Page 19

5. primerna velikost in obdelava odprtine - rega odvisna od velikosti elementa, {paleta naj bo pred vgradnjo okna fino ometana. Sen~ila za prepre~evanje vdora toplote naj bodo zunanja. Sodobna okna so dobro zatesnjena in imajo malo ventilacijskih izgub. Zato je tudi naravna ventilacija prostorov manj{a in je potrebno prostore intenzivneje prezra~evati ali pa vgraditi sistem mehanskega prezra~evanja. Energijsko naju~inkovitej{a je vgradnja prezra~evanja z vra~anjem energije. Centralni prezra~evalni sistem z vra~anjem energije zagotavlja bivalno ugodje in kvaliteten zrak v bivalnih prostorih ob minimalnih teko~ih stro{kih. Javni poziv Eko sklada za nepovratne finan~ne spodbude ob~anom je objavljen na www. ekosklad.si. Lenart iz Ljubnega bi rad zamenjal star kombiniran kotel za centralno radiatorsko ogrevanje in elektri~ni bojler za sanitarno vodo. Spra{uje, na kaj mora biti pozoren ob izbiri nove kurilne naprave za ogrevanje in grelnika sanitarne vode. Odgovor: Osnova energijsko u~inkovitega objekta je ustrezna velikost, oblika in orientacija zgradbe, razpored prostorov, primerna zunanja toplotna za{~ita, tesnost ovoja zgradbe in energijsko u~inkovita zasteklitev, prezra~evanje, ogrevanje ter raba obnovljivih virov. Ukrepi naj bodo uravnote`eni. Svetujemo, da pripravite plan energijske sanacije hi{e tako, da bo potrebno manj energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode, hkrati pa se bodo zbolj{ali bivalni pogoji. Prioriteto ukrepov dolo~ite glede na nujnost ukrepa, stanje zgradbe in vra~ilo investicije. Toplotna izolacija zunanjega ovoja hi{e naj bo znatna, vsaj po kriterijih Eko sklada za nepovratna sredstva. Poleg tega je pomembna raba obnovljivih virov energije, prezra~evanje z vra~anjem energije odpadnega zraka, energijsko u~inkovita okna, uporaba var~nih gospodinjskih aparatov, energijsko u~inkovita priprava in raba sanitarne vode, pasivni princip rabe son~ne energije, zmanj{evanje toplotnih izgub ter podobni ukrepi. Cenovno najugodnej{a so drva, vendar je potrebno vsakodnevno ro~no poslu`evanje, sekanci in peleti pa omogo~ajo avtomatsko obratovanje kurilnih naprav. Investicija v primerno kotlovsko postrojenje je visoka, vendar se jo da zni`ati z ob~insko in dr`avno finan~no pomo~jo. Sodobnih kotlov na lesno biomaso ni mogo~e primerjati s klasi~nimi kotli na trdna goriva, saj imajo ve~jo u~inkovitost, manj{o emisijo {kodljivih snovi in uporabniku prijaznej{e rokovanje.

Za ogrevanje z biomaso izberite specialno kurilno napravo. Kotli na drva: Drva se obi~ajno dostavljajo kot metrske cepanice. V kotlih se uporabljajo v dol`inah do 50 cm. Za doseganje dobre kakovosti je potrebno skladi{~enje vsaj 6 mesecev v pokritem zra~nem prostoru. Zgorevanje poteka v dveh stopnjah, v prvi fazi se gorivo segreje in uplini, v drugi pa popolno zgori. Enostavni kotel na drva obratuje pri nazivni mo~i in ima ro~no nastavitev dovoda primarnega in sekundarnega zraka, avtomatski kotel pa ima samodejno regulacijo dovoda primarnega in sekundarnega zraka glede na parametre dimnih plinov in temperaturo kotla. Zaloga drv v kotlu obi~ajno zado{~a za celodnevno porabo. Ob gorenju se spro{~a ve~ toplote, kot je trenutno potrebno za ogrevanje/ pripravo sanitarne vode. Vi{ek toplote je hranjen v vzporedno vgrajenem velikem hranilniku toplote. HT je izoliran vodni rezervoar, ki prevzema prese`no toploto iz kotla in jo po kon~anem zgorevanju dovaja v ogrevalni sistem. V praksi to pomeni, da pri enkratnem kurjenju dnevno ogrevamo objekt in sanitarno vodo cel dan. Velikost hranilnika je odvisna od velikosti zalogovnika goriva, nazivne mo~i kotla in toplotnih potreb objekta. Osnovno vodilo je, da je volumen hranilnika najmanj 50 l/kW nazivne toplotne mo~i kotla. Priprava sanitarne vode naj bo v lo~enem centralnem hranilniku. V poletnem ~asu naj bo ogrevana z energijo sonca. Izjemoma, ~e lokacija in orientacija stavbe ne omogo~a rabe son~ne energije, svetujemo rabo toplotne ~rpalke sanitarne vode zrak/voda. Med ogrevalno sezono naj bo sanitarna voda dogreta s pomo~jo kotla. Velikost bojlerja je odvisna {tevila in navad stanovalcev ter od na~ina ogrevanja. Direktna raba elektrike za segrevanje sanitarne vode ni primerna. Marjan iz Polj~an `eli zamenjati energent, namesto kurilnega olja `eli uporabljati pelete. Spra{uje, na kaj naj bo pozoren pri izbiri kurilne naprave in grelnika sanitarne vode. Odgovor: V urbanih naseljih ima prihodnost ogrevanje na pelete, lesno biomaso, ki je stisnjena v miniaturne valje. Zgorevanje je okolju prijazno, dovod goriva in odvod pepela pa je lahko ro~en ali avtomatiziran. Ro~no kurjenje pomeni, da je potrebno ro~no napolniti dnevni ali tedenski zalogovnik ob kotlu, avtomatiziran pa pomeni, da podajalna naprava avtomatsko zajema gorivo iz shrambe goriva. Kotlovsko postrojenje je sklop naprav za skladi{~enje, transport, avtomatsko kurjenje in odstranjevanje

pepela. Peleti omogo~ajo enostavno rabo, za skladi{~enje pa potrebujete relativno majhen prostor. Za centralno ogrevanje manj{e hi{e so primerni eta`ni toplovodni kamini na pelete, pri katerih ni potrebna kurilnica. Na ta na~in lahko centralno ogrevate celo hi{o, radiatorsko ali talno. Paziti je potrebno le, da je izbran toplovodni kamin primeren za vgradnjo v bivalni prostor (dovod goriva in odvod pepela brez spro{~anja prahu in dimnih plinov) in da je brezhibno urejen dovod zraka za zgorevanje in odvod dimnih plinov. Peleti omogo~ajo enostavno in udobno rabo, za skladi{~enje pa potrebujete relativno majhen prostor. Dobavljajo jih v razsutem stanju ali v manj{ih vre~ah. Najmanj je dela s peleti v razsutem stanju, ki jih dobavitelj vpiha v zalogovnik, iz zalogovnika pa se avtomatsko dozirajo v kurilno napravo na principu zra~nega transporta (malo robustnej{i sesalec za prah). Mo`no jih je hraniti v prostoru ob kurilnici, na prostem v pokritem za{~itenem hranilniku ali v podzemeljskem hranilniku. Zanimiv je odvzem peletov iz hranilnika z zgornje strani, s peletnim krtom. Prednost odvzema peletov s peletnim krtom je tudi v ve~ji izkori{~enosti prostora, v katerem hranite pelete. Ne glede na na~in ogrevanja naj ima stanovanje mo`nost lokalnega ogrevanja, ki zanesljivo deluje tudi ob izpadu elektri~ne energije. Sanitarna voda naj bo ogrevana z obnovljivim virom energije, prednost dajemo rabi son~ne energije s plo{~atimi sprejemniki, vgrajene na ju`ni. V stavbah, ki imajo manj ugodno lego ali pogoje za rabo son~ne energije, v~asih zado{~a, da namesto plo{~atih sprejemnikov son~ne energije uporabite vakuumske, {e primernej{e pa so toplotne ~rpalke. Oba sistema priprave tople vode, tako energija sonca kot raba toplotne ~rpalke, imata dolgo uporabno dobo, preko 20 let. Investicija v toplotno ~rpalko je ni`ja kot v solarni sistem, vra~ilna doba je podobna, obratovalni stro{ki pa so vi{ji, zato naj ima prednost raba son~ne energije.

Profile for revija Varčujem z energijo

Revija Varčujem z energijo - št. 27  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine rabe energije - ka ko prihraniti in kje isk...

Revija Varčujem z energijo - št. 27  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine rabe energije - ka ko prihraniti in kje isk...

Advertisement