Page 1

Letnik 7, {t. 31/ september-oktober 2012 30.000 brezpla~nih izvodov

NOVA THERMIA ATEC

Najboljša toplotna črpalka zrak/voda na trgu

NAJBOLJŠI REZULTAT NA TESTU

Rezultati neodvisnega testiranja v laboratoriju SP: do 35% višje letno grelno število SPF do 50% višje grelno število COP druga najbolj tiha toplotna črpalka med vsemi testiranimi napravami

atlas Atlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45 SI-3212 Vojnik

info@atlas-trading.si www.atlas-trading.si


UVODNIK

4

Paradoks gospoda Jevonsa

L

eta 1865 je James Watt predstavil svojo inovacijo, izbolj{an model parnega stroja, ki je za isti u~inek porabil veliko manj premoga kot drugi podobni stroji.

Pi{e: Simon Tihec

Zato je premog postal u~inkovitej{i in zaradi tega tudi cenej{i vir energije. Takratni gospodarstveniki so vzneseno predvidevali, da se bo zaradi te izbolj{ave poraba premoga zmanj{ala in da bodo zato angle{ke zaloge trajale dalj ~asa, vendar se je zgodilo nekaj ~isto drugega.

ustalila na neki to~ki. Zato paradoks gospoda Jevonsa in njegov povratni udarec, koristi energetskih izbolj{av ne izni~ita popolnoma, kar potrjujejo razli~ne {tudije. V njih dokazujejo, da kon~na korist posamezne energetske izbolj{ave zna{a od 10 do 30% njene prvotne koristi.

Ta dogajanja je pred 147 leti opazoval in opisal angle{ki ekonomist William Stanley Jevons v svoji knjigi The Coal Question. V njej je ugotovil, da je izbolj{anje u~inkovitosti stroja ali goriva v resnici pove~alo in ne zmanj{alo porabo. Takrat so namre~ parne stroje zaradi ve~je u~inkovitosti za~eli uporabljati v vedno ve~ vejah industrije, skupna poraba premoga pa se je skokovito pove~ala, kljub temu, da so za posamezen izdelek porabili veliko manj premoga. Jevons je dobesedno zapisal: »Domneva, da bo bolj ekonomi~na uporaba goriva v enaki meri zmanj{ala njegovo porabo, je napa~na. V resnici se zgodi ravno obratno.« Ali je torej pove~evanje u~inkovitosti strojev ali goriv brez koristi ?

Izbolj{evanje u~inkovitosti in koristne posledice so le del zamotanega sistema kro`enja energij. ^e lastnik hi{e vgradi toplotno izolacijo, bo zaradi tega zmanj{al porabo energije, in s tem prihranil denar. Vpra{anje pa je, kaj bo naredil z njim. Pri tem je vseeno, ~e bo odletel na prijeten dopust v tople kraje ali kupil novo opremo za jedilnico, vse to je spet poraba energije.

Jevonsov paradoks pa se na neki to~ki spremeni {e v nekaj drugega.To se dogodi, ko pove~ana u~inkovitost posredno povzro~i zni`anje cene goriva, ~e njegovo vrednost merimo v smislu, koliko ve~ lahko z njim naredimo. Posledica bo {e ve~je povpra{evanje, ki spet spodbuja porabo goriva, ravno to pa smo z ve~jo u~inkovitostjo hoteli prepre~iti. Ko te posledice izni~ijo korist pove~ane u~inkovitosti, pa smo dobili tako imenovani »povratni udarec«. Da zgodbe preve~ ne zakompliciramo bo najbolje za~eti s primerom, najprej nami{ljenim. ^e bi vsi avtomobili v Evropi po nekem ~ude`u preko no~i postali za polovico u~inkovitej{i, bi to pomenilo, da bi na kilometer porabili za polovico manj goriva. To bi takoj poru{ilo razmerje ponudbe in povpra{evanja goriv, cene bi skokovito padle. Ta korist pa se nebi zna{la v `epih voznikov, saj bi se ti bolj pogosto odlo~ali za vesele izlete in dolge vo`nje, pri ~emer bi skupno porabili ve~ goriva, kot so ga pred tistim no~nim ~ude`em. To pa bi bil tisti znameniti povratni udarec. Verjetno pa vsi Evropejci nebi podvojili svoje kilometrine in zato nebi popolnoma izni~ili koristi svojih u~inkovitej{ih avtomobilov. Tudi ~e bi bil bencin zastonj, se nebi mogli voziti kar naprej, poraba goriv bi se

www.nibe.si

SEJEM MOS | hala L / 45

UUSSTTII!! P O P I K S M E J E UGODNI SSEJEMSKI POP

Contura 790k

^e kdo misli, da s tem `elimo postaviti pod vpra{aj vse vrste in na~ine var~evanja energije se moti. Paradoks gospoda Jevonsa nas samo opozarja, da kupovanje in uporaba vsakovrstnih var~evalnih naprav ni dovolj. In to zato, ker `ivimo v svetu, ki je v resnici biolo{ki, v katerem s tehnologijo ne bomo mogli re{iti problemov, ki smo si jih nakopali, pa ~e se {e tako trudimo. Re{itev je enostavna, prilagoditi se bo potrebno zmogljivostim planeta. •

TOPLOTNE ČRPALKE |

Mali Osolnik 17, 1311 Turjak 01 / 788 99 16 www.knut.si | info@knut.si

^e vstopimo na doma~e podro~je, se odpre cela vrsta paradoksov gospoda Jevonsa. Nekateri analitiki ugotavljajo, da vgradnja toplotne izolacije in drugih sodobnih in var~nih naprav uporabnikom v resnici prina{a veliko manj{e koristi od izra~unanih. Saj stanovalci vedo, da je hi{a dobro izolirana, zato lahko kazalec na sobnem termostatu pomaknejo malo navzgor, ker jim sedaj res ni treba ve~ zmrzovati. Da bi prihranili ~im ve~ vedno bolj drage elektrike so vgradili var~na svetila, ki pa so tako var~na, da lahko ostanejo pri`gana v vseh prostorih in {e ves dan. Kupili so tudi nov zelo var~en hladilnik, ki je zaradi tega lahko veliko ve~ji kot prej{nji, krona vsega pa je lahko {e nov televizor, ki je v primerjavi s svojim skoraj dvometrskim ekranom, res var~en, zato lahko ostane pri`gan v nedogled. Tudi topla voda sedaj prite~e iz velikega var~nega zalogovnika, ki je ogrevan z var~nimi son~nimi kolektorji, in je ne more zmanjkati niti za polurno tu{iranje, niti za u`iva{ko namakanje v kadi. Zato pa se stanovalci ne smejo ~uditi, ~e ra~uni za vse vrste energentov ob koncu meseca, kljub silnim var~evalni napravam, ne bodo ni~ manj{i.

KNUT d.o.o. | 20 let izkušenj preko 1000 sistemov!

KAMINI | www.contura.si


V @ARI[^U

5

Julija svetovne cene hrane dosegle nov zgodovinski vrh Kolik{en vpliv imajo biogoriva na visoko ceno koruze?

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 32. {tevilka revije izide novembra 2012. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Franci Mithans, Marjan Poto~an, Roman Toma`i~, Vili Zabret, Matja` Valen~i~, Lojze Bertoncelj, Marjeta Lutman Vide, Damjan Nemec, Andrej Gruden, Mag. Michael WALTER, Toma` Dolenc, Simon Lukati, Gregor Deu, Toma` Pust, Roman Macun, Marko Petkov{ek, Nu{ka Marn. Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Vse pravice pridr`ane. - Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije. - Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji na `eljo naro~nikov ne lektoriramo. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERKUR MOJSTER, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, Energetika, Obrtnem sejmu.

Svetovne cene hrane so se julija podra`ile za 10 odstotkov in presegle rekord iz februarja 2011, kar ogro`a najrevnej{e na Zemlji, svari Svetovna banka. Najhuj{a su{a v ZDA in Kanadi v zadnje pol stoletja ter vro~inski val v Evropi, predvsem vzhodni, sta glavna krivca za rast cen hrane. Še posebej so se podra`ila osnovna `ita, kot so koruza, p{enica in soja, zaradi ~esar so pri Svetovni banki julijsko rast cen ozna~ili kot »zgodovinsko visoko«. Svetovna banka je opozorila, da bodo dr`ave, ki so odvisne od uvoza `it, postale {e posebej ranljive.

Julija cenej{i le ri` Od konca junija do konca julija so se cene koruze in p{enice na svetovnem trgu dvignile za 25 odstotkov, medtem ko se je soja podra`ila za 17 odstotkov. Od klju~nih svetovnih vrst `ita se je pocenil le ri` - za 4 %. Su{a v Severni Ameriki je prizadela predvsem pridelek korzue in soje, medtem ko se p{enica dra`i zaradi {kode, ki jo je vro~ina povzro~ila v Rusiji, Ukrajini in Kazahstanu. Obe omenjeni obmo~ji veljata za najbolj `itorodni obmo~ji Zemlje in od tam prihaja na trg ve~ina svetovnih prese`kov hrane.

V ZDA za biogoriva kar 40 odstotkov koruze! Svetovna banka opozarja ZDA tudi na sporno uporabo koruze za pridelavo biogoriv, kar dr`ava podpira s subvencijami. Kar 40 odstotkov pridelka koruze v ZDA se porabi za proizvodnjo etanola. V povezavi s su{o so se zaradi tega tudi mo~no podra`ila koruzna semena.

Krive so razvite dr`ave s subvencijami Julija je Nestle, najve~ji proizvajalec `ivil na svetu, obto`il dr`ave in proizvajalce biogoriv za visoke cene hrane. »^e hrane, {e posebej koruze, ne bi uporabljali za goriva, bi cene hrane s~asoma padle.« Predsednik uprave Nestleja Peter Brabeck-Letmathe je ob tem neposredno obto`il razvite dr`ave, da so z visokimi

subvencijami glavni krivec za eksplozijo cen hrane v zadnjih dveh letih. Cene hrane na svetovnih tr`i{~ih so se v primerjavi z lanskim julijem podra`ile za 6 odstotkov in so za odstotek vi{je od rekordnih cen v februarju 2011.

Eksplozija cen v podsaharski Afriki »Ne moremo dovoiliti, da zgodovinsko visoke cene ogro`ajo `ivljenja. V najbolj ob~utljivih skupnostih dru`ine jemljejo otroke iz {ol, ob tem pa jedo manj hraniljivo hrano, s ~imer se sku{ajo izogniti visokim cenam,« svari predsednik Svetovne banke D`im Jong Kim. Najbolj ogro`ene so dr`ave podsaharske Afrike in Srednjega vzhoda. V Mozambiku so se tako cene koruze v zadnjem ~etrtletju dvignile kar za 113 odstotkov, v enakem obdobju pa se je sorgum v Ju`nem Sudanu podra`il kar za 220 odstotkov.

Oklevanje G20 nedopustno Skupina 20 najrazvitej{ih dr`av na svetu (G20) je sklenila, da bo prve ukrepe sprejela {ele po septembru, ko bo kmetijsko ministrstvo v ZDA dokon~no ocenilo, kolik{na je {koda zaradi su{e. »^akanje je nedopustno. Oxfam `e vidimo uni~ujo~ vpliv rasto~ih cen hrane na dr`ave v razvoju, ki so odvisne od uvoza hrane,« obsoja oklevanje G20 priznana organizacija Oxfam, ki si prizadeva za trajnostne re{itev za odpravo rev{~ine in krivic. • Vir: MMC RTV SLO

V 31. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Atlas Trading str. 2 Gradnje Polak str. 3 Armex armature str. 4 Knut str. 6 Celjski sejem str. 7 Airius str. 8 Klimateh str. 9 Henkel Slovenija str. 10 Zeleni center str. 11 E-netsi str. 12 Philips str. 13 Koop str. 19 Bisol str. 20 Tersus str. 21 Enertec

str. 23 Gorenje Solar str. 24 Didasol str. 25 Techaton str. 27 HTZ str. 28 Ellatron str. 29 Sonnenkraft str. 30 Kramar solar str. 31 Etiks str. 32 Ford solar str. 33 Gomon solar str. 35 Bio planet str. 36 Jadran str. 37 Indema str. 38 KWB str. 39 Caleffi

str. 40 Opel str. 41 Eko plini str. 43 [trus instalacije str. 44 Elektro Celje str. 47 Herz str. 49 Merkur str. 50 Butan plin str. 51 Energetika Maribor str. 52 Istrabenz plini str. 53 Dines str. 55 Vitanest str. 56 Titan str. 57 Eragon str. 59 Seltron str. 60 Inovateh

str. 61 Devi str. 62 Ko~evar & sinovi str. 63 Agni str. 65 Zdru`enje pe~arjev str. 66 Fir{t str. 67 Grundfos str. 68 Rehau str. 69 Ream str. 70 Danfoss str. 71 Tehnobiro str. 72 Ekom str. 73 Valsir str. 74 Ok-vision str. 78 Klivent str. 79 Rosil

str. 80 PVC Nagode str. 83 Velux str. 84 Monotherm str. 87 INT Izola str. 88 Conetra str. 89 Elektro energija str. 90 Ga{per - okna, vrata str. 91 Kalcer str. 92 Romet str. 93 AJM str. 94 Fibran str. 95 Xella porobeton SI str. 96 Veto


6

DOGODKI

45. MOS - nove vsebine, nove dr`ave partnerice, nova do`ivetja

V

Celju bo med 12. in 18. septembrom potekal 45. MOS, Mednarodni sejem obrti in podjetnosti. V 16 sejemskih dvoranah in na zunanjih razstavnih povr{inah se bo predstavilo ve~ kot 1600 razstavljavcev iz 34 dr`av. V dru`bi Celjski sejem d.d. so {e posebej ponosni na odli~no mednarodno zastopanost na leto{njem sejmu. Devet skupinskih predstavitev dr`av se bo odvilo, od tega se jih bo {est (^e{ka, Gruzija, Indonezija,

Mad`arska, Poljska in Tajska) prvi~ organizirano predstavila na MOS. Kot zagotavljajo njihovi predstavniki, vse te dr`ave vidijo potencial za gospodarsko sodelovanje tako pri nas, kot tudi v Sloveniji kot odsko~ni deski v regijo, pojasnjujejo v Celjskem sejmu. Ĺ tevilne prilo`nosti za nove posle pa se obetajo tudi v okviru mednarodnih poslovnih

sre~anj in konferenc, ki bodo potekala na 45. MOS

Sejem najbolj{ih blagovnih znamk: Tradicionalne panoge dopolnjujejo nove tehnologije Na 45. MOS bodo tradicionalno najbolje zastopana podjetja, ki so ponudniki izdel-

kov in storitve na podro~ju zaklju~nih del v gradbeni{tvu (stavbno pohi{tvo, notranja in zunanja sen~ila, stre{ne kritine itd.), energetske u~inkovitosti in izkori{~anja obnovljivih virov. Energetska u~inkovitost na vseh podro~jih bivanja je zaradi prihrankov, ki jih omogo~a, v teh gospodarsko te`kih ~asih, {e posebej vro~a tema. Ne le skrb za izdatke v gospodinjstvih, tudi upravljavci in lastniki poslovnih ter javnih objektov se vse bolj zavedajo pomena u~inkovite rabe energije in s pridom izkori{~ajo nepovratne spodbude dr`ave. Ĺ e posebej bodo pri{li na ra~un vsi, ki gradijo ali obnavljajo, saj zanje tako razstavljavci (podjetja MIK, Roltek, Ĺ olski center Velenje in Soltec pripravljajo predavanja na temo kakovostna energetska obnova zgradb, podjetje AJM pa bo npr.


DOGODKI skupaj z zunanjimi strokovnjaki obiskovalcem MOS predstavilo kak{na je skoraj ni~ energijska hi{a od temeljev do strehe ter stavbno pohi{tvo in zimske vrtove za pasivne in skoraj ni~ energijske hi{e), kot tudi organizator sejma v sodelovanju s svetovalci energetsko svetovalne mre`e ENSVET (www.ensvet.si) pripravlja brezpla~na svetovanja s tega podro~ja. Energetika. net pa na 45. MOS pripravlja aktualni energetski forum Energetska u~inkovitost kot modra investicija! Obiskovalci pa bodo lahko poiskali tudi najbolj{o ponudbo na drugih vsebinskih podro~jih, ki jih prina{a MOS. Na ogled bodo med drugim stroji in oprema za kovino, les, elektro in varilna tehnika, ogrevalna, hladilna in prezra~evalna tehnika, monta`ne hi{e, ~istilne naprave in komunalna oprema, notranje pohi{tvo in oprema, kamini, pe~i in {tedilniki, gospodinjski aparati in oprema za dom, {port in prosti

7

~as, `ivilski in gostinski program, blago {iroke potro{nje. Razstavni program bodo dopolnjevale predstavitve tujih dr`av in zbornic, predstavile se bodo doma~e zbornice, na ogled bo ponudba poslovnih storitev, telekomunikacijskih storitev, ra~unalni{tva in finan~no svetovanje.

MOSovi podjetni talenti Med razstavljavci bodo tudi trije MOSovi podjetni talenti, ki so na drugem razpisu Celjskega sejma za inovativne mlade podjetnike prepri~ali strokovno komisijo. Brezpla~no predstavitev na 45. MOS in paket storitev partnerjev razpisa v skupni vrednosti 4000 EUR so si prislu`ili Ale{ Bizjak s.p. SIECO Proizvodnja solarnih sistemov iz Celja za razvoj barvnega hibridnega son~nega kolektorja, Alen Veren Fura d.o.o. iz Dobrovnika za s polnilno postajo za brezpla~no zamenjavo baterij pri ekokolesih ter Jaka Marolt Icarus Slovenija iz Gomilskega za

Vabljeni na razstavno mesto revije Var~ujem z energijo v halo H, razstavno mesto 7

izdelavo visokokakovostnih lesnih izdelkov.

Novosti in sejemske ugodnosti za obiskovalce v spremljajo~em programu Razstavljavci napovedujejo {tevilne novosti in dodatne sejemske popuste za obiskovalce. Veliko zanimivega pa se obeta tudi v spremljajo~em sejemskem programu. Strokovni spremljajo~i program bo obravnaval najbolj aktualne podjetni{ke teme

(kreditni kr~ ipd.), v Celjskem sejmu pa so se letos {e posebej potrudili, da poslovni del MOSa dopolnijo s segmentom do`ivetij. MOSova do`ivetja prina{ajo dvorano do`ivetij za vse generacije, adrenalinski poligon, vse skupaj pa bo dopolnjevalo {e glasbenoplesno dogajanje na osrednjem odru v atriju sejmi{~a. Dnevni program dogajanja, informacije o razstavljavcih in druge koristne informacije za obisk sejma so dosegljive na: www.ce-sejem.si •


8

VZDR@EVANJE

Tesnenje vodnih instalacij in naprav z izdelki Henkel Voda je ~ude`na teko~ina, ki dobiva ~edalje ve~ji pomen. Pomen v smislu osve`itve za pitje, kot osve`itev v bazenih in na kopali{~ih. Seveda se tukaj takoj zavedamo transporta vode po cevovodih, kot tudi ~rpalnih postaj za pitno vodo in bazenske tehnike. Kakor hitro se omejimo na instalacije in cevovode se sre~amo tudi z izzivi tesnjenja le-teh. Cevne instalacije so lahko iz razli~nih materialov. Najpogosteje pa se uporabljajo materiali kot so `elezo (pocinkano), plastika ali drugi umetni materiali. Da je transport vode sploh

Loctite 55 Je vrvica, izdelana iz polietilenskih vlaken, ki so prevle~ena s silikonsko maso. Vrvica se lahko uporablja za vse tipe navojev, kot tudi za kovinske in plasti~ne materiale, ter kombinacijo kovine in plastike. Uporaba je enostavna, tesnjenje pa je zagotovljeno nemudoma po sestavitvi zveze. Tesni tako spoje za vodo, plin kot tudi pitno vodo, ter je odporna na temperature do 130 stopinj celzija.

Avtor: mag. Marjan Poto~an

mogo~, funkcijo opravijo ~rpalke, zasuni in drugi elementi, ki jih je prav tako potrebno zatesniti. Celovito paleto materialov za tesnjenje nudi podjetje Henkel, ki ima v svojem asortimanu mnogo izdelkov namenjenih za tesnjenje in sicer tako vode za komunalne potrebe kot tudi pitne vode. Na kratko predstavljamo tri izdelke, ki se najpogosteje uporabljajo pri tovrstnih opravilih. Prvi je Loctite 55, sledi mu Loctite 577 in nato {e tesnilna masa Loctite 5366. •

Loctite 577 Je anaerobno lepilo-tesnilo, ki se strdi v kovinski re`i med navoji. Primerno je za vse navoje do velikosti 3 col. Uporabno pa samo za kovinske navoje, saj se lepilo na plastiki ne strdi. Obstojno je do temperature 150 stopinj, tla~na obstojnost je 350 bar. Po sestavitvi zveze je potrebno po~akati {e 12 ur da se lepilo strdi. Izdelek ima certifikat za pitno vodo in plin.

Loctite 5366 Je tesnilna masa na osnovi ocetnega silikona. To silikonsko lepilo-tesnilo je primerno tako za kovinske in plasti~ne navoje, kot tudi za kombinacijo obeh navedenih materialov. V spoju strjuje s pomo~jo zra~ne vlage, tako da ga lahko uporabljamo tudi izven navojni re`, za hitra popravila. Temperaturno je obstojen do 250 stopinj, ima pa tudi atest za uporabo pri tesnenju cevi za pitno vodo.


4

Loctite 55 ÂŽ

Tesnilna Tesnil lna vrvica vrvica 150 150 m

ÂŽ

+ gratis Loctite 5075 Izolacijsko tesnilni trak

LoctiteÂŽ 50075 Ĺ?7HP PSHUDWXUQDRRGSRUQRVW od -54°C doo 260°C Ĺ?1DWHH]QDWWUGQ QRVWGRNJFP PĹĄ Ĺ?2 2GSRUQRQ QD8 89ĜĜDUNH Ĺ?'LHOHHNWWULĂ‹Ă‹QDWWUGQRVVWGR9P P Ĺ?2 2GSRUUQRQDVVODQRYRRGRJ JRULYDDLLQ kissline

3ULPHULXXSRUDEH Ĺ?,,QGXVWULMMD Ĺ?9 9]GUÄœHYDQMMHLLQS SRSUDYLODYYR]LOO Ĺ?1 1DYWLND Ĺ?9 9RGRYRG Ĺ?(OHNWULLND Ĺ? in drug go...

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor

tel.: 02 22 22 288, fax.: 02 22 22 275

www.loctite.si


V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev. Rubriko pripravlja Simon Tihec. Ostoja: Spo{tovani, prebral sem veliko na to temo a ni~ konkretnega nisem izvedel. Imam hi{o, ki ima ravno streho narejeno z AB plo{~o na kateri je 25 cm izolacije iz volne in potem deske na {pirovcih nato, lepenka in na koncu 4 mm lepenke s posipom. Hi{a porabi cca 10 litrov kurilca na m2 povr{ine. Razmi{ljam, ~e bi ta ravni del izoliral {e s spodnje strani (3 cm stirodur), ker je verjetno izguba toplote preko tega stropa. Vem takoj bodo rekli, da bom imel vlago, ki je pozimi nizka cca. 30% in mislim, da bi stene, ki so narejene iz zidakov z zunanjo izolacijo lahko prevzele tisto vlago, ki bi se eventuelno pojavila. Kaj vi mislite?

Odgovor: V svojem vpra{anju ste premalo napisali o obstoje~i stavbi, da bi lahko ugotovili dejansko stanje in predlagali potrebne ukrepe. Opisali ste samo sestavo strehe, ni~ pa niste napisali o sestavi ostalih obodnih ploskev, niti o oknih ali va{ih bivalnih navadah. Toplotna izolacija iz 25 cm mineralne volne na AB plo{~i na~elno zado{~a, ~e je pravilno izvedena. Ni~ ne pi{ete o parni zapori na AB plo{~i, ki je obvezna za ustrezno za{~ito toplotne izolacije pred vlago. Vgradnja ekstrudiranega polistirena z zaprto celi~no strukturo (npr. stirodur) pod spodnjo stran AB plo{~e izbolj{a bivalne pogoje, vendar mora biti ustrezno izvedena (plo{~e s preklopom iz ekstrudiranega polistirena s hrapavo strukturo je potrebno po celi povr{ini lepiti na podlago, ki naj bo predhodno ustrezno pripravljena, plo{~e morajo biti polo`ene stikoma – brez {pranj, prek izolacije je potrebno vgraditi tankoslojni

armirani osnovni omet in dekorativno plast. Na predlagani na~in boste zni`ali toplotne izgube skozi streho za pribli`no 10%. Relativna vlaga v prostoru, ki je pozimi cca 30%, ka`e na pretirano prezra~evanje. Mo`no je, da imate vgrajena netesna okna, posledica netesnih oken pa so tudi velike ventilacijske toplotne izgube. Vlago iz stavbe je potrebno odvajati s prezra~evanjem. Dele` vlage, ki prehaja skozi stene, je zanemarljiv, ne glede na sestavo zunanjih sten. Bolj ko so okna tesna, skrbneje je potrebno prezra~evati bivalne prostore. Oglasite se pri energetskem svetovalcu ENSVET v va{i bli`ini, ki vam bo predlagal primerne ukrepe energetske sanacije glede na stanje va{e stavbe. Poi{~ite ga na www. ensvet.si. Anton: Imamo novo pe~, Waltis Pellson x3, ter nov solarni zalogovnik (650 l) vode, ki ima vgrajena dva izmenjevalca, ter preto~ni izmenjevalec za toplo sanitarno vodo. Na zgornji izmenjevalec bo priklopjen obstoje~i solarni sistem. Na spodnji izmenjevalec pa smo nameravali priklopiti toplo vodo pe~i za ogrevanje sanitarne vode v zimskem ~asu. Ker ima zalogovnik vode mo`nost biti uporabljen kot zalogovnik vode za ogrevalni sistem, me zanima ali ga je smiselno tako uporabiti, saj proizvajalec pe~i v navodilih navaja, da pe~ ne potrebuje dodatnega zalogovnika vode (ima svojo kapaciteto 140 litrov)? Odgovor: Pomanjkljivo ste opisali obstoje~i hranilnik 650 l, zato je odgovor splo{en. Peletni kotel Pellson x3 po podatkih Eko sklada ne potrebuje hranilnika toplote.

Vendar je kotel zelo mo~an in verjetno prevelik za va{o stavbo. Zato je bolje, ~e je hranilnik prigrajen, saj tako kotel enakomerneje deluje. Zato lahko obstoje~i 650 l hranilnik uporabite tudi za peletni kotel. Kotel nima lastnega hranilnika toplote, ampak ima zalogovnik za 180 kg pelet, kar pa ni isto. Solarni sistem mora biti priklopljen na spodnji toplotni menjalnik v hranilniku. ^e imate preto~ni izmenjevalnik za sanitarno vodo, lahko ogrevno vodo iz peletnega kotla vodite v hranilnik direktno, brez izmenjevalnika. Davor: Zanima me re{itev naslednje situacije, doma imamo teraso nad gara`o veliko 8 X 8 m. Bila je `e ve~krat sanirana (o~itno slabo) in prekrita z granitogrezom. Ker vanjo zateka (na zunanji strani terase) me zanima, kako bi lahko situacijo trajno sanirali. Verjetno bi bilo potrebno poslati kak{no fotografijo (da bi si la`je predstavljali sedanje stanje). Zanima me, ~e bi situacijo lahko popravili s tem, ~e bi celotno teraso prekrili. Odgovor: Hvala za zanimivo vpra{anje. Kak{en pa je naklon terase? Granitogres plo{~ice so nevpojne za vodo, zato so odporne na zmrzal. So primerne za zaklju~ni sloj na terasi. Vendar ne nadome{~ajo hidroizolacijskega sloja. ^eprav so posamezne plo{~ice za vodo nepropustne, pride voda v spodnje sloje skozi fuge med plo{~icami, ki nikoli niso zanesljivo tesne. Pod plo{~icami mora biti polo`en hidroizolacijski sloj, ki prepre~uje zamakanje v objekt, zelo pomembni pa so izvedeni detajli hidroizolacije, {e posebej


pri stikih s steno ali atiko, pri odkapih, ograjnih nosilcih, odto~nih odprtinah in podobno. Za podrobnej{i nasvet saniranja potrebujemo podatke o obstoje~i konstrukciji, fotografija bi bila dobrodo{la. Nasvet lahko dobite tudi v energetsko svetovalnih pisarnah ENSVET. Dragica: Prosim za naslov strokovnjaka, ki bi mi zamenjal tesnila na 10 let starih lesenih fasadnih zasteklitvah - fiksne fasadne zasteklitve z drsnimi vrati, odpiranje drsno in na ventus, zasteklitev z dvoslojnim termopanom. Odgovor: Podjetje Rosil Janez Ro`i~ s.p. iz Ljubljane je proizvajalec silikonskih tesnil za obnovo tesnjenja pri starih oknih in vratih s 30-letno tradicijo. Poleg izdelave tesnil, nudijo tudi svetovanje s podro~ja tesnjenja in informacije o ustreznih izvajalcih in monterjih. Kontakt: 01/519-04-24 oz. 01/519-06-27. Specializirani so za podro~je tesnjenja - sanacije starih oken in vrat. Branko: @ivim v tronadstropnem bloku, starem 30 let. Ogreva ga ljubljanska toplarna. Lani decembra je vzdr`evalec toplotne postaje staro ~rpalko zamenjal z novo, ki je mo~nej{a in tudi krepko glasnej{a. Name{~ena je v kleti, pod spalnico. Hrup me moti pri spanju. Razlog zamenjave naj bi bila hladna stanovanja v zgornjem nadstropju. Na prito`be odgovarja, da druga~e ne gre. Vodo pa `ene ~rpalka po bloku s tako mo~jo, da se med kro`enjem sploh ne ohladi (doto~na in odto~na cev sta enako topli). Kako lahko ukrepam? Ali so smiselne prito`be in{pekcijam? Kdo izvaja meritve hrupa? Odgovor: @al je tovrstnih vpra{anj veliko, kar ka`e na slabo tehni~no znanje med vzdr`evalci. Instalacija radiatorskega ogrevanja je skupna naprava vseh stanovalcev in vanjo ne sme samovoljno posegati nih~e. Se pa prav to dogaja. V 30 letih se je verjetno tudi v va{i stavbi poru{ilo tudi tisto hidravli~no ravnovesje sistema, ki je bilo predvideno v projektu in izvedeno. Takrat se je hidravli~no uravnote`enje izvajalo s fiksno nastavljenimi regulacijskimi ventili, te nastavitve pa so se do danes `e poru{ile. Poleg tega domnevam, da je precej stanovalcev menjalo radiatorje (zaradi dotrajanosti ali neupo{tevanja skupne lastnine) ali vgrajevalo termostatske ventile, mo`ne pa so bile spremembe tudi v podpostaji (zamenjava toplotnega menjalnika, zamenjava ~rpalk, zamenjava armatur), vse to pa prispeva k poru{itvi hidravli~nega ravnote`ja ogrevalnega sistema. Posledice poru{enega razvoda so jasne: voda te~e raje v smeri manj{ega upora, ne tja, kamor bi morala za zadostno ogrevanje

vseh prostorov. Zato oddaljeni radiatorji ne dobijo zadosti vode, posledica pa je, da stanovalce v tistih prostorih zebe. Vzdr`evalci praviloma naredijo dva ukrepa: dvignejo temperaturo ogrevne vode in pove~ajo pretok ogrevne vode (vgradijo mo~nej{o ~rpalko). Oba ukrepa sta nestrokovna in napa~na. Posledica obeh ukrepov je ve~ja raba toplotne in elektri~ne energije, ve~ja glasnost obto~ne ~rpalke, ve~ja glasnost radiatorskih ventilov,‌ Za odpravo poru{enih hidravli~nih razmer je potrebno izvesti hidravli~no uravnote`enje. Ukrep je odvisen od vrste razvoda. Pri razvodu z dvi`nimi vodi je potrebno na vsak dvi`ni vod vgraditi par balansirnih ventilov, na vsak radiator pa termostatski ventil (to~nost 1 K) z dvojno regulacijo in ga pravilno nastaviti, poleg tega pa je potrebno tudi izbrati in pravilno nastaviti opremo v toplotni postaji. Vse to mora dolo~iti projektant strojnih instalacij na osnovi projekta instalacij in dejanskega stanja, narediti pa izku{en izvajalec, v soglasju z vsemi solastniki (potreben je poseg v vsakem stanovanju). Svetujem vam, da se s stanovalci dogovorite o izvedbi hidravli~nega uravnote`enja sistema. Pla~ilo projekta in izvedbe gre lahko iz rezervnega sklada, lahko tudi kandidirate za subvencijo Eko sklada www.ekosklad.si. Po izvedenem ukrepu se bodo stro{ki ogrevanja zmanj{ali za vsaj 20% (izku{nje na `e izvedenih sistemih), tako da se bo ukrep tudi hitro finan~no povrnil. JAVNI POZIV 13SUB-OB12 ukrep D vgradnja termostatskih ventilov in hidravli~no uravnote`enje ogrevalnega sistema je do nedavnega omogo~al finan~no podporo za

sofinanciranje nabave in vgradnje termostatskih ventilov in izvedbo hidravli~nega uravnote`enja celotnega ogrevalnega sistema. Vgradnja termostatskih ventilov in izvedba hidravli~nega uravnote`enja ogrevalnega sistema mora biti izvedena z obveznim postopkom na~rtovanja, s katerim se zagotavlja korektno delovanje saniranega ogrevalnega sistema. Vi{ina nepovratne finan~ne spodbude je zna{ala najve~ 25 % priznanih stro{kov nalo`be vgradnje termostatskih ventilov in hidravli~nega uravnote`enja, skladno s predlo`eno dokumentacijo in predra~uni izvajalca nalo`be ter ne ve~ kot 30 ₏ na grelno telo. Navedena spodbuda je vklju~evala tudi del sredstev za izdelavo ustreznega projekta oziroma izvedbo postopka na~rtovanja tega ukrepa. Vi{ji del nepovratne finan~ne spodbude za izvajanje ukrepov v ve~stanovanjskih stavbah, ki so bile predmet tega javnega poziva, se nameni upravi~enim socialno {ibkim ob~anom, in sicer v obsegu 100 % priznanih stro{kov nalo`be glede na njihov pripadajo~i dele` financiranja nalo`be. Socialno {ibek ob~an je vsak lastnik ali eta`ni lastnik stanovanja v ve~stanovanjski stavbi, ki je bil v ~asu oddaje vloge ali v zadnjih 18 mesecih upravi~en do denarne socialne pomo~i. Sedaj je sicer poziv zaklju~en, zato svetujemo, da po~akate na razpis novega v naslednjem letu. Svetujem vam, da problem re{ite celovito in ga ne re{ujete parcialno (prito`be in{pekciji, meritve hrupa, zmanj{evanje hrupa vgrajene opreme‌). Za podroben nasvet obi{~ite energetskega svetovalca v va{i bli`ini www.ensvet.si. • Na vpra{anja je odgovarjal Matja` Valen~i~, energetski svetovalec


Selenium LED

PHILIPS zunanja razsvetljava

ClearWay LED

Philips ponuja širok izbor svetilk za zunanjo razsvetljavo. Od cestne razsvetljave do arhitekturno dekorativne razsvetljave. Z najnovejšimi LED rešitvami omogočamo visoko učinkovitost in maksimalno varčevanje z energijo.

MiniIridium LED

eW Graze

Za več informacij: razsvetljava@philips.com


Promocijsko sporo~ilo

OGREVANJE

13

Elektri~ni sistemi ogrevanja Za vse, ki niste pripravljeni investirati v ogrevalne sisteme celega premo`enja Stereotip, da je elektri~no ogrevanje drago, danes vse bolj izginja. Ekonomi~nost se zelo izrazito poka`e pri dobro izoliranih objektih, vendar to {e zdale~ ni edini kriterij. Ogrevalni sistemi, bodisi var~ni konvektorski radiatorji bodisi talno ogrevanje z grelnimi kabli, zagotavljajo velik u~inek, kar pomeni, da z relativno majhno mo~jo lahko ogrevate velike povr{ine. Kupci, ki se odlo~ijo za vgradnjo elektri~nega ogrevanja, ob~utijo takoj{en prihranek `e v fazi gradnje, saj ni potrebno na~rtovati posebnega prostora za kurilnico, tudi dimnika ne potrebujete. Ker ima vsak elektri~ni radiator lo~eno krmiljenje, ekonomi~nost pride {e posebej do izraza v prehodnih obdobjih, saj nam ni potrebno ogrevati vseh bivalnih prostorov.

Stenski radiatorji Stenski radiatorji predstavljajo obvezni del bivalnih in poslovnih prostorov, vendar klasi~ni toplovodni radiatorji s svojim videzom in obliko ne navdu{ujejo arhitektov, ki skrbijo za interier. Novost na tem podro~ju predstavljajo razred zase radiatorji {panskega proizvajalca Climastar, ki so na dale~ prepoznavni `e po obliki oziroma videzu, razen tega pa so tudi po u~inkovitosti in ekonomi~nosti na najvi{jem nivoju. V osnovi gre za aluminijaste konvektorje, ki imajo ~elno stran prekrito s plo{~o, imenovano DualKherr. Narejena je po posebnem postopku iz me{anice mineralov, imenovanih Termominerali. Specifi~na lastnost plo{~e Dual-Kherr je zmo`nost akumuliranja velike koli~ine toplote v ~asu delovanja

Radiator Climastar z Dual-Kherr ~elno plo{~o

konvektorja. Ĺ e dolgo po izklopu radiatorja toploto s sevanjem enakomerno oddaja v prostor, kar daje zelo prijeten ob~utek toplote. Radiatorji zagotavljajo u~inkovitost in ekonomi~nost s kombiniranim sistemom gretja: konvekcija, akumulacija in sevanje toplote. S takim na~inom ogrevanja so Climastar radiatorji za pribli`no 25 odstotkov bolj u~inkoviti (porabijo manj energije), kot ~e bi ogrevali samo konvektorsko. Plo{~e Dual-Kherr, ki imajo videz marmorja, granita ali skrilavca, so lahko gladke, ~esane ali kot lomljeni kamen.

Talno ogrevanje Odlo~itev, o kateri ne sme biti dileme, je vgradnja talnega ogrevanja kot dopolnilno ogrevanje ali v kombinaciji z var~nimi elektri~nimi radiatorji. Ker mraz najprej ~utimo v nogah, bodo ogrevana tla pripomogla pri dobrem po~utju `e pri 2-3 stopinjah ni`ji temperaturi kot sicer, ne da bi pri tem trpelo ugodje. Ker topla tla ogrevajo tudi zrak v prostoru, se potreba po dodatnem ogrevanju bistveno zmanj{a ali pa dodatno ogrevanje sploh ni potrebno.

Grelna folija pod laminatom

NOVO NA SLOVENSKEM TR@I[^U HICOTEC TP - GRELNE (SEVALNE) FOLIJE ZA STENSKO, TALNO ALI STROPNO OGREVANJE OD PODJETJA FRENZELIT

Zagotovo naju~inkovitej{i (najbolj ekonomi~ni) na~in elektri~nega ogrevanja doslej; folije dose`ejo maksimalno temperaturo do 40°C, razporejene po ve~ji povr{ini zagotavljajo enakomerno ogrevanje in ne povzro~ajo kro`enje zraka. Delujejo na 24V (lahko tudi 12V ali 48V), kar zagotavlja popolno varnost in se lahko polagajo tudi direktno pod topli pod, linolej, itison, tapison, itd.

Priprava grelnih kablov in polo`ena keramika

Na voljo sta dva sistema: - Grelni kabli za ogrevanje tal v kopalnicah, hodnikih, bivalnih prostorih, povsod, kjer `elimo ugodje toplih tal. Polagamo jih na~eloma na estrihe, finalni tlak pa je lahko keramika, granit, laminat, PVC obloga ali parket. - Grelne folije za talno ogrevanje bivalnih povr{in, ~e je polo`en laminat, saj je grelna folija zelo tanka (0,2 mm).

HICOTEC TP folija v avtodomu

Grelne folije se masovno uporabljajo za ogrevanje tal v avtodomih in prikolicah. • Vir: KOOP TRGOVINA d.o.o.


SOLARNE TEHNOLOGIJE

15

Prihaja solarna pomlad ali zima ?

V

vsej Evropi lahko trenutno opazujemo podobna nihanja v povezavi s solarno elektriko. Subvencije se hitro zmanj{ujejo in ka`e, kot da bodo v kratkem povsem izginile. Vzrok so vedno ve~je luknje v dr`avnih prora~unih in dejstvo, da enostavna ne bodo ve~ potrebne, saj se bo cena elektrike iz omre`ja izena~ila s solarno ceno. Zato so postali pozorni investitorji in podjetniki, oboji pa so nezadovoljni s trenutnim nejasnim in spremenljivim stanjem. Kaj se bo torej zgodilo, ali bodo ~ez dve leti subvencije {e obstajale, in ~e ne, kaj se bo zgodilo s fotovoltai~nim podro~jem.

Kljub vsemu rast Kljub zmanj{evanju podpor svetovna fotovoltai~na industrija raste, cene fotovoltai~ne opreme pa se {e naprej ni`ajo. Na Nizozemskem so ugotovili, da so podpore nepotrebne, zato so jih pred kratkim ukinili. Kmalu se bo to zgodilo {e na drugih trgih, kar pomeni, da se fotovoltai~na industrija in proizvajalci son~ne elektrike nahajajo na prehodu iz subvencioniranega v konkuren~no delovanje. Solarna industrija kljub temu ostaja najhitreje rasto~a gospodarska panoga v svetu, vendar se {e vedno nahaja nekako na robu dogajanja, ~eprav bi morala biti v sredi{~u. Na vse skupaj neugodno vpliva {e sedanja finan~na kriza, ki je v resnici kriza zaupanja, ta pa lahko zaviralno vpliva na premike v pravo smer. Pomembna prednost fotovoltai~nega podro~ja je {e, da je delovno intenzivno, omogo~a odpiranje novih delovnih mest, poleg tega pa je {e vir sonaravne elektrike, zato bolj{e kombinacije skoraj ne moremo najti.

Vsaka stavba generator S tehniko, ki je danes na razpolago lahko vsako zgradbo spremenimo v generator energije. To je {e posebej pomembno zato, ker velik del okolju {kodljivih emisij prihaja ravno od stavb. S solarnega vidika je to mo`no, zakaj se torej nebi spopadli s tem izzivom. Pri tem ni pomembno, da lahko obi~ajno pridelamo samo del tiste elektrike, ki se dnevno pretaka skozi hi{ne naprave, saj z vsakim pridobljenim solarnim kilovatom prihranimo kilovat elektrike iz premoga. Sonce nam vsak dan znova po{ilja svojo `lahtno energijo, izkoristimo njegovo mo~.

Varnost in neodvisnost Ta dva pojma sta danes postala vodilo, ki ga `eli dose~i prav vsak Zemljan. V razvitem svetu to pomeni predvsem energetsko samozadostnost in vsaj minimalno preskrbo v ~asu morebitnih izpadov velikih sistemov. V prihodnjem letu strokovnjaki NASA pri~akujejo dodatno pove~anje son~ne aktivnosti, ki se dogaja v enajstletnih ciklih. Letos smo imeli sre~o, saj nekaj ve~jih izbruhov ni bilo usmerjenih proti Zemlji in so se razgubili v vesolju. Posledica bodo te`ave z elektroniko, kar bo zaustavilo sodobne avtomobile in letala, onesposobilo satelite ter prekinilo dobavo elektrike iz omre`ja. Ve~ina Zemljanov bo v trenutku prestopila v srednji vek in pre`ivljala tihe ve~ere ob sve~ah, tisti s fotovoltaiko na strehi pa v razsvetljenih domovih, ob glasbi in TV programih ter delujo~em ogrevalnem sistemu, saj brez obto~nih ~rpalk danes ni~ ne deluje. Tudi zato je son~na elektrika veliko pomembnej{a od mo`nosti vlaganja in oplemenitenja prihrankov ali zagotovljene dodatne rente na stara leta. Ve~ina sodobnih hi{nih naprav deluje na nizko napetost, zato bi jim lahko proizvajalci za~eli brez izjem dodajati {e eno, nizkovoltno napajalno vti~nico, s katero prestopimo na akumulatorsko napajanje brez dodatnih predelav in pretvornikov, ki za svoje delovanje porabljajo dodatno energijo. Zato ima sodobna in varna stavba poleg debele toplotne izolacije vgrajeno tudi oto~no fotovoltai~no elektrarno, nekaj akumulatorjev, ter centralno ogrevanje in solarno pripravo tople vode, ki oba delujeta brez ~rpalk in elektronike, na dobrem starem principu gravitacije. Slovenci smo za Nizozemci in Nemci na tretjem mestu v EU po vi{ini prihrankov v bankah. Na podro~ju denarja smo dokazali, da se znamo pripraviti na nepredvidljivo v prihodnosti. Ali nebi bilo pametno, da bi za~eli podobno ukrepati tudi na podro~ju tehnike ? • Tihec


16

INTERVJU

F

otovoltaika je v ve~ih evropskih dr`avah `e konkuren~na brez podpor, v Sloveniji pa smo tudi temu dokaj blizu. Odgovarja mag. Robert Otorepec, podpredsednik ZSFI in direktor Sol navitas d.o.o. Ali dr`ijo navedbe, da ~e dr`ava {e `eli spodbujati son~ne elektrarne, se zvi{anju ra~unov za elektriko ne bo mogla izogniti?

Za spodbujanje investicij v vse obnovljive vire, ne samo son~ne elektrarne, je potrebno dvigniti prispevek za obnovlji-

Smo pripravljeni pla~ati za zeleno elektriko? ve vire, ki ga pla~ujemo vsi porabniki elektri~ne energije v Sloveniji. Pri tem pa je potrebno pojasniti nekaj podrobnosti. Ta prispevek je bil junija 2011 zni`an celo za 44 %. Povpre~no slovensko gospodinjstvo mese~no pla~uje za obnovljive vire le 1 EUR, povpre~no nem{ko gospodinjstvo pa 10 EUR. Ob~utnemu zvi{anju ra~unov za elektriko se v prihodnje res ne bomo mogli izogniti, ampak ne zaradi vi{jega prispevka za obnovljive vire, ki bo

dru`inske prora~une obremenil k ve~jemu za dodatni euro na mesec, ampak zaradi tega, ker je elektri~na energija v Sloveniji kar za 50 % cenej{a od elektri~ne energije v Nem~iji, Italiji, Avstriji. Zaradi tega je na{e elektroenergetsko omre`je eno najslab{ih v Evropi. Poleg tega, da se bo podra`ili tr`na cene elektri~ne energije, bo zelo kmalu veliko sredstev potrebno nameniti tudi sanaciji in izgradnji elektroenergetskega omre`ja.

Kako u~inkovito se z rastjo son~nih elektrarn in s tem ve~anja podpor spopadajo druge dr`ave v EU, ki so veliko pred nami?

V ve~ini teh dr`av gospodinjstva in gospodarstvo pla~uje elektri~no energijo po realni ceni, saj ta ni podcenjena, kot to velja za Slovenijo. S hitrim ni`anjem cen son~nih elektrarn te postajajo vse bolj konkuren~ne tudi z zelo

Kam gredo cene modulov Ceno sodobnega fotovoltai~nega modula dolo~a svetovno povpra{evanje in ponudba, zmanj{evanje stro{kov proizvodnje, cena energije, okoljska odgovornost kupcev pa tudi vladni ukrepi in podpore.

Evropa pokupi 80% V zadnjih petih letih smo v Evropi instalirali skoraj vso svetovno proizvodnjo modulov. To pa se lahko hitro spremeni, saj so vlade napovedale ostro zmanj{evanje subvencij, ki so v resnici omogo~ile razcvet fotovoltai~ne industrije. Kljub temu bo fotovoltaika {e naprej zanimiva, saj se je v zadnjem mesecu pocenilo 89 in podra`ilo samo 33 izdelkov s tega podro~ja. Nizke cene imajo tudi neugo-

dne posledice, saj je veliko evropskih, japonskih in ameri{kih proizvajalcev v te`avah zaradi ugodnih cen kitajskih in tajvanskih modulov.

Trenutne najni`je cene Trenutno se na trgu nahaja 329 solarnih modulov, s ceno ni`jo od 1,48 € na vat, kar je 34% pregledanih proizvodov. Najni`jo prodajno ceno multikristalnega modula je dosegel nem{ki dobavitelj s ceno 0.78 €/W. Najugodnej{a cena monokristalnega modula zna{a 0.81 €/W, prav tako od nem{kega dobavitelja. Še vedno pa je kvaliteta odvisna predvsem od proizvajalca, tehni~nih lastnosti in certifikatov, ki jih ima izdelek. Najni`jo ceno na podro~ju tankoslojnih modulov je

Cene modulov, kljub nezmanj{ani kvaliteti izdelkov, zadnjih pet let vztrajno padajo

spet dosegel nem{ki dobavitelj s 0,62 €/W, za modul z mo~jo 105 W. V izra~unu je zajeta cena enega modula brez davkov. V celotni fotovoltai~ni napravi stanejo moduli od 35 do 40% vseh stro{kov, zato se nakup dobrih ST izdelkov vedno spla~a. •


INTERVJU Kako uspe{ni smo z zasledovanjem cilja 20% elektrike iz obnovljivih virov energije?

V Sloveniji smo {e dokaj dale~ od zastavljenih ciljev. Razen pri son~nih elektrarnah in delno pri biomasi in bioplinu na podro~ju ostalih obnovljivih virov, kot so veter, geotermalna energija nismo naredili prakti~no ni~. Pri malih hidroelektrarnah pa se zaradi zelo dolgotrajnih postopkov za pridobitev dokumentacije, ki v povpre~ju trajajo 7 let, zadeve tudi zelo po~asi premikajo. Komu je v interesu, da se trg s fotovoltai~nimi elektrarnami omeji?

Upamo, da nikomur. Ali imamo v Sloveniji vi{ke elektrike iz obnovljivih virov energije? mag. Robert Otorepec, podpredsednik ZSFI in direktor Sol navitas d.o.o.

Ne.

nizkimi podporami ali celo brez podpor. Situacija pa je sicer od dr`ave do dr`ave precej razli~na, zato enotnega recepta za podpore ni.

Ali obstaja problem prodaje zelene elektrike v Sloveniji, ta ne bo vplivala na podra`itve?

Za elektriko iz son~nih elektrarn danes v Sloveniji dobimo skupaj z dr`avno subvencijo 0,19 oz. 0,18 EUR/kWh.

Ob~utna podra`itev elektri~ne energije v Sloveniji je samo vpra{anje ~asa, vendar ne zaradi obnovljivih virov energije. Zaradi njih je potrebno dvigniti le prispevek za obnovljive vire, iz katerih se izpla~ujejo subvencije za proizvedeno elektri~no energijo

Povpre~no slovensko gospodinjstvo mese~no pla~uje za OVE 1 EUR, povpre~no nem{ko gospodinjstvo pa 10 krat toliko. iz OVE, vendar bo dvig tega prispevka zanemarljiv, v primerjavi z ostalimi razlogi, zaradi katerih se bo podra`ila elektri~na energija. Ali se da podra`itve ~asovno napovedati?

Prispevek za vse obnovljive vire energije bo potrebno dvignili `e konec leto{njega leta. Kako je letos s ceno opreme za izgradnjo son~nih elektrarn, ter kak{en je trend v razmerju ni`anja podpor?

Fotovoltaika je edini vir energije, kateremu cena v zadnjih letih strmo upada. Ve~ina ostalih virov (npr. nafta), se v zadnjih letih strmo dra`i. Cena izgradnje son~ne elektrarne se je samo v zadnjih treh letih zni`ala za ve~ kot polovico. ^e se je {e leta 2009 elektri~na energija iz son~nih elektrarn pla~evala po ve~ kot 0,40 EUR, se danes pla~uje {e samo po 0,18 EUR za kWh. Od 1. julija letos v Sloveniji elektrika iz son~nih elektrarn prejema `e ni`je podpore kot

17

elektri~na energija proizvedena iz biomase, v naslednjem letu pa bo `e cenej{a kot elektri~na energija iz bioplinarn. Je preoranjeno govoriti, da je fotovoltaika primerna in perpektivna tudi z manj{imi podporami dr`ave ali brez?

Fotovoltaika je v kar precej evropskih dr`avah `e konkuren~na brez podpor, v Sloveniji pa smo tudi dokaj blizu temu. Za elektriko iz son~nih elektrarn danes v Sloveniji dobimo skupaj z dr`avno subvencijo 0,19 oz. 0,18 EUR/kWh. Gospodinjstva pa v povpre~ju pla~ujemo za elektri~no energijo 0,12 EUR (brez DDV). Dr`avne podpore za son~ne elektrarne so torej potrebne {e najve~ dve, mogo~e tri leta, da cene investicij v son~ne elektrarne {e malo padejo, na drugi strani pa se bo dvigovala cene elektri~ne energije. Zato bo ~ez tri leta `e skoraj gotovo ceneje, ~e bomo porabljali elektri~no energijo iz lastne son~ne elektrarne, kot da bi jo pla~evali elektro podjetjem. Elektri~na energija iz son~nih elektrarn bo tako postala prvi obnovljivi vir, za katerega dr`avi ne bo potrebno ve~ pla~evati podpor. • Jo`ica EKART

Pametna omre`ja Skrbniki elektroenergetskih omre`ij imajo velike te`ave zaradi nenadnega pove~anja porabe ali vi{kov, na primer zaradi vi{kov elektrike iz vetrnih elektrarn. Sodobnih nukleark ali termoelektrarn ni mo`no kar tako ustavljati in zaganjati, zato je re{itev v ve~nivojski regulaciji, ki uravnote`i odjem in proizvodnjo elektrike. V rokah imamo najsodobnej{e komunikacijske naprave, omre`ja pa so na stopnji poznega 20. stoletja in imajo {e ogromne izgube. Lahko pa bi dosegli izjemne prihranke, ~e bi daljnovode {e bolj povezali z ra~unalniki, v pametna omre`ja. Prilagajanje se za~ne doma, kjer krmilniki optimirajo porabo posameznih naprav ter na podlagi navad stanovalcev samodejno uravnote`ijo odjem elektrike. Pametne omre`ne naprave nato podobne postopke izvedejo na zunanjem omre`ju ter brez sunkov vpletejo dotok elektrike iz solarnih in vetrnih elektrarn, najvi{ji nivo pa prevzamejo krmilniki visokonapetostnih omre`ij. Delno tak{ni sistemi `e delujejo, v svetovnem merilu pa vlade vlagajo stotine milijard dolarjev v ST posodabljanje, ki bo prineslo {e ve~je prihranke. •

Zmanj{anje ogromnih izgub v daljnovodnih mre`ah se za~ne v domovih uporabnikov


18

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Son~ne elektrarne Skrb za zeleno in energetsko neodvisno prihodnost

J

ulijsko zni`anje dr`avnih podpor elektri~ni energiji, ki jo proizvedejo son~ne elektrarne, je v marsikoga posejalo dvom o njihovih ekonomskih in okoljskih doprinosih. A son~na elektrarna dolgoro~no ostaja finan~no donosna in do okolja prijazna investicija. V zadnjih letih smo v Sloveniji do`iveli razcvet son~nih elektrarn, a te {e vedno predstavljajo majhen dele` v celotni proizvodnji elektri~ne energije. Za son~ne sisteme se odlo~ajo posamezniki, podjetja, javne institucije, kmetje in drugi. Vsak investitor tehtno razmisli o finan~nih in drugih vidikih nalo`be, saj trenutni ~asi brezglavim odlo~itvam niso naklonjeni. V prid investicijam je dejstvo, da bo vsak, ki bo danes postavil son~no elektrarno, imel brezpla~no elektri~no energijo in bo neodvisen od vi{anja cen elektri-

Podjetja lahko `e danes z lastno rabo krepko zni`ajo svoj stro{ek elektrike

Informativni izra~un za son~no elektrarno na dru`inski hi{i (ob upo{tevanju veljavnih zagotovljenih odkupnih cen): Mo~ elektrarne: 12 kW Finan~ni donos v 15 letih: 39.115 € Povra~ilo investicije: v 10 letih Dobi~ek od 10. - 15. leta: 13.038 € Po 15. letu: elektrika zastonj Prihranek CO2 v 40 letih: 119 ton ke. Son~ne elektrarne `e zdaj mnogim v obliki rente predstavljajo odli~no nalo`bo v prihodnost. Podjetjem omogo~ajo prihranek pri stro{ku elektri~ne

Son~na elektrarna bo tej dru`ini v bodo~e zagotavljala brezpla~no elektri~no energijo

energije, saj zanjo ne pla~ujejo tro{arine in omre`nine, hkrati pa z njo ve~ajo svoj ugled do okolja prijaznega podjetja. Lastniki dajejo pozitiven

zgled {ir{i skupnosti in mlaj{im generacijam, z ustvarjanjem in ohranjanjem zelenih delovnih mest pa podpirajo doma~e gospodarstvo. Dolgoro~no visoki energijski izpleni so posledica neopore~ne kakovosti in trpe`nosti materialov ter strokovne izvedbe. Za vrhunsko son~no elektrarno se je odlo~ila tudi dru`ina iz Ljubljane, ki je na streho hi{e namestila 16,8-kilovatno son~no elektrarno znamke BISOL. Vodilni doma~i izvajalec son~nih elektrarn na klju~, ki je pri nas postavil `e 250 son~nih elektrarn v skupni mo~i 35 megavatov, je na lastno nosilno konstrukcijo BISOL EasyMount namestil 72 polikristalnih fotonapetostnih modulov BISOL mo~i 233 W. Fotonapetostni moduli – srce son~ne elektrarne – slovenskega porekla so certificirani in proizvedeni v skladu z najstro`jimi mednarodnimi standardi. Investitor si lahko zato obeta do 13 odstotkov vi{je izplene, dolgo `ivljenjsko dobo in hitro uveljavljanje garancije v Sloveniji. Omenjena son~na elektrarna je bila na omre`je priklju~ena leta 2011 in naj


SOLARNE TEHNOLOGIJE

19

CSP in superdaljnovodi

©BISOL Group Moduli BISOL so proizvedeni v Sloveniji in kot edini omogo~ajo slovensko garancijo

bi vsako leto predvidoma proizvedla 18,8 megavatnih ur elektri~ne energije. To zadostuje potrebam po elektriki {tirih ali ve~ okoli{kih gospodinjstev, poleg tega bo letno prihranila ve~ kot 11 ton izpustov emisij ogljikovega dioksida, ki bi ga sicer proizvedli konvencionalni energetski viri. Edini slovenski proizvajalec

solarnih re{itev na masovni industrijski ravni je do zdaj proizvedel `e ve~ kot pol milijona fotonapetostnih modulov, ki letno prihranijo 79.000 ton emisij toplogrednega plina. S sodelovanjem z neprofitno organizacijo CERES BISOL Group garantira recikla`o svojih modulov ter dokazuje svojo predanost ~isti in energetsko neodvisni prihodnosti. •

www.bisol.si

Vas zanima postopek postavitve ter donosnost son~nih elektrarn? Vabimo vas, da se nam pridru`ite na predavanju z naslovom »S son~no elektrarno do ni`jega ra~una za elektri~no energijo«. Predavanje bo 14. septembra ob 13.30 uri v Mali kongresni dvorani v sklopu 45. Mednarodnega obrtnega sejma. Lahko nas obi{~ete tudi na na{em razstavnem prostoru v hali L - {t. 13.

Eden od mo`nih na~inov za proizvodnjo son~ne elektrike je tehnika imenovana CSP – Concentrated Solar Power. Na sodobnih solarnih farmah je postavljeno ve~ desetin velikih ogledal, ki `arke odbijajo v vrh visokega stolpa, kjer se nahaja izparilnik, para pa nato poganja turbino in velik generator.

Potrebujemo nove daljnovode Tak{ne solarne farme dobro delujejo v predelih z dosti sonca. Španska, Maro{ka, Al`irska in Egiptovska vlada bodo za~ele pospe{eno vlagati v razvoj in postavljanje CSP elektrarn. Predvsem zaradi spoznanja, da pu{~ave vsako leto sprejmejo energijo 1,5 milijona sod~kov nafte na kvadratni kilometer, kar tak{no tehnologijo uvr{~a med obetajo~e alternativne vire. Vi{ke elektrike bi lahko nato v Evropo po{iljali po HDVC (High Voltage Direct

Z ogledali usmerjeni son~ni `arki proizvedejo paro in nato {e elektriko

Current), visokonapetostnih linijah z enosmerno napetostjo. Tak{ni daljnovodi so odli~na izbolj{ava obstoje~ih, saj imajo izgubo samo 3% na 1000 kilometrov, v primerjavi z 50% izgubami v obi~ajnih daljnovodih. Elektrika iz koncentrirane son~ne energije je verjetno prava pot za proizvodnjo ~iste elektrike. Tudi zato v EU nara{~a zanimanje za gradnjo superdaljnovodov za povezavo s severnimi predeli Afrike. • Tihec


20

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Pet najpomembnej{ih fotovoltai~nih vpra{anj Prvo od dveh najpogostej{ih vpra{anj kupcev solarnih panelov je, kateri paneli so naju~inkovitej{i, drugo pa, kateri paneli so najbolj{i. Najenostavnej{i odgovor je pregled tabele, v kateri so navedene osnovne primerjave, paneli pa so glede na skupno kvaliteto razdeljeni v pet kvalitetnih stopenj, vrst ali kategorij, kar v angle{~ini ozna~ujejo z besedo ÂťTierÂŤ. V tabeli izraza namenoma nismo poslovenili, saj pri~akujemo, da se bo oznaka vedno pogosteje pojavljala in postala standardna. V svetu fotovoltai~nih panelov bo v bodo~e verjetno postala enako pomembna, kot so oznake energetske u~inkovitosti bele tehnike. S to prednostjo, da bodo najbolj{i moduli vedno dobivali oznako Tier 1, ostali pa se bodo razvr{~ali po lestvici navzdol, do Tier 5, brez kompliciranja z oznakami A++ ali podobnimi.

Moduli z mo~jo 200 W Vsako primerjavo lahko opravimo samo, ~e imajo izdelki neko osnovno skupno lastnost. Zato so vsi moduli v tabeli 200 vatni, kar proizvajalci dolo~ijo na osnovi standardnega laboratorijskega preizkusa, pri ~emer modul odda mo~ 200 W. Poleg tega so sestavljalci tabele upo{tevali tudi delovanje modulov v resni~nih razmerah. ^e imamo na razpolago manj{o streho, so moduli Sanyo ali Sun Power najbolj{a izbira, saj oddajo najve~ elektrike na povr{ino panela. Hkrati pa to ne pomeni, da so ti moduli najbolj{a izbira za vse primere, saj najvi{ja u~inkovitost ni vedno najva`nej{a. Kdor se bo poglobil v tabelo bo opazil da ima na primer panel Schuco (Tier 2) vi{jo u~inkovitost, ampak je uvr{~en ni`je od Suntech (Tier 3) panela. To pa zato, ker tabela temelji na energetski gostoti, kar pomeni koli~ino oddane elektrike na dolo~eni povr{ini. Kar pomeni, da je Schuco bolj u~inkovit, Suntech pa bo oddal ve~ energije na manj{i povr{ini.

Na videz majhne razlike v u~inkovitosti odlo~ajo o energetski kotisti ob koncu leta

ali traja garancija za panel 25 let. Ve~ina kvalitetnih izdelkov bo po desetih letih oddajala {e 90% deklarirane koli~ine energije, po petindvajsetih pa 80%. Vsak panel naj ima tak{no garancijo, ne glede na to ali prihaja iz Kitajske, ZDA ali Nem~ije. Tretje vpra{anje, ali traja garancija za vgradnjo in nemoteno delovanje deset ali ve~ let. Vsak resen izvajalec nebi smel imeti nobenih problemov z izpolnjevanjem tega pogoja. ^etrto vpra{anje se glasi, koliko kilovatnih ur elektrike bo sistem oddal v prvem letu delovanja. Poleg cene, je to vpra{anje najpomembnej{e, saj denar pravzaprav delajo proizvedeni kilovati in ne u~inkovitost modula ali zvene~e ime proizvajalca. Peto vpra{anje se glasi, koliko me bo to vse skupaj stalo. Med primerjavo ponudb nikoli ne primerjamo samo cene kolektorjev ali cene vgradnje, temve~ kdo ponuja ve~ prestre`enih kilovatov na leto za najugodnej{o ceno. V tem se skriva prava vrednost fotovoltaike. • Tihec

Pet pomembnih vpra{anj Postaviti jih mora kupec, preden se odlo~i za vgradnjo. Prvo se glasi, koliko sistemov je `e postavilo va{e podjetje. V ~asu fotovoltai~nega razcveta in su{e na drugih podro~jih, se v ta posel spu{~a mnogo podjetnikov drugih strok, brez kakr{nihkoli izku{enj na fotovoltai~nem podro~ju. Drugo pomembno vpra{anje je,

Z gostoto je v tabeli ozna~ena u~inkovitost na povr{ino v W, Tier pa je stopnja u~inkovitosti, 1 je najvi{ja, 5 najni`ja


Prihodnost son~nih elektrarn Cveto~a doba fotovoltaike {e zdale~ni v zatonu, o stanju v panogi smo se pogovarjali z g. Rokom Lesjak, vodjem programa Gorenje Solar. Kako ocenjujete sedanje pogoje za postavitev son~ne elektrarne? Je cena zelene elektrike stimulativna za izgradnjo son~nih elektrarn?

Pogoji za postavitev son~ne elektrarne so kljub zni`anju odkupne cene elektri~ne energije, proizvedene iz son~nih elektrarn, {e vedno sprejemljivi, tako iz investicijskega, kot tudi energetskega vidika. Prav gotovo o stimulativnem okolju za postavitev manj{ih son~nih elektrarn ne moremo govoriti, saj so fiksni stro{ki pri izgradnji son~nih elektrarn ni`jih mo~i (10-30 kwp) relativno visoki. Menim, da usmeritev o tako visokem odstotku zni`anja odkupnih cen ni bila dobro premi{ljena, zato bo posledi~no imela negativne konsekvence na panogo fotovoltaike. Res so se v letu 2011 zni`evale cene fotovoltai~nih modulov in prav je, da se odkupne cene prilagajajo tem trendom, vendar premi{ljeno, z zadostno mero komunikacije med akterji v panogi in pristojnimi slu`bami. Kako je dr`ava Âťuporabniku prijaznaÂŤ s postopki

in soglasji za priklju~itev na omre`je?

Pristojne institucije, kot so elektrodistributerji, JARSE in Borzen delujejo v skladu z zakonodajo, kar nam omogo~a visoko stopnjo transparentnosti pri izvedbi postopkov. Razen pomislekov o preobremenjenosti vseh akterjev ob konicah, torej tik pred zni`anjem odkupne cene, ni te`av. Postopek je jasen in nanj nimamo posebnih pripomb. Kaj je bolj{a izbira, zagotovljen odkup elektri~ne energije ali obratovalna podpora?

Zagotovljen odkup je vsekakor bolj primeren za manj{e elektrarne in za investitorje, ki `elijo imeti fiksno ceno proizvedene in oddane elektri~ne energije skozi celotnega obdobja 15 let. V tem primeru imajo obveznost enkrat mese~no na Center za podpore pri Borzenu oddati ra~un na podlagi podatkov o oddani energiji v omre`je, ki jih prejmejo od pristojnega elektro distributerja. Skratka zagotovljen odkup je primernej{i za investitorje, ki ne `elijo {pekulirati o tr`ni ceni elektri~ne energije in sklepati letnih pogodb o odkupu le te. Obratovalna podpora je smiselna predvsem v primerih lastne rabe proizvedene elektri~ne energije, saj elektriko porabimo za lastne potrebe,

hkrati pa privar~ujemo {e pri stro{ku omre`nine. Ta princip bi svetoval predvsem ve~jim industrijskim porabnikom, ki lahko v celoti porabijo elektri~no energijo, hkrati pa skozi subvencionirano obratovalno podporo realizirajo prihodke. Katere lastnosti razlikujejo dober fotovoltai~ni sistem od slab{ega?

Vsekakor so pomembne vse faze izvedbe son~ne elektrarne od ustreznega projektiranja, preko kakovostne monta`e, monitoringa in vzdr`evanja. Potrebna je ustrezna umestitev elektrarne glede na sen~enje ter seveda vgradnja kakovostnih komponent, predvsem modulov in razsmernikov. V Sloveniji se pojavljajo zelo razli~ni nivoji vgrajene opreme, kar se bo po mojem mnenju zelo dobro pokazalo v obdobju 4-5 let. Ali se spla~a vgradnja sledilne tehnike, prednosti in slabosti?

Vsak investitor si naredi kalkulacijo o donosnosti investicije, zato na to vpra{anje ni enotnega odgovora. Donosi pri dvoosnem sledenju so vsekakor vi{ji, kot pri fiksnem sistemu, vendar je to povezano tudi z vi{jimi stro{ki same investicije in ve~ aktivnostmi v zvezi z vzdr`evanjem.

Rok Lesjak, vodja programa Gorenje Solar

Kako lahko preverjamo u~inkovitost svojega fotovoltai~nega sistema?

Vsak dober ponudnik son~nih elektrarn na klju~ mora zagotoviti monitoring delovanja posamezne son~ne elektrarne. Obi~ajno lahko investitor delovanje svoje son~ne elektrarne spremlja preko ustrezne programske opreme na svojem ra~unalniku ali mobilnih napravah. Vsekakor mora ponudnik {e pred samo izgradnjo elektrarne investitorju pripraviti izra~un donosnosti son~ne elektrarne, ki kasneje slu`i kot podlaga za primerjavo z dejanskim delovanjem. Elektrodistributer vsak mesec posreduje podatke o oddani elektri~ni energiji v omre`je, ki jih od~ita s {tevca, tako da ima investitor ve~ mo`nosti sledenja u~inkovitosti. V Gorenju SOLAR tudi sami spremljamo delovanje posamezne son~ne elektrarne, kar nam omogo~a takoj{njo zaznavo morebitno slab{ega delovanja son~ne elektrarne.


23 institucije, vendar menim, da bo solarna energija ob predpostavki trendov ni`anja cen posameznih komponent, na dolgi rok konkuren~na tudi brez subvencij.

Kako se lahko kupec za{~iti pred nabavo neustrezne opreme?

Investitorjem vsekakor priporo~am izvedbo son~ne elektrarne na klju~ s pomo~jo usposobljenega izvajalca. Na ta na~in pridobi ustrezne garancije in certifikate vgrajene opreme kar mu omogo~a kasnej{e uveljavljanje garancije, ~e je to potrebno. Prav tako je smiselno preveriti reference posameznega izvajalca in pridobiti vsaj tri razli~ne ponudbe. ^e so v ponudbah prevelika odstopanja navzdol ali navzgor je to osnova za dodatno preverjanje. Kaj je pomembno pri zavarovanjih son~nih elektrarn?

Priporo~amo tako imenovano ÂťAll riskÂŤ zavarovanje, ki zelo dobro pokriva celotno delovanje son~nih elektrarn po razli~nih dejavnikih tveganja. Nam se zdi pomembno {e monta`no zavarovanje, saj se s tem za{~iti lastnika objekta in investitorja v son~no elektrarno pred tveganji, ki nastanejo pri sami monta`i na

Silicijeve celice so sestavljene iz rezin silicija in lepilnih plasti

objekt. Zavarovalnice v Sloveniji imajo dobro razvite produkte tudi na podro~ju fotovoltaike. Sami najve~ sodelujemo z zavarovalnico Generali. Ali je solarni sistem potrebno vzdr`evati in kaj zajemajo tak{ni postopki?

Son~na elektrarna je naprava, zato je monitoring in vzdr`evanje nujno. ^e elektrarna deluje normalno in brez napak, priporo~amo vsaj redne letne preglede, ki zajemajo preverbo konstrukcije, preverjanje kontaktov na razsmernikih in omaricah, termovizijsko snemanje aktivne elektro opreme. Nekateri investitorji se odlo~ajo tudi za ob~asno ~i{~enje fotovoltai~nih modulov.

   

     

Ali imamo pri nas postavljene sisteme, ki izstopajo po velikosti ali u~inkovitosti?

Najve~je son~ne elektrarne v Sloveniji imajo mo~ 1 MW, kar je posledica odkupne cene elektri~ne energije, ki je dolo~ena po velikostni razredih. Nad to mo~jo so son~ne elektrarne bistveno ni`je subvencionirane in zanje ni ekonomskega interesa. ^e so elektrarne pravilno projektirane, izgrajene in vzdr`evane, ter je vanje vgrajena primerna oprema, so zelo u~inkovite. Slovenije je z vidika oson~enja primerna za postavitev son~nih elektrarn. Kaj lahko v bodo~e pri~akujemo v zvezi s ceno solarne elektrike ?

To je vpra{anje za pristojne

Lahko prognozirate razvoj trga fotovoltaike v Sloveniji? Imamo v dr`avi za~rtano dovolj jasno strategijo za obnovljive vire energije?

Tu je `al dosti nejasnosti, saj se odlo~itve o razvoju panoge sprejemajo netransparentno in brez ustrezne strategije. Sam celo menim, da bi bolj aktivna usmeritev slovenskega gospodarstva v obnovljive vire energije bistveno pripomogla k hitrej{emu izhodu iz krize. Potrebno je razvijati perspektivne dejavnosti, kar fotovoltaika vsekakor je. Poudariti je potrebno {e potencial lesne biomase in aktivnosti na podro~ju energetske sanacije stavb. Strategijo bi bilo potrebno jasno za~rtati in stremeti k njenemu izvajanju. • Jo`ica Ekart

     "              !                    "       "     !                      ! 


24

SOLARNE TEHNOLOGIJE

^rna celica vpije 99,7% svetlobe V ameri{kem laboratoriju NREL (National Renewable Energy Laboratory) so pred kratkim izdelali najbolj ~rno solarno silicijevo rezino, ki vpije kar 99,7% son~nih `arkov. Ra~unajo, da bodo po tej poti tako povi{ali izkoristek modulov, da bo solarna elektrika lahko konkurirala fosilni, brez da bi za to potrebovali dr`avne podpore.

Ni`ja cena, vi{ji izplen Poskusi ka`ejo, da lahko s to tehnologijo ceno solarnih celic zni`ajo za 2 do 3%, koli~ino proizvedene elektrike pa povi{ajo za 3 do 10%, in to na stabilnih modulih, brez sledilnih mehanizmov. Novi postopek je tudi veliko cenej{i od sedanjih, s katerimi zmanj{ujejo odboj svetlobe. ^rna celica odbije samo 0,3% son~ne svetlobe in enako dobro deluje v obla~nem vremenu in takrat, ko je sonce nizko nad obzorjem, ko vzhaja ali zahaja. ^rno celico izdelajo s potapljanjem silicijeve rezine v me{anico kislin, ki vsebuje nanodelce zlata ali srebra ter na povr{ini izjedka milijone majhnih kraterjev. Vanje se dobesedno ujamejo svetlobni `arki, zato je odboj tako majhen. Postopek traja samo

^rna silicijeva rezina ne odbija svetlobe in je za ~love{ko oko popolnoma ~rna

nekaj minut, povr{ina brez odboja pa je za ~love{ko oko absolutno ~rna. Zaradi nove rekordne sposobnosti vpijanja son~nih `arkov bo sedanji odboj, ki zna{a okrog 3%, zmanj{an za 2%, za podoben odstotek pa se takoj povi{a u~inkovitost modula. Trenutno so dosegli 16,5% izkoristek, s postopkom pasiviza-

cije v laboratoriju pa kar 18,2%, oba pa dosegajo z nizkimi stro{ki. Enostavnost in nizka cena postopka, ki zna{a samo 4 cente na vat, bo ~rno celico v zelo kratkem ~asu spravila v serijsko proizvodnjo mono ali multikristalnih silicijevih modulov. Bitka za vsak zelo pomemben odstotek solarnega izkoristka se torej nadaljuje. • Tihec


26

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Hlajenje s soncem

H

lajenje postaja vse pomembnej{i izziv, saj klimatologi napovedujejo vse bolj vro~e in su{ne poletne mesece. V tej smeri strokovnjaki i{~ejo {tevilne energetsko u~inkovite re{itve. Splo{no raz{irjene klimatske naprave, ki so v bistvu toplotne ~rpalke, za pogonsko energijo uporabljajo elektriko. Prav posebna toplotna ~rpalka, t.i. adsorpcijska toplotna ~rpalka, pa za pogonsko energijo lahko uporablja mo~ sonca (npr. medij, ki se segreje v termosolarnih kolektorjih).

Adsorpcijska toplotna ~rpalka Adsorpcijska toplotna ~rpalka je v osnovi toplotni stroj, podobno kot toplotne ~rpalke za ogrevanje, klimatske naprave, hladilnik. Adsorpcijska toplotna ~rpalka (v nadaljevanju: AT^) je sestavljena iz {tirih glavnih delov: adsorber/desorber 1, adsorber/desorber2, uparjalnik in kondenzator, ki omogo~ajo cikli~no delovanje (na sliki). Za hladilno/ogrevalni medij sistema se pogosto uporablja kar voda, pogonska energija pa v tem primeru ni elektri~na energija, ampak toplota iz zunanjega vira. Kot vir toplote za pogon stroja se lahko uporablja energija sonca. Kadar se AT^ uporablja za hlajenje govorimo o hlajenju s pomo~jo sonca.

Delovanje

dovolj adsorbata se ponovno pri~ne faza segrevanja adsorbenta z zunanjim virom toplote in cikel se pri~ne od za~etka. Ker se hlajenje, ki ga lahko uporabimo za klimatizacijo, izvaja samo v eni fazi celotnega cikla, obi~ajno AT^ sestojijo iz dveh adsorberjev/desorberjev, ki delujeta ravno v nasprotnih si fazah (npr. eden se ogreva in se izvaja desorpcija, drugi ohlaja in se izvaja adsorpcija) in tako dose`emo bolj zvezno delovanje naprave.

Prednosti in slabosti Hlajenje v AT^ poteka le del cikla in ni kontinuirano. Ta te`ava se obi~ajno re{uje tako, da sta v napravi dva adsorberja/desorberja, ki delujeta v nasprotnih fazah in na ta na~in dose`emo zveznost delovanja. Toplotno {tevilo hlajenja (COP) je nizko in obi~ajno nekje med 0.3 in 0.4, tudi najnaprednej{e naprave ne morejo prese~i COP 0.6. Prednost AT^ je vsekakor v tem, da lahko uporabljajo solarno toploto ali odpadno toploto in za pogon ni potrebna elektri~na energija. Porabijo

InvenSor LTC 10 plus: Adsorpcijska toplotna ~rpalka kot alternativa za hlajenje (vir: Invensor)

zelo malo elektri~ne energije v primerjavi s klasi~nimi toplotnimi ~rpalkami. Uporablja se naravi prijazni hladilni medij, adsorbat, ki je obi~ajno kar voda. Stro{ki delovanja so nizki, uporabljenih je malo premikajo~ih delov in posledi~no manj mo`nosti okvar.

Primer iz prakse Invensor adsorpcijski hladilni sistem (na sliki) za pogonsko energijo izrablja son~no energijo. Za delovni par adsorpcije se uporablja par zeolit - voda. Sistem ima dober izkoristek v primerjavi z istovrstnimi napravami, z uporabo vode za hladilno sredstvo pa pripomore k ve~ji okoljski prijaznosti. Podjetje je bilo za to napravo nagrajeno na znanem sejmu InterSolar. •

Pri AT^ vedno govorimo od paru adsorbent in adsorbat. Adsorbent je snov na katero se v fazi adsorpcije ve`e adsorbat. Danes najpogosteje sre~amo pare zeolit(adsorbent)/voda(adsorbat) ali silikagel/voda. AT^ ima ve~ faz delovanja, za za~etno to~ko opazovanja lahko izberemo fazo desorpcije v kateri z dovajanjem toplote (toplota iz solarnega sistema) segrevamo adsorbent, ki se s tem izsu{uje in ustvarja se para. Para nato prehaja v kondenzator kjer se uteko~ini, odve~na toplota se odvaja iz sistema. Ko je adsorbent popolnoma izsu{en, se prekine dovajanje toplote v adsorbent (adsorber/desorber). Po fazi ohlajanja kondenzat ponovno steka v uparjalnik, hkrati pa kondenzat (voda) v uparjalniku reagira in ponovno pri~ne izparevati. Tokrat suh adsorbent na sebe ve`e vso izparino - adsorbat. Z izparevanjem se voda v uparjalniku ohlaja in lahko se uporabi za hlajenje, klimatizacijo. Ko se na adsorbent ve`e Delovanje adsorpcijske toplotne ~rpalke z dvema adsorberjema/desorberjema (vir: Solarnext)

mag. Roman Toma`i~


/^TA NZ'/:A / ^ONA ... WO^TAs/Ts ^ONN/, >KTZAZN ͞NA K>:h͟ (instalirali smo jih preko ϲ͕ϱ MWp). ... />AsA WZO:KTN /N O^TA> OKhDNTA/:. ... OAsA ZA>/N/, KODWONNT A ^ONN >KTZAZN (PV moduli, razsmerniki, podkonstrukcija, komunikacijska in merilna oprema, ...). … sZsAN: ^ONN/, >KTZAZN. … ^sTh:DO WZ/ &/NAN/ZAN: ^ONN/, >KTZAZN. … A'OTAs>:ADO 'AZAN/: NA >OsAN: ^ONN/, >KTZAZN.

KONTAKT: HTZ Velenje, I. P., d.o.o., WĂƌƟnjĂŶƐŬĂĐĞƐƚĂϳϴ͕ϯϯϮϬsĞůĞŶũĞ͕ ƚĞů͗нϯϴϲϯϴϵϵϲϱϮϴ͕ĞͲƉŽƓƚĂ͗ŵĂƌũĂŶ͘ůĂŵƉƌĞƚΛƌůǀ͘Ɛŝ

www.sonelex.si


28

ZANIMIVOSTI

Elektrika iz solarnega stolpa

P

ridobivanje toplote in elektrike s pomo~jo koncentracije son~ne energije je znano in v praksi komercialno zastopano zadnjih nekaj let. Poznamo ve~ razli~ic tovrstnih sistemov s katerimi pridobivamo bodisi toploto, elektriko ali oboje hkrati.

toplota se lahko uporabi bodisi za ogrevanje drugih sistemov ali se vra~a v vmesne hranilnike toplote in od tod ponovno v stolp, kjer se medij ponovno segreje.

Prednosti son~nih stolpov

Son~ni stolp Eden tak{nih sistemov je t.i. son~ni stolp. Son~ni stolp deluje na principu koncentracije son~ne energije v to~ko. Polje posebno oblikovanih ogledal na tleh (na sliki), imenovana tudi heliostati, dvosmerno sledijo soncu ~ez dan in odbijajo son~no energijo v to~ko na vrhu stolpa. V stolpu je sprejemnik energije v katerem se na visoko temperaturo segreva medij, od 500°C – 600°C. Ogrevan medij je obi~ajno me{anica soli, ki se pri visokih temperaturah topi. Segret medij potuje iz stolpa v posebne hranilnike energije oz. toplote, od tod v proizvajalce pare in od tu naprej para potuje v parne turbine, generatorje, kjer se proizvaja elektrika. Odpadna

Solarni stolp vi{ine pribli`no 120 metrov zbira son~no energijo v kolektorju na vrhu stolpa (vir: afloresm)

Prednost tovrstnih sistemov s son~nim stolpom in segrevanjem medija na visoke temperature je mo`nost shranjevanja energije. Vro~ medij se hrani v posebnih hranilnikih. Shranjeno toploto je mo`no uporabiti ~ez no~ ali v obla~nem vremenu za ustvarjanje pare in poganjanje turbin. S tem dose`emo bolj zvezno in stabilno delovanje. Po navedbah strokovnjakov je cena proizvedene elektrike ni`ja, kot pri drugih solarno termalnih ali fotovoltai~nih sistemih, ravno tako naj bi bila izvedba tovrstnih sistemov cenej{a na

Polje s heliostati in pred njimi son~ni stolp, Španija (vir: afloresm)


ZANIMIVOSTI kW mo~i elektrarne v primerjavi s sorodnimi termosolarnimi ali fotovoltai~nimi sistemi.

Primeri Primere termosolarnih elektrarn s son~nim stolpom najdemo predvsem v Zdru`enih Dr`avah Amerike, Španiji, tudi Nem~iji. V Španiji od leta 2009 deluje termosolarna elektrarna s koncentracijo energije v son~nem stolpu. Gre za prvo tovrstno komercialno elektrarno s son~nim stolpom, mo~i 11MW. Elektrarna je postavljena blizu kraja Seville in je del ve~jega projekta v okviru katerega bodo z razli~nimi solarnimi tehnologijami zagotovili 300MW instalirane mo~i. Delujo~o elektrarno, s komercialnim imenom PS10, sestavlja 624 heliostatov, vsak s 120 m2 povr{ine. Ogledala usmerjajo son~no energijo v 115 metrov visok stolp, kjer se segreva medij, v tem primeru voda. Son~na energija s segrevanjem medija ustvarja paro, ki poganja turbine za proizvodnjo elektri~ne energije. Toplota se hrani v obliki pare, kar omogo~a proizvodnjo elektrike {e pribli`no eno uro po son~nem zahodu. Gre za relativno kratek ~as, ker se za medij uporablja voda in ne stopljena sol. Medij dosega temperature od 250°C – 255°C, v primeru soli pa bi bila ta temperatura okrog 600°C. Elektrarna proizvede letno 24.3GWh ~iste energije. • mag. Roman Toma`i~

29

Novi~ke iz sveta solarnih projektov Najve~ji evropski dobavitelj solarnih modulov Renewable Energy Corporation (REC) je objavil novico o zaklju~ku projekta najve~je son~ne elektrarne na strehi v severni Evropi s svojimi REC solarnimi moduli. Elektrarna se nahaja na mati~ni stavbi podjetja Topdanmark, druge najve~je zavarovalnice na Danskem. Sistem je bil priklju~en v omre`je ob slovesnosti 17.avgusta 2012. Letno bo proizvedla do 752.000 kWh, kar zado{~a za porabo 200 povpre~nih gospodinjstev na leto. Sistem uporablja 3.042 solarnih modulov. •

600.000 modulov, do 2000 dnevno. S tem Bosch predvideva, da bo postal eden vodilnih ponudnikov fotovoltai~nih modulov na francoskem trgu. •

Pred kratkim je podjetje Centrosolar iz Nem~ije objavilo novo programsko opremo za na~rtovanje izgradnje in delovanja fotovoltai~nih sistemov. Orodje je mo`no uporabiti preko spleta na naslovu www. centrocheck.com in ne potrebuje posebne instalacije. Osnovno razli~ico se uporablja

Podjetje Bosch Solar Energy je odprlo enega najve~jih proizvodnih obratov v Franciji za proizvodnjo fotovoltai~nih modulov v kraju Vénissieux blizu mesta Lyon. Tovarno so zgradili v pi~lih osmih mesecih in ima proizvodno kapaciteto 150MW. Bosch je s tem pridobil najve~jo in najmodernej{o tovrstno tovarno v Franciji, ki bo letno proizvedla do


30

SOLARNE TEHNOLOGIJE

brez prijave in s prednastavljenimi vrednostmi in kalkulacijami, primernimi tudi za doma~o uporabo. Orodje ima vgrajena pravila in specifike posameznih trgov in dr`av. Za vsako dr`avo obstaja razli~ica, ki vsebuje solarne module, inverterje in izra~une specifi~ne za to dr`avo. Kot pravijo na spletni strani podjetja, so naredili orodje, ki zagotavlja podporo na~rtovalcem in instalaterjem od Avstrije do Vietnama. • Podjetje First Solar Inc. napoveduje sodelovanje v enem izmed ve~jih fotovoltai~nih projektov (Campo Verde Solar Project) v Kaliforniji blizu kraja El Centro. Pri~etek del je planiran za jesen 2012 in bo predvidoma zaklju~en v 2013. Projekt bo ustvaril 250 delovnih mest. Uporabljeni bodo napredni tankoslojni fotovoltai~ni materiali, skupna mo~ elektrarne bo 139MW. Proizvedena elektrika iz nove elektrarne bo predvidoma zado{~ala za 50.000 povpre~nih gospodinjstev v Kaliforniji in zmanj{ala na leto za 80.000 ton izpustov CO2, oziroma kot bi iz cest umaknili 15.000 avtomobilov. •

V Španiji se trenutno izvaja najve~ji projekt solarne platforme v Evropi. Projekt bo do konca leta 2013 zagotovil instalirano mo~ 300MW, lokacija elektrarn pa bo v Sanlúcar la Mayor, Seville, Španija. Podjetje Abengoa Solar bo pri tem projektu zagotovilo pomemben del tehnologije. Uporabljene bodo tehnologije koncentracije son~ne energije v to~ko – son~ni stolp, koncentracije son~ne energije v linijo s paraboli~nimi odsevniki ter fotovoltai~ne tehnologije. Gre za projekt na katerem se tesno prepletata tako razvoj, raziskave kot aplikacija tehnologij v praksi. Projekt bo stal 1,2 milijarde EUR, obsegal bo povr{ino pribli`no 1000 hektarov, ustvaril bo 1000 delovnih mest pri vzpostavljanju sistemov, 300 za delovanje sistemov in nadaljnjih 50 za raziskave in razvoj. • RT

Novi model vakuumskega kolektorja Kramar Solar KD-30/58/1800 za ogrevanje sanitarne vode in dogrevanje prostorov V 5. letih testiranj in preizkusov v ekstremnih razmerah, od -17°C do +37°C smo izbolj{ali na{e vakuumske kolektorje do te mere, da lahko 100% zagotovimo delovanje kolektorjev v zimskem ~asu ter prepre~imo pregrevanje v poletnem ~asu. Izbolj{ave smo naredili na vakuumskih ceveh, ki niso ve~ modre temve~ srebrno ~rne barve, s ~emer smo pridobili na mo~i delovanja v zimskem ~asu. Heat pipe smo pove~ali mo~. Vsako na{o cev smo tudi lasersko gravirali z na{im logotipom podjetja. Ogrodje kolektorja smo dodatno oja~ali in prilagodili na{im klimatskim razmeram. Je iz aluminija ter je nastavljivo po {irini in dol`ini, kar pomeni, da se lahko montirajo na vse povr{ine kamor koli brez dodatnih konstrukcij. V kolektor smo vgradili obojestranski prostor za senzor, kar pomeni bolj{i nadzor delovanja temperature in celotnega sistema ter la`jo monta`o sistema. Z vsemi inovacijami na na{ih korektorjih, pod oznako Kramar Solar KD 20/58/1800 ter najnovej{i dose`ek letnik 2012 KD 30/58/1800 Heat pipe, smo dosegli za 12% ve~jo mo~ ogrevanja v zimskem ~asu.

Solarni sistem Kramar Solar za dogrevanje hi{e prihranek pri ogrevanju od 50 do 75%

Na{e izku{nje na podro~ju monta`, ki zajemajo tudi ogrevanja poslovnih in stanovanjskih prostorov, ka`ejo da dosegamo prihranke pri ogrevanju sanitarne vodo do 96% pri dogrevanju prostorov pa od 50 do 75%. Na obali celo do 85%. Zato vsaki stranki ki ji vgradimo na{ solarni sistem garantiramo da se ji bo investicija povrnila v roku 4. do 5 let. Garancijo za kolektorje dajemo 10 let, `ivljenjska doba je ve~ kot 25 let. •

KRAMAR SOLAR KRAMAR&DRUŽBENIK d.n.o.

Kramar & Družbenik d.n.o., Zadrobova 101, 3211 [kofja vas, tel.: 03 577 20 43, gsm: 040 648 065 kramarindruzbenik@gmail.com www.solarnisistemi-kd.com

Kolektorji Kramar Solar so plod na{ih 4 letnih testiranj. Odli~ne rezultate dosegajo v zimskem ~asu zato so primerni za dogrevanje poslovnih in stanovanjskih prostorov.

Dogrevanje hi{e s son~no energijo

Blagovna

znamka

o lar KramtnaorgS arancijo z 10 le


SOLARNE TEHNOLOGIJE

31

Biosolarni sistemi Biosolarni sistemi se uporabljajo tako za ogrevanje, kot za pripravo tople sanitarne vode. Solarna energija pa se predvsem uporablja za ogrevanje tople sanitarne vode, v zadnjem ~asu tudi kot pomo~ pri ogrevanju. Vsak sistem ima svoje prednosti in slabosti. Z zdru`itvijo obeh sistemov lahko izkoristimo prednosti enega in drugega in si na ta na~in zagotovimo poceni in ekolo{ko sprejemljiv na~in rabe energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarnevode. Najpogostej{i na~in izrabe obnovljivih virov energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode sta uporaba biomase in solarne energije.

Solarni sistemi Neposredna izraba son~ne energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode temelji predvsem na aktivni rabi son~ne energije, kjer s pomo~jo son~nih kolektorjev zbiramo energijo in jo uporabljamo za segrevanje sanitarne vode. Z uveljavitvi-

jo nizko temperaturnih na~inov ogrevanja se je pojavila tudi aktivna raba son~ne energije za podporo ogrevanju. Najve~ja prednost solarnih sistemov je v tem, da gre za okolju prijazen vir energije, ki ne onesna`uje okolja.

Sistemi za kurjenje lesne biomase Les predstavlja akumulirano son~no energijo. Za pridobivanje toplote najve~krat uporabljamo~ lesno biomaso, ki jo predstavlja predvsem manj kvaliteten les iz gozda. Glede na vrsto goriva lo~imo: drva, sekance in pelete. Najstarej{i in najpogostej{i na~in kurjenja lesne biomase so pe~i na drva (polena), katere odlikuje majhna za~etna investicija, in mo`nost lastne oskrbe z gorivom. Najve~ji problem teh sistemov pa je ro~no poslu`evanje, zato ponujajo manj ugodja. Kotli na sekance in pelete sicer omogo~ajo samodejno delovanje, vendar so dra`ji in zahtevajo posebne stroje za pripravo goriva.

Kotel na drva z vgrajenim hranilnikom toplote, bojlerjem in solarno opremo

Biosolarni sistemi Biosolarni sistemi zdru`ujejo tako izrabo solarne energije, kadar je ta na voljo, kot uporabo lesne biomase v primerih, ko sonca ni oz. ga je premalo, da bi zadostili vse potrebe po energiji. Izkazalo se je, da je najbolj{a kombinacija biosolarni sistem drva – sonce, kjer predvsem v poletnih mesecih, ko je sonca dovolj, ni potrebno kuriti in imamo ves ~as toplo sanitarno vodo. V lu~i zmanj{evanja stro{kov ogrevanja je zanimiv tudi biosolarni sistem peleti - sonce, kjer se kot primarno

Kotel, kombinirani drva/peleti, s samostojnim hranilmikom, bojlerjem in solarno opremo

gorivo uporabljajo lesni peleti. Sistem bistveno zmanj{a koli~ino porabljenih pelet in s tem stro{ke ogrevanja. Biosolarni kombi sistem peleti – drva – sonce je zanimiv predvsem z vidika samodejnega delovanja in zni`evanja stro{kov. Ko ni sonca, kurimo ro~no na drva ali avtomatsko na pelete. •


32

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Drain – Back, ne zmrzne in se ne pregreje Povr{ina sprejemnikov son~ne toplote za ogrevanje sanitarne vode in prostorov se v Evropi vsako leto pove~a za 500.000 m2. Napeljave s plo{~atimi ali vakuumskimi sprejemniki imajo vsaka svoje posebnosti, saj je potrebno prepre~iti zmrzovanje pozimi in pregrevanje poleti. Lahko pa vgradimo sistem, ki je `e dolgo znan in v katerem zmrzovanje ter pregrevanje ni mo`no.

Vzrok - strupeni dodatki Prvi termosolarni sistemi so se pojavili v obdobju naftne krize v sedemdesetih letih. Zamrzovanje so takrat prepre~evali z dodajanjem strupenega etilen glikola v obto~no vodo, zato so zaradi strogih varnostnih predpisov morali z dodatnimi ukrepi prepre~evati slu~ajen vdor obto~ne v sanitarno vodo. Zaradi tega se rast vgradnje termosolarnih sistemov zmanj{ala, pove~alo pa se je zanimanje za sistem, ki lahko deluje s ~isto vodo v kolektorskem obtoku,

ki pozimi ne zmrzne in se poleti ne pregreje. S pojavom sodobnih nestrupenih protizmrzovalnih dodatkov je problem zamrzovanja tudi v obi~ajnih sistemih odpravljen. Kljub temu pa se veliko uporabnikov tudi danes odlo~a za vgradnjo sistema, v katerem do teh pojavov ne more priti.

Koristi ogrevanja s soncem Poleti lahko s toploto sonca brez te`av ogrejemo sanitarno vodo. Ĺ tiri~lanska dru`ina bo zato prihranila do 3000 kWh elektrike na leto, kar je pribli`no enako 300 litrom kurilnega olja. V prehodnem in zimskem ~asu vodo ob~asno dogrejemo z elektriko ali vklju~itvijo kotla, z vgradnjo u~inkovitih vakuumskih kolektorjev pa lahko prestre`emo dovolj toplote tudi v zimskih son~nih dneh. Termosolarni sistemi pa imajo tudi nekaj pomanjkljivosti. Niso primerni za uporabnike, ki imajo dnevno porabo tople vode

Delovanje sistema drain - back je enostavno, var~no ter v mrazu in vro~ini enako zanesljivo

manj{o od 200 litrov, zmanj{ana poletna poraba pa lahko povzro~i pregrevanje. ^e so zalogovniki tople vode preveliki, bo voda zastajala, mo`na je rast {kodljivih mikroorganizmov, hranilniki velikosti okrog 400 l in ve~ pa zasedejo tudi nekaj prostora v stavbi.

Prednosti Drain- Back sistema Delovanje je zelo enostavno, primeren pa je za manj{e porabnike tople vode, od 90 do 150 l na dan. Zaradi ob~asnega vklopa ~rpalke je var~nej{i, zmrzovanje ali pregrevanje ni mo`no, skozi kolektorje pa kro`i voda brez dodatkov. Vse cevi in kolektorji morajo biti tako name{~eni, da lahko voda samodejno ste~e nazaj v vmesno posodo in ne zastaja nikjer v napeljavi. Ko sonce ogre-

je prazen kolektor, tipalo vklju~i obto~no ~rpalko, ki z vodo iz vmesnega zalogovnika napolni vso napeljavo. Obto~ni sistem je sedaj poln, ~rpalka se preklopi na ni`je vrtljaje, naprava deluje kot obi~ajni solarni sistem, dokler voda v zalogovniku ni dovolj ogreta. Ob izklopu ~rpalke voda iz sistema samodejno ste~e v vmesno posodo in tam ostane do naslednjega vklopa. Hranilnik tople vode mora biti pod nivojem son~nih kolektorjev, premer cevovodov mora omogo~iti nemoteno odtekanje, za delovanje pa obi~ajno zadostuje obto~na ~rpalka s tla~no vi{ino do 4 m. Pri nas imamo ve~ proizvajalcev in dobaviteljev opreme za ta sistem delovanja, zato se za vgradnjo lahko odlo~i vsak, ki mu tak sistem ustreza. • Bojan Grobov{ek, u.d.i.s.


34

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Ogrevanje naselij s soncem

S

on~ni `arki so neiz~rpen vir energije, zato so tudi eden glavnih virov ~iste energije za ~love{tvo. Ĺ e posebej zanimiva je mo`nost shranjevanja poletne toplote v velike vodne zalogovnike, s katerimi pozimi ogrevajo manj{a naselja. V Evropi, v Hamburgu in Friedrichhafnu so `e zgradili nekaj tak{nih sistemov, pri tem pa zajeli toliko toplote, da je zadostovala za pokrivanje skoraj 50 % vseh toplotnih potreb v zimskem ~asu.

Osnovni sistem toplotne oskrbe s sezonskim hranilnikom toplote

Energijsko {tevilo stavb

Sezonski hranilniki toplote

Porabo energije v posameznih stavbah lahko najbolje primerjamo, ~e uporabimo energijsko {tevilo. V njem je zajeta celotna porabljena energija na enoto uporabne povr{ine v enem letu. V starej{ih stavbah letno porabimo za ogrevanje preko 200 kWh/m2 leto. Po letu 1995 se je v razvitih dr`avah EU ta poraba zaradi prepisov zmanj{ala na 90 kWh/m2 leto. Razdelitev toplotnih potreb glede na posamezne porabnike v sistemu

Zmanj{evanje se {e nadaljuje, danes nizkoenergijske hi{e porabijo manj kot 55 kWh/m2 leto, trilitrske hi{e manj kot 30 kWh/m2 leto, pasivne pa manj

z razli~nimi aktivnimi sistemi, kolektorji toplote in fotovoltaiko. Ve~ina jih toploto zbrano s son~nimi kolektorji, shranjuje v velike sezonske hranilnike toplote, pozimi pa jo iz njih zajema, ve~inoma s toplotnimi ~rpalkami. Toploto nekateri shranjujejo tudi v zemljo. Napeljave so sestavljene iz son~nih kolektorjev, sezonskega hranilnika in napeljav ter podpostaj za razvod in delitev toplote. Ker so naselja manj{a so povezave kratke, zato toplotne izgube razvodov ne presegajo 10%. Stavbe so dobro izolirane, vse ju`ne povr{ine streh so prekrite s kolektorji, sistemi ogrevanja pa so nizkotemperaturni, 60/40 °C. V toplotni centrali so name{~eni {e plinski kotli za dogrevanje v zimskem ~asu ter vse regulacijske naprave.

kot 15 kWh/m2 leto. Ogrevalni sistemi so nizkotemperaturni ali toplozra~ni, prezra~evalne izgube pa so zmanj{ane zaradi vra~anja toplote zraka.

S shranjeno energijo sonca lahko prihranimo 50% potrebne toplote

Solarno ogrevanje ve~stanovanjskega naselja V Evropi je zgrajenih ve~ napeljav in referen~nih naselij

Obi~ajno so do treh ~etrtin vkopani in dobro toplotno izolirani. Konec avgusta je v njih voda ogreta do najve~ 95 °C, konec decembra, ko je toplota porabljena pa 30°C, pri ~emer Toplotne izgube zna{ajo 10 %. Z vodo napolnjena `elezobetonska konstrukcija je delno vkopana v zemljo, in toplotno izolirana po obodu in na pokrovu. Notranji vodno nepropusten pla{~e je iz 1,2 mm debele jeklene plo~evine Toplotna izolacija je name{~ena na pokrovu in vertikalnih stenah hranilnika, notranji za vodo neprepusten

Najdra`ji del sistema je delno vkopan centralni vodni zalogovnik toplote


SOLARNE TEHNOLOGIJE pla{~ pa je narejen iz jekla debeline 1,2 mm. Toploto v nekaterih sistemih shranjujejo v zemljo, kjer so name{~ene vertikalne sonde, ali pa v me{anico vode in peska, ki se nahaja v izolirnih betonskih vkopanih cisternah. Slabost centralnih ogrevanj z zalogovniki so visoki gradbeni stro{ki, prednost pa nizki stro{ki obratovanja, prihranek fosilnih goriv in zmanj{anje emisij CO2. ^e k ceni kvadratnega metra stavbe pri{tejemo {e stro{ke centralnega zalogovnika (75 do 150 EUR/m2), bi lahko za ta denar postavili solarno napravo, ki bi pokrivala 50 % celotne porabljene energije za ogrevanje in pripravo tople vode.

Cena napeljav v Friedrichhafnu Izvedli so ogrevanje in pripravo tople vode za 560 stanovanj, s skupno bivalno povr{ino 40.000 m2, na strehah pa je 5600 m2 son~nih kolektorjev. Za to so porabili 3,2 milijona € oziroma 8.600 € na stanovanje. Vse vi{ke toplote vodijo v zemeljski toplotni hranilnik velikosti 12.000 m3 za ogrevanje v zimskih mesecih. Ko v hranilniku ni dovolj energije za ogrevanje prostorov, se v sistem vklju~ijo plinski kotli, letne toplotne potrebne pa zna{ajo 2800 MWh. Toplotne izgube razvodnega omre`ja zna{ajo 7 % ali 200 MWh/leto. Dobava toplote iz solarnega sistema zna{a 1900 MWh/leto, s soncem pa pokrijejo 47,5 % vseh toplotnih potreb. Osnovni namen gradnje centralnih solarnih hranilnikov toplote je, da z njimi zajamemo 50% ali ve~ toplote, potrebne za ogrevanje in pripravo tople vode, zato je sistem v Friedrichhafnu dober primer, kako se da to dose~i. • Vir: ZRMK, Ensvet

35

Ali je smiselno s kolektorji ogrevati sanitarno vodo ali tudi stanovanje?

P

redno si odgovorimo na to vpra{anje je potrebno razmisliti kak{ne kolektorje sploh kupiti. Na trgu je izbira velika. Ve~ina kupcev pa ni strokovnjakov, ki bi lahko ugotavljala razkorak med obljubami ponudnikov in dejanskimi zmo`nostmi razli~nih kolektorjev, ki so na voljo. V grobem lahko kolektorje razdelimo na tri skupine: plo{~ate, cevne in vakuumske. Pravi vakuumski kolektor je namre~ le tisti, ki ima absorber dejansko v vakuumu. Vakuum je pomemben zaradi prepre~evanja izgub toplote, kar je zlasti pomembno v slabih vremenskih pogojih, ko je energije na razpolago malo, potrebujemo pa jo veliko. Pravi vakuumski kolektor ima torej le eno plast debelega stekla okrog absorberja in toplotne cevi (Heat Pipe). Kompletna notranjost steklene cevi mora biti torej v visokem vakuumu. Visokokvalitetni kolektorji danes ne izgubljajo ve~ vakuuma. Na `alost pa je izbira res kvalitetnih kolektorjev, ki bodo delovali skozi vso svojo ve~ desetletno `ivljenjsko dobo z nezmanj{ano kapaciteto zelo majhna in vse prepogosto nas pri izbiri zanese nizka cena in nerealne obljube ponudnikov. Naslednji zelo pomemben kriterij pri izbiri son~nih kolektorjev je njihova dolgoro~na odpornost pred vremenskimi vplivi. Od kolektorja je kupec upravi~en pri~akovati visoko stopnjo u~inkovitosti {e desetletja

po njihovi namestitvi. Zagotovo so umetne mase {ibek ~len vsakega kolektorja. Son~ni kolektorji so trajno izpostavljeni atmosferskim vplivom, kot so: de`, sonce, prah, oksidacija, sneg, led, to~a, ekstremne temperature in njihove hitre spremembe, veter, UV sevanje itd. V podjetju GreenLand Systems Avstralija in njihovem h~erinskem podjetju Bio Planet `e vrsto let ponujamo slovenskemu trgu visokokvalitetne in zelo zmogljive vakuumske Heat Pipe kolektorje. Narejeni so iz najkvalitetnej{ih in trajnih materialov ter z uporabo najnovej{e tehnologije pri njihovi izdelavi. Instaliramo jih lahko z naklonskim kotom od 0 do 90 stopinj, odvisno od potreb. S kolektorji GreenLand Systems lahko segrevamo zgolj sanitarno vodo izven kurilne sezone ali pa se odlo~imo za vgradnjo ve~jega kolektorja s katerim lahko tudi u~inkovito dogrevamo stanovanje ve~ji del zime. V tem primeru so prihranki pri uporabi klasi~nih energentov ve~ji. Za vse dodatne informacije ali brezpla~no svetovanje, smo vam na voljo na telefonski {tevilki 01 5240 320 • RS, Bio Planet


36

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Dolo~anje velikosti hranilnika tople vode

H

ranilnike uporabljamo za pripravo in shranjevanje tople vode. Ogrejemo jo takrat, ko je na razpolago dovolj energije ali ko je ta najcenej{a, porabimo pa takrat, ko nam to ustreza. Izvedba in velikost Velikost hranilnika je odvisna od {tevila porabnikov tople vode ter deloma tudi od toplotnih izgub. Vodo lahko ogrejemo v dvojno opla{~eni izvedbi, pri ~emer hranilnik obliva ogrevalna voda, ali pa so vanj vgrajeni cevni prenosniki toplote v obliki spirale. Velikost in {tevilo grelnih elementov sta odvisna od vira toplote. Obi~ajno ve~je hranilnike ogrevamo s soncem ali toplotno ~rpalko,

manj{e pa s kotlom centralne kurjave, vsi pa so opremljeni {e z elektri~nim grelnikom za dopolnilno ogrevanje. Velikost najpogosteje dolo~imo iz {tevila porabnikov in povpre~ne dnevne porabe tople vode, ki zna{a 50 litrov na osebo. Za pokrivanje potreb obi~ajnega gospodinjstva vgrajujejo hranilnike s prostornino 100 do 500 litrov, ki so najpogosteje stoje~e izvedbe.

Materiali in temperature

Var~evanje tople vode prina{a tudi velike energetske prihranke

Iz {tevila oseb dobimo velikost hranilnika in {e potrebno povr{ino son~nih kolektorjev

Hranilniki so izdelani iz kvalitetnega jekla, znotraj dvoslojno emajlirani ter imajo vgrajeno za{~itno Mg anodo, ki zagotavlja dolgo `ivljenj-

^as segrevanja vode ~e uporabimo spodnji ali zgornji spiralni grelnik

sko dobo. Toplotna izolacija je obi~ajno izdelana iz poliuretana. Najpogosteje so opremljeni z dvema spiralnima cevnima prenosnikoma toplote, ki sta

name{~ena v zgornjem in spodnjem delu posode. Zgornjega pove`emo s kotlom, spodnjega pa na sistem son~nih kolektorjev. Vgrajen imajo {e elektri~ni grelnik mo~i od 2 do 6 kW, ki ga uporabimo zlasti v primeru okvare drugih grelnih sistemov.

Koliko ~asa za ogrevanje ^as segrevanja vode v hranilniku vode lahko ugotovimo iz diagrama. Kadar je spiralni prenosnik name{~en v spodnjem delu (oznaka A v diagramu), bomo za ogrevanje 255 l vode od 15°C na 80°C, potrebovali 118 minut. Pri tem ra~unamo, da je razlika med vstopno temperaturo grelnega medija in za~etno temperaturo vode v hranilniku zna{a dt = 65°C. Pri tem je upo{tevan pretok grelnega medija 400 kg/h. Na enak na~in lahko od~itamo tudi ~as za segretje vode, kadar se spiralni prenosnik nahaja v vrhnjem delu hranilnika (oznaka B) pri ~emer ogrevamo samo zgornji sloj, ki ima prostornino 170 litrov vode. • Bojan Grobov{ek, u.d.i.s.


Zmanj{ajte stro{ke ogrevanja Podjetje INDEMA Eko d.o.o. iz Kopra se ukvarja predvsem z obnovljivimi viri energije. Solarni sistemi, pe~i in kamini na pelete in drva ter toplotne ~rpalke, zagotovo pripomorejo k udobnemu bivanju in prihranku energije ter denarja. Zaradi vse vi{jih cen nafte, zemeljskega plina in elektri~ne energije je modra odlo~itev izkoristiti brezpla~no energijo – sonce – in obnovljive vire energije, katere ima Slovenija v izobilju. S son~nimi kolektorji Teknoenergy in zalogovnikom tople vode, tako imenovanim Fresh Water, poleg tople sanitarne vode nudimo podporo ogrevalnemu sistemu, kar nam omogo~a prihranek do 60% energije za ogrevanje. Fresh Water je novost na na{em tr`i{~u. O kvaliteti izdelkov Teknoenergy pri~a tudi garancijska doba, ki zna{a 10 let na zalogovnik Fresh Water ter od 5 do 10 let na solarne panele. Zalogovnik zagotavlja vedno sve`o toplo sanitarno vodo in ne dopu{~a nastajanja vodnega kamna ter razvoj legionele, vse

potrebne komponente ima vgrajene na samem zalogovniku, tako da potrebujemo samo {e povezavo panelov z zalogovnikom. To poenostavi in skraj{a ~as monta`e. Teknoenergy solarni sistemi so primerni za ve~je porabnike sanitarne vode (vrtce, {ole, hotele, zdravstvene ustanove, itd...) , ker sistem ne potrebuje toplotnih {okov za prepre~evanje legionele. Novost so pe~i na pelete za centralno ogrevanje proizvajalca I.R.C. pri katerih temperatura v izgorevalni komori, dosega 1200°C ( ve~ina ostalih modelov pe~i na pelete dosega 400 do 500 C °). To nam omogo~a uporabo vseh vrst peletov neodvisno od vrste proizvajalca ali tipa lesa in hkrati bolj{i izkoristek.

Podporo solarnemu sistemu dajemo z eta`nimi pe~mi na pelete, hidro kamini na drva, kotli za kurilnico, toplotnimi ~rpalkami ali obstoje~imi pe~mi centralnega ogrevanja. Na Ferrarski 10 v Kopru si kupci lahko ogledajo nekaj razstavnih modelov in se posvetujejo glede pravilne rabe obnovljivih virov energije. Lahko nam pi{ejo preko elektronske po{te indema@siol.net ali pokli~ejo preko telefona 031 298 377 ali 05 639 38 65. •


SOLARNE TEHNOLOGIJE

38

Popolna, okolju najprijaznej{a kombinacija KWB ogrevanje na pelete in KWB solarni sistem

K Vodilno ogrevanje na biomaso Novo ogrevanje na pelete!

ENOSTAVNO in ČISTO ogrevanje

dor se `eli ogrevati okolju prijazno in gospodarno, stavi na kombinacijo les in solar. Les je trajnostno, regionalno in CO2 nevtralno gorivo. Son~na energija je brezpla~na. Globalno segrevanje z nara{~ajo~imi izpusti toplogrednih plinov samo pridobiva na vplivu na ~love{tvo. Vsekakor se posameznik, ki izrablja son~no energijo za pripravo sanitarne vode ali za podporo ogrevanju, popolnoma izogne izpustom toplogrednega plina ogljikovega dioksida (CO2). Solarna tehnika je naj~istej{i na~in pridobivanja toplote in aktivni prispevek k varovanju ozra~ja. Sonce nas na `alost skozi celotno leto ne uspe preskrbeti z zadostno koli~ino toplote. Dovolj velik solarni sistem pa lahko prevzame celotno pripravo tople sanitarne vode v prehodnem in poletnem ~asu. S tem prihranimo na stro{kih ogrevanja, isto~asno pa se podalj{a `ivljenjska doba va{e ogrevalne naprave.

Idealna kombinacija

6-le

6

z

bna

garancij

tehnologijo! Na voljo od 2,4 kW.

• širokopasovna lambda sonda • Easyflex čistilni obroč • minimalne emisije • nizka poraba goriva • praznjenje posode pepela na 2 leti

www.kwb.si

W

B

tna

u

do

a

K

Z na{imi solarnimi napravami pokrivate za pripravo vode do 60 odstotkov potrebe po topli sanitarni vodi. Pri podpori ogrevanju pa celo 40 odstotkov celotne potrebe po toploti. KWB solarni sistem tako pripomore k pove~anju celotne u~inkovitosti va{ega ogrevalnega sistema. Glede na `eljeno udobje tako najprimerneje dopolnjujejo na{o KWB solarno napravo ro~no polnjeni kotel na polena KWB Classicfire, popolnoma avtomatizirani kotli na sekance in pelete KWB Multifire ali popolnoma avtomatizirani kotli na pelete KWB Easyfire.

Na voljo so razli~ni paketi KWB EasySun, ki so namenjeni pripravi tople sanitarne vode ter razli~ni paketi KWB MultiSun za podporo ogrevanju. Vsi paketi so na voljo s pokon~nimi ali le`e~imi kolektorji KWB FlexiSun. • Informacije in kontakt: KWB ogrevanje na biomaso Vre~erjeva 14 Tel.: (0)3 839 3080 info@kwb.si ; www.kwb.si


VSAKOMUR SVOJE: DISTRIBUCIJA ŠE NIKDAR NI BILA TAKO PREPROSTA 6(5,-$7(50,ý1$(127$6),.612 REGULACIJO V OMARICI S SETOM ZA DISTRIBUCIJO MEDIJA NA PRIMARNEM KROGU ‡,QRYDWLYQDREOLND]DWRNDWHJRULMRL]GHOND ‡7HKQLþQRSRSROQDKNUDWLSDL]UHGQRHQRVWDYQD]DXSRUDER ‡=HORHQRVWDYQDUHJXODFLMD ‡1DSUDYDODKNRSUHQDãD]DKWHYDQRNROLþLQRHQHUJLMHEUH] QHSRWUHEQLKL]JXE ‡7HUPLþQDUHJXODFLMDSUHNKLGUDYOLþQHHQRWHVWULSRWQLP WHUPRVWDWVNLPPHãDOQLPYHQWLORP

XXXDBMFGmTJ


40

ZELENA MOBILNOST

Avto na sonce in vodo Pred {tirimi meseci so strokovnjaki nem{kega Fraunhofer in{tituta v Freiburgu odprli son~no polnilno postajo, ki je dostopna javnosti. Vendar na njej avtomobilov ne polnijo z elektriko temve~ z vodikom. Postaja je temeljni kamen nove tehnologije, saj ugotavljajo, da bo vodik postal skladi{~e vi{kov energije vetrnih in son~nih elektrarn, ter da je naj~istej{e gorivo za vse vrste vozil. S tem so tudi postavili vezni ~len med okolju prijazno mobilnostjo, na elektri~ni ali vodikov pogon.

Zeleni vodik in gorivne celice ^e elektriko za elektrolizo vode pridobimo iz elektrarne na premog smo popolnoma zgre{ili okoljski namen, saj lahko „zeleni vodik“ pridobimo samo iz obnovljivih virov. Tako postane nosilec energije, ki je enako uporaben za premostitev mirovanja

son~nih in vetrnih elektrarn, z gorivno celico ga lahko neposredno spremenimo v elektriko, ki jo po{ljemo v omre`je ali z njim napolnimo zalogovnik v avtomobilu. Trenutno traja polnjenje z vodikom tri minute, avto pa ima nato doseg ve~ kot 400 km. @e danes lahko skladi{~imo poljubne koli~ine vodika, s katerim nato okoljsko neopore~no oskrbimo z energijo mesta ali dr`ave. Pomemben del projekta so tudi sodobne in prilagodljive naprave za elektrolizo, ki v skladu s trenutnimi potrebami, brezstopenjsko proizvajajo vodik.

Kaj skriva nova postaja Glavna sestavna dela sta elektrolizna naprava, ki deluje pod tlakom 30 bar in mehanski kompresor, ki tlak vodika dvigne na 700 bar. Prigrajeni so {e hranilnik plina, ki ga shranjuje pod dvema razli~nima tlakoma ter ~rpalke za polnjenje. Tudi

Postaja z moduli na strehi z elektrolizo proizvaja vodik, s katerim nato polnijo avtomobilske rezervoarje

avtomobili, avtobusi in motorji, ki delujejo na gorivne celice, lahko svoje rezervoarje napolnijo na tej postaji. Elektriko za pogon postaje pridobijo z moduli na njeni strehi in s strehe bli`nje stavbe, vi{ke elektrike pa po{iljajo v javno omre`je. Verjetno ne bomo nikoli imeli dovolj zmogljivih baterij za shranjevanje elektrike za velike porabnike, z vodikom pa z lahkoto shranimo skoraj neomejeno

koli~ino energije, ki jo po potrebi spreminjamo v elektriko. Temu se na tiho prilagaja tudi napredna avtomobilska industrija, saj lahko po 2017 pri~akujemo ve~jo ponudbo vozil z gorivno celico za pretvorbo vodika v elektriko in zato z ve~jim dometom. Obiskovalci so na otvoritvi lahko napolnili in vozili avto Mercedes F-cell World z gorivno celico, ki je pred tem `e enkrat obkro`il planet. • Tihec


ZELENA MOBILNOST

41

Z vo`njo na plin do 50% prihranka Splo{no o avtoplinu

elemente, npr. ventil za nadzor pritiska, ventil za regulacijo iztekanja goriva in ventil za avtomati~no zaporo rezervoarja. V kolikor v avtomobilu pride do po`ara, se bencin razlije in plameni zajamejo celotno vozilo. Plin pa iz rezervoarja izteka postopoma in izgoreva v usmerjenem plamenu.

Vozila s pogonom na avtoplin postajajo zaradi svoje ekonomi~nosti vedno bolj uveljavljena pogonska tehnologija. Avtoplin se je uveljavil kot najpomembnej{a in najbolj raz{irjena alternativa klasi~nim gorivom, uporablja ga `e ve~ kot 9 milijonov avtomobilov po vsem svetu. Vozila na avtoplinski pogon so okolju prijaznej{a, varnej{a in imajo izbolj{ano vozno dinamiko.

Predelava na bencinskem motorju zajema: • dodatni jekleni rezervoar z ve~namenskim ventilom za shranjevanje plina, • polnilni ventil, • dovodne plinske cevi, • injektorje, • filter na dveh mestih, • stikalo za preklop s kontrolno plo{~o in kazalom nivoja plina, • ra~unalnik za optimalno doziranje plina.

Varnost avtoplinskih sistemov Na podro~ju varnosti je bilo v EU opravljenih mnogo testiranj, ki so pokazale, da so plinski sistemi izredno varni. Tudi ADAC

Prednosti predelave motorja na avtoplin: je opravil testiranja ki izkazujejo, da je strokovno vgrajen plinski sistem, ki izpoljnjuje stroge norme 67 R 01 izredno varen. Vsi sistemi, ki jih vgrajujemo v na{em podjetju izpolnjuje norme po direktivi 67R01.

Naprava je ekonomsko upravi~ena, saj z vo`njo na plin prihranimo tudi do 50%. V primeru prometne nesre~e je vgrajeno ve~stopenjsko varovanje plinske in{talacije z elektroventili in predvsem plinskimi rezervoarji, ki so v primerjavi z bencinskimi bistveno oja~ani in izdelani iz kvalitetnej{ih materialov, ter vsebujejo aktivne varnostne

• ob~utno zni`anje stro{kov goriva, • dalj{a `ivljenjska doba motorja in katalizatorja, ti{je delovanje motorja, • enostavna vgradnja, • enostavno preklapljanje med pogonoma, • ob~utno zmanj{anje {kodljivih emisij, • popolno izgorevanje zmesi plin-zrak, • zaradi dveh oblik pogona, lahko prevozite ve~ kilometrov brez postanka na ~rpalki, • v Sloveniji je trenutno 86 ~rpalk, {tevilo pa se vztrajno pove~uje.

Prihranki Investicije v avtoplinske sisteme se povrnejo v zelo kratkem ~asu, saj zna{ajo prihranki goriva tudi do 50%. • Marko Hrovat


42

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Pi{e: Simon Tihec

Aceclamp za solarne module Izdelek je tako oblikovan, da lahko brez vrtanja pritrdimo fotovoltai~ne panele na skoraj vse znane profile plo~evinastih streh. ^e ga primerjamo z drugimi re{itvami, ta dvodelna skoba s samo enim vjakom za stiskanje po neinvazivnosti in hitrosti pritrjevanja presega ostale znane sistema. Skoba ima velike nale`ne povr{ine zato bo obremenitev razporejena na ve~jo povr{ino. Solarne module lahko nato neposredno privija~imo v skobo, ali pa nanjo pritrdimo nosilno konstrukcijo, saj ima za to pripravljeno izvrtino z navojem. Izdelana je iz ekstrudiranega aluminija, in povr{ine strehe nebo po{kodovala, tudi ~e module in skobe ~ez ~as odstranimo, te`a 113 g, www.unirac.com •

Icelsus telefonske meritve Uporabnost novih komunikacijskih izdelkov iPhona, iPada ali iPoda je vsak dan ve~ja. ^e jim priklju~imo temperaturno tipalo in pred tem nalo`imo {e brezpla~en program za prikaz in pomnjenje meritev, dobimo tako natan~en instrument, kot je kupljeno tipalo. Uporabnost pravzaprav nima meja, od postavljanja pred prijatelji do resnih meritev temperatur med kuhanjem ali kot pomo~ pri in{pekcijskih pregledih. ^e ga pustimo dalj{i ~as v prostoru nam bo narisal temperaturno krivuljo, nastavimo lahko celo alarm, ki se bo spro`il, ko bo temperatura za{la nad ali pod izbrano vrednost, izmerjene vrednosti pa lahko po{iljamo naprej z elektronsko po{to. Med dalj{imi meritvami pa bomo potrebovali {e en telefon za nujne pogovore. Med {tirimi tipali izbiramo glede na namen, od -30 do + 250°C, stanejo od 45 do 160 €, www.labfacility.com •

^elada z UV tipalom ^elada prepre~uje ali zmanj{a po{kodbe glave in ramen ter absorbira energijo udarca padajo~ega bremena. Po dalj{em ~asu uporabe na prostem UV `arki povzro~ijo krhkost plasti~ne ~elade, kljub temu, da je na pogled {e uporabna. Zaradi tega postane samo navidezna za{~ita in bi jo bilo potrebno zamenjati z novo. Proizvajalec 3M je izdelal posebno nalepko, Uvicator Sensor, ki po dolo~enem ~asu uporabe na prostem, svojo `ivo rde~o barvo po~asi spreminja v belo. Ploskev rde~e barve po~asi za~ne izginjati na spodnjem koncu in ko belina dose`e zgornji rob je to hkrati alarm za uporabnika. Plastika je medtem izgubila elasti~nost in ne {~iti ve~ uporabnika, zato jo je potrebno zavre~i, Hard Hat with Uvicator Sensor, www.3m.com •

Najmehkej{i dozirni ventil Namenjen doziranju in zapiranju med pretakanjem sipkih lomljivih ali abrazivnih materialov v splo{ni, kemi~ni, farmacevtski in prehrambeni industriji. Deluje podobno kot ~e bi ro~no zapirali vre~o, pogon pa je lahko ro~ni, pnevmatski ali motorni. Zapiranje je hitro in tiho ter traja manj kot sekundo. V odprtem stanju omogo~a popoln prehod brez uporov, v zaprtem popolnoma tesni. Zelo uporaben tudi za tesnjenje prehoda cevnih napeljav skozi stene oddelkov ali silosov, pri ~emer je v zaprtem stanju zrakotesen. ^i{~enje in vzdr`evanje je enostavno, dosega visoke higienske standarde, primeren za presipavanje ob~utljivih in eksplozivnih materialov. Primeren za izpustne odprtine nepravilnih oblik, zapiranje z vrtenjem za 180°, Mucon Iris Diaphragm Valve, www. kemutecusa.com •

Poceni kontrolnik pretoka Miniaturni kontrolnik pretoka deluje na principu lebde~ega telesa. V nerjavnem ohi{ju se nahaja premi~ni vlo`ek z vzmetjo, zunaj pa magnetni reed kontakt. Zunanje ohi{je je zalito v plastiko in nastavljivo. Ko pretok vlo`ek potisne na nivo reed kontakta se sklene tokokrog in aktivira signal. Ta ostane vklju~en, dokler je vlo`ek nad kontaktom. Kontrolnik DS02 je najcenej{i v svojem razredu in uporaben za nadzor pretoka plinov in teko~in. Razli~ni tipi nadzirajo pretoke teko~in od 5 ml do 150 l/min, pline pa od 0,6 Nl do 650 Nl/min. Vgrajujejo ga v hladilne sisteme varilnih aparatov in laserskih naprav, nadzor ~rpalk, kompresorjev ali visokotla~nih ~istilcev. Izdelujejo ga s priklju~kom 1/2« , je dolg samo 90 mm, monta`a v vseh polo`ajih, ohi{je iz medenine ali inoxa, kontrolnik tip DS 02, www.pkp.eu •


NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

43

Keraflex gumijaste terase

Tesnilni sistem Roxtec

Proizvajalec `e leta prodaja enostaven sistem gumijastih profiliranih podlag in primernih kerami~nih plo{~ic. Namenjen je polaganju na dotrajane terase s plo{~icami ali na vse druge podlage, izvedene s padcem za odtok vode in tako pripravljene, da vode ne vpijajo. Profilirane gumi plo{~e polagamo od roba navznoter, re`emo z no`em ali vbodno `ago ter lepimo na podlago z butilnimi trakovi. V prazne kvadratke polo`imo kerami~ne plo{~ice istega proizvajalca, na katere prej kri`no nanesemo lepilo, podobno silikonskemu in delo je kon~ano. Gumijaste plo{~e so vodoprepustne, terasa je po de`ju takoj suha in v primerjavi z obi~ajnimi izvedbami, du{i zvok in je mehka za hojo. Oprema zajema {e odto~ne robove, plo{~ice pa so debelej{e izvedbe, da pod pritiskom ne po~ijo, www.berleburger.com •

Zatesnitev prehoda kablov skozi stene, stropove ali pregrade je stalno opravilo pri monta`i raznovrstne opreme na vseh podro~jih tehnike. Potrebno je zagotoviti tesnjenje, prilagodljivost razli~nim premerom in trdotam kablov ali cevi, mo`nost naknadnih sprememb ter hitro in enostavno delo, brez uporabe posebnih orodij. Izdelek ki to izpolnjuje sestavlja samo 6 razli~nih modulov, ki zatesnijo kable od 6 do 99 mm premera, monta`a in prilagajanje sta ro~na, tesnost pa dose`emo s kon~nim komprimiranjem gumijastih blokov v jeklenem okvirju. Sistem je odporen na ogenj, dim, pline, vodo, kemikalije, prah in eksplozije, prilagoditev izvedemo z ro~nim odstranjevanjem plasti v tesnilnem bloku. Bla`i tresljaje, je dober toplotni izolator in izpolnjuje voja{ke standarde, sistem Roxtec, www.roxtec.com •

Silicone Pinch Grip

Nova karbonska tkanina

Zelo duhovit in enostaven kuhinjski pripomo~ek, ki je zagotovo uporaben tudi na nekaterih drugih podro~jih. Avtor je nem{ki oblikovalec Slawinski, ki z njim zmanj{a {tevilo kuhinjskih pripomo~kov, sprosti prostor v predalih in poenostavi pranje po vsaki uporabi. V nastavek iz silikona lahko vstavimo dve vilici za prelaganje {pagetov, dve `lici za solate, dva no`a za obra~anje hrenovk na `aru ali dve kitajski pali~ici, za enostavnej{e in bolj pristno prehranjevanje s kitajsko ali japonsko hrano. Uporaben je {e za mojstre, ki si lahko na hitro izdelajo pinceto iz materiala, odpornega na kemikalijo, ki jo trenutno uporabljajo. Material silikon, barve ~rna, zelena, roza in vijoli~na, dimenzije 45 x 23 x 55 mm, te`a 45 g, www.archiproducts.com •

Najbolj obremenjene dele v sodobnem svetu izdelujejo iz plastike oja~ene s karbonskimi vlakni, ki je ne moremo zamenjati z nobenim drugim znanim materialom. Od okvira kolesa, za{~itnega okrova za voznike F1, delov letal, do elise ogromnih vetrnic. Še la`je in trdnej{e konstrukcije so od sedaj mo`ne zaradi novega na~ina tkanja karbonskega blaga. Proizvod z imenom Textreme tehta samo 22 do 43 g/m2, vlakna lahko stkejo pod `elenim kotom, da {e bolje prestre`ejo ogromne sile. Deli so zato od 50 do 60 % tanj{i, la`ji, trdnej{i in bolj gladki. Na~in delovanja je podoben kot pri vezanih plo{~ah s kri`no polo`enimi plastmi lesa. Oja~ena plastika najbolje deluje, ~e so deli obremenjeni na nateg, zato imajo prednost ~im bolj ravna in ne cik – cak predena vlakna kot do sedaj, izdelek Textreme, www.oxeon.se •


OGREVANJE

45

LogWIN - nov standard v razredu vrhunskih kotlov na polena

W

indhager z novo izvedbo kotla LogWIN postavlja najvi{je standarde sodobnega ogrevanja. Konstantno raziskovalno delo, nenehne izbolj{ave kvalitete ter skoraj stoletne izku{nje podjetja Windhager na podro~ju ogrevalne tehnike so privedle do izdelave kotla, ki v mnogih pogledih preka{a tradicionalno ogrevanje na polena. Logwin predstavlja sodobno ogrevanje na polena, ki je zelo u~inkovito, zanesljivo, prijazno do okolja in izjemno udobno.

Dolgotrajen in zanesljiv Logwin navdu{uje s svojo kompaktno konstrukcijo. @e na prvi pogled deluje kot kotel, katerega `ivljenjska doba bi lahko bila ve~na. Sestavljen je iz materialov, ki so {e posebej odporni na obrabo. Edinstvena polnilna komora iz legiranega nerjave~ega jekla je odporna na agresivne pline, ki nastajajo med procesom izgorevanja

lesa. Pri klasi~nih kotlih iz jeklene plo~evine se stene v enem obratovalnem letu obrabijo tudi za 0,6 mm. Pri LogWINU pa nerjave~e jeklo zagotavlja, da je material v kotlu odpornej{i in dolgotrajnej{i in s tem trajno za{~iten proti koroziji. Pri snovanju kotla je Windhager posebno pozornost namenil tudi osrednjem delu uplinjevalnega kotla na polena in sicer gorilni komori kot toplotno najbolj obremenjenemu delu kotla. Patentirana, modularno sestavljena in zelo masivna gorilna komora zagotavlja trajno odpornost na visoke termi~ne in mehanske obremenitve, obenem pa je zaradi modularne zasnove izredno enostavna za ~i{~enje.

U~inkovit, var~en in prijazen do okolja Serijsko vgrajen ventilator pospe{uje proces v`iga in podpira nadzorovano izgorevanje. Obenem LogWIN odlikuje povsem novo upravljanje izgorevanja Lambdatherm oz. kombinacija dvakratnega nadzora izgorevanja (Lambdasonda + Thermocontrol = LAMBDATHERM). Le ta zagotavlja trajno ~isto in u~inkovito izgorevanje tudi pri kurjenju s poleni razli~ne kakovosti, izbolj{ano gorenje ter dodatno varnost, ki jo zagotavlja stalen nadzor nad temperaturo gorilne komore. Popolnoma izoliLogWIN Premium

Vrhunski materiali ter napredne re{itve - notranjost kotla LogWIN

rana notranje oblo`ena vrata omogo~ajo zbiranje odsevne energije, ki je potem preko kanalov na voljo kot predogreti primarni in sekundarni zrak za izgorevanje. Kakovost kotla potrjuje tudi njegov izkoristek, ki zna{a tudi 93%.

Udoben Izredno velika polnilna komora prostornine do 226 litrov omogo~a preprosto nalaganje polen dol`ine do 0,5 m in zagotavlja tudi do 10 urno kontrolirano izgorevanje lesa (bukov les, ustrezno skladi{~en). V praksi to pomeni samo 1-2 krat dnevno nalaganje polen. Tudi pri najbolj{em uravnavanju izgorevanja nastaja pepel, ki ga je potrebno redno odstranjevati. Da bi bilo to ~im bolj preprosto in ~isto, je Windhager razvil zelo prakti~no re{itev – prilagodljivo posodo za pepel. Le ta

poskrbi, da se pri neposrednem odstranjevanju pepela v posodo ne dviga prah in s tem ostane kurilnica ~ista. Na LogWIN je mo`no prigraditi tudi sistem za avtomatski v`ig, kar uporabniku {e dodatno olaj{a rokovanje s kotlom. Logwin ter ostale kotle na polena in pelete iz programa Windhager si lahko ogledate v na{em razstavnem salonu na Brn~i~evi 25, v Ljubljani, kjer vam bodo na{i strokovnjaki z veseljem postregli z dodatnimi informacijami. Ve~ informacij o {iroki ponudbi kakovostnih ogrevalnih sistemov razli~nih svetovno uveljavljenih blagovnih znamk pridobite tudi na spletni strani www.veto.si, preko elektronske po{te info@veto.si ali pa nas pokli~ite na telefon 01/580 91 00. • VETO d.o.o.


46

OGREVANJE

Korak do trajnega shranjevanja toplote Med proizvodnjo elektrike vedno nastane veliko odpadne toplote. Pozimi jo termoelektrarne delno porabijo za ogrevanje bli`njih naselij, poleti pa jo dobesedno zavr`ejo, zato so tudi izkoristki teh naprav tako nizki. Trenutno smo tik pred uvedbo nove tehnologije, s katero lahko toploto shranjujemo brez izgub, na majhnem prostoru in za dalj{i ~as, da bi jo nato lahko uporabili, ko jo potrebujemo. Ali je to mo`no?

Shranjevanje brez izgub Mo`nosti za shranjevanje toplote so trenutno {e zelo omejene kar enako velja za industrijske ali manj{e sisteme. Obi~ajno jo shranjujemo v vodne zalogovnike toplote, ki pa imajo zelo omejene mo`nosti, pa {e ~as shranjevanja je zaradi toplotnih izgub kratek. Zato so razli~ni proizvajalci in Fraunhofer institut zdru`ili znanje za razvoj akumulatorja toplote, ki ima {tirikrat vi{jo sposobnost hranjenja kot voda ter nima toplotnih izgub, deluje pa lahko s temperaturami, ki presegajo 100 °C.

Zeolitne kroglice Proizvajalec ZeoSys je izdelal zeolitne kroglice iz materiala, ki ga obi~ajno uporabljajo za meh~anje vode v industriji. Ime

sti. Kroglice so morale biti skladi{~ene v visokem vakuumu in so imele izjemno slabo toplotno prevodnost.

Nasip zeolitnih kroglic v poskusnem shranjevalcu toplote z vstavljenimi temperaturnimi tipali

je skovanka iz dveh pojmov, v gr{~ini »zeo« pomeni vreti, »litos« pa kamen. Material je zelo porozen, kroglica z maso 1 gram ima notranjo povr{ino okrog 1000 m2. Kroglice ve`ejo nase vodno paro iz zraka s fizikalno – kemijskim postopkom, pri ~emer se tvori toplota. To vodo lahko nato s pregrevanjem kroglic izlo~imo, pri ~emer se porabljena toplota v njih akumulira. Pri tem postanejo tople vendar ne vro~e, shranjujemo pa jih v zaprti posodi, ki je ni potrebno toplotno izolirati. Po osu{itvi je potrebno samo prepre~iti, da bi se kroglice med skladi{~enjem navla`ile, ~e nam to uspe, lahko skrito toploto skladi{~imo skoraj neomejen ~as. Toploto iz kroglic pridobimo s ponovnim navla`enjem, pri tem pa se bodo same od

Kroglice zeolita imajo premer okrog 3 mm in shranijo {tirikrat ve~ toplote kot vodni zalogovnik

sebe mo~no segrele. Ta pojav ozna~ujejo z izrazom »sorbcijsko shranjevanje toplote«.

Premi~na testna postaja Pred leti so drugi izvajalci delali poskuse s kroglicami silikagela, ki jih tudi vla`imo in su{imo, vendar sistem nikoli ni dosegel nivoja uporabno-

Novi material deluje na podobnem principu in ima pred starim veliko prednosti. Med raziskavami so najprej ugotovili, katera vrsta zeolita je najbolj primerna za ta namen, kak{na velikost kroglic je optimalna ter izvedli preizkus stabilnosti po ve~kratnem navla`enju in segrevanju. Sledila je izdelava posod z izmenjevalci ter oprema s priklju~ki in ventili. Ugotovili so, da postopek vla`enja in osu{evanja lahko ponovimo ve~ tiso~krat, brez da bi material pri~el razpadati ali izgubljati kapaciteto skladi{~enja. Svoj 750 litrski zalogovnik so namestili v premi~ni kontejner, da bodo z njim lahko dokazovali delovanje pod razli~nimi pogoji. V naslednjih mesecih bodo izbolj{evali sistem ter zmanj{evali stro{ke izdelave. Predvidevajo uporabo v industriji in shranjevanje toplote manj{ih enot za soproizvodnjo toplote in elektrike v srednje velikih ali manj{ih stavbah. Akumulator toplote so pred mesecem predstavili na leto{njem sejmu Achema v Frankfurtu. • Tihec


Ponudnik CELOVITIH REĹ ITEV za obnovljive vire energije

XXXIFS[TJ

t 6QMJOKFWBMOJLPUMJEPL8 t ,PUMJOBQFMFUFEP.8 t ,PUMJOBTFLBODFEP.8 Kotli na biomaso Herz kot eni izmed redkih izdelkov na naĹĄem trĹžiĹĄÄ?u nosijo oznako inĹĄtituta FL BLT, ki potrjuje skladnost z vsemi evropskimi standardi. Kotle Herz odlikujejo visoki izkoristki ogrevanja, dobra servisna mreĹža in prodaja preko pooblaĹĄÄ?enih distributerjev.

7BCJNP7BT EBOBTPCJĂ?Ä&#x;FUFOBTFKNV.04W$FMKV IBMB-  Herz d.d. GrmaĹĄka c. 3 1275 Ĺ martno pri Litiji info@herz.si tel.: 01/ 89 62 102 www.herz.si


POTEM: Pe~ na pelete z zalogovnikom

48

Energetska prenova PREJ - POTEM

Zaupajte nam svoj problem – poi{~emo vam optimalno re{itev

N

a trgu je veliko zelo razli~nih re{itev izvajanja energetskih prenov. Veliko re{itev je dobrih, niso pa vse primerne za vsako situacijo. Da se ~im bolj pravilno odlo~imo, potrebujemo upo{tevati danosti stavbe in njene lege, stopnjo `elenega udobja ter finan~ne zmo`nosti. Re{itve, ki so vgrajene v va{

objekt, namre~ ne moremo zamenjati tako enostavno, kot zamenjamo avto, ko spoznamo, da nam ne ustreza ve~. Slednje razmi{ljanje nas je vodilo v predstavitev prakti~nih primerov energetskih prenov. Nekaj jih bomo sproti objavljali v tiskani izvedbi revije Var~ujem z energijo, ve~ pa jih bomo zbrali na spletnih straneh revije in straneh podjetja Merkur, d.d., s katerim izvajamo leto{njo akcijo »Dobre re{itve ~akajo na vas« www.merkur.si/prejpotem .

Osebna izkaznica energetske prenove Primer 3: Ogrevanje stanovanjske hi{e s pe~jo TOPLING BT25 na lesne pelete Objekt:

Ogrevanje pred prenovo:

Zidana dvostanovanjska hi{a

Pe~ na kurilno olje mo~i 25 kW za segrevanje ogrevalne in sanitarne vode

185 m2 bivalne povr{ine v dveh eta`ah Lokacija: Gorenjska

Klasi~no nizkotemperaturno radiatorsko ogrevanje s termostatskimi ventili

Letnik izgradnje: 1987

Brez virov lokalnega ogrevanja

Toplotna za{~ita oboda stavbe z 8 cm izolacije

Letna poraba kurilnega olja za ogrevanja prostorov in sanitarne vode je med 2.300 in 2.500 l / sezono

polne vi{ine

Nekaj m toplotnih mostov balkonov Slaba toplotna za{~ita proti tlem Okna : dvoslojna izolacijska stekla z za{~ito pred pregrevanjem in ohlajevanjem z roletami

Problemi / dileme / `elje investitorja:

Uporabniki:

Ekolo{ka ozave{~enost in »vrnitev k naravi« - vonj po lesu

Število ~lanov gospodinjstva: trenutno 2+2 odrasli osebi ter {oloobvezni otrok

Zni`anje stro{kov ogrevanja s prehodom na lesno biomaso

Povpre~na temperatura v bivalnih prostorih: 21 °C

Pove~anje temperature v dnevnih prostorih in s tem pove~anje udobja

Povpre~na temperatura v spalnih prostorih: 18 °C

^im manj{i poseg v objekt, kurilnico in sistem ogrevanja

Povpre~na dnevna poraba tople sanitarne vode (kuhinja, kopalnica, sanitarije): 200 l

Visoko-kakovostna pe~ z minimalnim vzdr`evanjem

Dobra strokovna usposobljenost investitorja glede delovanja ogrevalnih sistemov

Zanesljivo, u~inkovito in uporabniku prijazno upravljanje

Strokovni pregled in potrditev odlo~itve za prehod na lesno biomaso Odlo~itev za BIOTOPLING pe~ na lesne pelete, mo~i 25 kW, z vsemi potrebnimi certifikati tudi za pridobitev nepovratnih sredstev EKO sklada Odstranitev stare pe~i ter monta`a in priklop nove pe~i na obstoje~i sistem za celoletno pripravo sanitarne vode in sezonsko ogrevanje prostorov Manj izgub zaradi bolj{ega kuri{~a pe~i, njene bolj{e izolacije in sodobnej{ega krmiljenja Vloga za pridobitev EKO subvencije v vi{ini 25% investicije ter dodatne subvencije s strani ob~ine. Vsaj 50 % prihranek pri energentu zaradi predvidene porabe 5-ih ton lesnih peletov namesto 2.500 l kurilnega olja

Naj{ibkej{i ~len: prevelik stro{ek ogrevanja s kurilnim oljem s trendom pove~evanja

Glede na potrebe ogrevanja, na~in in{talacije, razpolo`ljivi prostor za kotel in energent, ter pri~akovano stopnjo udobja, lahko izbiramo med razli~nimi mo~mi in izvedbami kotlov na pelete, polena ali premog, z vrhunsko regulacijo Danfoss. Za komercialno tehni~no svetovanje pokli~ite brezpla~no {tevilko 080 88 01.


Energetska prenova PREJ - POTEM NAGRADNA ANKETA DOBRE REŠITVE ČAKAJO NA VAS

RAZMISLITE IN ODGOVORITE

V uredništvu revije Varčujem z energijo izvajamo v letu 2012 skupaj s podjetjem Merkur razpis energetskih prenov PREJ-POTEM. Pri dokumentiranju tipičnih energetskih prenov sodelujemo z Merkurjem, ker ima široko mrežo trgovskih centrov, kjer si posamezne izdelke in rešitve lahko praktično ogledate, ker nudi razvejano mrežo strokovnih izvajalcev, ki se v Merkurju oskrbujejo z repro materialom in ker nudi storitev Gradimo z Merkurjem, v okviru katere investitorji na enem mestu dobite individualno strokovno pomoč, individualne nakupne ugodnosti (tudi 20 % ceneje) ter pomoč pri kreditiranju in oddaji vloge za nepovratna sredstva EKO sklada. Vsi, ki se boste prijavili na razpis (z izpolnjeno anketo po pošti ali preko ankete na spletni strani revije oz. s klicem na Merkurjevo brezplačno številko 080 88 01), boste deležni brezplačne pomoči in svetovanja pri rešitvi vašega energetskega problema, prvih 30 prijaviteljev po vsakokratnem izidu revije pa prejme tudi letno naročnino na revijo.

Bistvo ogrevanja je neohlajevanje – če se stavba ne ohlaja, DA je potreba po ogrevanju minimalna.

NE

DELNO

Enostavni sistemi pomenijo cenejšo vgradnjo in nižje stroške vzdrževanja.

DA

NE

DELNO

Mlada družina potrebuje enostavne rešitve ogrevanja, ker se z zapletenimi ne utegne ukvarjati.

DA

NE

DELNO

Ogrevalni sistem uporabljamo dlje časa kot avto in je tudi cenejši.

DA

NE

DELNO

Udobje pri ogrevanju/hlajenju je ena bistvenih prednosti, DA v katero se splača investirati.

NE

DELNO

Poleg izkoristka kotla je pomemben tudi izkoristek razvoda ogrevanja in izkoristek regulacije.

NE

DELNO

Izpolnjeno anketo izrežite in pošljite na naslov: Revija Varčujem z energijo Prepolje 101 2206 Marjeta na Dravskem polju Več energetskih prenov PREJ-POTEM si lahko pogledate na www.merkur.si/prejpotem

DA

49

*IME, PRIIMEK: *NASLOV: Telefon: *E mail: (mesta označena z * je za sodelovanje potrebno izpolniti) Soglašam, da moje podatke uporabite za namene žrebanja, ter posredujete družbi Merkur d.d., kot izvajalcu strokovnega svetovanja, kjer se bodo z vami dogovorili za vam ustrezen način in termin strokovne pomoči, ter da nas v primeru nagraditve kontaktirate na prijavljeni e-naslov. Oddane podatke prijavljenih bralcev ankete hkrati shranimo v bazo prejemnikov novic revije. Če pri tem ne želite sodelovati prosimo, da na portalu izpolnite ODJAVO.

Povzetek investicije Stranka se je zaradi visokih vsakoletnih stro{kov ogrevanja s kurilnim oljem (z gro`njo pove~anja), zaradi ekolo{ke naravnanosti in poznavanja energetske bran`e odlo~ila za zamenjavo pe~i na kurilno olje za pe~ na lesne pelete. Dodatna spodbuda je bila mo`nost pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada v vi{ini 25 % investicije. Ker stranka rada zahaja v kurilnico, ji tedensko ro~no polnjenje zalogovnika za pelete ne predstavlja te`av, ravno nasprotno – u`itek. Z novo pe~jo in novim cenej{im energentom si bodo lahko »privo{~ili« tudi vi{je bivalne temperature. V nadaljevanju obstaja mo`nost vgradnje dodatne enostavne toplotne ~rpalke zrak-voda za ogrevanje sanitarne tople vode v poletnem ~asu. • Lojze Bertoncelj PREJ: kurilnica pred prenovo

POTEM: kurilnica po prenovi


50

PRIMER IZ PRAKSE

S kogeneracijo na UNP ob~utno zni`ali stro{ke energije

S

oproizvodnja energije je u~inkovita re{itev za vsa podjetja, organizacije in ustanove, ki ob ve~ji koli~ini elektri~ne energije porabljajo tudi veliko toplotne energije. V Gostinskem podjetju Trojane prihranili okoli 20.000 evrov letno

V GP Trojane so se odlo~ili za novo energetsko re{itev, s katero bodo na letni ravni prihranili okoli 20.000 evrov. V preteklosti so elektri~no energijo kupovali iz omre`ja, ogrevali s kurilnim oljem, kuhali pa na UNP. Z odlo~itvijo za alternativne na~ine oskrbe z energijo so v kotlovnici vgradili dve kogeneraciji EC power 15,2 kW, ki v povezavi z zalogovniki toplote skrbita za okoli 70 do 80 odstotkov toplotnih potreb gosti{~a, za preostalo potrebno toploto pa poskrbijo s klasi~nim

na~inom proizvodnje toplote v plinskih kotlih na UNP.

S kontraktingom do prihrankov Pomanjkanje sredstev za nove investicije je mogo~e dokaj enostavno premostiti s pogodbenim zagotavljanjem energije oziroma kontraktingom. Gre za najem nove tehnologije, s ~imer se obratovalni stro{ki bistveno zmanj{ajo. Brez investicije je mogo~e dose~i velike prihranke. Dobavitelj v ~asu trajanja pogodbe skrbi za nemoteno delovanje opreme, s proizvedeno energijo z visokim izkoristkom pa razpolagamo sami. V domu starej{ih Idila so se odlo~ili za kogeneracijo na UNP, s katero bodo proizvedli okrog 120 MWh elektri~ne energije. Proizvedeno elektri~no energijo bodo porabili za oskrbo lastnega objekta in s tem prihranili pri stro{ku elektri~ne energije. V sodelovanju z Butan plinom in s pomo~jo najema opreme so stro{ke oskrbe z energijo v celoti zmanj{ali za 11 odstotkov.

Za ve~ informacij o kogeneraciji in kontraktingu preverite na www.butanplin.si

Za koga je kogeneracija u~inkovita? Kogeneracije so primerne predvsem za tiste objekte, ki imajo velike potrebe tako po toploti kot elektri~ni energiji, kot na primer mlekarne, vrtnarije, pekarne in sirarne, pa tudi gosti{~a, hoteli, {ole, domovi za starej{e ob~ane ter industrija in malo gospodarstvo. Kogeneracije, ki jih poganja uteko~injen naftni plin, zagotavljajo celovito oskrbo z energijo, saj pokrijejo potrebe objekta po toploti in elektriki, plin pa je mogo~e uporabljati tudi za kuhanje. Prina{ajo vrsto prednosti: izkoristek goriva je ve~ji, prav tako tudi prihranki pri stro{kih energije, z manj emisij so prijazne do okolja, zagotavljajo pa tudi ve~jo neodvisnost od obstoje~ih na~inov pridobivanja elektri~ne energije. •


OGREVANJE

Udobje dostave Plindom Menjavanje gospodinjske jeklenke je bilo v preteklosti ni~ kaj prijetno opravilo. Verjetno se {e spomnite prena{anja te`ke jeklenke do avtomobila, mo`nosti po{kodbe vozila, vsega porabljenega ~asa in drugih neprijetnosti ob njeni zamenjavi. Danes se lahko brezskrbno prepustite udobju dostave PLINDOM. Istrabenz plini in Plinarna Maribor vam, po prejetem naro~ilu s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko, dostavita jeklenko s plinom na dom. Jeklenka PLINDOM je za uporabnika mnogo prijaznej{a od prej{nje oran`ne. Privla~nej{a je `e na videz, razen tega ima tudi druge prednosti. Je kar za 34 mm ni`ja od klasi~ne jeklenke, zato je prikladnej{a za vgradnjo v vsak spodnji element sodobne kuhinje. Za prena{anje in la`je rokovanje je opremljena z dvojnim ro~ajem. Plasti~na matica z za{~itnim obro~em, ki jo pretrgamo ob prvi uporabi, pa dokazuje, da je pred nami ni nih~e uporabljal.

Skrb za varnost Lastnika jeklenke PLINDOM, Istrabenz plini in Plinarna Maribor, skrbita za varnost jeklenke. Vse so redno pregledane in preizku{ene, neustrezne pa izlo~ene iz uporabe. Poskrbljeno je tudi, da so jeklenke PLINDOM zmeraj ~iste in vzdr`evane. Jeklenka z neodvito matico jam~i oznako kraja, datum in sledljivost polnitve ter skladnost izdelave po mednarodnih standardih.

vam bodo dostavili na va{ dom v dogovorjenem terminu. Naro~ila za dostavo sprejemajo od ponedeljka do vklju~no sobote med 7. In 20. uro. Podro~ja dostave lahko najdete na spletnih straneh www. istrabenzplini.si in na www.plinarna-maribor.si. Jeklenko PLINDOM pa lahko zamenjate tudi na prodajnih mestih Istrabenz plinov in Plinarne Maribor, ~e ne bivate na podro~jih, kjer distributerja zagotavljata dostavo. Dobite jo lahko na ve~ kot 700 prodajnih mestih v Sloveniji, na bencinskih servisih Petrola, OMV-ja in nekaterih drugih maloprodajnih lokacijah.

Zamenjava jeklenke Z dostavo PLINDOM, bo va{e `ivljenje enostavnej{e in prijaznej{e. ^e imate doma {e staro oran`no jeklenko, jo bosta distributerja odkupila. Kupnina predstavlja kavcijo za prevzeto jeklenko PLINDOM. Morda svoje {e nimate? V tem primeru boste jeklenko pridobili s pla~ilom kavcije v znesku 10 evrov. V ceno plina v jeklenki so vklju~eni tudi stro{ki dostave. Pla~ilo lahko opravite z gotovino ali s pla~ilno kartico. In {e ugodnost! Po naro~eni deseti jeklenki, dobite enajsto za simboli~nih 10 centov. Strokovnjak, ki vam bo jeklenko pripeljal, pa jo lahko na va{o `eljo tudi namesti in po potrebi zamenja cev z regulatorjem.

Da ne boste ostali brez plina Za dostavo pokli~ite 080 1228 (LJ, CE, KP, NM) ali 080 1248 (MB) S pomo~jo zanesljive dostave PLINDOM se boste izognili nakladanju prazne jeklenke v avtomobil, vo`nji do prodajnega mesta, porabljenemu ~asu, nakladanju polne jeklenke v vozilo, vo`nji do doma s polno jeklenko v prtlja`niku in prena{anju te`ke jeklenke do mesta uporabe. ^e bivate v Mariboru ali bli`njih krajih, naro~ite dostavo jeklenke s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 1248. ^e ste doma v Ljubljani, Celju z okolico, Novem mestu z okolico ali Kopru in priobalnih mestih, pokli~ite na 080 1228 in polno jeklenko

Nikoli ve~ ne boste ostali brez plina, ~e boste imeli doma dve jeklenki PLINDOM. Eno v uporabi in drugo na zalogi. Seveda pa ni odve~, ~e si zapomnite podatek, da je skupna bruto te`a jeklenke se{tevek te`e plina v jeklenki in te`e prazne embala`e (tara). Dele` plina v jeklenki je 10 kg. Koliko tehta prazna jeklenka vam pove {tevilka, ki je s ~rno odtisnjena na jeklenki. Podatek vam bo morebiti pri{el prav, ko boste ugotavljali, koliko plina je {e v jeklenki in kdaj bo potreben ponovni klic na brezpla~ni telefonski {tevilki 080 1228 ali 080 1248. Dostava PLINDOM vam prina{a udobje, ki ste ga `eleli.

Promocijsko sporo~ilo

52


OGREVANJE

53

Nova doba toplotnih ~rpalk Fujitsu Waterstage 2012

T

oplotne ~rpalke zrak/voda so na slovenskem trgu `e vrsto let. Proizvajalci toplotnih ~rpalk so se z leti predvsem osredoto~ili na razvoj regulacije, uporabniku prijazno upravljanje, spremljanje delovanja in enostavno monta`o.

Nova notranja enota toplotne ~rpalke FUJISTU WATERSTAGE

Pri FUJITSU toplotnih ~rpalkah so v tej smeri naredili korak naprej. Nove toplotne ~rpalke FUJITSU WATERSTAGE HIGHPOWER imajo notranjo enoto manj{o od predhodnice. Nove mere so 800x450x480mm (VxĹ xG). V notranjosti se skriva nov Siemensov krmilnik, nov optimiziran koaksialni toplotni izmenjevalnik z 50% manj{im tla~nim padcem in WILO obto~no ~rpalko s frekven~no regulacijo.

Koaksialni toplotni izmenjevalnik V notranji enoti je izmenjevalnik zaprt v nerjavno tla~no posodo, saj tako zmanj{amo toplotne izgube. Prednosti koaksialnega izmenjevalnika pred drugimi tipi izmenjevalnikov so: - ni rjavenja saj je izmenjevalnik izdelan iz nerjavnega jekla, - nizek tla~ni padec zaradi nove optimizirane konstrukcije izmenjevalnika, - ni nujno potreben vodni filter saj je v primerjavi s plo{~atimi izmenjevalniki neprimerno bolj{a preto~nost.

Obto~na ~rpalka s frekven~no regulacijo Preko obto~nih ~rpalk skrbimo za potreben pretok medija skozi ogrevalna telesa. Ker pa je potreba toplote odvisna od letnega ~asa, je pomembno da tudi ~rpalka spreminja pretok ogrevne vode skladno z obratovalno mo~jo toplotne ~rpalke. Rezultat je bolj{e razmerje med vlo`eno energijo in dobljeno energijo oz. opravljenim delom obto~ne ~rpalke.

Regulacija in upravljanje Upravljanje toplotne ~rpalke je enostavno. Na notranji enoti je na novo oblikovan zaslon. Na sredini je multi funkcijski vrtljivi gumb s katerim nastavite dolo~en parameter. Pri nastavitvi toplotne ~rpalke ima vsaka funkcija svojo {tevilko na robu zaslona. Z vrtljivim gumbom spreminjamo nastavitve, ki so razlo`ene tako v originalih angle{kih navodilih kot v prilo`enih slovenskih. Toplotna ~rpalka FUJITSU ima tudi nove mo`nosti upravljanja in nadziranje celotnega delovanja. Regulacija s strani Siemensovega krmil-

nika omogo~a uporabniku upravljanje toplotne ~rpalke preko internetne povezave. V ta namen priklju~imo FUJITSU WEB server, s katerim je mo`en popolni nadzor spremljanja parametrov pri toplotni ~rpalk kjerkoli se nahajate. S pomo~jo internetne aplikacije uporabnik spremlja parametre toplotne ~rpalke in jih po potrebi tudi nastavi. V aplikaciji si uporabnik lahko tudi izri{e celotno kotlovnico in si s tem {e bolj poenostavi samo upravljanje na daljavo. Za uporabnike, ki so vedno na poti pa je Fujitsu razvil aplikacije za upravljanje preko pametnega Androidnega telefona in iPhona. • Marko Šubic


54

OGREVANJE

Prihaja nova toplotna ~rpalka Daikin Altherma

D

aikinova Altherma je na tr`i{~u `e od leta 2006, kar pomeni predvsem dragocene izku{nje, ki so doprinesle k razvoju vedno bolj{ih, var~nej{ih, u~inkovitej{ih in zanesljivih modelov. Lo~eni sistem Daikinove nizkotemperaturne toplotne ~rpalke sestoji iz zunanje in notranje enote. Zunanja enota jemlje toploto iz zunanjega zraka in dviguje njeno temperaturo do ravni, ki omogo~a gretje. To toploto zatem prena{a preko freonske napeljave v notranjo enoto. Od tu toplota (do 55°C) potuje do napeljave talnega gretja, konvektorjev toplotne ~rpalke, nizko temperaturnih radiatorjev ali obi~ajnih kaloriferjev in v sistem gospodinjske vro~e vode. Seveda pa je mogo~ tudi obraten proces, ko objekta ne ogrevamo temve~ hladimo. Visokotemperaturni modeli sistemsko vodo ogrevajo do 80°C in so primerni za obnove starih ogrevalnih sistemov na radioatorje, nizkotemperaturni modeli pa se najve~ uporabljajo v novogradnjah s sistemom talnega ogrevanja. Posebnost novih modelov Daikinovih nizkotemperaturnih toplotnih ~rpalk je v notranji enoti, ki je na voljo v dveh izvedbah: samostoje~a (EKHV*) in stensko montirana (EKHB*). Obe razli~ici sta na voljo samo za gretje ali kot model za gretje in

hlajenje. Vgrajena imata rezervna elektri~na grelnika za dodatno gretje med obdobjem z izredno nizkimi zunanjimi temperaturami ali kot rezervo v primeru okvar zunanje enote. Poleg tega sta zelo kompaktni in enostavni za vgradnjo, vse komponente so predhodno sestavljene in vsi deli so enostavno dosegljivi za vzdr`evanje. Evropska zakonodaja zahteva manj{e toplotne obremenitve okolja, nizko energetski objekti postajajo vse bolj pomembni, bivalno obmo~je se zmanj{uje – vse to so razlogi, zaradi katerih se je Daikin odlo~il za uvedbo novega modela toplotne ~rpalke z nominalno mo~jo 4kW, ki je do sedaj tudi edina toplotna ~rpalka s tako nizko nominalno mo~jo na tr`i{~u. Prednosti te toplotne ~rpalke se ka`ejo v ve~jem {tevilu delnih obremenitev in v manj{em {tevilu vklopov in izklopov delovanja, zaradi ~esar je postala ta ~rpalka {e posebno u~inkovita. Zunanja enota ima optimizirano ohi{je s prosto vise~im konceptom toplotnega izmenjevalnika, kar prepre~uje, da bi se s spodnje ali stranske plo{~e izgrajeval led. S

Komponente stenske notranje enote

tem se prepre~ujejo po{kodbe ventilatorja in padec mo~i. Naprava pogosteje deluje na delni obremenitvi, manj je vklopov in izklopov, pove~a se u~inkovitost delovanja in podalj{a se `ivljenjski cikel. Zahvaljujo~ prosto vise~emu toplotnemu izmenjevalniku ni ve~ potreben grelnik dna. Novi je tudi visoko funkcionalni in za uporabo enostaven uporabni{ki vmesnik, ki omogo~a povezavo z osebnim ra~unalnikom. Prek osebnega ra~unalnika se lahko na vmesnik nalo`i katerikoli evropski jezik. Nastavitve delovanja se lahko pripravi v naprej in prek osebnega

Zunanja enota z optimiziranim ohi{jem

Primer stenske izvedbe sistema z rezervoarjem za vodo


Uèinkovito radiatorsko ogrevanje s toplotno èrpalko

Komponente samo-stoje~e notranja enote

ra~unalnika nalo`i na enoto med samim zagonom sistema. Nastavitve se lahko shranijo tudi kot varnostna kopija. Uporabni{ki vmesnik se lahko namesti na enoto ali v referen~no sobo z namenom funkcionalne uporabe sobnega termostata. Vmesnik omogo~a moduliranje sobne temperature, tako da ni`a oziroma dviguje nastavitev temperature vode v odvisnosti od dejanske sobne temperature. Vmesnik nudi podatke o proizvedeni energiji in porabi elektri~ne energije na mese~ni ali letni ravni. To uporabnika zelo zanima. • Primo` Kompara, dir., VITANEST d.o.o.

Naravna

izbira

80°C

http://www.vitanest.si/toplotne_crpalke.html

MODRA MODR A ŠTEVILK Š TEVILKA A

080 19 59 brezplačna telefonska f številka za uporabnike

Industrijska cesta 9, Nova Gorica | tel.: 05/338 49 99 | www.vitanest.si


56

IN[TALACIJE TM

RTM

tehnologija spajanja

Revolucionarna novost iz Uponorja V Uponorju sta tehnologija in razvoj vedno na prvem mestu. S stalnim zagotavljanjem prednosti in u~inkovitosti vsake instalacije nas to ohranja korak pred ostalimi na trgu. To pa je bistvenega pomena za prihodnost.

projektantje pri tehnologijah spajanja vodovodnih in ogrevalnih sistemov.

Koncept Nova, t.i. RTM tehnologija

KLIK. Integrirana zatisna funkcija

Zatisnjenje brez orodja Uponor vam sedaj predstavlja novo RTM tehnologijo: integrirana zatisna funkcija s konceptom Tool-Inside (kar pomeni, da je orodje vključeno v sam fiting) je idealna za adaptacije in novogradnje. Omogoča varno, hitro in profesionalno povezavo, tudi na težko dostopnih mestih. Vse to zahvaljujoč barvno označenemu fitingu, indikatorju spoja ter neodvisnosti od orodja. RTM tehnologija je idealno dopolnilo k preverjenemu sistemu večplastnih cevi Uponor MLCP.

TITAN d.d. T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehnična služba F (01) 8309 171 E pc5@titan.si W www.titan.si www.uponor.si

podeljuje naziv

NAJBOLJŠI IZDELEK LETA 2012

spaja Uponor MLCP cevi brez uporabe posebnega orodja za zatiskanje zahvaljujo~ integrirani zatisni funkciji znotraj fitinga. Vsak RTM fiting ima v notranjosti t.i. zatisni

Ob koncu vtika Uponor MLCP cevi v RTM fiting, se glasno zasli{i »klik«, kar pomeni, da je spoj uspe{no izveden. Ob tem barvni distan~nik enostavno odpade v prazen prostor fitinga. Po zaslugi 360° vrtljivosti prozornega dela fitinga, se lahko vizuelno preveri, ali je zatisni obro~ pravilno stisnil cev.

Tehnologija spajanja

Najnovej{i produkt razvoja revolucionarnih tehnologij je prav gotovo nova Uponorjeva RTM tehnologija spajanja. Glavni moto te tehnologije je enostavnost, hitrost vgradnje in zanesljivost. To pa so zahteve, ki jih imajo instalaterji in

obro~, ki je izdelan iz visoko oglji~nega vzmetnega jekla in je prednapet (raz{irjen) s pomo~jo posebnega barvnega distan~nika.


IN[TALACIJE

16

20

25

Spominski u~inek prednapetega obro~a tako reagira kot zatisno orodje in vseskozi deluje na cev s silo dveh ton. Zaradi tega spoj trajno absorbira vsa temperaturna nihanja in ekstremne tla~ne obremenitve.

32

ozna~uje za katero dimenzijo cevi gre. Barvno ozna~eni fitingi omogo~ajo enostavnej{o izbiro pravilne dimenzije, kar posledi~no pomeni prihranek ~asa in zagotavlja varen in zanesljiv spoj.

Monta`a Barvna ozna~enost Podobno kot standardni Uponor MLCP zatisni fitingi, so tudi RTM fitingi barvno ozna~eni. Barvno ozna~enost omogo~a distan~nik, ki dr`i obro~ prednapet, in ki

1

2

RTM tehnologija spajanja omogo~a hitro in enostavno vgradnjo. Za spajanje cevi na fiting so potrebni le trije koraki: odre`ite cev, kalibrirajte cev in priklju~ite. Uponor nudi kompleten asortiman fitingov za dimenzije od 16 do 32mm. Fitingi dimenzije 16 do 25mm, so izdelani iz visoko-kvalitetnega PPSU plasti~nega materiala. Fitingi dimenzije 32mm in fitingi v kombinaciji z notranjim ali zunanjim navojem, pa so izdelani iz galvansko kositrane medenine. Celoten asortiman obsega vse artikle, ki so potrebni za celotno vodovodno in ogrevalno instalacijo. RTM tehnologija je idealno dopolnilo k preverjenemu sistemu ve~plastnih cevi Uponor MLCP.

Zaklju~ek

3

Predstavljena sprememba bo omogo~ala izvajalcem la`je, hitrej{e in {e bolj zanesljivo delo. S tem Uponor {e vedno nudi gradbenim profesionalcem brezkompromisno kakovost, najbolj{e strokovno znanje in dolgoro~no partnerstvo. Za dodatne tehni~ne informacije se lahko obrnete na podjetje TITAN d.d., ki je generalni zastopnik dru`be Uponor v Sloveniji. • Vili Zabret, TITAN d.d.

57


58

OGREVANJE

Ogrevanje s peleti, prijazno do denarnice in okolja

V Centru var~nega ogrevanja podjetja Seltron d. o. o. vas bodo oskrbeli tudi s peleti

Ob vse vi{jih cenah fosilnih goriv predstavlja eno izmed prijaznej{ih alternativ za dru`inski prora~un in okolje, ogrevanje s pomo~jo pelet. Prednosti in slabosti takega na~ina ogrevanja bomo posku{ali podrobneje predstaviti z odgovori na najbolj pogosta vpra{anja, ki se porajajo, ko se odlo~amo o investiciji v ogrevalni sistem na pelete.

Lahko obstoje~ oljni kotel predelamo na kurjenje s peleti?

Zakaj je ogrevanje s peleti v zadnjem ~asu tako priljubljeno? Odgovor se skriva v relativno zelo ugodni ceni pelet. Pri tem pa je ogrevanje s peleti glede udobja {e vedno dokaj primerljivo z udobjem pri uporabi fosilnih goriv. Predelava kotlovnice pa je pri enostavnej{ih re{itvah tudi razmeroma dostopna.

Ali je ogrevanje s peleti primerno za vse objekte? Pomembna prednost ogrevanja s peleti je tudi ta, da je ogrevanje primerno za vse vrste ogrevalnih sistemov. Ogrevanje s kotli na pelete je posebno primerno za hi{e, kjer je ve~ji del vgrajeno radiatorsko ogrevanje in te ne sodijo v kategorijo var~nih objektov, torej porabijo 8 ali ve~ litrov kurilnega olja na m2 na leto.

Kak{na je razlika pri vzdr`evanju kotla na fosilno gorivo in kotla na pelete? Vzdr`evanje oziroma poslu`evanje kotla na pelete zahteva znatno ve~ uporabnikovega dela v primerjavi s kotlom na olje ali plin. Skrbeti je potrebno, da ima kotel na voljo vedno dovolj pelet. Za dovajanje pelet je mo`nih nekaj re{itev. Ve~ina kotlov ima `e vgrajen ali prigrajen nekaj-dnevni ali tedenski zalogovnik, ki ga ro~no polnimo z nasipavanjem pelet iz 15 kg vre~. Druga mo`nost je povezava

Obstoje~i kotel na fosilno kurivo nadomestimo s kotlom na pelete. Zamenjava kotla zahteva {e vgradnjo hidravli~ne kretnice ali manj{ega zalogovnika toplote, druge predelave praviloma niso potrebne. Za to mo`nost se odlo~imo, ~e je obstoje~a kurilna naprava starej{ega datuma oziroma je `e ÂťamortiziranaÂŤ. V primeru, da imamo novej{o kurilno napravo in imamo v kurilnici tudi {e dovolj prostora, se lahko odlo~imo za dodatno vgradnjo kotla na pelete. Priklju~itev se lahko izvede paralelno k obstoje~emu talnemu kotlu, ki hkrati slu`i kot hidravli~na kretnica za peletni kotel. Kotel pa je mogo~e povezati tudi s preklopnim ventilom, glede na okoli{~ine v danem primeru. Sicer pa je dobra novica tudi to, da pri kotlih, ki jih opremimo s peletnim gorilnikom, zadostuje manj{i presek dimnih cevi, podobno kot je pri kotlih na fosilna goriva. Tako predelava dimovodnih naprav pri prehodu iz olja na pelete praviloma ni potrebna.

Cenovni hit za ogrevanje s peleti iz ponudbe podjetja Seltron d. o. o. - ogrevalni set Lamborghini

kotla z ve~jim zalogovnikom ali silosom za pelete. V tem primeru se s pomo~jo mehanskega ali sesalnega transportnega sistema peleti avtomatsko pre~rpavajo iz silosa v sprotni zalogovnik kotla. Avtomatika kotla ali peletnega gorilnika skrbi za v`ig, nadzor gorenja in dovod peletov iz sprotnega zalogovnika v kuri{~e. Bolj{i oziroma dra`ji kotli so opremljeni tudi s sistemi za avtomatsko ~i{~enje toplotnih izmenjevalnikov v kotlu in odvajanje pepela iz kotla v posebno zbirno posodo. Pri predelavah obstoje~ih kotlov z vgradnjo peletnih gorilnikov in pri cenej{ih izvedbah peletnih kotlov, je potrebno to delo opraviti ro~no. Poleg tega je potrebno med kurilno sezono poskrbeti tudi za redno ~i{~enja dimovodnih naprav.

Kak{ni so koraki predelave obstoje~ega ogrevalnega sistema na ogrevalni sistem s peleti? Imamo

dve

osnovni

mo`nosti.

Enozna~nega odgovora tukaj ni. Specialnih oljnih kotlov praviloma ne priporo~amo predelovati na kurjenje s peleti. Kljub temu pa kotli na olje, ki imajo dovolj veliko gorilno komoro, omogo~ajo tudi delovanje s peletnim gorilnikom. Pri tem je potrebna zamenjava vrat in redno dnevno ali nekaj-dnevno ro~no ~i{~enje kuri{~a in toplotnih izmenjevalnikov. Precej la`ja pa je vgradnja peletnega gorilnika na obstoje~e kotle na trdo kurivo. Ti kotli imajo praviloma dovolj veliko kuri{~e in prostor s posodo za zbiranje pepela. Seveda {e vedno ostaja ro~no ~i{~enje kotla podobno kot pri kurjenju polen.

Ali ima ogrevanje s peleti prednosti pred ogrevanjem s toplotno ~rpalko? Ogrevanje s peleti je seveda manj udobno kot ogrevanje s toplotno ~rpalko, ima pa kopico drugih prednosti. Ogrevanje s peleti zahteva manj{o za~etno investicijo, prihranki pa so primerljivi. Ogrevanje deluje stabilno in Seltron priporo~a peletne gorilnike Lamborghini


OGREVANJE ni ob~utljivo na nizke zunanje temperature. Ogrevanje s peleti ima dodatno prednost pri visokotemperaturnem in klasi~nem radiatorskem ogrevanju, kjer ve~ina toplotnih ~rpalk ni primerna.

Kdaj se je smiselno odlo~iti za ogrevanje s kaminom na pelete? Kamini `e dalj ~asa niso samo okras doma, ampak vedno bolj postajajo tudi pomemben in enakovreden vir ogrevanja. Razlikujemo dve osnovni izvedbi kami-

nov. Prvi so toplozra~ni in se uporabljajo neposredno za ogrevanje enega velikega ali ve~ povezanih prostorov. Drugi so toplovodni - ti samo ca 20 % toplote oddajo neposredno v prostor, preostalo toploto pa prenesejo preko cevnega sistema v klasi~no centralno ogrevanje objekta. Uporabijo se lahko kot osnovni ali kot dopolnilni vir toplote. Kamini pa se razlikujejo tudi po vrsti kuriva, ki ga uporabljajo. Lahko so za polena ali za pelete ali kombinirani. S kamini na pelete postane ogrevanje tudi zelo udobno. Ti kamini so opremljeni z zalogovnikom za pelete in vso potrebno avtomatiko za samodejno delovanje. ^e k temu dodamo {e ~udovit ob~utek prasketanja in topline ognja v dnevnem prostoru, je izbira kamina za ogrevanje ve~ kot samo var~na odlo~itev.

Kak{na je prihodnost ogrevanja s peleti?

Seltron d. o. o., zastopnik kaminov Edilkamin, priporo~a kaminsko pe~ ADRIA na pelete, mo~i 18 kW, za ogrevanje do 180 m2

Ogrevanje s peleti ni le cenovno ugodno, je tudi zeleno in ekolo{ko ter CO2 nevtralno. V Sloveniji imamo skoraj 60 % povr{in poraslih z gozdovi in velike rezerve pri izrabi lesne mase, kar nam zagotavlja dolgoro~no mo`nost samooskrbe in narodno gospodarske rasti. Pri vgradnji peletnih kotov ali gorilnikov pa je za pravilno, var~no in udobno

59

SELTRON PROMATIC WDC regulatorji omogo~ajo pravilno, var~no in udobno delovanje peletnih kotlov

delovanje ogrevalnega sistema potrebna tudi sodobna regulacija ogrevanja. V proizvodnem programu Seltron nudimo sodobne regulatorje ogrevanja Promatic® WDC, ki podpirajo tudi kombinacije ve~ toplotnih virov. Za dodatne informacije ali nasvet pokli~ite Seltron strokovno slu`bo na telefon 02/671-96-55 ali se oglasite v Centru var~nega ogrevanja na Tr`a{ki cesti 85A, v Mariboru, kjer vam bodo na{i prodajalci z veseljem pomagali pri odlo~itvi. • Jo`e Herti{, Tehni~ni direktor

CENTER

varčnega ogrevanja

Toplozračni kamini

40 letna tradicija!

Kamin ni razkošje, ampak kakovostna rešitev ogrevanja! t S toplozračno kaminsko pečjo Edilkamin boste lahko varčno ogrevali enega ali več bivalnih prostorov. t Uporabili boste trenutno najcenejši energent - pelete. t Izbirate lahko med številnimi sodobnimi dizajni, ki bodo v okras vašemu domu.

Ko pomislite na ogrevanje, pomislite na Seltron! Ne čakajte na prve mrzle dni. Čimprej obiščite Center varčnega ogrevanja na Tržaški c. 85A, v Mariboru in si zagotovite varčno ogrevanje za prihajajočo sezono!

Toplovodni kamini Ali še vedno mislite, da kamina ni možno uporabiti za centralno ogrevanje? t Edilkamin toplovodni kamin segreva ogrevalno vodo, ki oddaja toploto v grelna telesa radiatorje in/ali razvod talnega ogrevanja. t Ogrevate lahko do 180 m2 bivalnih površin. t S toplovodnim kaminom boste lahko ogrevali tudi sanitarno vodo.

i

T: 02 / 671 96 00 E: info@seltron.si S: www.seltron.si


60

OGREVANJE

Mo`na predelava obstoje~ih kotlov za prehod na ogrevanje s peleti

O

pisan sistem odlo~anja prikazuje mo`nosti predelave obstoje~ih kotlov za prehod na cenej{i na~in ogrevanja z lesni peleti.

Mo`nost predelave kotlov na trda goriva

Mo`nost predelave kotlov na kurilno olje

Zadnje podra`itve kurilnega olja nas opozarjajo, da je o~itno doba poceni nafte dokon~no za nami, zato lahko pri~akujemo, da se bodo cene kurilnega olja v prihodnosti samo {e dvigale. Mnogi uporabniki kurilnega olja vidijo lesne pelete kot mo`no re{itev za nara{~ajo~e stro{ke ogrevanja. Trenutno (september 2012) je za 1000 L kurilnega olja potrebno od{teti 1060 EUR, za ustrezno koli~ino pelet po kurilni vrednosti (2 toni) pa manj kot polovico te vsote (okoli 480 EUR). ^eprav so peleti dejansko najdra`ja oblika biomase za ogrevanje, pa so po drugi strani precej bolj prakti~ni za uporabo kot na primer drva, saj dopu{~ajo vso fleksibilnost, ki jo omogo~a kurilno olje (vklop in izklop po potrebi), za razliko od sekancev pa kak{ne posebej velike investicije tudi niso potrebne. V ve~ini primerov pravzaprav niti ni potrebe po zamenjavi obstoje~ega kotla, potrebno je le dodatno namestiti sistem za kurjenje pelet, katerega glavni del predstavlja gorilnik na pelete, kot na primer gorilnik slovenske proizvodnje Fenix.

1: Za monta`o gorilnika Fenix™ potrebujete vsaj 60 cm prostora. 2: Ra~unajte, da bo na vratcih montiran gorilnik, ki se ne sme zadeti v oviro. 3: Morate ra~unati, da je dol`ina pol`a omejena, zato morate zalogovnik postaviti v radiju 1 m od gorilnika (zalogovnik lahko naredite po meri).

Na~eloma so vsi kotli na drva ali kombinirani kotli drva/olje primerni za monta`o gorilnika Fenix, medtem ko so pri specialnih kotlih za kurilno olje omejitve nekoliko ve~je. Prikazana diagrama sta uporabniku v prvo pomo~ pri preverjanju mo`nosti za tak{no predelavo. • Damjan Nemec

1: Za monta`o gorilnika Fenix™ potrebujete vsaj 60 cm prostora. 2: Navadno to pomeni, da mora biti kotel mo~i vsaj 25 kW. 3: Da bi se izognili demonta`i gorilnika vedno ko bi ~istili pepel, bi morali poskrbeti, da se vam sprednja stran kuri{~a odpira na te~aje. Ra~unajte tudi, da bo na vratcih montiran gorilnik, ki se ne sme zadeti v oviro. 4: Za tak{no predelavo bi se morali pozanimati pri lokalnemu varilcu ali klju~avni~arju. 5: Morate ra~unati da je dol`ina pol`a omejena zato morate zalogovnik postaviti v radiju 1 m od gorilnika (zalogovnik lahko naredite po meri).


OGREVANJE Prihranki pri nabavi energenta in povrnitev investicije v gorilnik Fenix Poraba k.olja (L/sezono)

Prihranek €/leto

Povrnitev inv. (let)

500

266

8,28

600

319

6,90

700

372

5,91

800

426

5,18

900

479

4,60

1000

532

4,14

1100

585

3,76

1200

638

3,45

1300

692

3,18

1400

745

2,96

1500

798

2,76

1600

851

2,59

1700

904

2,44

1800

958

2,30

1900

1.011

2,18

2000

1.064

2,07

2100

1.117

1,97

2200

1.170

1,88

2300

1.224

1,80

2400

1.277

1,73

2500

1.330

1,66

2600

1.383

1,59

2700

1.436

1,53

2800

1.490

1,48

2900

1.543

1,43

3000

1.596

1,38

3100

1.649

1,34

3200

1.702

1,29

3300

1.756

1,25

3400

1.809

1,22

3500

1.862

1,18

3600

1.915

1,15

3700

1.968

1,12

3800

2.022

1,09

3900

2.075

1,06

4000

2.128

1,04

Poleg tehni~ne izvedljivosti je pomemben tudi finan~ni aspekt tak{ne predelave. Kakor prikazuje prilo`en diagram, je smiselnost takega posega (oziroma investicije) odvisna od koli~ine kurilnega olja, ki se sicer porabi za ogrevanje. Torej, ve~ja kot je trenutna poraba, hitreje se povrne investicija.

61

Devimat™ tanke elektri~ne grelne preproge Talno ogrevanje je z uveljavitvijo pravilnika o u~inkoviti rabi energije v Sloveniji vse popularnej{e in omogo~a, da se s tem tipom ogrevanja zagotovi celotne potrebe po toplotni energiji objekta. Elektri~ni tip talnega ogrevanja se velikokrat izka`e kot optimalna izbira v primeru renoviranja zaradi enostavne umestitve v `e obstoje~ sistem ogrevanja ter same enostavnosti monta`e. Poleg elektri~nih grelnih kablov, ki se ve~inoma polagajo v estrih v primeru novogradenj, se v namen zagotovitve udobja toplih tal uporabljajo tudi elektri~ne grelne preproge, ki imajo dve bistveni prednosti: - {e enostavnej{a monta`a, saj se polagajo direktno na `e obstoje~o talno konstrukcijo (estrih, plo{~ice, parket…) ter - minimalna debelina; 2.5 mm eno`ilna oz. 3.5 mm dvo`ilna grelna preproga, kar omogo~a, da se enostavno zalije/skrije v fleksibilno lepilo za plo{~ice. Devimat tanke elektri~ne grelne preproge so idealne za prenove, saj zaradi svoje minimalne debeline ne pogojujejo vi{je talne konstrukcije tal in so hkrati zelo

primerne za samovgradnjo. Devimat™ preproge so na spodnji strani po celotni povr{ini premazane z lepilom, kar omogo~a dober oprijem s podlago. Široke so 50 cm ter raznih dol`in – od 1m do 20 m oz. 0,5 m² do 10 m² . Obstajata dve jakosti – 100W/m² in 150W/m²; prva se navadno uporablja v primeru lesene talne obloge, druga pa v vseh ostalih primerih, ve~inoma za ogrevanje tal v kopalnici, kuhinji, otro{ki sobi, hodniku, ipd. Z ustrezno izbiro termostata, npr. devireg 550, ki slu`i za vzpostavitev ustrezne temperature tal ali prostora, ter v primeru lesene talne obloge za omejitev temperature tal, DEVI sistemi elektri~nega talnega ogrevanja nudijo uporabniku zanesljivost in primerno bivalno ugodje svojega doma. • Toma` Vidmar, DEVI

Dve možnosti znižanja stroškov ogrevanja do 20 % DEVI inteligentno krmiljenje električnega talnega ogrevanja - nižja poraba, večje udobje. www.devi.si


OGREVANJE

63

Rika - kombinirana kaminska pe~ INDUO najbolj{i izdelek leta 2012

I

NDUO je prejel nagrado Plus X Award »Najbolj{i izdelek leta 2012« kot najbolj{a kaminska pe~ na kombinacijo polena – peleti.

podelilo nagrado Plus X Award - »Najbolj{i izdelek leta 2012«. Poleg tega je bila nagrajena {e na podro~ju inovacij,

je od svoje ustanovitve pred devetimi leti, z marketin{kim prora~unom ve~ kot 25 milijonov evrov, danes najve~ja svetovna nagrada za inovacije v tehnologiji, {portu in `ivljenjskemu slogu. Nagrajuje se na novo razvita in inovativna tehnologija, izjemno oblikovanje in tudi domi{ljeno in enostavno zasnovano upravljanje. Tudi kriteriji, kot so

Romanti~en ogenj polen v kombinaciji s samodejno toploto peletne pe~i. To je resni~no udobje, ki ga je RIKA omogo~ila s svetovno novostjo, kombinirano kaminsko pe~jo INDUO. INDUO je hkrati pe~ na drva in pe~ na pelete, s katero se lahko ogrevamo na polena ali pelete brez nepotrebnega poseganja v pe~. Opremljena je s samodejnim zaznavanjem goriva, zato dobro vé, kdaj je v njej les in kdaj peleti. Ve~ kot 130 ~lanov `irije iz 32 dr`av je to inovacijo, kombinirano pe~ INDUO, podrobno pregledalo in ji

visoke kakovosti, oblikovanja, funkcionalnosti in ekologije. Nagrada Plus X Award

dobre ergonomske in ekolo{ke lastnosti proizvodov in uporaba visoko kakovostnih mate-

rialov ter njihova obdelava, dodatno doprinesejo k `ivljenski dobi izdelka in so prav tako vredni priznanja. To vse skupaj je zdru`eno v kombinirani kaminski pe~i INDUO podjetja RIKA. RIKA, vodilni proizvajalec kaminskih pe~i, je od svoje ustanovitve pred ve~ kot 60 leti sinonim za najinovativnej{e izdelke najvi{je kakovosti. Vsi uporabljeni materiali in sestavni deli so bili izbrani na podlagi vidika trajnosti in neopore~nosti do okolja. Poleg tega so vsi izdelki podjetja Rika narejeni v Avstriji. Zato tudi kombinirana kaminska pe~ INDUO. Podrobnej{e informacije o nagradi »Najbolj{i izdelek leta 2012« in o kombinirani pe~i INDUO najdete na www.rika.at in www.plusxaward.de. Z veseljem vam bodo svetovali tudi v podjetju Agni d.o.o., ki sledi najnovej{im tehnologijam in trendom na podro~ju biomasnega ogrevanja. • Andrej Gruden


64

OGREVANJE

Preden se odlo~ate za vgradnjo kamina

Z

a varno in odgovorno gradnjo va{e pe~i ali kamina mora biti osve{~en tako izvajalec kot tudi vi, da vas kasneje ne preseneti materialna {koda, povzro~ena zaradi malomarnosti. Zakon o graditvi objektov (ZGO), Zakon o gradbenih proizvodih (ZGP) in Zakon o varstvu okolja, vklju~no s pripadajo~imi podzakonskimi akti, spadajo med temeljne predpise, ki urejajo izdelavo in vgrajevanje sobnih ogrevalnih naprav. V skladu s temi zakonskimi dolo~ili smo izvajalci dol`ni skrbeti za pravilno izvedbo, glede na splo{ne gradbene zahteve, predvsem po`arno za{~ito, zavezani smo k uporabi pravilnih in ustreznih materialov in polizdelkov s CE certifikati, hkrati pa moramo poskrbeti, da vgrajene ogrevalne naprave dosegajo ustrezne izkoristke in emisije.

Zakonsko dolo~en nadzor vr{ijo dimnikarji koncesionarji Namen vseh teh ukrepov je prepre~itev materialne {kode, ter varovanje zdravja uporabnikov v primeru, da naprave teh lastnosti ne izpolnjujejo in niso primerne za uporabo. Zakonsko dolo~en nadzor nad tovrstnimi napravami imajo dimnikarji koncesionarji. Najbolj pomembna dejavnika s stali{~a varnosti sta po`arna za{~ita in primerna koli~ine zraka za zgorevanje. Vsak izvajalec je dol`an po opravljenem delu izdati ustrezno dokumentacijo z dokazili, da so upo{tevane vse varnostne in izvedbene zahteve –tako imenovano IZJAVO O SKLADNOSTI. Opa`amo, da nekateri izvajalci teh ukrepov ne izvajajo. V porastu so gradnje pe~i in kaminov v lastni re`iji. Vedno ne moremo govoriti o malomarnosti ali brezbri`nosti, ampak predvsem o neznanju in pomanjkanju informacij. Glede na to, da kot strokovnjaki `elimo delovati tudi vzgojno preventivno in na ta na~in omiliti nesre~e, imamo s prispevkom namen podati nekaj osnovnih navodil za varno vgradnjo kaminov in pe~i.

Prikaz po`arne za{~ite ogrevalne naprave v monta`nih objektih

Osredoto~ili se bomo predvsem na nujno potrebo po dovodu zgorevalnega zraka in ukrepih za po`arno za{~ito.

Zgorevalni zrak pri sobnih ogrevalih na trda goriva Pogosto zasledimo trditev, predvsem pri trgovcih, da konkretna naprava ne potrebuje dovoda zraka za zgorevanje. Seveda je mo`no, da naprava nima priklju~ka za dovod zraka, vendar pa to ne pomeni, da zgorevalnega zraka ne potrebuje.

Zakaj za zgorevanje potrebujemo zrak? Z zrakom v zgorevalni proces dovajamo kisik. ustrezna koli~ina kisika pa je nujna za oksidacijo vseh gorljivih komponent v gorivu. S pravilnim zgorevanjem dose`emo zmanj{anje emisij finega prahu v ozra~je, zmanj{anje mo`nosti tvorjenja CO (oglji-

Koristi pravilnega zgorevanja se obrestujejo z bolj{im energetskim izkoristkom naprave, dalj{o `ivljensko dobo, brezhibnim in varnim delovanjem, ter prihranki pri gorivu.

kov monoksid) ter zmanj{anje tvorjenja saj in oblog v napravi in dimniku. Iz navedenega sledi, da moramo kaminom ali kaminskim pe~em dovesti ustrezno koli~ino zgorevalnega zraka. Glede na na~in gradnje sodobnih objektov, ki zagotavljajo popolno tesnenje moramo zgorevalni zrak pripeljati v prostor preko dovodnih kanalov direktno v kuri{~e. V primerih kjer to ni mo`no pa moramo omogo~iti prosti presek od zunaj v prostor ali iz sosednjega prezra~evanega prostora, kjer je omogo~en stalen in neoviran dotok zraka. Seveda pa v novej{ih nizkoenergijskih ali pasivnih hi{ak tak na~in ni dopusten. Zato je dovod zraka izveden preko dovodnih kanalov. Proizvajalci tipskih pe~i imajo `e dolo~en presek kanala. Pri obrtni{ko grajenih napravah, pa je presek dolo~en glede na koli~ino goriva. Za primer: minimalna koli~ina zgorevalnega zraka pri zgorevanju lesa ( z 15% vla`nosti) zna{a 4m³/kg. V praksi je poraba zraka ve~ja od teoreti~ne. Faktor, ki opredeljuje razmerje med teoreti~no in dejansko koli~ino zraka se imenuje razmernik zraka lambda (λ). Pri lon~enih akumulacijskih pe~eh zna{a λ=2,95. Glede na povpre~ni ~as gorenja 1kg goriva, ki zna{a cca. 75 minut,


OGREVANJE

Prikaz dovoda zgorevalnega zraka po dimni{kem pla{~u.

sledi, da je dejanska potrebna zgorevalnega zraka za zgorevanje 1 kg goriva 9m³/kg/h. to pomeni, da moramo v kuri{~e, kamor nalo`imo 5 kg goriva, dovesti 45m³/h zraka. Zra~ni kanali morajo biti izdelani iz negorljivih materialov. Vsi kanali morajo biti ustrezno izolirani, da je prepre~ena kondenzacija zra~ne vlage. Priporo~ljivo je namestiti zaporno loputo. Da se lahko zapre pretok zraka v ~asu ko naprava ne deluje, saj tako prepre~imo dotok hladnega zraka v kuri{~e. Na trgu obstajajo tudi dimni{ki sistemi imenovani LAS, ki omogo~ajo dovod zgorevalnega zraka po dimni{kem pla{~u.

65

Primer neprimerne vgradnje kaminskega vlo`ka in posledic, ko pride do po`ara

Po`arna za{~ita Ogrevalne naprave ne smejo prekomerno segrevati stavbnih konstrukcij, na katere mejijo ali so v njihovi neposredni bli`ini. Upo{tevati je potrebno vse veljavne predpise s podro~ja po`arne varnosti kot iz podro~ja toplotne za{~ite stavb. Povr{ine, ki so iz gorljivih materialov, je treba izolirati tako, da se ne segrevajo na temperaturo vi{jo od 85°C. Enako velja za vgradno pohi{tvo. Pri vseh vrstah ogrevalnih naprav je treba izvesti potrebne ukrepe, kot je postavitev za{~itnega zidu z ustrezno toplotno izolacijo, za{~ite pred sevanjem, itd… Pri tipskih izdelkih so

izolacijski ukrepi navedeni v informacijah proizvajalca. V primeru, da navedb proizvajalca ni, je treba predvideti minimalno za{~ito, kot predvidevajo Strokovna pravila za pe~arska dela. Vse pogosteje se sre~ujemo z objekti monta`ne in skeletne gradnje. V primerih takih objektov je nujna najve~ja po`arna in toplotna za{~ita, saj pogosto prihaja do po`arov, zaradi neprimernih in nezadostnih po`arnovarnostnih ukrepov. • Jure Hrovat, pe~arski mojster, in`. stroj


MODRA ODLOČITEV www.first.si ROTO TEMP, UNI TEMP h

Na voljo v vseh bolje založenih trgovina

ROTODIVERT-M

Regulatorji konstantne temperature pretoka

ROTO TEMP Regulator konstantne temperature pretoka z medeninastim mešalnim mešalnim ventilom ROTOMIX (FIRŠT). Dimenzije: DN15 - DN32

Elektromotorni prekrmilni ventili Elektromotorni rotacijski pogon z medeninastim prekrmilnim ventilom in možnostjo ročnega upravljanja naziv EMV110 Rotodiver-M 1/2˝ 230V EMV110 Rotodiver-M 3/4˝ 230V EMV110 Rotodiver-M 1˝ 230V EMV110 Rotodiver-M 1 1/4˝ 230V EMV110...4380 Rotodivert-M (samo pogon 230VAC)

cena 87 € 88 € 89 € 91 € 66 €

EMV 110..serije 602, 603, 859

Elektromotorni krogelni ventili - prehodni šifra 10102 10103 10104 10105

naziv EMV 110 602/4230-2 EMV 110 602/4230-3 EMV 110 602/4230-4 EMV 110 602/4230-5

1/2" - DN15 3/4" - DN20 1" - DN25 1 1/4" - DN32

cena 70 € 73 € 77 € 94 €

šifra 10112 10113 10114 10115

naziv EMV 110 603/4230-2 EMV 110 603/4230-3 EMV 110 603/4230-4 EMV 110 603/4230-5

1/2" - DN15 3/4" - DN20 1" - DN25 1 1/4" - DN32

cena 73 € 78 € 81 € 101 €

šifra 12686 12687

naziv UNI 2P 859 10320-6 UNI 2P 859 10320-7

1 1/2" - DN40 2" - DN50

cena 182 € 222 €

Elektromotorni krogelni ventili zagotavljajo dolgo življenjsko dobo, imajo vgrajen rele modul, 2-točkovno krmiljenje, izhod za krmiljenje črpalke, možnost ročnega krmiljenja, antiblokirna funkcija, ... Na voljo so tudi 24VAC verzije.

ROTOTERM MR-TR

UNI TEMP Regulator konstantne temperature pretoka namenjen za prigradnjo na mešalne ventile različnih proizvajalcev (15Nm). V kompletu so že priloženi osnovni adapterji za prigradnjo. šifra 21146 21147 21148 21149 21150 21136

ELTHERM

Sobni termostati

Sobni termostati s programsko uro

21131 27066

šifra 20066 27098 27099

naziv ELTHERM TT6 ELTHERM TT8 ELTHERM AD24

cena 48 € 69 € 66 €

Elektromotorni pogoni z modulacijskim krmiljenjem 0..10VDC, 4..20mA MV120..COMP MOD Elektromotorni pogon za prigradnjo na medeninaste mešalne ventile ROTOMIX (FIRŠT).

Regulator ogrevanja ROTOTERM MR-TR je namenjen za regulacijo radiatorskega ali talnega ogrevanja. Je trotočkovni PID regulator temperature ogrevalne vode v odvisnosti od zunanje temperature. Programska sobna enota AS2000-E omogoča korekcijo temperature iz bivalnega prostora in si lahko nastavite časovni potek ogrevanja po svojih željah. naziv ROTOTERM MR-TR plus Regulator ogrevanja, komplet tipal, programska sobna enota AS2000-E ROTOTERM MR-TR Regulator ogrevanja, komplet tipal SK3 Sobni korektor za korekcijo sobne temperature (npr. pri talnem ogrevanju)

cena 129 € 153 € 155 € 159 € 161 € 162 €

COMP MOD, UNI MOD X

Regulacije ogrevanja

šifra 21128

naziv ROTO TEMP ad 230V/24V (montaža na ROTOMIX) ROTO TEMP F3 24/230 VAC DN15 ROTO TEMP F3 24/230 VAC DN20 ROTO TEMP F3 24/230 VAC DN25 ROTO TEMP F3 24/230 VAC DN32 UNI TEMP ad 230V/24V + osnovni komplet adapterjev za prigradnjo na mešalne ventile najpogosteje uporabljenih proizvajalcev

šifra 12118

cena 103 €

UNI MOD X Elektromotorni pogon za prigradnjo na mešalne ventile različnih proizvajalcev (15Nm). V kompletu so že priloženi osnovni adapterji za prigradnjo.

cena 222 €

135 € 23 €

naziv MV120..4417 0_10V X 24VAC COMP MOD

šifra 12532

naziv UNI MOD 20737 X, 15Nm, 73s/90°, 24VAC, 50Hz, Y=0..10V, 4..20mA, X=0..10VDC

FIRŠT-ROTOTEHNIKA, s.p.

PE VELENJE PRODAJA, PROIZVODNJA, SERVIS

Radegunda 54, SI-3330 Mozirje, www.first.si, info@first.si

Koroška cesta 56a, SI-3320 Velenje, tel.: 03 898 35 00, fax: 03 898 35 35

cena 141 €

* Vse cene v oglasu so v EUR, brez DDV

šifra 10390 10391 10392 10393 10394


REGULACIJE

67

Prihajajo~a EuP direktiva `e v Grundfos ~rpalkah Grundfos je globalno podjetje, ki sodi med vodilne proizvajalce ~rpalk v svetu. Ima ve~ kot 16.000 zaposlenih in letno proizvede okoli 16 milijonov ~rpalk. 134 podjetij iz 51 dr`av na vseh celinah pomaga pripeljati ~rpalke do vsakega koti~ka na svetu; od zagotavljanja pitne vode za odprave na Antarktiko, namakanja nizozemskih tulipanov, nadziranja podtalnice pod deponijami odpadkov v Nem~iji, pa vse do klimatizacije hotelov v Egiptu. Grundfos si nenehno prizadeva, da bi naredil {e bolj uporabniku prijazne, zanesljive ter obenem energetsko var~ne in u~inkovite izdelke, oziroma, da bi z izbolj{avami pridobili tako uporabniki kot tudi okolje. Grundfos ~rpalke so opremljene z najsodobnej{o elektroniko, ki omogo~a prilagajanje obratovanja trenutnim potrebam. To ne zagotavlja samo udobja uporabniku, temve~ tudi prihrani veliko energije. Za ohranitev vodilnega polo`aja posve~a Grundfos veliko pozornosti raziskavam in razvoju, ki so usmerjeni h kon~nim uporabnikom, s katerimi se posvetuje pri razvijanju novih izdelkov in pri izbolj{evanju `e uveljavljenih. Pri raziskavah in razvoju novih, bolj{ih re{itev uporablja najsodobnej{o tehnologijo v ~rpalni industriji ter nenehno sodeluje z univerzami in uglednimi izobra`evalnimi institucijami. Nova EuP (energy using products) regulativa na na{e tr`i{~e prina{a veliko

Nova generacija Alpha2 ~rpalk vgrajenih v bolni{nici

Vgrajena ~rpalka Alpha2 v obi~ajnem gospodinjstvu

~rpalke indeks energetske u~inkovitosti najve~ 0,27, kar pa danes Grundfos `e omogo~a s ~rpalkami Magna in Alpha. Od 1. januarja 2015 pa bodo morali vsi elektromotorji mo~i med 7,5 in 375 kW zadovoljiti IE 3 standard ali pa biti pri IE 2 standardu opremljeni s frekven~nim pretvornikom. Ravno tako bodo morale imeti s 1. januarjem vse ~rpalke indeks energetske u~inkovitosti najve~ 0,23. Obetajo se nam torej klju~ne spremembe na podro~ju u~inkovite rabe elektri~ne energije, na kar pa so Grundfos proizvodi pripravljeni.

Vgrajena ~rpalka Alpha2 v obi~ajnem gospodinjstvu

sprememb. Od 16. junija 2011 morajo vsi elektromotorji, torej tudi tisti, ki poganjajo ~rpalke, zadovoljiti IE 2 standard. Grundfos na svojih ~rpalkah take motorje vgrajuje `e od leta 2003. S 1. januarjem 2013 pa bodo morale imeti vse obto~ne

V jesenski akciji, ki traja med 1.9.2012 in 30.11.2012, lahko pri Grundfos poobla{~enih prodajalcih v akciji kupite ~rpalke Alpha2 (L) in si zagotovite 5-letno garancijo. Ve~ informacij na www.grundfos.si ali na telefonski {tevilki 01/568 06 10. • Maja Gal Šehi}, univ. dipl. kom. Grundfos Marketing

¤UB v  orrBUB RRy\c roURc „ocrUOorBvc[έ Üv\ O orB vͼ  orrB B\ orRUcoB\r\roURͻͻͻ

SKA N E S JE JA AKCI

ALPHA2L (25-40/60)

... GRUNDFOS ALPHA2 ALI ALPHA2L ... Θ ocrB c ϪϡϞ [\O URrB\ energije

ALPHA2

Θvcc\B›O\B\Rc[oR\›9r

ç³ÑܽΩΧ

¤ÿ¤ ϧà½ĊÈ

¶ Ě³½çѶÿù¤àÞ½ ϤĠùÿÑĚÑܤàíĦ Ě½çĊÑàíæ ΧùcUOy\ϧΘU\9r\BOUO›\\roURorc\v„RBO[ϢͻϫͻϤϡϢϤr ϥϡͻϢϢͻϤϡϢϤͼrvorBUc\B[9r\BOvRB[UBvc[B\r„\c[ͻ ¶roURvc\orcOorBÈr„\(cvoccUy\B?orcOUB?ͻĚB\(cr[BO\ͻ9r„\(cvͻvB

+

ΘcoB[U\c„cOυ[B\B[U\ocr v(„\RBOc¤ďĊí¤¹¤ùĊorB[cU„¤Uo?Ϥ ͻͻͻÑçùÿѶç½Ċ½Ħ̤ÿ¶½Ě¤çܽæΩ  ?B\R B\\c


68

IN[TALACIJE

^isto in higiensko s cevmi Rautitan SX

N

a~rtovalci vodovodov v stavbah morajo nujno prepre~iti zastajanje vode v delih razvodov, kjer predvidevajo manj{o porabo. Pri nas o takih napakah beremo skoraj vsak dan, saj se z legionelo, ki je posledica zastajanja, borijo celo v {tevilnih slovenskih bolni{nicah. Re{itev - gladki in kro`ni vodi ^e na dalj{em cevnem odseku voda zastaja, se pri tem ogreje in omogo~a pospe{eno razmno`evanje mikroorganizmov. V velikih stavbah so to oddaljene pipe, ki jih ob~asno odpirajo, v hi{ah pa redko uporabljan WC za goste ali vrtna pipa. Tudi ~e ob~asno odpiramo vodo v teh odsekih, se lahko ustvarijo gnezdi{~a mikrobov, ki vodo po zaustavitvi spet takoj inficirajo. Proizvajalec Rehau je pripravil premi{ljeno re{itev, ki ima dve prednosti. Fitingi sistema Rautitan SX so izdelani iz kvalitetnega nerjavnega jekla ter so tako oblikovani, da imajo zelo majhne hidravli~ne upore. Zaradi tega so idealni za kro`ne vode, saj bodo zaradi majhnih tla~nih izgub tudi morebitne obto~ne ~rpalke majhne. Upori v razvodih Rautitan SX so celo za 70% ni`ji,

PEKOČA ZADEVA.

ZA VSAKO KAKOVOST PITNE VODE. RAUTITAN CEVNI SISTEM.

Prehodni fitingi za kro`ne vode in spojni elementi imajo zelo majhne hidravli~ne upore

kot v primerljivih sistemih enakih dimenzij. Zaradi tega so cevni razvodi lahko manj{ih premerov in vsebujejo manj vode, zato se bo v njih zamenjala vsa voda, tudi ~e pipo na drugem koncu odpremo samo za kraj{i ~as.

Zanemarljivo majhni upori Da lahko voda v Rautitan razvodih nemoteno cirkulira, je zaslu`en tudi njihov sistem za {irjenje koncev cevi in natikanje drsnih tulk. Zato na spojnih mestih ne prihaja do o`enja notranjih presekov cevi, posledica pa je nizek koeficient upora ali zeta vrednost. Upori so nizki zlasti v sistemih z nerjavnimi fitingi, ki so hidravli~no dognani, vsi notranji prehodi pa so gladki in zaokro`eni. Za ~imbolj gospodarno na~rtovanje razvodov je Rehau uporabnikom pripravil brezpla~no pomo~ za izra~unavanje zeta vrednosti na www.rehau.at/rautitan. Sedaj lahko samo z nekaj kliki ugotovimo tla~ne izgube ob razli~nih hitrostih pretakanja vode v ceveh razli~nih dimenzij. •

Odlično prilagojen tudi za slabšo kvaliteto pitne vode. RAUTITAN sistemi zadovoljujejo najvišje higijenske standarde in so korozijsko dobro zaščiteni tudi če je kvaliteta pitne vode slabša. Univerzalen. Gospodaren. Varen.

Instalacijski sistem RAUTITAN lahko dobite pri naslednjih partnerjih v Sloveniji: THS d.o.o., Zagrebška cesta 28, 2000 Maribor REVIS d.o.o., Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo Mesto INPOS d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje INT d.o.o., Zaprta ulica 4, 6310 Izola

REHAU Gesellschaft m.b.H. Region Southeast Europe Industriestraße 17 2353 Guntramsdorf Österreich www.rehau.at/rautitan Cevi Rautitan, polimerni in nerjavni fitingi ter natisne tulke sestavljajo zelo zanesljiv cevni sistem


Jet Towel – Mitsubishi Electric su{ilec rok [tevilne papirnate brisa~e so reciklirane, kar zmanj{a obremenitev okolja

Spoznajte nov su{ilec rok – ekolo{ka brisa~a 21. stoletja Kot vse naprave, ki jih razvije in izdeluje proizvajalec Mitsubishi Electric, so tudi su{ilci rok enkratni, inovativni in izredno var~ni. Izdelani so iz kakovostnih, antibakterijskih materialov, ki uporabniku zagotavljajo temeljito, hitro in tiho su{enje rok z visoko stopnjo higiene. Su{ilci rok so namenjeni uporabi v sanitarnih prostorih raznovrstnih objektov, od gostinskih lokalov, hotelov, trgovskih centrov, vrtcev, javnih ustanov, {ol, itd. Oblika su{ilcev rok je prilagojena uporabniku vseh starostnih skupin.

Skrb za okolje – Brez odpadnih papirnatih brisa~! Su{ilniki rok Jet Towel, z visoko hitrostnimi izpihi zraka, posu{ijo roke v nekaj sekun-

dah in pri tem ne »proizvajajo« odpadkov, ki so povezani z uporabo papirnatih brisa~. Jet towel pomaga ohranjati gozdove in zvi{uje ekolo{ko osve{~enost uporabnika.

Za lastnike podjetij – Ob~utno zni`anje stro{kov Mese~ni stro{ek uporabe su{ilnika rok je v primerjavi z uporabo papirnatih brisa~ minimalen. Prihranki se ve~ajo s {tevilom uporabe su{ilnika rok. Za prikaz simulacije in izra~un pri-

hranka ter izra~un stro{kov uporabe se oglasite v podjetju REAM d.o.o. v Trzinu oz. info@ream.si.

Za upravljavce stavb – Enostavno vzdr`evanje Su{ilci rok so zanimivi za podjetja, ki se ukvarjajo z upravljanjem stavb. Edina zahteva za vzdr`evalna dela je ~i{~enje zra~nih filtrov in odstranjevanje vode iz rezervoarja. Prihranek na ~asu in denarju; saj odpade dnevno obnavljanje zalog papirnatih brisa~, odlaganje odpadkov, papirja.

Za uporabnike – Izbolj{ana storitev Zaradi higienskih in ekolo{kih lastnosti so su{ilniki rok Jet Towel zelo priljubljeni med trgovskimi in poslovnimi subjekti. Poleg tega, da v nekaj sekundah posu{ijo roke, omogo~ajo zagotavljanje ~istih sanitarnih razmer, ki so zelo cenjene pri uporabnikih. Enostavno vzdr`evanje in minimalni stro{ki uporabe zagotavljajo visoko u~inkovitost naprav! •


70

OGREVANJE

Nova elektronska termostatska glava pomeni la`je upravljanje – s stro{ki in udobjem Nova Danfossova elektronska termostatska glava living connect® dru`inam omogo~a reguliranje vseh radiatorjev z ene same lokacije, pri tem pa skrbi za ugodno temperaturo, zmanj{a ra~une za ogrevanje in zagotavlja optimalno notranjo klimo. Living connect® vodi radiatorske termostatske glave v digitalno dobo in nudi natan~no in enostavno digitalno regulacijo ogrevanja va{ega doma. Brez`i~na komunikacija omogo~a regulacijo vseh radiatorjev va{ega doma naenkrat in sicer s pomo~jo ene same Danfossove centralne enote. Digitalni prikaz na vsaki termostatski glavi natan~no prikazuje `eljeno temperaturo prostora, kar olaj{a optimirati udobje.

Optimalna temperatura ob vsakem ~asu, podnevi in pono~i Študije so pokazale, da je optimalna temperatura v spalnici 17°C, medtem ko je najbolj udobna temperatura med delom, u~enjem ali po~itkom 21°C. Do sedaj je nastavljanje razli~nih temperatur ob razli~ni uri zahtevalo precej truda. Z living connect® je za ~as va{e odsotnosti mo`no zni`ati nivo ogrevanja doma iz enega samega mesta, pozno popoldne ob va{em povratku domov se prostori ponovno ogrejejo, pono~i pa se temperatura v spalnih prostorih zni`a na 17°C.

Pametna tehnologija pomeni ni`je stro{ke ogrevanja Glede na {tudijo, ki jo je opravil profesor dr. Hirschberg z Visoke strokovne {ole iz Aachna, lahko nadomestitev klasi~nih termostatskih glav z elektronskimi termostatskimi glavami living connect® zmanj{a porabo energije za ogrevanje za 23%. ^e se nadomesti ro~ne radiatorske ventile pa so lahko prihranki

do 46%. Radiatorske termostatske glave so eden najpomembnej{ih elementov energetske u~inkovitosti, nova digitalna izvedba pa je spremenila termostatsko glavo iz mehani~ne in v inteligentno doma~o tehnologijo. Zdaj je mo`no poleg regulacije temperature prostora ogrevanje dóma tudi ~asovno optimirati. Nove elektronske termostatske glave imajo lastnosti inovativnih funkcij, kot so npr.zaznavanje odprtega okna. Ob odprtem oknu samodejno izklju~ijo ogrevanje. Na ta na~in resni~no optimirate porabo energije in stro{ke. Meddrugim jih odlikujejo ostale funkcije kot so: natan~na regulacija temperature prostora s pomo~jo PID algoritma ter ogrevanje skladno s prednastavljenimi programi, ki jih je mo`no prilagoditi vsakemu posameznemu uporabniku. Dodatno pa je omogo~eno tudi zaklepanje pred nepoobla{~enim prenastavljanjem `eljene temperature in programa ogrevanja. Z intervalnim vklopom ventila izven ogrevalne sezone termostatska glava aktivno prepre~uje »zapekanje« ventilov. Living connect® je tudi najmanj{a elektronska termostatska glava na tr`i{~u, ki je bila v letu 2010 za elegantno gladko obliko in funkcionalnost nagrajena s presti`no nagrado reddot design. Living connect®je del celotne dru`ine izdelkov living by Danfoss, ki jih sestavljata {e samostojna elektronska ter-

mostatska glava living eco® in klasi~na termostatska glava living design®. Vgradnja vsake elektronske termostatske glave traja le trideset sekund, zaradi brez`i~ne povezave s centralno enoto Danfoss Link, vodeno z dotikom ekrana pa odpadejo vrtanje, napeljava kablov in s tem povezana dodatna dela. Zaradi tega je sistem idealen za nadgradnjo obstoje~ih radiatorskih

ogrevalnih sistemov kakor tudi za novogradnje. Na razpolago je tudi dodatna oprema, s katero se iz iste osnovne enote regulira tako toplovodno kakor tudi elektri~no talno ogrevanje doma, omogo~eno je kontroliranje delovanja `aluzij, razsvetljave in ostalih elektri~nih porabnikov. • Danfoss d.o.o. Milan Poga~ar, 041 781 051 www.ogrevanje.danfoss.com

MAKING MODERN LIVING POSSIBLE

Prihranki. Udobje. Stil. Prihranek energije in denarja. Poskrbite za višje udobje bivanja z novimi radiatorskimi termostatskimi glavami living by Danfoss. Izberite ustrezno rešitev in si zagotovite najvišje udobje bivanja in energijske prihranke.

3 rešitve glede na vaše potrebe TM

Living design je klasična termostatska glava modernega designa, living eco je progamabilna, uporabniku prijazna termostatska glava, living connect in Danfoss Link z brezžično komunikacijo nadzorujeta ogrevanje celotnega doma. TM

TM

TM

www.ogrevanje.danfoss.com


Vsaka kapljica {teje! Problemi pomanjkanja vode so vse bolj pere~i marsikje, med drugim tudi v na{ih priobalnih naseljih, ki jih z vodo oskrbuje Ri`anski vodovod Koper in v hrva{ki Istri. Rezultat dolgoletnega dobrega sodelovanja s hrva{kim Istarskim vodovodom in Koprskim vodooskrbnim podjetjem, je uresni~ena skupna nalo`ba v prenovo vodnih zajetij in ~i{~enje pitne vode iz teh dveh virov, v vrednosti 650 tiso~ evrov. Na obmejnem podro~ju med hrva{ko Istro in na{im primorjem so usposobili dva vodna vira Bu`ini in Gabrijeli. Izdatnost obeh je bila pozimi 100 l/s, poleti pa se je ta zmanj{ala na vsega 30 do 40 l/s. Na~rpano vodo so ~istili na vodarni Se~ovlje po klasi~nem postopku koagulacije, usedanja, filtriranja in dezinfekcije s klorom. Zaradi dotrajanosti objektov in ker obstoje~a tehnolo{ka oprema ni dosegala potrebne kemi~ne in mikrobiolo{ke kakovosti vode za pitje, so vodarno leta 2002 izlo~ili iz obratovanja. Ne glede na nere{eno mejno vpra{anje, pa so tesni stiki z obema podjetjema v Hrva{ki in Sloveniji, ob soglasju vseh

pristojnih, pripeljali do ponovne o`ivitve obeh opu{~enih vodnih virov. S skupnim financiranjem so namestili tudi povsem nov sistem za ~i{~enje pitne vode s pomo~jo ultrafiltracije. Idejni projekt prenove je izdelala fakulteta iz Zagreba, med ponudniki pa so izbrali Tehnobiro iz Maribora, ki je na osnovi projekta predlagal najbolj{e re{itve pre~i{~evanja vode, z najnovej{o tehnologijo ultrafiltracije. Po starem sistemu izhodna kakovost vode ni dosegala ustreznih parametrov ali je bila na meji. Pe{~eni filtri so bili name{~eni na prostem, za njihovo pranje pa so morali postaviti bazen z 250 m3. S postavitvijo nove tehnologije, ki jo je namestil TEHNOBIRO iz Maribora, so dosegli vse zahtevane kriterije pitne vode ter 96% izkoristek pre~i{~ene pitne vode. Za pranje membran je bilo dovolj postaviti rezervoar s samo 4 m3, povr{ina za posta-

vitev celotne naprave za ultrafiltracijo pa je zahtevala nekajkrat manj prostora kot stara. Po novi metodi lahko obdelajo do 60 l vode na sekundo, odpravljene pa so mnoge nev{e~nosti stare tehnologije. Odpadlo je nevarno pre~i{~evanje vode s klorom, kar bo zagotovo dobro vplivalo tako na zdravje ljudi, kot tudi na okolje. Visoki izkoristki nove naprave in avtomatski postopki obdelave, so zni`ali stro{ke delovanja vodohrama na kubik pitne vode in zagotovili varno oskrbo s pitno vodo. Nova tehnologija je tako omogo~ila izrabo opu{~enih vodnih virov. Glede na vedno ve~je te`ave pri oskrbi s pitno vodo in dragocenost vsakega vodnega vira, je nova pridobitev velikega pomena za ob~ane iz obmejnih podro~ij. Zagotovo zanje vsaka kapljica {teje! • F. Mithans


72

VODA

Novost – bakteriostati~ni filtri za vodo Na izhodu iz ~rpali{~a je pitna voda ~ista in nadzorovana, nato pa po dolgih cevovodih prite~e do na{ih pip. Na tej poti lahko zajame {e ne~isto~e, ki se nahajajo v cevovodih, zato ji lahko s filtriranjem pri uporabniku povrnemo prvotno ~istost in kakovost.

Filter je drobno sito Na razpolago je veliko razli~nih tipov in principov za prestrezanje ve~jih in bolj drobnih delcev. Bolj grobi filtri imajo ~istilno mre`ico, ki jo lahko ob~asno operemo, bolj fine, globinske filtre pa moramo po dolo~enem ~asu zamenjati z novimi, saj jih s ~i{~enjem ni mo`no povrniti v prvotno stanje. Med pretakanjem vode se delci ne~isto~ zataknejo v mikroskopsko ozkih kanalih filtrirnih filamentov, tam zastajajo in lahko s~asoma postanejo goji{~e bakterij, ~esar pa med uporabo ne moremo nadzirati. Vendar za ta problem obstaja odli~na re{itev.

Patentirana Microban srebrna re{itev @e dolgo je znano, da ima srebro odli~ne antibakterijske lastnosti. Ko pride bakterija v

Ohi{je SANIC in vlo`ki MICROBAN vsebujejo majhne delce srebra vpletenega v filterski filament in povzro~a odmiranje bakterij.

stik z molekulami srebra slednje prekinejo njeno biolo{ko delovanje in bakterija odmre. Izumitelji so drobne delce srebra vpletli v filtrski filament, s ~imer je postal filter poleg zapreke za prehod drobnih delcev {e antimikrobna bariera. Laboratorijski preizkusi so pokazali, da je rast bakterij E. coli za 99,99% manj{a, kot bi bila v filtru brez dodatka srebra. Vendar se izumitelji niso zaustavili na tej to~ki, temve~ so delce srebra vgradili tudi v ohi{je filtra. Med normalnim delovanjem in vodnim pretokom, borbo z bakterijami prevzame filtrski vlo`ek, saj deluje antibakterijsko po vsej svoji vlaknasti povr{ini. V ~asu mirovanja brez pretoka vode pa za~nejo antibakterijsko delovati notranje ploskve ohi{ja in s tem dodatno pove~ujejo bakteriostati~ne lastnosti naprave. Patentirana Sanic ohi{ja lahko vgradimo kot enojni filter, za ve~je pretoke in pri~akovane ne~isto~e pa lahko v serijo pove`emo do tri taka ohi{ja. Trenutno so filtrni vlo`ki Microban v kombinaciji s Sanic ohi{ji najbolj{i izdelek za filtriranje pitne vode v gospodinjstvih in industriji. • Tihec


Valsir Triplus vzdr`ljiv nizko{umni odto~ni sistem Vse ve~ja pozornost, ki jo tr`i{~e daje odto~nim sistemom in predvsem pravilno projektiranje ter hidravli~ni doprinos so prispevali pri oblikovanju inovativne palete izdelkov Valsir. TriplusÂŽ je trislojni nati~ni sistem cevi, spojev in orodja, izdelan in patentiran v podje-

tju Valsir; je sistem, ki zagotavlja ravni hrupnosti odto~nih sistemov v skladu z veljavnim zakoni in normami. Cev Triplus sestavljajo trije sloji: notranji in zunanji sloj iz polipropilena ter vmesni sloj iz polipropilena, obogatenega z mineralnimi delci. Triplus s svojimi mehanskimi zna~ilnostmi, ki neposredno vplivajo na delovanje sistema med samo namestitvijo, zdru`uje prednosti razli~nih izdelkov v edinstveno re{itev: - izjemno vzdr`ljivost na udarce in nizke temperature (do -25°C); - vzdr`ljivost na {tevilne kemi~ne sestavine; - izjemne nizko{umne zna~ilnosti: 12 dB(A) s pretokom 2 l/s (po standardu EN 14366). Na razpolago so cevi razli~nih dol`in z enojnim in dvojnim nastavkom, kar omogo~a optimalno uporabo cevi z minimalnimi ostanki. Geometrijske zna~ilnosti nati~nega nastavka pa zagotavljajo enostavno in hitro namestitev.

Kakovost sistema Triplus priznavajo najpomembnje{i evropski in{tituti (v Italiji, Nem~iji, Avstriji, Rusiji, Ukrajini ter na Danskem, Norve{kem in Poljskem), s ~imer imajo Valsirjeve stranke potrditev upo{tevanja najva`nej{ih mednarodnih kakovostnih standardov. Triplus je kakovosten in zanesljiv sistem tudi zahvaljujo~ izjemnim rezulatom, dose`enih pri preizkusu ognjevarnosti, narejenem v

in{titutu LAPI, v skladu z novo EUROKLASO po preizkusnem standardu UNI EN 135011:2007, po katerem je dosegel razred D s3 d0. Valsirjev sistem Triplus je eden izmed najizpopolnjenih palet izdelkov na trzi{~u, saj zajema oblike in premere od 32 do 250 mm.


74

5 nasvetov za izbiro ~istilne naprave Izbira velikosti ali tipa ~istilne naprave je odvisna od {tevila ~lanov gospodinjstva (P.E.), koli~ine odpadne vode ter namena uporabe (vikend hi{e, stanovanjski objekti, poslovni objekti). Dimenzioniranje za gostinske objekte ima svoje zakonitosti, ki zahtevajo dodatne izra~une.

Garancija, vzdr`evanje, servis Garancijska doba in servisne storitve so pomemben del odlo~itve pri nakupu. Naprava tipa VH je narejena zelo preprosto, zato skoraj ne potrebuje vzdr`evanja. Nudimo Vam 30 let garancije na posodo in 3 leta na ~asovno stikalo in puhalo priznanega Japonskega proizvajalca. 2 brezpla~na servisna ogleda! Vzdr`evanje sestavljajo predvsem nastavitve ventilov, ki jih naredite sami ter letno ~i{~enje 3/4 vsebine mulja v ~istilni napravi. Brez dragih elektromagnetnih ventilov! Tehnologija in na~in delovanja ~istilne naprave narekujeta stro{ke vzdr`evanja. Zato se pri nas poslu`ujemo preprostih a u~inkovitih re{itev, ki ne potrebujejo posebnega vzdr`evanja. Naprava ustreza zahtevam evropske in slovenske zakonodaje!

Cena Cena ~istilne naprave za do 6 ~lansko dru`ino (VH6L) je `e od 1799 ₏ + DDV! Dostava, monta`a, priklop in zagon z aktivnim muljem so `e vklju~eni v ceno ~istilne naprave. Za izra~un velikosti ~istilne naprave pi{ite na info@ok-vision.com ali pokli~ite na GSM {tevilki 030 626 715 ali 040 328 460. Zahtevajte ponudbo na www.biolo{ke-~istilne-naprave.si •

Kamini za zahtevnej{e skozi vodni izmenjevalec, ki jo odda zalogovniku toplote in s tem podpre ogrevalni sistem stanovanja ali hi{e ter ogreje sanitarno vodo. Kamin HKD 4 ima mo~ do 9 kW in v enem nalaganju sprejme do 10 kg in do 50 cm dolgih polen. Razdelitev toplote med ogrevalnim in vodnim delom kamina lahko spreminjamo v razmerju 30% proti 70%, v korist vodnega ali kaminskega dela.

KAMIN SPARTHERM

Kamin Brunner s preklopno loputo prilagaja tok toplote v prostor ali v vodni del

KAMIN BRUNNER Ta kamin je opremljen z grelnikom vode in loputo s katero izbiramo, kam bomo usmerili toploto gore~ih polen. Kamin lahko deluje kot obi~ajna pe~, s katero ogrevamo prostor in toploto hkrati akumuliramo v obzid pe~i. Lahko pa s premikom lopute del toplote preusmerimo

Kaminski vlo`ek Mini Z1 izdelujejo v dveh izvedbah z mo~jo 7 in 10 kW. Nad kuri{~em se nahaja vodni cevni izmenjevalec skozi katerega se gibljejo dimni plini. Vrata z ognjeodpornim steklom se lahko odpirajo bo~no ali pa drsno, v smeri navzgor. Zna~ilnost tega kamina je primernost za pasivne hi{e, saj je steklo vrat namenoma manj{e. Posledica je zmanj{ano `ar~enje v prostor in pove~ana oddaja toplote v vodni sistem. Zato so vgradili dvojno izolacijsko steklo, ki je prevle~eno {e

Kamin Spartherm je namenjen vgradnji v pasivne hi{e

infrarde~im odbojnim {~itom, ki ve~ino toplote odbije nazaj v kuri{~e. Izkoristek naprave zna{a 85%, prigraditi pa je potrebno {e od 300 do 500 litrski zalogovnik toplote. Ogrodje kamina je dobro toplotno izolirano, zato 80% toplote prehaja v vodni sistem. • Ve~ na: www.pecarstvo-hrovat.si


VODA

~i{~enjem uni~ili. Reden pretok de`evnice preko preto~nega sifona ~isti plavajo~e snovi na povr{ini vode (na primer cvetni pelod). Rezervoarje za zbiranje de`evnice, ki so priklju~eni na kanalizacijo, je pred {kodljivimi vplivi treba dodatno za{~ititi z zaporo pred neprijetnimi vonjavami in za{~ito pred malimi `ivalmi. Kako pogosto je treba ~istiti filter, je odvisno od tipa filtra in krajevnih danosti. Samo~istilni GRAF filter OptimaxPro je na~eloma treba pregledati in po potrebi o~istiti manjkrat kot ostale filtre.

Izkori{~anje de`evnice? Bodite pametni, porabljajte brezpla~no de`evnico, prihranite do 50% pitne vode in s tem varujte okolje. Za mnenje smo povpra{ali izku{enega strokovnjaka, g. Zdravka Skubic iz podjetja Armex armature d.o.o..

Iz katerih komponent se sestoji naprava za izkori{~anje de`evnice? Za namakanje vrtov zadostuje `e enostavna in cenovno ugodna re{itev. ^e imate velik vrt z ve~jo potrebo po vodi ali pa `elite de`evnico izkoristiti tudi v hi{i, je priporo~ljiva vgradnja podzemne naprave (na primer Carat paket za hi{o in vrt). Uporabiti je treba tudi filter. Za odvzem vode iz rezervoarja je potrebna ~rpalka, ki se nahaja v vrtu poleg rezervoarja ali s startstop-avtomatiko v rezervoarju ali v hi{i. Sistemi za uporabo v hi{i potrebujejo hi{na ~rpali{~a, ki uporabnike preko drugega omre`ja (dvojni cevovodi) oskrbujejo z de`evnico. ^e je rezervoar slu~ajno prazen, hi{no avtomatsko ~rpali{~e s preklopom na omre`je samodejno oskrbuje sistem s pitno vodo. Za najbolj{o kakovost vode je priporo~ljiva uporaba finega filtra (mikro filter) s povratnim izpiranjem. Mo`no pa je vgraditi tudi cenej{e ~rpali{~e (npr. Kreisel, Integra...) brez avtomatskega preklopa med de`evnico in pitno vodo. V tem primeru pa je ob izpraznjenem rezervoarju potreben ro~en preklop preko ventilov, ki jih imate vgrajene v hi{i. Vsa ~rpali{~a imajo za{~ito pred suhim tekom.

Ali de`evnica v rezervoarju ostane sve`a? Podzemni rezervoar je primeren za shranjevanje de`evnice, ker ga zemlja {~iti pred svetlobo in povi{ano toploto. Temperatura vode iz rezervoarja celo leto zna{a samo 8 do 12 °C. Zaradi teme in temperature se ne morejo tvoriti alge in mikroorganizmi. Tako je zagotovljena stalna kakovost vode. Na

75

Kaj se zgodi, ~e je rezervoar za zbiranje de`evnice poln? kvaliteto vode pa vpliva tudi pravilna izbira velikosti rezervoarja (izdelajte si prera~un na na{i internetni strani). Tudi pri nadzemni postavitvi rezervoarja za zbiranje de`evnice pazite, da je ta ~im bolj neprepusten za svetlobo. Mo~nemu segrevanju vode se izognete tako, da rezervoar postavite na lokacijo, kjer je za{~iten pred svetlobo in previsoko temperaturo (sen~na lega).

Kako velik mora biti rezervoar za zbiranje de`evnice? Velikost za zbiranje de`evnice je na~eloma odvisna od treh dejavnikov: krajevnih padavin, povr{ine za prestrezanje de`evnice v hi{i, potrebe po de`evnici. Ustrezno velikost rezervoarja lahko enostavno izra~unate na na{ih internetnih straneh www.cistilnenaprave-dezevnica.si.

Ali lahko perilo brez pomislekov perem z de`evnico? De`evnica, ki ne vsebuje apnenca, ima v primerjavi z vodovodno vodo mnoge prednosti. Z uporabo de`evnice porabite manj pralnega pra{ka - uporaba meh~alca in sredstva za odstranjevanje vodnega kamna pa je nepotrebna. Tako dose`ete bolj{e rezultate pranja in varujete okolje. Bakterije zaidejo v pralni stroj predvsem preko umazanega perila in ne de`evnice. Nekateri proizvajalci pralnih strojev za najbolj{e rezultate pranja priporo~ajo uporabo de`evnice.

Kako pogosto moram ~istiti napravo za izkori{~anje de`evnice? Rezervoarje za zbiranje de`evnice s filtrom, du{ilnim doto~nim nastavkom in preto~nim sifonom je treba o~istiti vsakih 5 do 8 let. Na dnu rezervoarja se s~asoma tvori usedlina, ki pa je zelo pomembna za kakovost vode in bi jo s prepogostim

Podzemni in kletni rezervoarji morajo imeti prost preliv, skozi katerega se voda lahko prelije v ponikalnico. Nadzemni rezervoarji pa morajo imeti vgrajen filter, ki se ga namesti na padno cev `leba, ki skrbi za odstranjevanje smeti in isto~asno ustavi dotok vode, ko je rezervoar poln in tako voda iz prepolnega rezervoarja ste~e nazaj v `leb. Zaradi te funkcije ni potrebno izdelovati dodatnega preliva.

Kaj moram upo{tevati pri nevarnosti zmrzali? ^e se de`evnica uporablja tudi za splakovanje strani{~ in pralni stroj, morajo podzemni rezervoarji in filtri ter vodovodne napeljave na~eloma biti 60 do 100 cm pod zemljo, da so za{~iteni pred zmrzaljo. O globini do katere zemlja zmrzne v va{em kraju se pozanimajte pri uradu za gradbeni{tvo! Podzemne rezervoarje, ki so vgrajeni po navodilih, so za{~iteni pred zmrzaljo in jih pozimi ni treba izprazniti. Nadzemne rezervoarje je pozimi treba izprazniti. Podjetje GRAF ponuja tudi nadzemne rezervoarje, ki so odporni na mraz in jih ni treba v celoti izprazniti, ampak samo do izto~ne pipe – izto~na pipa pa pozimi ostane odprta.

Ali lahko rezervoar vgradim tudi pod dovoz na dvori{~e? Ve~ina podzemnih rezervoarjev GRAF je – v povezavi s pokrovom iz litine na~eloma prevoznih z osebnimi ali celo tovornimi vozili. Vgradnja je mogo~a na parkiri{~ih ali dovoznih poteh.

S ~im je zagotovljena kakovost vode? Za stalno visoko kakovost vode pri napravah za izkori{~anje de`evnice GRAF zagotavlja ve~fazni ~istilni proces. Prvo ~i{~enje de`evnice poteka preko patentiranega filtrirnega sistema. O~i{~ena voda ste~e v rezervoar, umazanija in majhna


76

VODA

koli~ina vode pa v kanal. Podjetje GRAF ima na razpolago razli~ne filtrirne sisteme za vsako situacijo. V naslednji fazi, ki sledi, se majhni delci umazanije (< 0,35 mm) lahko usedejo na dno rezervoarja, du{ilni doto~ni nastavek filtrirano vodo dovaja na dno rezervoarja. Tako je prepre~eno trajno vrtin~enje vode, v vodo na dnu rezervoarja pa je dodatno doveden {e kisik. Tako voda vedno ostane ~ista in sve`a. Pri tretji fazi ~i{~enja delci umazanije, ki so la`ji od vode (na primer cvetni pelod) na povr{ini vode tvorijo plavajo~ sloj. Preto~ni sifon v rezervoarju pri pretoku vode ta plavajo~ sloj odstrani. Redni pretok je tako zelo pomemben za dobro kakovost vode. Zelo pomembna je odlo~itev za primerno velikost rezervoarja. Pri zadnji fazi ~i{~enja odvzem zbrane de`evnice poteka preko t.i. plavajo~ega odvzema pod gladino vode v rezervoarju. Tukaj (pribli`no 10 cm pod povr{ino vode) je kakovost vode najbolj{a.

Kako reguliramo vi{ino rezervoarja? Kako skraj{am, podalj{am vstopni ja{ek? Rezervoarji, ki so dobavljeni s snemljivim vstopnim ja{kom. Vstopni ja{ek se na ozna~enem mestu lahko skraj{a in tako prilagodite vgradno globino rezervoarja (tip Cristall, Duo, Columbus, Herkules). Rezervoarji, ki pa so dobavljeni s teleskopskim vstopnim ja{kom, globino vgradnje nastavljate do 25 cm. V kolikor `elite rezervoar vkopati globlje in rabite dalj{i vstopni ja{ek vam nudimo dodatni povi{ek. Le ta je na voljo v vi{ini 30 cm (Carat) ali 50 cm (Diamant).

Kako poteka vgradnja? Rezervoar pripeljemo na manj{em kamionu. Rezervoar se s pomo~jo dveh desk enostavno spusti s tovornjaka. To navadno stori na{ voznik s pomo~jo {e 1 osebe, kar je zaradi nizke te`e cistern precej enostavno in lahko. Ko je jama pripravljena se rezervoar enostavno spusti v jamo. Zbiralnik je potrebno s pomo~jo najmanj dveh pasov - vrvi (ni del kompleta) ter z zadostnim {tevilom ljudi spustiti v jamo. Še enostavneje je, da rezervoar enakomerno spustite v jamo z ustreznim dvigalom (obi~ajno bager ipd.). Dno jame je potrebno predhodno pripraviti v skladu s prilo`enimi navodili. Ko je zbiralnik v jami, ga je potrebno poravnati tako, da je v vodoravnem polo`aju. Izkop gradbene jame mora biti primerno velik. Upo{tevajte navodila.

Ytong Multipor – Kolik{na je `ivljenjska doba? @ivljenjska doba rezervoarjev je ve~ desetletij (40-50 let).

Kaj zajema garancija? Garancija je na ve~ino rezervoarjev 25 let. V tem ~asu vam nudimo brezpla~no zamenjavo rezervoarja (ne zajema gradbenih del, stro{kov zamenjave). Vse ostale zahteve so izklju~ene. Pogoj za uveljavljanje garancije je vkop rezervoarja po navodilih ter normalno ravnanje z rezervoarjem. Od gradbenega podjetja zahtevajte garancijo na vgradnjo rezervoarja ter izjavo, da je rezervoar vkopan v skladu z na{imi navodili. Neupo{tevanje navodil vodi v prekinitev garancijske dobe.

Kako lahko pove`em ve~ rezervoarjev med seboj? Rezervoarji se enostavno pove`ejo spodaj ali zgoraj s pomo~jo specialnih tesnil. V kolikor `elite povezati ve~ rezervoarjev med sabo nam morate to ob naro~ilu navesti.

Katere komponente naj vsebuje moj sistem za rabo de`evnice? Tak{ni sistemi vam lahko prihranijo kar 50% pitne vode, investicija pa se povrne v 5-10 letih. Moderni sistemi za hi{no rabo de`evnice so poleg povezovalnih cevi (te imajo na zalogi lokalni trgovci - PVC cevi za HK) sestavljeni iz naslednjih komponent: • sekundarne vodovodne napeljave do wc-ja, pralnega stroja, vrtne pipe, • podzemnega rezervoarja, umirjevalnega dotoka vode, filtra, • sifona z za{~ito proti malim `ivalim, • plavajo~im odvzemom s sesalnim filtrom, • namenske ~rpalke za rabo de`evnice, • pokrovom z varovalom.

Koliko vode prihranimo? Namestitev sistema za zbiranje de`evnice je finan~no in ekolo{ko pametna odlo~itev, saj lahko nadomestimo kar polovico potreb po pitni vodi v gospodinjstvu. S sistemom za rabo de`evnice lahko nadomestite uporabo pitne vode za splakovanje na wc-jih, za pranje perila, za pranje avtomobila ter za zalivanje vrta. •

toplotna izolacija iz porobetona Klasi~ni izdelki iz porobetona YTONG, med katere sodijo zidni bloki YTONG ZB, termobloki YTONG TB in plo{~e YTONG SP, so dosegali najbolj{o toplotno prevodnost 0,12 W/mK, kar jih po uveljavljenih kriterijih ni uvr{~alo med toplotno izolacijske materiale. Razvoj in nove tehnologije pa sedaj omogo~ajo izdelavo toplotne izolacije po imenu YTONG MULTIPOR, ki ima toplotno prevodnost 0,045 W/mK. To pa je `e zelo blizu klasi~nim toplotno izolacijskim materialom.

Kaj je toplotna izolacija YTONG MULTIPOR? YTONG MULTIPOR je povsem naravna in okolju prijazna toplotna izolacija, izdelana iz mineralnih materialov (kremen~ev pesek, cement, apno, mavec, voda in sredstvo za nastanek por), namenjena za toplotno izolacijo zunanjih zidov in streh (z notranje ali zunanje strani), gara` ali kleti. Toplotno izolacijske mineralne plo{~e YTONG MULTIPOR imajo standardne dimenzije 60 x 39 cm, debeline pa se gibljejo od 5 do 20 cm. Po naro~ilu je mogo~e izdelati tudi plo{~e nestandardnih dimenzij. Za toplotno izolacijo ravnih streh so primerne tudi plo{~e YTONG MULTIPOR FD 400.

Lastnosti toplotne izolacije YTONG MULTIPOR MULTIPOR zdru`uje vse najpomembnej{e lastnosti gradbenih in toplotno izolacijskih materialov: - Toplotna prevodnost: izdelki MULTIPOR imajo toplotno prevodnost λ = 0,045 W/ mK, kar jih uvr{~a med toplotno izolacijske materiale (λ < 0,05 W/mK). - Paroprepustnost: difuzijska upornost prehodu vodne (µ) pare je pri porobetonu YTONG MULTIPOR enaka 3. - Po`arna odpornost: izdelki YTONG MULTIPOR sodijo v po`arni razred A1, skladno s standardom EN 13501-1.


GRADNJA

77

Prednosti toplotne izolacije YTONG MULTIPOR

- Prostorninska masa: izolacijske plo{~e YTONG MULTIPOR imajo prostorninsko maso 115 kg/m3. - Tla~na trdnost: tla~na trdnost je ve~ja od 350 kPa. - Ostale lastnosti: YTONG MULTIPOR je odporen na mikroorganizme in insekte, biolo{ko neopore~en, mogo~e pa ga je tudi v popolnosti reciklirati, zaradi ~esar je YTONG MULTIPOR tudi dobil naziv »okolju prijazen gradbeni material«.

Uporaba toplotne izolacije YTONG MULTIPOR Toplotna izolacija YTONG MULTIPOR lahko v celoti zamenja vse do sedaj znane toplotno izolacijske sisteme prakti~no pri vseh elementih ovoja stavbe. Najprimernej{a je za zunanje zidove in strehe – ravne in po{evne: - Zunanje stene: zunanja stena, izdelana iz zidnega bloka YTONG ZB 25 in toplotno izolirana s 16 cm toplotne izolacije YTONG MULTIPOR (skupna debelina samo 41 cm) dose`e toplotno prehodnost 0,17 W/m2K, izolirana z 20 cm toplotne izolacije (skupna debelina samo 45 cm) YTONG MULTIPOR pa le 0,15 W/m2K. - Ravne strehe: na stre{no plo{~o YTONG SP v debelini 20 cm dodamo dva sloja toplotne izolacije YTONG MULTIPOR v skupni debelini 24 cm in dose`emo toplotno prehodnost 0,14 W/m2K. - Po{evne strehe: toplotna izolacija YTONG MULTIPOR je primerna predvsem za izvedbo masivnih (AB) po{evnih streh brez dodatne lesene podkonstrukcije. AB plo{~a z dodanimi 30 cm toplotne izolacije YTONG MULTIPOR dose`e toplotno prehodnost 0,15 W/m2K.

Toplotna izolacija YTONG MULTIPOR zdru`uje vse najpomembnej{e lastnosti toplotno izolacijskih in gradbenih materialov, zaradi katerih ima YTONG MULTIPOR nekaj bistvenih prednosti pred ostalimi toplotno izolacijskimi materiali: - Hitrost gradnje: v kombinaciji z izdelki YTONG predstavlja hitro, enostavno, kakovostno in cenovno ugodno izvedbo vseh vrst ogrevanih stavb – od enodru`inskih hi{ preko ve~stanovanjskih hi{, do zahtevnih poslovnih ali proizvodnih stavb. - Izredna toplotna za{~ita: kombinacija izdelkov iz porobetona YTONG in YTONG MULTIPOR je zmagovita tudi pri doseganju zahtevane/predpisane toplotne za{~ite, pri bistveno manj{ih debelinah elementov ovoja stavbe. - Mehanska trdnost: predvsem pri zunanjih stenah in ravnih strehah je izrednega pomena tla~na trdnost toplotne izolacije YTONG MULTIPOR. - Paroprepustnost: upornost difuziji vodne pare, ki zna{a 3 za YTONG MULTIPOR in 6 za porobeton YTONG, zagotavlja ugodne bivalne pogoje skozi vse leto. - Te`a stavbe – obremenitev tal: prostorninska masa, ki zna{a pri porobetonu YTONG le 700 kg/m3, pri toplotni izolaciji YTONG MULTIPOR pa le 115 kg/m3, omogo~a gradnjo lahkih stavb na slabo nosilnih tleh. - Prijaznost do uporabnikov in okolja: toplotna izolacija YTONG MULTIPOR je izdelana iz naravnih materialov in jo je mogo~e v celoti reciklirati.

Zaklju~ek Toplotna izolacija YTONG MULTIPOR je novost na na{em tr`i{~u gradbenih in toplotno izolacijskih materialov. ^eprav je YTONG MULTIPOR izdelan iz enakih surovin kot porobeton YTONG, pa ima bistveno ni`jo gostoto, s tem pa tudi ni`jo toplotno prevodnost, ki ga uvr{~a med toplotno izolacijske materiale. Enostavnost, hitrost in visoka kakovost gradnje z izdelki YTONG in YTONG MULTIPOR, predstavljajo velik izziv do sedaj znanim in uveljavljenim gradbenim in toplotno izolacijskim sistemom. • Tadej Gruden, univ.dipl.in`.grad.

V kaj boste pa vi oblekli vašo hišo? V Ytong Multipor. Do konca septembra pri vašem trgovcu z gradbenim materialom izkoristite 15% popusta in dodatni popust na celoten sistem Röfix ali Baumit! ._WJwNYJPZUTSNSLFUWJIQTwNYJTGSFPZUZ 0ZUTSOJUWJSTXQON[  UTUZXY[JQOF_F>YTSL2ZQYNUTWYTUQTYSTN_TQFHNOXPJKFXFISJUQTu§J Dodatni popust na izdelke Röfix velja za lepilno malto Roefix Unistar 547FWRNWSTRWJwNHT7TJKN]5UWJISFRF_7TJKN]5WJRZNRNS _FPQOZ§SNXQTO7TJKN]8N8N)TIFYSNUTUZXYSFN_IJQPJ'FZRNY[JQOFTG SFWT§NQZHJQTYSJLFXNXYJRFN_IJQPT[PN[PQOZ§ZOJ'FZRNYKFXFISTQJUNQT 2NSJWFQ8HMFZR)08'FZRNY8YFW9J]'FZRNY:SN5WNRJWNS_FPQOZ§SN XQTO'FZRNY3FSTUTW9TURR0 7TPITGF[JISNTIISJ[FSFWT§NQF

TRAJNO. EKOLOŠKO. ESTETSKO.


78

PREZRA^EVANJE

Rekuperacija je re{itev na ve~ih nivojih hkrati V kak{nem ~asu se povrne vlo`ek v rekuperacijo za povpre~no stanovanje, hi{o in za ve~jo poslovno stavbo?

prezra~evanju z rekuperacijo odpadne toplote: majhna izguba toplotne energije skozi ovoj stavbe in okna zadr`i v prostorih tudi vso vlago, ki je produkt dihanja, kuhanja, pranja, likanja ter tu{iranja.

Pri ve~jih sistemih lahko `e prenosniki toplote z ni`jimi izkoristki pomenijo prihranke 40, 50 ali tudi 100kW povratka na uro. Tak{na investicija se s tem tudi ekonomsko hitro povrne. Prina{a pa ob tem tudi ostale u~inke (sve` zrak, brez neprijetnih vonjav, manj prahu), ki se te`je pora~unajo, se pa poka`ejo v bolj{i u~inkovitosti zaposlenih (manj zdravstvenih te`av - posledi~no manj izostankov od dela). Stanovanjski objekti so pa z `eljo po ~imve~ji energetski u~inkovitosti postali »neprodu{ni« in je prezra~evanje vsekakor nujno.

Ali lahko uporabnik sam opravlja osnovno vzdr`evanje in menjavo filtrov? Ve~ina prezra~evalnih naprav je zelo preprostih za vzdr`evanje in ~i{~enje. Pri rekuperatorju je potrebna redna menjava filtrov, vsaj enkrat letno, ob tem jih nekajkrat tudi o~istimo. Potrebno je tudi po~istiti napravo in v~asih tudi toplotni izmenjevalec. Posebnega dodatnega vzdr`evanja sama naprava in sistem ne potrebujejo. Klju~en pomen za brezhibno delovanje naprav je {e vedno na uporabniku samem, da prezra~evalno napravo redno pregleduje in vzdr`uje - v Sloveniji namre~ periodi~ni pregledi {e niso obvezni, jih pa je mo`no pri~akovati v prihodnosti.

Koliko energije porabi za delovanje prezra~evalni sistem povpre~ne enodru`inske hi{e in koliko to letno stane lastnika? Prezra~evalne naprave z rekuperatorjem nove generacije imajo izkoristek vra~anja toplote 90 % in ve~. Imajo EC ventilatorje z izredno nizko porabo el. toka: poraba pa naj bi zna{ala manj kot 0,45 w/m3 izmenjave, najbolj{e naprave pa imajo tudi do 0,20 w/ m3 porabe. Povpre~na naprava porabi cca 600 kWh - to zna{a 60 eur letno oz. 5 eur mese~no, kar predstavlja zelo nizek stro{ek napram prihranku, ki ga ob tem ustvarimo.

U~inki prezra~evanja stanovanj, poleg energetskih prihrankov Novi izolacijski materiali in tesnjenje stavb so privedli do potrebe po

Z bivanjem v neprezra~evani hi{i upada tudi kvaliteta zraka: koncentracija ogljikovega dioksida raste, vonjave iz kuhinje in sanitarij se kopi~ijo…, kar ustvari nevzdr`ne razmere za bivanje. Brez vgrajenega prisilnega prezra~evanja se zate~emo k odpiranju oken, s tem pa popolnoma izni~imo investicijo v toplotni ovoj zgradbe. Tak{no prezra~evanje deluje le dokler je okno odprto, hkrati pa smo v tem ~asu dele`ni tudi zunanjih dejavnikov: hrupa, prahu, cvetnega prahu, insektov,… Vgrajeno prezra~evanje mnoge na{tete te`ave odpravlja ter redno in nemoteno oskrbuje prostore s sve`im zrakom, ob tem pa zagotavlja tudi energetske prihranke. Da ne bi bili po nepotrebnem obremenjeni s predsodki o »prepihu in {umenju«, ne smemo sodobnih prezra~evalnih sistemov s povratkom energije primerjati s klasi~nimi kanalskimi prezra~evalnimi sistemi, ki jih lahko najdemo v poslovnih prostorih. Poleg `e predhodno omenjenih dejstev, so dobro izvedeni rekuperacijski sistemi popolnoma nesli{ni na vseh dovodih in odvodih. Zaradi visokih temperaturnih izkoristkov izmenjevalca tudi ne ~utimo razlike v temperaturi med notranjim in sve`im dovodnim zrakom. •


GRADNJA

Toplota be`i skozi okna, zlasti nezatesnjena

Visokohitrostna termografija

I

ndustrija, medicina, letalstvo in avtomobilizem bodo imeli koristi od nove visokohitrostne termokamere.

Do sedaj je bilo mo`no posneti mirujo~e predmete, osebe ali stavbe in iz barvnih sprememb ugotoviti temperaturo povr{in ter iz tega ugotoviti slabo toplotno izolacijo ali bolezensko stanje pri ljudeh. Gibajo~e predmete pa je bilo potrebne najprej ustaviti, ~e je bilo to mo`no, ter nato posneti, medtem pa so se temperaturne razmere `e spremenile.

Posnetki v milisekundah Toplotne razmere hitro gibajo~ih ali vrte~ih delov strojev, vozil ali turbin je sedaj mo`no izjemno natan~no ugotoviti z novo kamero Irbis Rotate. Podobno kot visokohitrostna filmska kamera lahko posname ve~ kot tiso~ toplotnih slik v sekundi, pri

~emer so meritve {e izjemno natan~ne. Kamera je povezana z ra~unalnikom, ki posnetke ovrednoti in prika`e na ve~ na~inov. Slika velikosti 640 x 512 pikslov prika`e temperaturne spremembe z natan~nostjo 0,02 °C, kar je izjemno. Ob~utljiv senzor v kameri mora biti zaradi tega hlajen s stirlingovim hladilnikom, kamera pa lahko posname celo do 2500 slik v sekundi. Kljub hitrosti je tremogram in so meje med temperaturnimi obmo~ji na tremogram prikazane zelo ostro, trenutno na tem podro~ju ni bolj{ega izdelka od kamere Irbis Rotate. Zaradi nove mo`nosti bodo izdelki na veliko podro~jih tehnike postali {e bolj varni in zanesljivi. â&#x20AC;˘ Tihec

Tudi v Sloveniji v zadnjih letih po vzoru razvitej{ih dr`av ~edalje ve~ pozornosti namenjamo u~inkovitej{i rabi energije tako v gospodinjstvih kot v industriji. @e z nekaterimi razmeroma enostavIzdelava utora v okvir nimi ukrepi je to namre~ mogo~e. Eden izmed enostavnih ukrepov za zmanj{anje rabe energije je zatesnitev `e obstoje~ih oken in vrat. Pri oknih in vhodnih vratih dobro tesnjenje z nadzorovanim Vstavljanje silikonskega tesnila v utor brez prezra~evanjem veliko prispeva k lepljenja zmanj{anju konvekcijskih izgub (nekontroliran pretok zraka skozi prepire). Skozi vsak meter netesnih oken in vrat namre~ v eni ogrevalni sezoni uhaja cca. 40 kWh energije. ^e vgradimo kakovostna silikonska tesnila, lahko pri stro{kih ogrevanja prihranimo tudi do 30%, kar je {e posebej pomembno takrat, kadar je povr{ina oken glede na prostornino prostora velika. Z zmanj{evanjem izmenjave zraka z 1,2 na 0,7 â&#x20AC;&#x201C; krat na uro lahko prihranimo pri hi{i s prostornino 300 m3 letno okrog 3.200 kWh energije oziroma 330 l kurilnega olja. Silikonska tesnila, ki jih brez lepljenja vgrajujemo v na novo vrezan utor v okenskem ali vratnem okvirju, so najkakovostnej{a kombinacija tehnologije in materialov za obnovo tesnjenja obstoje~ih oken in vrat. Taka vgradnja silikonskih tesnil je u~inkovita za{~ita pred mrazom, vro~ino, prepihom, hrupom, prahom, vonjavami in rosenjem stekel, obenem pa izbolj{a po~utje v prostoru. Nalo`ba v tesnjenje oken in vrat se pri sedanji ceni goriv povrne `e v dveh, treh mesecih. Silikonska tesnila po svojih lastnostih krepko presegajo tesnila iz drugih materialov. Zaradi odli~nih lastnosti, proizvajalec za silikonska tesnila zagotavlja 10-letno garancijo ob normalnih pogojih uporabe. Tovrstna tesnila niso primerna le za obnovo tesnjenja pri starih oknih in vratih, temve~ tudi za izdelavo novega stavbnega pohi{tva. Doma je opazen premik k uporabi silikonskih tesnil pri izdelavi stavbnega pohi{tva predvsem pri ve~jih proizvajalcih, ki ve~inoma izva`ajo svoje stavbno pohi{tvo ter pri zasebnih proizvajalcih, ki `elijo zagotoviti 100- odstotno kvaliteto svojih proizvodov. Podjetje ROSIL iz Ljubljane je najbr` prvo v Sloveniji na podro~ju izdelovanja silikonskih tesnil, tesnenja oken in vrat v zgradbah brez tesnil kot tudi zamenjave dotrajanih tesnil v vseh vrstah zgradb. Poleg tega je bil ROSIL tudi edini izvajalec tesnjenja oken in vrat, ko je Ministrstvo za okolje in prostor RS tri leta subvencioniralo tesnjenje po celi dr`avi. â&#x20AC;˘

ROSIL Nova termokamera lahko posname hitro vrte~e predmete z 2500 slikami v sekundi

79

Janez Ro`i~ s.p., Bravni~arjeva 9b, Ljubljana Tel.: 01/519-04-24 GSM: 041/777-677 www.rosil.si rosil@siol.net


80

GRADNJA

Zamenjava dotrajanih oken V Sloveniji je, ne glede na intenzivne menjave oken v zadnjih letih, {e vedno zelo veliko objektov, ki imajo vgrajena energetsko potratna okna. Vendar se trend zamenjave starih oken z novimi pove~uje, {e posebej zaradi ve~je vloge dr`avnih pomo~i. Dotrajanost obstoje~ih oken se lahko dolo~i na ve~ na~inov. Lahko prepu{~ajo preve~ toplote oz. mraza, lahko so `e fizi~no neuporabna (marsikdo dolo~enih oken ne uporablja zaradi bojazni, da ne bo pri{lo do nepopravljive deformacije). Nekateri ljudje pa okna preprosto zamenjajo zaradi videza ali izdelave izolacijske fasade, ker so okna del zunanjega ovoja stavbe. Prvi korak za odlo~itev zamenjave oken je, kak{na izbrati. ^e se najprej ozremo po osnovnih materialih za okna imamo na izbiro pvc okna, lesena in alu okna. Obstajajo tudi vmesne mo`nosti, kot so denimo pvc alu, les-alu, ipd. Za stanovanjsko vgradnjo je najbolje razmisliti o pvc ali lesenih oknih, ter izpeljankah iz teh dveh osnovnih mate-

Inovativni profili Rehau-Geneo iz visokotehnološkega materiala RauFipro omogočajo izredne prihranke pri energiji, saj veljajo za energijsko najučinkovitejše profile v svojem razredu in med vsemi okni, ki

rialov. Predvsem je ob tem pomembna ni`ja toplotna prevodnost materiala in prakti~ne mo`nosti vgradnje sen~il in polic. Aluminij kot osnovni material je veliko bolj primeren za poslovne stavbe, ki imajo praviloma ve~je steklene povr{ine in potrebe po zelo tankih, obenem pa tudi trdnih profilih. Ko se odlo~amo za vrsto oken, se pri~ne izbira izvajalca. Najve~krat se posamezniki odlo~ajo na podlagi referenc prijateljev, znancev, manj na podlagi reklame ali cene. Priporo~ljivo je, da investitor izbere enega izvajalca. Poudariti moramo, da na slovenskem trgu veljajo za enako kvaliteto zelo podobne cene. Pri ve~jih odstopanjih se je priporo~ljivo poglobiti v predra~une in ugotoviti kaj je vklju~eno v ceno.

Osnovni profil, vrsta zasteklitve, izbira sen~ila in izvedba detajlov Pri zamenjavi oken je pomembno dolo~iti osnovni profil okna, vrsto zasteklitve (vedno ve~ je troslojnega zastekljevanja), izbrati primerno sen~ilo (najve~krat je pogoj za dolo~eno sen~ilo

obstoje~e stanje), na~in vgradnje in kar je napomembnej{e, kako mora biti okno po vgradnji zaklju~eno. Predvsem je ob slednjem pomembna kvaliteta zaklju~nih letvic (letvice na utorne vijake zdr`ijo dlje kot samolepilne) in izdelava zaklju~ka z mav~no plo{~o. Pri tej je priporo~ljiva izdelava z izolacijo in konstrukcijo, saj ima samo lepilo kraj{o `ivljenjsko dobo.

ustrezajo najstrožjim standardom za pasivne hiše. Poleg odlične toplotne izolativnosti, učinkovite protihrupne ter protivlomne zaščite Rehau-Geneo postavlja nove mejnike pri varčevanju z energijo.

Predani projektu, zavezani stranki Novo! dnja a ozivo Pro ALU avbnega sta va. pohišttv

Salon Postojna Tržaška c. 87a 05 700 05 55

www.pvcnagode.si

Salon Ljubljana Jurčkova c. 233 01 600 37 10


GRADNJA Obvezen je zaklju~ek z vogalnikom in mre`ico, fini zaklju~ek pa je odvisen od kvalitet izvajalca. ^e je le ta izku{en in natan~en, bo naro~nik imel zelo malo lastnega dela pri detajlnem bru{enju in pleskanju. Nekateri izvajalci pa bru{enje in pleskanje ponujajo `e kot del storitve. Sam potek vgradnje oken je pri izvajalcih zelo podoben, a hkrati razli~en v detajlih. Zelo velike razlike so v na~inu za{~ite in pospravljanja. Za{~ita prostora mora biti izvedena temeljito in celovito, posebna pozornost gre za{~iti talnih oblog (najve~krat kartonska za{~ita) in protipra{ni za{~iti pohi{tvenih elementov, kar se najve~krat izvede s folijo. Pospravljanje je potrebno izvajati `e med samo vgradnjo (po demonta`i, po vgradnji posameznega okna). Vgradnja okna v ve~ini primerov poteka s PUR peno in monta`nimi vijaki, vedno ve~ pa je tudi vgradenj po smernicah RAL. Ta se lahko izvaja na ve~ na~inov, glavna zna~ilnost pa so bolj{a razmerja parne in toplotne prepustnosti in dalj{a `ivljenjska doba materiala. Posebej bi veljajo omeniti tudi uporabo silikona. Objekti so namre~ grajeni na ve~ na~inov in z razli~nimi tolerancami, oziroma odstopanji. Ko je okno ravno postavljeno po horizontali in vertikali, se velikokrat poka`ejo re`e razli~nih velikosti. Te se lahko zaklju~i z letvicami ali silikonom. ^e se bo kasneje nanesel {e sloj izolacijske fasade, raje ne silikonirati, oziroma se pozanimati pri izvajalcih, ~e morebiti imajo silikone, ki parno popolnoma ne zaprejo stika med zidom in okenskim okvirjem. ^e se fasado samo barva, je mo`na uporaba silikona, katerega lahko barvamo.

81

Hi{a lesenih vijakov

M

nogi trdijo da bo gradnja iz kri`no zlepljenih lesenih plo{~ ( oznaka CLT, BSP…) s~asoma prevzela velik dele` na podro~ju monta`nih hi{.

Ta na~in spajanja nosilnih ve~plastnih sten je atestiran in dovoljen v EU

Smreka vija~ena z bukvijo Zanimive so zlasti ve~nadstropne stavbe saj gradnja poteka izjemno hitro, po zaklju~ku so takoj vseljive, po sonaravnosti in razgradljivosti ter skladi{~enju CO2 pa jim noben drug sistem ne se`e niti do kolen.

Spajanje in izolativnost Plasti kri`no polo`enih desk so obi~ajno lepljene z lepili na formaldehidni osnovi, poliuretanskimi lepili ali spojene z aluminijastimi ~epi. Nekateri proizvajalci povr{ino desk namerno `lebi~ijo, da bi z zra~nimi `epki povi{ali izolacijsko sposobnost sten, kljub temu, da so stene lepljene. Prednost novega »suhega« spajanja posameznih plasti so drobni medprostori, ki ob~utno izbolj{ajo izolacijsko sposobnost plo{~. V `elji, da bi bila stavba podobna hi{am na{ih prednikov, ki so jih postavili samo z lesenimi spojnimi elementi, brez `eblja ali vijaka, se podjetniki lotevajo projektov, za katere bi na prvi pogled lahko trdili, da niso mo`ni.

Sestavljanje sten se pri takem na~inu dela razlikuje od avtomatiziranih industrijskih zlagalnic in pre{. Obliko stene projicirajo z laserjem na monta`no mizo, ter nato prirezujejo in zlagajo plasti desk, zato je odpadkov manj. Na polavtomatski vrtalni napravi izdelajo najprej izvrtine, ki segajo do polovice debeline zunanje plasti desk, ~emur sledi vrezovanje navojev. Vija~enje z bukovimi vijaki je spet ro~no delo, pri ~emer si pomagajo z mo~nimi vrtalnimi stroji, s ~imer je spajanje kon~ano. Steno na koncu zapeljejo skozi frezalno enoto, ki pore`e {trle~e ~epe in natan~no obre`e obliko stene. Proizvajalec Rombach bo v kratkem avtomatiziral vrtalno – vija~na opravila, saj so fizi~no tudi najbolj naporna. Za njihove izdelek je veliko zanimanje, saj se {tevilo kupcev, ki ho~ejo stanovati v hi{ah iz ~istega lesa, polagoma pove~uje. •

Skratka, odlo~itev za zamenjavo oken ni lahka. Ker je na trgu zelo veliko izvajalcev, ki veliko obljubljajo, {e te`ja. Bi pa vsakemu, ki se za ta korak odlo~i, priporo~al, da si vzame ~as, preveri nekaj ponudnikov, njihove izdelke, obi{~e sede`e podjetij (kjer se okna izdelujejo), obi{~e sejem, preveri poprodajne reference podjetja in pridobi informacije za vse morebitne nejasnosti. Okna imajo `ivljenjsko dobo od dvajset do trideset let, zato se nekatera podjetja trudimo, da bi investitorjem kakovostno vgradila najbolj{a okna za njihov denar in jim dolgoro~no nudila tudi primerne poprodajne storitve. • Marko Petkov{ek, vodja prodaje, PVC Nagode d.o.o. Popolnoma lesena vija~ena hi{a se na pogled ne razlikuje od obi~ajnih lepljenih izvedb

Tihec


82

GRADNJA

Elektri~no odpiranje stre{nih oken

O

kna se obi~ajno odpirajo ro~no, a pri stre{nih oknih se (pre)pogosto dogodi, da so izven dosega rok ali upravi~eno vgrajeni nad stopni{~em in bi `eleli elektri~no odpiranje. Dobra novica je, da je to mo`no. In ~emu koristi motorno odpiranje stre{nih oken? Pogosto so stre{na okna najvi{je vgrajena okna v hi{i in ob odprtju ustvarimo tako imenovan efekt dimnika. S tem na hitro prezra~imo hi{o. Kot primer â&#x20AC;&#x201C; ob vhodu v hi{o imamo stikalo s katerim odpremo stre{na okna. Ko iz avta pospremimo otroke in prestavimo stvari, imamo odprta vhodna vrata. V teh nekaj minutah se nam hi{a prezra~i tako pozimi kot poleti. Nekoliko pametnej{i sistem nam omogo~a ~asovno programiranje odpiranja in zapiranja stre{nih oken. S tem si lahko nastavimo naravno prezra~evanje hi{e ali stanovanja za ~as ko nas ni doma. To je dobrodo{lo v zimskem

Za elektrificirano odpiranje `e vgrajenih stre{nih oken je na voljo solarno gnani motor. To pomeni, da ne potrebujete elektri~nega kabla tik ob oknu in s tem nobenega razbijanja sten. Ob solarnih celicah je `e vgrajen senzor za de`, ki zapre okno, ~e nanj pade le nekaj kapljic de`ja.

~asu, saj z nekaj minutnim odprtjem oken dobesedno odpihnemo odve~no zra~no vlago, ki se v hladnih dneh rada kondenzira na hladnej{ih povr{inah. Poleti pa nastavimo odprtje oken za pono~i in si s tem naravno hladimo prostore. Programirano delovanje pa lahko po potrebi prekli~emo, saj mogo~e na nedeljo, ko smo doma, odprtja oken ne `elimo. Dobri sistemi vklju~ujejo tudi de`ni senzor, ki v primeru de`ja dajo signal, da se stre{no okno zapre. S tem nam prepre~i kak{no {kodo zaradi de`ja. Mogo~e se kdo, ki je pred ~asom vgradil stre{na okna spra{uje ali je to mo`no vgraditi tudi naknadno. Mogo~e takrat ni bilo finan~nih zmo`nostih ali se je potreba poka-

Stre{na okna na hodniku lahko opremimo z elektromotorjem za odpiranje. Tako zagotovimo tudi u~inkovito zra~enje.

Daljinski upravljalec je enostaven za uporabo. Mo`no je tudi ~asovno programiranje: na primer, da se okno odpre ob 9:00 in zapre ob 9:05

zala kasneje. Da, tudi to je mo`no. Ĺ e ve~ â&#x20AC;&#x201C; pri naknadni vgradnji se lahko odlo~ite za tak{no izvedbo, ki izkori{~a son~no energijo in s tem ni potrebno vle~i elektri~nih `ic, kar ve~krat pomeni poseg v stene in vse kar je s tem povezano. Solarno gnani motor ima vse sposobnosti kot elektri~no gnani. Je pa ena omejitev. Tako imenovane skrite motorje, ki jih pri zaprtem oknu sploh ne vidimo, je mo`no vgraditi le na okna, ki imajo ro~ico za odpiranje zgoraj. Razlog ti~i v prostoru za zgornjo ro~ico za odpiranje, ki omogo~a vgradnjo skritega motorja. Pri ponudnikih stre{nih oken ali kar na internetu boste na{li tudi cene in mo`nosti. â&#x20AC;˘

Z istim daljinskim upravljalcem upravljamo tako sen~ila kot stre{na okna.

Vojko Golmajer


® IME IN ZNAK VELUX STA ZAŠČITENI BLAGOVNI ZNAMKI.

Izboljša izolativnost do 21%

© 2012 VELUX GROUP

Siesta senčilo za strešna okna popolnoma zatemni prostor tudi v najmočnejšem soncu. Zato je še posebej primerno za spalnice in otroške sobe. Na voljo v široki paleti barv in vzorcev.

Varna zasteklitev Vremensko odporno zunanje kaljeno in notranje lepljeno steklo, ki preprečuje, da bi se steklo ob morebitnem razbitju razletelo v prostor.

Sanjska otroška soba v mansardi Pri načrtovanju otroške sobe v mansardi je potrebno zagotoviti dovolj naravne svetlobe in varnost. Po tehničnih zahtevah za objekte, se v otroških sobah potrebuje minimalno 20% okenskih površin glede na tloris. Le tako bo dovolj naravne svetlobe za učenje in igro. Za varnost pa poskrbimo z ustreznimi zasteklitvami na strešnih oknih. Zagotovite si ugodje bivanja in dovolj svetlobe s strešnimi okni VELUX. Za nasvete in vprašanja smo vam na voljo na 01-724-68-68 VELUX Slovenija d.o.o., Ljubljanska 51 a, Trzin. www.velux.si velux@velux.si


Plošče so dobavljive v debelinah 30, 40, 50, 60, 80, 100 in 120 mm

84

GRADNJA

Monodur XPS izolacijske plo{~e iz ekstrudiranega polistirena MONODUR XPS ekstrudiran polistiren je toplotno izolacijski material z odli~nimi toplotnimi izolacijskimi, mehanskimi in mnogimi drugimi lastnostmi, zato je primeren za uporabo zlasti v zahtevnej{ih pogojih. Ekstrudiran polistiren ima zaprto celi~no strukturo, kar mu zagotavlja: • Izjemno visoko toplotno izolativnost, • Izjemno visoko tla~no trdnost in mehansko odpornost, • Prakti~no popolno vodoodbojnost, • Visoko dimenzijsko stabilnost, • Nizko specifi~no te`o ob visoki gostoti. MONODUR XPS plo{~e so lahko obrezane gladko (I), ali pa stopni~asto (L). V primeru spajanja izolacijskih plo{~ s stopni~astimi L robovi se u~inkovito izognemo toplotnim mostovom. MONODUR XPS plo{~e se dobro re`ejo, lahke so za rokovanje, oblikovanje in u~inkovito delo. MONODUR XPS kot odli~en izolacijski material u~inkovito izolira zgradbe, s tem vpliva na zmanj{anje potrebne energije za pokrivanje toplotnih izgub, posredno vpliva na zmanj{anje emisij CO2 v proizvodnji energije in je zato okolju prijazen.

Monodur xps - vrhunska izolacija od temeljev do strehe Glavne zna~ilnosti izolacijskega materiala MONODUR XPS so odli~na toplotna izolativnost, visoka tla~na in mehanska trdnost, dimenzijska stabilnost, minimalno vpija vlago in ne trohni. Material je lahek, lepo se re`e, oblikuje in lepi in je enostaven za uporabo.

MONODUR XPS ima izredno visoko tla~no trdnost in je idealen izolacijski material povsod tam, kjer nastopa vlaga in visoke tla~ne obremenitve, kot so temeljne plo{~e, kletne talne plo{~e, industrijski podi, tlaki parkirnih povr{in, toplotna izolacija notranjih in zunanjih bazenskih kompleksov itd. Ne vpija vlage, zato ostaja vedno suh in odli~no izolira tudi v vla`nih pogojih - vemo, da le suha izolacija je dobra izolacija! Ker tudi ne trohni, zagotavlja trajno obstojnost celotnega toplotno izoliranega objekta. MONODUR XPS se v notranjosti zgradb uporablja za toplotno izolacijo in mehansko za{~ito hidroizolacije zunanjih kletnih sten oziroma vla`nih prostorov, za toplotno izolacijo estrihov v medeta`ah in v kopalnicah in kot toplotno izolacijo za izvedbo talnega ogrevanja. Zelo je primeren je za notranjo toplotno izolacijo stropov in zunanjih zidov, za detajle izolacije toplotnih mostov med balkoni in notranjimi betonskimi plo{~ami in obloge {paletnih povr{in. Nenadomestljiv je za podzidke fasad (cokl), kjer poleg vodoodbojnosti predstavlja tudi dobro zaporo proti mr~esu. XPS predstavlja dobro toplotno izolativnost in mehansko trdnost za lepljenje kerami~ne in kamnite fasadne obloge. Za izolacijsko sanacijo kopalnic in drugih prostorov v primeru, ko zunanja izolacija fasade ni mo`na (spomeni{ko varstvo zgradbe ipd.), je najbolj{a re{itev z XPS toplotno izolacijskimi plo{~ami na notranji strani zunanjih sten, na katere se nato direktno izdela omete, ali prilepi mav~no kartonske plo{~e, ali se jih oblo`i s keramiko ipd. MONODUR XPS se posebej odlikuje za

IZOLIRANJE ZGRADB • VAR^EVANJE Z ENERGIJO • VAROVANJE OKOLJA • IZBOLJŠANJE GOSPODARNOSTI • VIŠJI BIVALNI IN @IVLJENJSKI STANDARD

toplotno izolacijo pohodnih ravnih streh, zelenih streh, sanacijo z dodatno preplastitvijo obstoje~ih ravnih streh po sistemu obrnjenih streh, kjer uspe{no kljubuje velikim temperaturnim spremembam vlagi in zmrzali. Stro{ek vlaganj v izolacijo zgradbe oz. bivalnih prostorov se `e v nekaj letih povrne na ra~un prihranjenih stro{kov za energijo. Zato dr`ava preko EKO skladov sofinancira izdatna sredstva za izoliranje zgradb in s tem motivira za racionalno ravnanje z energijo in za ~istej{e okolje. Narava nas sili v spoznanje, da energetski viri niso neomejeni in da bodo le {e dra`ji, da ~isto okolje pomeni vi{ji `ivljenjski standard, do katerega bomo imeli ~edalje vi{ja pri~akovanja. Zato izolirajmo zgradbe, gospodarno ravnajmo z energijo in varujmo `ivljenjsko okolje, obenem pa s tem {e var~ujmo. MONODUR XPS je proizveden skladno s SIST EN 13164, glede gorljivosti pa je skladno s SIST EN 13501 uvr{~en v Evrorazred E in je po DIN 4102 te`ko vnetljiv. Meritve skladno s predpisanimi standardi so bile izvedene v laboratorijih ZAG Ljubljana, kot tudi v lastnem laboratoriju, kje se stalno spremlja kvaliteta proizvodov skladno s predpisi. •


GRADNJA

85

Toplotne izolacije imajo novo nalogo

N

emci so v svoje energetske predpise zapisali, da bodo od 2050 vse stavbe pri njih klimanevtralne. In to zato, ker `elijo za njihovo delovanje porabiti ~im manj energije, svojim potomcem pa zapustiti stavbe, ki ne bodo toplotno izolirane z najcenej{imi temve~ z najbolj ekolo{ko pretehtanimi materiali. Na energetskih in gradbenih sejmih v Evropi, si lahko obiskovalci ustvarijo jasno sliko o svetu izolacijskih materialov. Veliko {tevilo proizvajalcev in razko{ni razstavni prostori pa dodatno pod~rtujejo pomembnost tega podro~ja.

Steklena volna z izbolj{avami Skozi slabo izoliran stre{ni del stavbe lahko izgubimo do 35% toplote, zato je primerna izolacija za te povr{ine tako pomembna. Nujna je tudi visoka po`arna odpornost in ~im vi{ji upor prehodu toplote ob najmanj{i debelini izolacije. Ta pogoj zelo dobro izpolnjuje Isoverjeva izolacija Premium 032, ki pri debelini 30 cm dose`e ni`jo vrednost toplotne prevodnosti (0,032 W/mK), primerljive izolacije pa so pri takih vrednosti ve~ kot 8 cm debelej{e. Po`arno odpornost preko 1000 °C pa zagotavlja tip izolacije Ultimate UKF-035 Twin namenjen postavitvi na notranji strani, na {pirovce. Sestavljen je iz dveh plasti, tudi dober zvo~ni izolator, zelo elasti~en, stisljiv ter omogo~a postavitev brez toplotnih mostov.

Manj srbenja in Modri angel Proizvajalci se prilagajajo sodobnim zahtevam in formaldehidna veziva zamenjujejo s sodobnimi, okolju prijaznimi. Na tem podro~ju je Knauf uvedel svojo Ecose â&#x20AC;&#x201C; Technology. Izolaciji iz mineralne volne so s tem dodali mehkobo, nima vonja in jo je la`je rezati. Ima zna~ilno rjavo barvo in je izdelana iz recikliranih surovin, z manj vlo`ene energije. Primerna za notranjo vgradnjo in se pona{a z oznako

Modri angel, ki jo uvr{~a med izdelke z najbolj{imi mo`nimi ekolo{kimi lastnostmi, zato z vgradnjo pove~amo ekolo{ko neopore~nost stavbe.

Konoplja ovija stavbe Toplotno izolacijo pa lahko izdelamo tudi iz surovin, ki rastejo v naravi, posebej uporabna sta konoplja in les. Ti izdelki imajo nizko toplotno prehodnost in visoko sposobnost shranjevanja toplote. Konopljena vlakna spadajo med naravne proizvode, ki prenesejo najve~je obremenitve. V primerjavi z vlakni iz drugih enoletnih rastlin, lanu, jute ali bomba`a, jih konoplja preka{a po dol`ini, trdnosti in elasti~nosti vlaken, pri ~emer je zelo odporna tudi proti gnitju. Plo{~e iz stebel konoplje so tudi dober zvo~ni izolator, sposobne so brez {kode sprejeti in oddati vlago ter so izdelane brez kemi~nih ali drugih dodatkov. Proizvajalec Steico jih prodaja pod imenom Canaflex. Vlakna Canawool za ro~no polnjenje manj{ih medprostorov so dobavljena v bali in jih nato ro~no razporedimo, na primer pri izdelavi lesenih stenskih elementov. Z obema izdelkoma smo zajeli {e precej{nje koli~ine CO2 iz okolja, saj tona konoplje vsebuje 500 kg tega plina.

Mineralna volna Ecose se pona{a tudi z okoljsko oznako Modri angel

Plo{~e iz konopljinih vlaken so odli~na, naravna in trajna izolacija

Izoliranje z jelko in smreko Plo{~e iz lesnih vlaken so v uporabi `e desetletja ter so primerne za izoliranje vseh povr{in stavbe. Proizvajalec Gutex jih izdeluje po suhem postopku, izdelek Thermowall pa lahko med drugim vgradimo v neprezra~evane gradbene elemente ali uporabimo za izolacijo notranjih sten suhih kleti ter jih nato opremimo z ve~ vrstami ometov, ki jih priporo~a proizvajalec. Osnova za izdelavo so lesni sekanci, ki jih nato spremenijo v vlakna Thermofibre, ki so uporabna tudi v razsutem stanju za nasipavanje, zapolnjevanje ali vpihovanje v stenske ali talne medprostore. Vlakna se ne sesedajo, saj je po vpihovanju tehtajo samo 28 kg na kubi~ni meter.

Posebej obdelana steklena volna brez {kode zdr`i temperature preko tiso~ stopinj celzija

Z vgradnjo naravnih materialov smo okolju odvzeli ogljikov dioksid, ki bo skladi{~en vso `ivljenjsko dobo stavbe. Tudi zato je gradnja s ~im ve~jim dele`em naravnih materialov tako pomembna in ena od glavnih nalog sodobnih graditeljev. â&#x20AC;˘ Tihec S plo{~ami iz lesnih vlaken lahko izoliramo stavbe od kleti do podstrehe


86

GRADNJA

Toplotna izolacija masivnih zunanjih sten Predpisi o toplotni za{~iti stavb Zahteve po energijski u~inkovitosti stavb so vedno ve~je, razpolo`ljive energije pa je vedno manj. Zato je potrebno zmanj{ati rabo energije oz. pove~ati energijsko u~inkovitost stavb in v najve~ji mo`ni meri uporabljati obnovljive vire energije. S tem dose`emo dva klju~na cilja: bolj{o kakovost bivanja in manj{o rabo energije. Kakovost bivanja je v zaprtih prostorih pomembna zato, ker v njih pre`ivljamo vse ve~ ~asa, hkrati pa smo vedno manj fizi~no aktivni. Odrasla oseba nekaj ur dnevno presedi (TV, ra~unalnik), zato mora bivalno udobje ustrezati stro`jim zahtevam po temperaturi zraka, obodnih ploskev, gibanja zraka, vsebnosti vlage in dele`a CO2 v prostoru. Energijo, ki se je 300 milijonov let kopi~ila v zemeljski skorji, bo ~love{tvo v 300 letih povsem iz~rpalo. Posamezniku, ki bi mesece garal in zbiral prihranke, nato pa jih zapravil v nekaj sekundah, bi rekli, da je bedak. ^love{tvo, ki pa ravna povsem enako, pa hvalimo z besedami tehnolo{ki napredek in razvoj. Dostikrat se sre~amo z dilemo, kolik{na je optimalna toplotna izolacija stavb, pogosto pa se hkrati opozarja pred pretiravanjem s toplotno za{~ito in nepotrebnim var~evanjem. Zelo glasni so tudi pozivi za tradicionalno gradnjo, ki se je v preteklosti `e izkazala. Pa so taki pozivi realni? Ne, ~asa ni mogo~e zavrteti nazaj, zapravljene energije pa ne povrniti. V zadnjih letih se pogosto zaostrujejo zahteve po toplotni za{~iti stavb. Posledica sodobne evropske in slovenske zakonodaje na podro~ju energijske u~inkovitosti objektov je spremenjen na~in projektiranja stavb, novi kriteriji za oceno energijske u~inkovitosti in nove zahteve za kakovost bivanja. Toplotni ovoj stavbe, prezra~evalni in ogrevalni sistemi so podrejeni zahtevam po kakovosti bivanja ob hkratni u~inkoviti rabi energije. Sodoben koncept gradnje energijsko u~inkovitih masivnih stavb `e danes izpolnjuje vse kriterije, ob sprejemljivih stro{kih gradnje. Pravilnik o u~inkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010 (PURES 2010) in tehni~na smernica za graditev TSG-004, ki dolo~a gradbene ukrepe za dosego minimalnih zahtev, predpisujeta minimalne vrednosti pri gradnji in rekonstrukciji stavb.

najve~je dovoljene vrednosti, ki pa je ponovno odvisna od klimatskih razmer na lokaciji stavbe. Za stanovanjske stavbe je omejena tudi letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi (Qp), pri ~emer je vklju~eno ogrevanje, hlajenje, prezra~evanje in elektri~na energija za razsvetljavo). Ob tem ne sme biti prese`ena nobena od mejnih vrednosti za toplotne prehodnosti (u) elementov ovoja, ki so dolo~ene v tehni~ni smernici TSG-1-004, (U~inkovita raba energije). Spodaj navajamo dovoljene toplotne prehodnosti elementov ovoja stavbe (vir: PURES 2010, to~ka 3.1.1, tabela 1).

Najpomembnej{e so: • povpre~na toplotna prehodnost ovoja stavbe (Ht’), ki mora biti manj{a od najve~je dovoljene vrednosti. Podana je v odvisnosti od klimatskih razmer na lokaciji stavbe, raz~lenjenosti stavbe in dele`a zasteklitve v ovoju, • letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe (Qnh), ki mora biti manj{a od

Dovoljena manj{a odstopanja od predpisanih vrednosti toplotne prehodnosti elementov ovoja so, vendar ne na ra~un povpre~ne toplotne prehodnosti ovoja stavbe niti letne potrebne toplote za ogrevanje stavbe. Obvezno je zagotavljanje vsaj 25 odstotkov celotne kon~ne energije v stavbi z obnovljivimi viri energije (OVE). Toplotni mostovi niso za`eleni. ^e se jim

Tabela 1 - Gradbeni elementi hi{e

Umax (toplotna prehodnost) [W/(m2K)]

Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom

0,28

Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom – manj{e povr{ine, ki skupaj ne presegajo 10 % povr{ine neprozornega dela zunanje stene

0,60

Stene, ki mejijo na ogrevane sosednje stavbe

0,50

Stene med stanovanji in stene proti stopni{~em, hodnikom in drugim manj ogrevanim prostorom.

0,70

Notranje stene in medeta`ne konstrukcije med ogrevanimi prostori razli~nih enot, razli~nih uporabnikov ali lastnikov v nestanovanjskih stavbah

0,90

Zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu

0,35

Tla na terenu (ne velja za industrijske stavbe)

0,35

Tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali gara`o

0,35

Tla nad zunanjim zrakom

0,30

Tla na terenu in tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali gara`o pri panelnem – talnem ogrevanju (ploskovnem gretju)

0,30

Strop proti neogrevanemu prostoru, stropi v sestavi ravnih ali po{evnih streh (ravne ali po{evne strehe)

0,20

Terase manj{e velikosti, ki skupaj ne presegajo 5 % povr{ine strehe

0,60

Strop proti terenu

0,35

Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz lesa ali umetnih mas

1,30

Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz kovin

1,60

Stre{na okna, steklene strehe

1,40

Svetlobniki, svetlobne kupole (do skupno 5 % povr{ine strehe)

2,40

Vhodna vrata

1,60

Gara`na vrata

2,00


GRADNJA

87

Eko subvencije Obvestilo o zaklju~ku javnega poziva

ni mogo~e izogniti, je potrebno dokazati, da vodna para na mestih toplotnih mostov ne bo kondenzirala.

ni~-energijska stavba“ pomeni stavbo z zelo visoko energetsko u~inkovitostjo, dolo~eno v skladu s tabelo I.

Hkrati pa se je potrebno zavedati, da so poleg sedaj veljavnih minimalnih vrednosti `e dolo~ene zaostritve, ki bodo za~ele veljati 1.1.2015. Od leta 2020 dalje pa bodo veljale {e stro`je zahteve, dovoljeno bo graditi samo skoraj ni~ energijske stavbe. Direktiva EPBD obrazlo`i pojem skoraj ni~-energijskih stavb: „skoraj

Za skoraj ni~ potrebne energije, oziroma zelo majhno koli~ino, bi v zelo veliki meri morala zadostovati energija iz obnovljivih virov, po mo`nosti proizvedena na kraju samem ali v bli`ini novo zgrajenega objekta. • Matja` Valen~i~, energetski svetovalec

V Uradnem listu RS je bil z 31. 8. 2012 zaradi porabe razpolo`ljivih sredstev objavljen zaklju~ek javnega poziva 12SUB-OB12 Nepovratne finan~ne spodbude ob~anom za nove nalo`be rabe obnovljivih virov energije in ve~je energijske u~inkovitosti stanovanjskih stavb. S tem se zaklju~uje zgolj javni poziv 12SUB-OB12, na katerem se dodeljujejo nepovratne finan~ne spodbude za nalo`be v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah ter v posameznih stanovanjih, medtem ko ostali javni pozivi do nadaljnjega ostajajo odprti. Vlagateljem, ki so se nameravali prijaviti na javni poziv 12SUB-OB12, vendar pa vloge do dne 31. 8. 2012 niso uspeli oddati, svetujemo, da z oddajo vloge po~akajo do objave novega tovrstnega javnega poziva za nepovratne finan~ne spodbude, ki bo predvidoma objavljen v za~etku prihodnjega leta. Pri tem je potrebno poudariti, da se bodo tudi na prihodnjih javnih pozivih Eko sklada nepovratne finan~ne spodbude dodeljevale samo za nalo`be, ki ob oddaji vloge {e ne bodo izvedene. • Eko sklad, j.s.


88

ZANIMIVOSTI

Tri zanimive energetske novosti Uporabniki hi{nih naprav, ki nas ogrevajo, hladijo ali var~ujejo z energijo imamo predvsem zaradi reklam v revijah ali TV kar dober pregled nad tem, kaj se da kupiti na tem podro~ju. Stvar postane zanimivej{a, ko skupine inventivnih tehnikov predstavijo nove izbolj{ane izdelke, za katere smo mislili, da se jih ne da izdelati na noben drug na~in

Nevidna klima Ima skrivnostno ime »2.0« in spada med bolj{e nove ideje na podro~ju klimatiziranja posameznih prostorov. Celotna naprava se nahaja v notranjosti stavbe, na fasadi pa se namesto neugledne {katle z re{etko nahajata dva komaj opazna plo{~ata okrogla pokrova, name{~ena tik ob steni. Obi~ajno sta enake barve in teksture kot stena in sta v resnici nevidna, zato je mo`na uporaba tudi v spomeni{ko za{~itenih stavbah. V prostoru vidimo samo 16 cm debel pravokotnik velikosti manj{ega radiatorja, v katerem se nahaja vsa tehnika in ventilatorji. Napravo z zunanjostjo pove`emo preko dveh izvrtin premera 16 cm, ki ju zunaj skrivata pokrova, ki prepre~ujeta {e vstop `ivalim ali `u`elkam. Klimo lahko namestimo pri tleh ali pod stropom, ter jo upravljamo z daljincem. Naprava zajema zunanji zrak ter ga ogretega ali ohlajenega tiho vpihuje v prostor, deluje kot prezra~evalec in rekuperator toplote, o ~emer pri obi~ajni klimi lahko samo sanjamo. Izdelujejo dva modela (oznaka 6000 HP in 9000 HP) s hladilno mo~jo 1,6 ali 2,3 kW, ter grelno kapaciteto 1,7 ali 2,2 kW. Poraba elektrike za hlajenje je 580 ali 890 W, za ogrevanje pa 550 ali 790 W, ventilator ima tri hitrosti, vse skupaj pa tehta okrog 36 kg.

V prostoru se nahaja ohi{je klimatske grelno - hladilne naprave z vso tehniko, ki pa deluje izjemno tiho

Povezava in na~in monta`e odto~nega izmenjevalca v doma~em tu{u

Stanje na fasadi pred in po vgradnji nove nevidne klimatske naprave

Med delovanjem oddaja {um jakosti samo 29 decibelov, kar je obi~ajni nivo v pisarni ali knji`nici.

Zajemanje toplote odto~nih vod Za pripravo tople vode doma, v hotelih, kopali{~ih ali {portnih centrih v~asih porabimo ve~ energije kot za ogrevanje prostorov. Vra~anje toplote odto~nih vod je zato pomemben ukrep, ki bo ob~utno zmanj{al porabo. Velike kletne izmenjevalce, ki smo jih do sedaj videli samo v redkih velikih objektih, bo sedaj zamenjal nov, majhen in enostaven izdelek.

Predgreta voda v talnem izmenjevalcu zmanj{a porabo energije do 75%

Odto~na voda pred vstopom v kanalizacijo ste~e skozi polipropilenski okrov, v katerem se nahaja plo{~at izmenjevalec iz nerjavne plo~evine. Skozenj protito~no te~e hladna voda, ki se pri tem predgreje in ste~e proti bojlerju, proti pipi ali proti

www.inovatehno.si info@inovatehno.si

VRHUNSKI VENTILATORSKI KONVEKTORJI - AIRLEAF

KLIMATSKE NAPRAVE BREZ ZUNANJE ENOTE - 2.0

REKUPERATOR TOPLOTE ZA SANITARNO VODO - BEE

vrhunski design - izjemno tanka (13 cm) Ř visoko učinkovita naprava z napredno regulacijo Ř velika izbira modelov za različne načine montaže Ř dodatna opcija - vmesnik za krmiljenje prek interneta ...

vrhunski design - izjemno tanka (16 cm) Ř nizka poraba energije - EER/ COP: A/A razred Ř funkcije: hlajenje in ogrevanje z rekuperacijo, razvlaževanje in prezračevanje Ř enostavna montaža - brez zunanje enote in cevnih povezav ...

nova, inovativna rešitev za izkoriščanje toplote odpadne sanitarne vode Řprihranek toplotne energije do 75 % Řenostavna vgradnja in vzdrževanje ...


ZANIMIVOSTI

89

Toplota in hlad iz AirLeafa

V sisteme z ve~jimi pretoki lahko vzporedno vgradimo ve~ izmenjevalcev

obema hkrati. Vse ploskve izmenjevalca so popolnoma gladke in odto~na voda skozenj zdrsne brez upora ali zastajanja, enako kot skozi kanalizacijsko PVC cev. Naprava je sposobna vrniti 30 do 75% toplote, odvisno od velikosti izmenjevalca, vra~ilna doba pa je samo 5 do 10 mesecev ob veliki porabi ter 2 do 3 leta ob majhni porabi tople vode. Stalna dovoljena temperatura vstopne vode je 80°C, ob~asno do 100°C, vodni priklju~ek 1/2”, odto~ni pa DN 40. Izdelujejo dve velikosti, tip BEE 600 je dolg 740, ve~ji BEE 1300, pa je dolg 1430 mm, oba sta visoka 57 mm.

Proizvajalec trdi, da je AirLeaf najbolj{a re{itev za ogrevanje, hlajenje in razvla`evanje prostorov v enem izdelku. Omogo~a visoke prihranke energije in ga poleg visokotemperaturnih lahko priklju~imo tudi na nizkotemperaturne vire toplote, kondenzacijski kotel, toplotno ~rpalko ali termosolarne sisteme. Priklju~en je na ogrevalno hladilni razvod v stavbi, fino regulacijo temperature pa izvede vgrajeni termo ventil. V ta konvektor z ventilatorjem je vgrajen izmenjevalec toplote in tangencialni ventilator s spremenljivim {tevilom vrtljajev, ki je elektronsko krmiljen glede na izbrano temperaturo v prostoru in je skoraj brez{umen. Terminal je oglate oblike, {irok sam 13 cm, zaradi ~esar lahko stoji kjerkoli, lahko pa ga vgradimo tudi v steno ali spu{~en strop. Ko je prostor temperiran ogrevanje prevzame topla prednja plo{~a, ki samo s sevanjem in konvekcijo nesli{no vzdr`uje ugodno klimo. Ta lastnost je patentirana in je drugi podobni sistemi nimajo. Pozimi se vklju~ijo vgrajeni mikroventilatorji, ki topel zrak nesli{no in z majhno porabo elektrike razporedijo po prostoru, glavni ventilator pa miruje. Poleti med hlajenjem deluje samo glavni ventilator, saj s tem prepre~imo nabiranje kondenza

Grelno hladilni ventilatorski konvektor AirLeaf deluje tudi kot radiator

na prednji plo{~i, ki jo lahko odstranimo in o~istimo notranjost, ter pod curkom vode operemo filter izstopnega zraka. Izbiro temperature lahko nastavimo neposredno na terminalu ali s stenskim daljinskim kontrolerjem. Enostavna izvedba in visokokvalitetni vgrajeni elementi konvektorski napravi zagotavljajo dolgo `ivljenjsko dobo. • Vse dodatne informacije o opisanih novostih se nahajajo na www.inovatehno.si, mail info@inovatehno.si Tihec


90

GRADNJA

Ena dru`ina in 500.000 oken Podjetje Ga{per okna in vrata - kakovost, trajnost in zanesljivost `e ve~ kot 40 let. Tradicija podjetja Ga{per izhaja iz so`itja z naravo. Doma~i gozdovi, les, predelava lesa, izdelovanje polproizvodov iz lesa in proizvodnja stavbnega pohi{tva so temelji delovanja podjetja, ki z najsodobnej{imi tehnolo{kimi re{itvami proizvaja visokokvalitetne okenske sisteme in vhodna vrata iz razli~nih materialov.

Narava, ~lovek, tehnologija Z uporabo inovativne tehnologije izdelki podjetja Ga{per odra`ajo najsodobnej{a dognanja s podro~ja obdelave lesa. Integriran postopek za{~ite lesa za nove modele oken se tako za~ne `e na samem za~etku proizvodnje. Izdelkom zagotavljajo trpe`nost in privla~nost, zato modeli oken, ki so za{~iteni tudi z ekolo{kimi

premazi, ustrezajo vsem nizkoenergijskim standardom gradnje.

7 resnic o lesenih oknih ali ste vedeli, da: 1 se pri proizvodnji 1m3 PVC materiala v ozra~je spusti skoraj 5 ton CO2 ter pri aluminiju ve~ kot 25 ton. Nasprotno pa 1m3 lesa med nastajanjem in fotosintezo ve`e 0,9 tone CO2, izdelek v uporabi pa nadaljnjo 1,1 tono, torej 1m3 lesenega izdelka zmanj{a koli~ino CO2 v ozra~ju za 2 toni. 2 so lesena okna var~na – za izdelavo lesenih oken je potrebno kar sedemkrat manj energije kot za izdelavo PVC oken, zagotavljajo majhno porabo energije in prihranek pri ogrevanju / hlajenju, v sozvo~ju z drugimi naravnimi materiali. 3 imajo dolgo `ivljenjsko dobo – kar pomeni, da med dolgoletno uporabo skladi{~ijo CO2 in tako pripomorejo k njegovemu zni`anju v ozra~ju. Pri tem je negovanje oken povsem enostavno. 4 skupaj s termopan stekli predstavljajo odli~en zvo~ni in toplotni izolator. 5 si lahko izberete kakr{nokoli obliko in barvo. 6 ob prenovi fasade lahko prenovite / osve`ite tudi va{a lesena okna, druga ne… 7 je vrednost nepremi~nine pri lesenih oknih vi{ja.

3 najpogostej{e zmote glede lesenih oken: 1 Lesena okna so draga - ni res; so malo dra`ja od obi~ajnih plasti~nih oken, vendar so zaradi vseh prednosti, ki jih nudijo ter z mo`nostjo subvencije iz EKO sklada, vsem zelo dostopna. 2 Lesena okna je treba vsako leto prebarvati - ni res; barve in premazi so danes obstojnej{i, prvotni videz in `ivljenjska doba pa ob pravilnem vzdr`evanju dalj{a. 3 Lesena okna ne tesnijo dovolj - ni res; nova tehnologija proizvodnje lepljenega in tehni~no su{enega lesa omejuje delovanje lesa ter s brezhibno vgradnjo omogo~a optimalno tesnjenje.

^e bi danes tudi sami potrebovali okna, bi se odlo~ili za lesena Les je naraven material, bivanje v njem ali ob njem pa je zdravo in prijetno. Celi~na sestava lesa deluje kot izredno dober naravni izolator, material diha in izravnava vla`nost. Poleg vseh dobrih lastnosti je les najprijetnej{i gradbeni material, je obnovljiva surovina, z vidika toplogrednih plinov pa okolju najprijaznej{a . Pri predelavi in obdelavi lesa ne nastajajo {kodljive emisije, ni potrebno uporabljati posebnih surovin ali porabiti veliko energije.

Lesena okna – vseh barv in oblik Pri izdelavi lesenih oken – prav vsako od njih je unikat – se uporabljajo sodobne tehnologije obdelave. Najnovej{e tehnolo{ke re{itve podjetju Ga{per omogo~ajo uresni~evanje `elja vsakemu posamezniku. Z veliko znanja in malo domi{ljije lahko izdelajo tudi okenske sisteme nenavadnih velikosti, barv in oblik. •

Gašper okna in vrata. Oči prijetnega doma. Gašper trženje d.o.o. Stegne 27, 1000 Ljubljana

1 971= +

+

+

Poiščite nas na s ejmu

www.gas per.si

1 8 % MOS, hala K

*Popust velja do 30. 9. 2012 pri naročilu oken v vrednosti večji od 4.000 €. Ob 100 % avansnem plačilu vam pripada dodatni 4 % finančni popust. Ob predplačilu 500 € v septembru, se popust podaljša do 31. 10. 2012.


GRADNJA

91

Vla`ne stene? Ne, hvala!

V

laga je glavni vzrok {kode na objektih. Voda vstopa v zidove ob po{kodbah odto~nih cevi, z mo~nimi nalivi, ob visoki zra~ni vlagi ali pa namaka zidove od spodaj zaradi pomanjkljive hidroizolacije. ^e se tako zamakanje zgodi ob~asno in v omejenem obsegu, se zidovi posu{ijo in je {koda omejena. Kaj pa lahko storimo takrat, kadar je namakanje trajno? Tako kot v starej{ih zgradbah, kjer se vlaga preko kletnih zidov dviguje {e v zgornja nadstropja. Vla`ne stene zavohamo `e, ko stopimo v prostor. Re{itev je lahko oblaganje zidov z na vlago neob~utljivimi materiali. Za{~ita pred vlago je pomembna tudi v gara`ah in kleteh, saj so stene v teh prostorih

pogosto ogro`ene zaradi podtalnice ali celo poplav. Zakaj je izbira materiala za oblogo v vla`nih razmerah tako pomembna? Mokri materiali lahko zgubijo trdnost, se deformirajo, rjavijo ali celo razpadejo. Zmanj{a se tudi toplotna izolativnost. Na njih se lahko pojavi celo plesen. Iz tega razloga je najprimernej{i material za vla`ne prostore lahka cementna plo{~a (kot npr. Aquapanel, proizvajalec Knauf). Mokre cementne plo{~e ne spremenijo oblike in trdnosti. Aquapanel plo{~e so odporne proti plesni brez dodatnih fungicidnih premazov. Vodoodporne plo{~e so potrebne tudi v monta`nih hi{ah. Ob zadnjih poplavah bi bilo {kode na monta`nih objektih precej manj, ~e bi bile stene grajene s cementnimi, namesto mav~nimi ali lesnimi plo{~ami. V lesenih hi{ah je pomembno tudi, da plo{~e prepu{~ajo vodno paro. Lesu dopu{~ajo, da {e naprej »diha« in nam tako zagotavljajo zdrav in prijeten bivalni prostor. Ker so negorljive, z

njimi pridobimo {e veliko po`arno odpornost lesenih konstrukcij. Obstajata dve razli~ici lahkih cementnih plo{~: za notranje (Aquapanel Indoor) in zunanje EasyEdge – armirani robovi plo{~ razmere (Aquapanel Aquapanel za ve~jo trdnost Outdoor). Razlikujejo se po tem, da so zunanje plo{~e odporne tudi proti zmrzovanju. Z zunanjimi plo{~ami se lahko oblo`i fr~ade in napu{~e. Lahko jih uporabimo tudi pri dodatnem izoliranju fasade, s ~imer pove~amo trdnost fasade ali pa sami izdelamo zunanje stene pomo`nih objektov (gara`e, drvarnice). Cementnim plo{~am so prilagojeni nerjave~i vijaki, banda`ni trakovi, fugirne mase in nerjave~a podkonstrukcija. Uporabljajo se lahko vsa gradbena lepila in barve. Delo s cementnimi plo{~ami lahko izvajajo tudi samograditelji, saj je prav tako enostavno, kot delo z mav~no kartonskim plo{~ami. • Nu{ka Marn


92

GRANDJA

Nasvet prav pride!

R

azmi{ljamo o prenovi bivalnih, poslovnih ali kak{nih drugih prostorov. V nekatere bi namestili keramiko, vendar je ponudba na trgu tako raznolika, da se bo te`ko odlo~iti brez nasvetov nekoga, ki se na te re~i bolje spozna. V velecentrih je izbira sicer velika, vendar je prodajalcev malo, zato bomo porabili veliko ~asa, da sploh koga najdemo, ki bi nam pri tem lahko pomagal. Pogosto se zgodi, da zaradi pomanjkanja kadrov v velikih tehni~nih trgovskih centrih nismo dovolj hitro in kvalitetno postre`eni.

La`je je izbrati, ~e so nam na voljo vidne razli~ne postavitve

Nasveti so vedno dobrodo{li

Kje torej kupiti `eleno? Kerami~ne plo{~ice lahko nabavite tudi v manj{ih trgovskih centrih. Praviloma ponudba ni dosti slab{a, ~e sledijo svetovnim trendom, boste morebiti dobili prav to kar `elite. In {e pomembna prednost, prodajalec si za vas resni~no vzame ~as in {e takoj pri roki je, ~e `e ni slu~ajno kdo pred nami. Tako je recimo v ROMETU iz Selnice ob Dravi, kjer so keramiko in ostalo sanitarno opremo ter kamine povsem lo~ili od ponudbe ostalih artiklov, ki jih tr`ijo za namene gradnje in kmetijstva ter druge splo{ne potrebe. Prodajalka bo prisluhnila va{im `eljam in predstavila izbor, ki je na ogled. Lahko pa vam bo prisko~ila na pomo~ tudi z nasveti s pomo~jo katalogov, kjer je predstavljena namestitev keramike v razli~nih ambientih.

Eden od primerov kako si urediti kopalnico

ROMET tr`i keramiko uveljavljenih proizvajalcev, ki izdelujejo izdelke dobre kakovosti, sodobnih oblik, s pestro barvno lestvico in razli~nimi dimenzijami. Zaradi tega bo izbira la`ja in tudi zdravju prijazna, saj so praviloma vsi izdelki nenevarni za okolje in zdravje ljudi. Mogo~e jih je tudi reciklirati in znova nameniti za uporabo. Vsekakor je nasvet dobrodo{el in bo {e kako prav pri{el, ko se bomo odlo~ali kak{no keramiko namestiti v posamezno okolje. Sicer lahko ve~ informacij o njihovem prodajnem programu najdete na njihovi spletni strani www.romet.si, ali na e-po{ti keramika@romet.si ter info@ romet.si â&#x20AC;˘ F. Mithans


94

GRADNJA

Vam terasa povzro~a skrbi

P

ri sanaciji ravnih streh, teras in balkonov ob~asno naletimo na problem vi{in zaradi pove~ane debeline toplotne izolacije, pri preureditvi ravne strehe v stre{ni vrt pa se lahko sre~amo s preveliko obte`bo. Kvalitetno izvedene ravne strehe, terase, toplotno izolirani balkoni so z novimi materiali ter inovativnimi re{itvami postali vsakdanjost. Dalj{o `ivljenjsko dobo ravnih streh, trajno toplotno izoliranost, pa tudi mo`nost kori{~enja povr{in ravnih stre{nih povr{in, celo ozelenitve, zagotovimo s sistemom OBRNJENE strehe. Slednje doprinesejo ve~jo obte`bo, kar pri starej{ih objektih lahko pomeni pod-dimenzionirano konstrukcijo.

Optimo ravna streha s pohodno povr{ino

E

1 2 3 4 5 6

1. AB plo{~a 2. Naklonska izolacija FIBRANxps INCLINE

Ve~ razli~nih problemov enaka re{itev OPTIMO STREHA z lahko, tanko in u~inkovito toplotno izolacijsko naklonsko plo{~o FIBRANxps INCLINE je nadvse primerna sistemska re{itev za novonastalo situacijo.

Prednosti optimalno grajenih streh: • Peresno lahke izolacijske plo{~e zamenjajo naklonski beton in s tem zmanj{ajo obte`bo strehe za celotno maso betona. • V primerjavi z betonsko izvedbo se debelina naklonske plo{~e zmanj{a. Najtanj{a debelina betona sme biti cca 4-5 cm, medtem ko je za~etna debelina FIBRANxps INCLINE plo{~, name{~enih ob iztoku, 1 cm. Manj{e debeline nadgrajenih slojev so {e posebej dobrodo{le v primeru sanacij obstoje~ih teras, kjer smo omejeni z obstoje~im izhodom ter nivojem notranjega prostora. • FIBRANxps INCLINE naklonske plo{~e prispevajo k toplotni u~inkovitosti celo-

1,7%

3. Hidroizolacija (samolepilna bitumenska, EPDM, PE) 4. FIBRANxps 300-L 5. Drena`ni filc 6. Kulir plo{~e na distan~nikih

tnega konstrukcijskega sklopa. Zato lahko v primeru omejene vi{ine ob uporabi izolacijskih naklonskih plo{~ zmanj{amo debelino glavne toplotne izolacije. • Velika tla~na trdnost naklonskih plo{~ FIBRANxps INCLINE (~ 500 kPa oz. 50 ton/m2) omogo~a tudi izvedbo povoznih stre{nih povr{in.

Na kaj je potrebno paziti? • Za brezhibno odvodnjavanje je potrebno zagotoviti minimalen naklon v odvisnosti od neravnin stre{ne povr{ine ter vrste hidroizolacije; v ve~ini primerov zado{~a 2% naklon. • Hidroizolacije na polistirenske plo{~e ne

smemo variti, zato vodotesen sloj izvedemo s samolepilnimi bitumenskimi trakovi ali pa hidroizolacijskimi membranami.

Kako do OPTIMO STREHE? Projektanti, izvajalci ali investitorji nosilcu OPTIMO strehe, podjetju FIBRAN NORD d.o.o., po{ljejo na~rt ravne strehe ali terase, vklju~no s pozicijami obstoje~ih ali predvidenih odtokov na elektronski naslov nasvet@fibran.si. V podjetju brezpla~no pripravimo delavni{ki na~rt za izvedbo OPTIMO strehe ali terase. • Informacije: www.fibran.si tel. 07 39 39 525


Profile for revija Varčujem z energijo

Revija Varčujem z energijo - št. 31  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in k...

Revija Varčujem z energijo - št. 31  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in k...

Advertisement