, da z njo ujel bi deklico, a ena mi dovolj ne bo, æelel bi jih vsaj kakπnih sto.

PAPAGENOVA PREDSTAVITVENA PESEM

○ ○ ○ ○ ○

58

W. A. Mozart


59

○ ○ ○ ○ ○


○ ○ ○ ○ ○

60


61

○ ○ ○ ○ ○


Papagenovi zvonËki Ta dobi, ta dobi, kdor si upa, ta dobi! Naj zvonijo zvonËki ti, naj zvonijo moji zvonËki, naj v uπesih zadonijo.

ZvonËkljajo prisrËno, zvonËkljajo lepo. Larala la la larala, la la larala. To najlepπi so zvoki, kar svet jih pozna. Larala la la larala, la la larala.

PAPAGENOVI ZVONČKI W. A. Mozart

○ ○ ○ ○ ○

62


63

○ ○ ○ ○ ○


○ ○ ○ ○ ○

64


65

○ ○ ○ ○ ○


CVETJE V JESENI Urban Koder

○ ○ ○ ○ ○

66


67

○ ○ ○ ○ ○


ZAHVALA

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

Zahvaljujemo se razrednim in glasbenim učiteljem/-icam, ki so sodelovali pri ovrednotenju glasbenih vsebin: Editi Binkovski Andreji Brifah Pavli Bunetič Dušanu Čerčeku Marini Doblekar Cvetki Frešer Aleksandri Gajšek Angeliki Gluk Moniki Habinc Rostohar Mojci Holler Mili Ivanovič Boži Jankovič Betki Jelčič Heleni Juršič Mirjani Kavčič Jelki Klakočar Mojci Koban Dobnik Andreji Kozlevčar Metki Kuraj Bojani Maček Vesni Novak Giovanninu Raffanelliju Mileni Rataj Danetu Selanu Metki Slobko Ani Smej Olgi Strmšek Tatjani Umek Vilku Ureku Jelki Veit Eli Verstovšek Tanšek Metki Vrbančič Osterc Cvetki Zabukovšek Mariji Žgavc

○ ○ ○ ○ ○

68

OŠ Velika Dolina, Jesenice na Dolenjskem OŠ Poljane, Ljubljana OŠ Dobova, Dobova OŠ Koseze, Ljubljana OŠ Toneta Čufarja, Ljubljana OŠ Pohorskega bataljona, Slovenska Bistrica OŠ Leskovec, Leskovec pri Krškem OŠ Riharda Jakopiča, Ljubljana OŠ Jurija Dalmatina, Krško OŠ Borisa Kidriča, Maribor OŠ Leskovec, Leskovec pri Krškem OŠ Jurija Dalmatina, Krško OŠ Jurija Dalmatina, Krško OŠ Rudolfa Maistra, Šentilj v Slovenskih goricah OŠ Trnovo, Ljubljana OŠ Jurija Dalmatina, Krško OŠ Vitanje, Vitanje OŠ Dravlje, Ljubljana OŠ Franceta Prešerna, Maribor OŠ Franca Rozmana Staneta, Maribor OŠ Riharda Jakopiča, Ljubljana OŠ Vižmarje - Brod, Ljubljana OŠ Tabor II, Maribor OŠ Poljane, Ljubljana OŠ Jurija Dalmatina, Krško OŠ Maksa Durjave, Maribor OŠ Ob Dravinji, Slovenske Konjice OŠ Jurija Dalmatina, Krško OŠ Bizeljsko, Bizeljsko OŠ Sladki vrh, Sladki vrh OŠ Artiče, Artiče OŠ Ludvika Pliberška, Maribor OŠ Ob Dravinji, Slovenske Konjice OŠ Jurija Dalmatina, Krško

Profile for Andreja Petrovčič

Glasba 4, priročnik  

Priročnik za učitelje glasbe 4. razreda osnovne šole

Glasba 4, priročnik  

Priročnik za učitelje glasbe 4. razreda osnovne šole

Profile for andrejape
Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded