Page 1

Letnik 10, {t. 52/ november - december 2016 30.000 brezpla~nih izvodov


TOPEL OBJEM tudi pri -28°C TOPLOTNE Î53$/.(

MODRA ŠTEVILKA

080 19 59

www.vitanest.si Uvoz in distribucija klimatskih naprav, toplotnih črpalk in sistemov za prezračevanje z rekuperacijo toplote VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si


4

UVODNIK

Prelomna gozdna `aga

S

troje bo v prihodnosti poganjala elektrika, ali pa jih ne bo. Ker elektromotorji poganjajo `e skoraj vse, od brivnika do robota, je potrebno elektrificirati {e prevozna sredstva, avtomobile, tovornjake, ladje in letala.

Pi{e: Simon Tihec

V resnici je `ivinoreja najve~ji problem in vir toplogrednih plinov. Na planetu je 1.300 milijonov glav `ivine, njihova skupna masa pa je ve~ja od mase ~love{tva. Gledano iz vesolja `ivimo na planetu krav, ljudje smo samo njihovi hlevarji, je zapisal Anton Komat. Molekula metana iz govejih prebavil je 23 krat bolj u~inkovit povzro~itelj tople grede kot molekula CO2, zato je premislek v tej smeri tako pomemben. Zato bi bilo logi~no, da bi najprej za~eli zmanj{evati nepregledno svetovno ~redo, vendar se iz razli~nih razlogov to ne dogaja. Problem bomo zato poskusili zmanj{ati na tehni~ni na~in, z elektrifikacijo prometa. Nem{ka avtomobilska industrija je kon~no za~ela zavijati stran od dizla in bencina. Proizvodnjo vozil z notranjim zgorevanjem bodo popolnoma opustili do 2030. S to odlo~itvijo so pritisnili {e na druge evropske proizvajalce, saj morajo tudi oni dose~i cilje pari{kega podnebnega sporazuma. Podpisniki sporazuma so tudi Angle`i, ki predvidevajo ob~utno rast {tevila letalskih poletov. Ker elektri~nih letal {e ni na vidiku, bodo morali emisije letal kompenzirati z zmanj{anjem emisij na tleh. S ~imer so tudi oni prisiljeni presedlati na elektriko. Nizozemci in Norve`ani bodo prodajo vozil z notranjim zgorevanjem prepovedali {e prej, do 2025. Zanimiva bo {e odlo~itev Avstrijcev, ki govorijo celo o letu 2020, ~eprav tega do sedaj {e niso potrdili. Posledice teh odlo~itev so prelomne, saj samo v Nem~iji avtomobile izdeluje 750 tiso~ zaposlenih, ~emur lahko pri{tejemo {e veliko slovenskih dobaviteljev. Zmanj{anje {tevila delovnih mest bo {e vi{je, saj je monta`a E- avtomobilov enostavnej{a.

Posledice teh nujnih odlo~itev pa bodo {e veliko {ir{e, saj se bo dodatno zmanj{ala prodaja teko~ih goriv. Vrtalci nafte `e danes dnevno odpu{~ajo delavce. Danska firma Maers Drilling, za katero je malokdo sli{al, ima 23 delujo~ih vrtalnih plo{~adi, ve~ vrtalnih ladij in trenutno gradi plo{~ad za delovanje v ultra te`kih vremenskih pogojih. Kljub temu, da so lani imeli 751 milijonov dobi~ka so v zadnjih 12 mesecih odpustili 600 ljudi. Zmanj{anje porabe nafte skrbi tudi pobiralce davkov v vseh dr`avah. Nafta je odli~en vir prihodkov prora~una, ki kar sam od sebe prite~e v dr`avne blagajne. To izgubo bo potrebno nadomestiti z drugimi davki. Plin, ki velja za razmeroma ~isto gorivo, je ena od mo`nih tar~ v prehodnem obdobju, ko bomo prehajali na izklju~no obnovljive vire, zato

plinarji veselo pripravljajo na~rte novih plinovodov. Za davkarje bo zanimiva tudi elektrika, samo upamo lahko, da ne bodo preve~ navili cen. Po~asi se bo {e pokazalo, kak{en vpliv bo na planet imela mno`i~na proizvodnja pogonskih akumulatorjev, vendar ~love{tvo nima ve~ ~asa za odla{anje, niti izbire. Gozdna `aga pa je sinonim za veliko mo~ v majhnem paketu. Ta stroj mora biti mo~an, lahek in zanesljiv hkrati. Pred dobrim mesecem je proizvajalec gozdnih `ag, Stihl, gozdnim delavcem predstavil svojo novo baterijsko elektri~no `ago. Po preizkusu so gozdarji povedali, da je `aga odli~na, vendar ji do popolnega izena~enja s tisto na bencin manjka {e kak{nih 10 % zmogljivosti. Torej {e ~isto malo. In kaj to pomeni? ^e lahko na baterijo deluje celo gozdna `aga, potem lahko na elektriko deluje ~isto vse. •


Letnik 10, {t. 52/ november - december 2016 30.000 brezpla~nih izvodov

O PUBLIKACIJI

Revija VAR^UJEM ^ Z ENERGIJO je v celoti brezpla~na. Izhaja 5 krat letno. Naslednja, 53. {tevilka revije izide februarja 2017, letos bele`imo 10. leto izdajanja revije. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Anej Mehad`i~, Barbara Primc, Bojko Jerman, Andrej Gruden, Milan Kuster, Vili Zabret, Darko Fius, Yasin Jodeh, Miha Vake, Martina Zba{nik-Senega~nik, Nu{ka Marn, Franc Pesjak, Tadej Mrak Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel.: 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta

Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Vse pravice pridr`ane.

V 52. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo:

- Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

str. 1 Veto str. 2 Vitanest str. 3 Butan plin str. 4 Zago`en str. 7 Seltron str. 13 Istrabenz plini str. 15 GIZ DZP str. 19 Energetika Ljubljana str. 23 Kamini Ko~evar str. 26 Sonnenkraft

- Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERCATOR TEHNIKA in GRADNJA, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah, ter aktualnih sejemskih prireditvah - sejmih Dom, Energetika in MOS.

str. 27 Dulc str. 31 Lunos str. 32 Mix str. 33 E-netsi str. 34 Orca str. 35 RWE str. 39 Weishaupt str. 41 Ream str. 43 Valher str. 45 KWB

str. 49 Daikin str. 50 Henkel Loctite str. 53 Tilia str. 55 Atlas trading str. 56 Mavi str. 59 Dom-Titan str. 60 Koop str. 63 Kronoterm str. 64 Airabela str. 65 Ogrevanje hlajenje

str. 66 Tersus str. 67 Tersus str. 69 Tratnjek Samsung str. 70 Ou~ek str. 73 Armex armature str. 76 Mercator tehnika str. 77 Kalcer str. 78 Fibran str. 79 Dines str. 80 Gorenje

5


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

6

Zakaj ne bi s pametnim telefonom upravljali tudi ogrevanje?

Z

a razliko od regulatorja ogrevanja, je va{ telefon vedno z vami. Zakaj si torej ne bi nastavili temperature ogrevanja kar s kav~a, slu`be, po~itnic ali poslovne poti in tako poskrbeli, da se vedno vrnete v topel dom?

Morate zjutraj vstati prej? Urnik ogrevanja lahko preprosto in hitro prilagodite va{emu `ivljenjskemu ritmu.

ru svojega dela hi{e. Na po~itnicah lahko preverite stanje va{ega ogrevalnega sitama, spremenite posamezne nastavitve, reagirate ob morebitnih napakah. Ker imate ogrevalni sistem pod popolnim nadzorom, ste lahko mirni in u`ivate zaslu`en po~itek.

Spremljanje porabe in prihrankov V primeru ogrevanja s solarnimi kolektorji lahko prek aplikacije spremljate, koliko energije ste pridobili s pomo~jo sonca ter na ta na~in ocenite prihranek, ki ste ga dosegli z nalo`bo v solarne kolektorje. Pri izbranih modelih kotlovnih regulatorjev lahko spremljate tudi porabo energentov, kakor so peleti ali kurilno olje. Ko veste, koliko energenta ste porabili, lahko tudi sami bolje

optimizirate ogrevanje va{ega doma in tako pridete do najbolj{ega razmerja med udobjem in var~no porabo energije.

Bolj{a podpora serviserja V upravljanje va{ega ogrevalnega sistema boste lahko vklju~ili tudi komunikacijo z izbranim serviserjem. Serviser bo prek aplikacije °Kelvin obve{~en o vrsti in vzroku morebitne napake v va{em ogrevalnem sistemu. Tako bo k vam pri{el pripravljen in te`avo odpravil hitreje, v ve~ini primerov se to zgodi le z enim obiskom. Va{ ogrevalni sistem bo lahko serviser preko aplikacije optimiziral za najve~ji mo`ni izkoristek. S pomo~jo analize preteklega delovanja ogrevalnega sistema bo ugotovil, kateri posegi bi bili pri ogrevalnem sistemu ali zgradbi {e potrebni, da bi za ogrevanje porabili ~im manj energije in s tem zni`ali stro{ke.

Kaj potrebujete za uporabo aplikacije? Aplikacijo Calusius boste lahko uporabljali na pametnih telefonih in tablicah z operacijskim sistemom Android, ter na mobilnih napravah iPhone in iPad. Clausius deluje v vseh internetnih brskalnikih. Za uporabo aplikacije boste potrebovali komunikacijsko napravo GWD, ki bo va{ Seltron regulator povezala z internetom. Seznam podprtih regulatorjev in {e ve~ informacij o SeltronHome platformi lahko najdete na naslovu www.seltronhome.com. •

Hitre in preproste prilagoditve ogrevanja V primeru, da va{i otroci prej kon~ajo s poukom, lahko s preprosto prilagoditvijo urnika spremenite ~as ogrevanja in pridejo domov v `e ogret prostor. Kadar se dru`inska zabava zavle~e pozno v no~, lahko ogrevanje enostavno in hitro podalj{ate. ^e v hi{i z enim ogrevalnim sistemom `ivita dve ali ve~ dru`in, lahko posamezni ~lani gospodinjstva ogrevanje prilagajajo v okvi-

Anej Mehad`i~ Ogrevanje va{ega doma lahko nastavljate kjerkoli in kadarkoli.

Promocijsko sporo~ilo

V Seltronu verjamemo, da temperatura v prostoru bistveno vpliva na udobje in dobro po~utje. Zaradi hitrega tempa `ivljenja nam ogrevanje ve~krat povzro~a te`ave in s tem povezano slabo po~utje. V ta namen smo razvili aplikacijo ÂşClausius, ki vam bo pomagala, da lahko na sodoben na~in upravljate z va{im ogrevalnim sistemom od koderkoli in kdaj koli ter s tem pove~ate udobje, prihranite ~as in denar. S pomo~jo telefona boste tako lahko nastavljali in nadzirali temperaturo prostorov in sanitarne vode tudi takrat, ko vas ne bo doma, ogreli vikend, ko se tja {ele odpravljate ali pa celo iz zagate re{ili stare star{e, ki potrebujejo va{o pomo~ pri nastavitvi ogrevanja. Stro{ki ogrevanja po navadi predstavljajo zajeten del prora~una gospodinjstva. Zelo pomembno je, da z energijo razpolagamo var~no ter prostore in sanitarno vodo segrevamo samo takrat, ko je to zares potrebno. Za vsako ogrevano podro~je lahko nastavite dnevno in no~no temperaturo ter dva razli~na urnika ali pa kar z eno potezo spremenite nastavitve celotne hi{e ali stanovanja. K uporabi aplikacije lahko povabite tudi ostale ~lane dru`ine in jim s tem date mo`nost, da sodelujejo pri tvorbi skupnega toplega in var~nega okolja, v katerem bivate.


PRAVA REŠITEV ZA VAŠ OGREVALNI SISTEM

Ogrevalni sistemi Seltron so odlična izbira za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode. Primerni so za obnovo obstoječih kurilnic ali izvedbo ogrevanja v novogradnjah. V Sloveniji jim zaupa že več tisoč uporabnikov, ki so na prvo mesto postavili varčnost in udobje. Pridružite se jim tudi vi!

SELTRON SAN

SELTRON PKO

SELTRON VK

Toplotna črpalka za pripravo tople sanitarne vode

Kotel za ogrevanje na pelete ali polena

Ventilatorski konvektor za ogrevanje ali hlajenje

ZASTOPA IN PRODAJA: Seltron d.o.o., Tržaška cesta 85 A, 2000 Maribor, info@seltron.si, www.seltron.si

Za dodatno svetovanje se obrnite na Seltronove strokovnjake v Centru varčnega ogrevanja ali pokličite na:


AKTUALNI DOGODKI V ENERGETIKI

8

Inovacije v energetiki 2016

N

a Brdu pri Kranju je potekala osma konferenca ter okrogla miza o inovacijah v energetiki, z ve~ kot 175 udele`enci. Prakse premalo, inovacij dovolj

Tradicionalno sre~anje inovativnih energetikov vsako leto privablja ve~ strokovnjakov, ki ne prihajajo samo s podro~ja energetike, ampak tudi mejnih podro~ij. [tevilni prikazani primeri dobrih praks potrjujejo, da v Sloveniji dobrih in inovativnih zamisli ne manjka, bolj pa {epamo pri njihovi mno`i~nej{i vpeljavi v prakso.

Visokotehnolo{ke inovacije prioriteta tudi v Sloveniji ^astni pokrovitelj sre~anja predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar je v pozdravnem pismu med drugim izpostavil, da potreba po inovativnih re{itvah na podro~ju energetike nikoli ni bila bolj izra`ena kot danes. Podnebne spremembe, omejenost naravnih virov in veliki okoljski izzivi zahtevajo trajnostno naravnan energetski preobrat, ki je mogo~ le s {tevilnimi inovacijami in z znanjem. Kot je dejal, se vlada zaveda novih prilo`nosti in inovativnega potenciala slovenske energetike in je podro~je energetike deloma `e uredila tako, da bodo omogo~ene storitve na pametnih omre`jih in v pametnih skupnostih, pri ~emer si veliko obeta tudi od slovensko-japonskega projekta o tehnolo{kem sodelovanju pri razvoju naprednih re{itev.

Danska odli~en zgled za obnovljive vire energije Leto{nja konferenca je sicer postregla tudi z nekaj novostmi in tudi zanimivimi govorci iz tujine. Uvodoma je dr. Henrik Lund iz Danske v predavanju o energetskih re{itvah povezanih s pridobivanjem energije izklju~no iz obnovljivih virov energije povedal, da so si na Danskem za cilj zadali, da bodo do leta 2020 polovico energije pridobili iz obnovljivih virov, do leta 2050 pa vso, pri ~emer trenutno vetrna energija pomeni 40-odstotni dele` pri njihovi energetski oskrbi, polovico elektri~ne energije pridobijo iz soproizvodnih enot, ter da je polovico prebivalstva `e priklju~enih na sisteme daljinskega ogrevanja.

Brez inovativnega vklju~evanja javnosti ne bo {lo Kot je poudaril, so v prizadevanjih,

da bi na{li odgovor na vpra{anje, kako uresni~iti ambiciozno zastavljene cilje, razvili posebno ra~unalni{ko analitsko orodje, s katerim je mogo~e preigravati razli~ne scenarije in je to preko spleta dostopno vsem. Analize so pokazale, da ostaja klju~no vpra{anje povezano z izrabo obnovljivih virov energije njeno shranjevanje, pri ~emer je mogo~e veliko cenej{e re{itve in ve~jo u~inkovitost dose~i s sodelovanjem med sorodnimi sektorji - proizvajalci elektri~ne energije, oskrbovalci s toploto in prometom.

Rast prodaje elektri~nih vozil za 63% Prihodnji razvoj na podro~ju e-mobilnosti je bila rde~a nit predstavitve Cedrica Lecoura iz Renaulta, ki je navedel nekaj aktualnih podatkov. Prodaja e-vozil se je globalno lani v primerjavi z letom prej


AKTUALNI DOGODKI V ENERGETIKI Slovenski Domel z novim pogonom za elektri~no kolo

pove~ala za 63 odstotkov in se pribli`ala {tevilki 300 tiso~. Od tega jih je bila v Evropi prodanih tretjina, njihov dele` pa se je v primerjavi z letom 2014 lani pove~al za polovico. Pomembno je, pravi Cedric Lacour, da je dele` elektri~nih vozil v nekaterih evropskih dr`avah `e presegel enoodstotni dele`, saj to pomeni, da je njihov dele` na cesti `e viden, kar pove~uje tudi zanimanje zanje.

Norve`ani vodijo z elektri~nimi vozili Kot eno najnaprednej{ih dr`av glede uvajanja e-mobilnosti je omenil Norve{ko, kjer naj bi dele` elektri~nih avtomobilov do leta 2020 dosegel `e petino – trenutno zna{a 15 odstotkov. K takemu razmahu elektri~nih vozil na Norve{kem so po njegovem prispevali tudi {tevilni spodbujevalni ukrepi, kot denimo ni`ji davki, zastonj parkiri{~a, uporaba voznih pasov, ki so rezervirana za javni promet in razvejana mre`a javnih polnilnih postaj. Renault veliko vlaga tudi v razvoj in pove~anje zmogljivosti lastnega voznega parka elektri~nih vozil, pri ~emer so v sodelovanju z Nissanom doslej v to podro~je vlo`ili `e {tiri milijarde dolarjev. Zato ne presene~a, da je Renaultov model ZOE najbolj prodajan model elektri~nega avta v Evropi, pred Nissanovim Leafom in Teslinim modelom S. Za razvoj e-mobilnosti je spodbudno tudi dejstvo, da se zmogljivosti baterij pove~ujejo, pri ~emer v Renaultu `e preizku{ajo novo z zmogljivostjo 41 kWh, ki naj bi imela realen doseg 300 kilometrov, kar `e povsem zadostuje za pokritje vseh dnevnih potreb.

Mednarodna obzorja inovacij in Slovenija V nadaljevanju je potekala zanimiva razprava o tem, v kolik{ni meri so omenjeni cilji o prehodu v stoodstotno oskrbo z obnovljivimi viri dejansko dosegljivi, pri ~emer so si udele`enci omizja dr. Robert Golob, dr. Peter Novak in dr. Henrik Lund bili skupnega mnenja, da zagotovo so, ostaja pa odprto vpra{anje, kako in v kolik{nem ~asu jih je mogo~e dose~i. Dr. Henrik Lund je ob tem izpostavil, da danske izku{nje ka`ejo, da preusmeritev v obnovljive vire prina{a {tevilne koristi, od podnebnih in energetskih, do razvoja nove industrije in odpiranja novih delovnih mest. Da je Slovenija izjemno primerna za svojevrsten laboratorij na tem

9

dr. Henrik Lund

podro~ju, je bil mnenja tudi dr. Robert Golob, ki meni, da je GEN-I uspe{no zastavil projekt postavitve 200 son~nih elektrarn z doma~im znanjem in materialom in brez podporne sheme. Kot je dejal, si poslovne`i v Sloveniji `elijo predvsem predvidljivega okolja, preobrat v slovenski energetiki v smeri obnovljivih virov energije pa lahko izpeljejo predvsem ambiciozni posamezniki. Dr. Peter Novak je izpostavil, da trenutna oskrba Slovenije z energijo temelji na dveh mo~nih in zanesljivih stebrih, ki zagotavljajo pokrivanje potreb vsaj {e dve desetletji, tako da ni nobenih potreb po hitenju z odlo~itvami o novih proizvodnih virih, predvsem o novem jedrskem bloku, pri ~emer se jedrska energija ka`e predvsem kot rezervni scenarij, ~e nam zastavljenih ciljev o obnovljivi prihodnosti ne bi uspelo dose~i.

Leto{nji nagradi ob~instva Inovatiki in Domelu Na leto{nji konferenci so bile drugi~ zapored podeljene tudi nagrade ob~instva za najbolj inovativno re{itev. Na omizju, kjer so predstavili deset re{itev s podro~ja energetskih tehnolo{kih in poslovnih inovacij, je najve~ glasov prejela predstavitev Marka Udov~a iz Inovatike, kjer so razvili malo kurilno napravo na lesno biomaso namenjeno toplotni in energetski oskrbi eno in dvostanovanjskih hi{ in deluje na osnovi okolju prijazne in patentirane tehnologije z ve~ kot 99,9-odstotno ~istostjo zgorevanja lesa, majhnimi izpusti CO2 in trdnih delcev. Kurilno napravo odlikuje tudi kompaktnost, saj celovita kotlarna Hestia 48 h zavzema manj kot kvadratni meter povr{ine.

V vzporednem vozli{~u, kjer je bila osrednja pozornost namenjena inovacijam pri rabi elektrike in je bilo skupno predstavljenih devet inovativnih re{itev, pa je najve~ naklonjenosti ob~instva `e drugo leto zapored dobila dru`ba Domel, oziroma njihov razvojni projekt pogona za elektri~no kolo. V Domelu so se po analizi trga odlo~ili, da razvijejo pogon za vgradnjo v zadnje kolo in sicer z izhodi{~i, da kolo kljub pogonu, {e vedno daje vtis obi~ajnega kolesa. Premer motorja so omejili s premerom standardnega zavornega diska, {irino motorja pa prilagodili standardnim {irinam kolesarskih okvirjev, z mo`nostjo vgradnje deset rednega veri`nika. Z inovativno zasnovo statorja jim je uspelo dose~i visok polnilni faktor za navitje. Vse to pa motorju daje odli~no izhodi{~e za visok izkoristek in kompakten dizajn.

Kak{na bo slovenska energetska prihodnost? V nadaljevanju je mag. Kre{imir Baki~ iz CIGRE- CIRED predstavil zanimiv pogled v energetsko prihodnost in orisal, kak{na naj bi bila oskrba z energijo v Sloveniji po letu 2040. Po njegovih ocenah naj bi poraba elektri~ne energije takrat dosegla 17 TWh (danes zna{a 13 TWh), {e vedno naj bi potrebe pokrivali s pomo~jo hidro energije, jedrske energije in obnovljivih virov, {tevilo son~nih elektrarn na strehah hi{ in v nekaj solarnih parkih naj bi doseglo 300.000, imeli naj bi name{~enih tudi sto vetrnih stolpov in po cestah naj bi se vozilo pol milijona elektri~nih avtomobilov. Ali se bo ta scenarij tudi uresni~il bo seveda pokazal {ele ~as, smo pa po njegovih besedah zagotovo na pragu tretje tehnolo{ke revolucije, ki nas lahko z marsi~em preseneti. Sre~anje se je kon~alo z osrednjo okroglo mizo z naslovom Inovacije in izbire za jutri, na kateri so sodelovali mag. Klemen Potisek, MzI ,mag. Aleksander Mervar, ELES, Martin Nov{ak, GEN energija, Andrej Ribi~, Elektro Ljubljana, dr. Jo`ica Rejec, DOMEL in dr. Marko Topi~, FE UL in ETIP PV. Razpravljalci so bili, kljub druga~nim pogledom na energetsko prihodnost Slovenije, enotni glede mnenja, da je mogo~e do bolj{ih re{itev priti le s spodbujanjem inovacij in sodelovanjem. • Vir: NA[ STIK, Besedilo: Brane Janji~, Fotografije: Vladimir Habjan


10

OKOLJE SMO LJUDJE

Odgovorno gospodarjenje z e-odpadki

V

dru`bi ZEOS, d.o.o. ponovno izvajajo novi ozave{~evalni projekt za pravilno ravnanje z e-odpadki in odpadnimi baterijami, LIFE Gospodarjenje z e-odpadki, s sloganom E-cikliraj. Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za okolje in prostor RS. E - cikliranje - spremenimo navade in naravne vire zaokro`imo V sklopu projekta vzpostavljajo gospodinjstvom prijazno mre`o zbiranja e-odpadkov in odpadnih baterij, s ~imer `elijo omogo~iti la`ji dostop za oddajo tovrstnih odpadkov na prava mesta.

Zemljevid ob~in, ki `e imajo postavljene uli~ne zbiralnike na nekaterih svojih ekolo{kih otokih.

V novembru ve~ novih zbiralnih mest

V to okoljsko pospe{evalno akcijo ZEOS-a spadajo uli~ni zbiralniki za zbiranje manj{ih e-odpadkov in odpadnih baterij na nekaterih ekolo{kih otokih {irom dr`ave, zeleni koti v ve~jih trgovskih sredi{~ih, kjer se prodaja e-oprema, ter namenski mobilni zbiralnik za zbiranje in lo~evanje e-odpadkov in odpadnih baterij na pode`elju v vseh slovenskih regijah.

Projekt so `e med leti 2011 in 2013 pri~eli s sistemati~nim ozave{~anjaem o pravilnem ravnanju z e-odpadki pod nazivom LIFE+ »Slovenska OEEO kampanja«. Projekt je bil namenjen informiranju o pravilnem ravnanju ter smiselnosti lo~enega zbiranja e-odpadkov, medtem ko z drugim projektom LIFE `elijo spreminjati navade in dose~i ~imbolj u~inkovito lo~evanje teh odpadkov. V letu 2016 so pri~eli z aktivno postavitvijo uli~nih zbiralnikov na ekolo{ke otoke in druge lokacije, katerih namen je zmanj{anje koli~in neustrezno odlo`enih me{anih komunalnih odpadkov. Uli~ne zbiralnike so lansirali v osmih ve~jih krajih po dr`avi: Velenju, Murski Soboti, Celju, Slovenskih Konjicah, Ptuju, [martnem pri Litiji, Kidri~evem, Lenartu in Radovljici, nato pa so jih postavili v teh in okoli{kih ob~inah.

Preko 500 uli~nih zbiralnikov do konca leta 2017 Uli~nih zbiralnikov bo do konca leta 2017 postavljenih preko 500, vse njihove lokacije pa se sproti ozna~ujejo na spletnem zemljevidu, ki ga lahko najdete na spletni strani projekta e-odpadki.zeos.si.

Direktor dru`be ZEOS, d.o.o., Emil [ehi'}, ob predaji uli~nih zbiralnikov na enem od lansiranj

O pomenu pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami so razpravljali na delavnicah za mlade z naslovom »E-odpadki in na{e okolje«, ki jih organizirajo v krajih lansiranja skupaj z Zavodom Mladinska mre`a MaMa in lokalnimi mladinskimi centri. Na delavnicah so iskali na~ine, kako zmanj{ati vpliv tovrstnih odpadkov na okolico. Delavnice so izvedli na Ptuju, v Slovenskih Konjicah, Zre~ah, Trbovljah, Murski Soboti, Celju in Velenju. Udele`enci so se na delavnicah seznanili z vsemi zbirno predelovalnimi skupinami e-odpadkov in odpadnih baterij, s pomembnimi aktivnostmi projekta in zakaj je pomembno, da se e-odpadke in odpadne baterije E-ciklira. Spoznali so lokacije uli~nih zbiralnikov v svojih ob~inah in nekaj ostalih na~inov pravilnega rokovanja z e-opremo. Dotaknili pa so se tudi predelave in ponovne uporabe tovrstnih odpadkov.

V mesecu novembru 2016 imajo organizatorji projekta v na~rtu {e naslednja lansiranja uli~nih zbiralnikov: 10. novembra v Bre`icah za postavitev zbiralnikov v ob~inah Bre`ice, Kr{ko, Sevnica in Kostanjevica na Krki ter 18. novembra 2016 v Kopru za ob~ine Izola, Koper, Piran. Prav tako bodo izvedli {e tri delavnice za mlade: 8. novembra v Radovljici, 23. novembra v Kopru in 30. novembra v Kr{kem. @e sedaj potekajo intenzivne priprave na postavitev zelenih kotov, ki se bodo predvidoma za~eli postavljati po trgovinah z e-opremo po novem letu in organizacija mobilnega zbiranja, ki se bo predvidoma pri~elo v drugi polovici leta 2017. Dru`ba ZEOS vabi, da si {e ve~ o na~rtovanih aktivnostih in drugih spremljevalnih dogodkih preberete na spletni strani pro-

Delavnica v Velenju

jekta e-odpadki.zeos.si. Potro{nike nas pozivajo, naj nam ne bo vseeno za okolje in nas vabijo, da se jim pridru`imo pri E-cikliranju. Verjamejo, da bo novi virus E-cikliraj poskrbel, da bodo naravni viri zaokro`ili, odlagali{~a in narava pa bosta la`je zadihala. • UR, Vir: ZEOS


OKOLJE SMO LJUDJE

11

do leta 2050, v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, omejitev dviga globalne temperature znatno pod 2 °C.

Slovenija pripravljena na podnebne spremembe

D

o 21. novembra je v teku javna razprava o Osnutku Nacionalnega strate{kega okvirja za prilagajanje podnebnim spremembam. Tudi v Sloveniji omejiti dvig temperature pod 2 st. C do 2050

Osnutek dokumenta, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ponuja strate{ki okvir za ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam v Sloveniji, kjer smo pri~a velikim spremembam podnebnih spremenljivk. Najbolj je izra`en dvig temperature zraka, znatne so spremembe v padavinskem re`imu in ve~ je ekstremnih vremenskih pojavov.

Spremembe podnebja se stopnjujejo

V Sloveniji imamo veliko pokrajinsko in podnebno pestrost, zato je negotovost ob predvidevanju izra`enosti posameznih vplivov podnebnih sprememb {e toliko ve~ja. Izziv predstavljata u~inkovitej{e izvajanje obstoje~e zakonodaje in razvoj novih pristopov prilagajanja podnebnim spremembam. Strate{ki okvir v prvi vrsti zato vsebuje usmeritve za ve~jo vklju~enost prilagajanja v politike, ukrepe in ravnanja. Mnogi sektorji, nosilci aktivnosti in posamezniki so namre~ `e predvideli ali `e izvajajo aktivnosti za prilagajanje novemu podnebju. Primer so prizadevanja v kmetijstvu in gozdarstvu, ki sta najbolj izpostavljena vplivom podnebnih sprememb, kjer so `e leta 2008 pripravili sektorsko strategijo prilagajanja.

Nujna krepitev znanja o podnebnih spremembah Nujno je nadaljnje nenehno vlaganje v krepitev znanja o vplivih podnebnih sprememb in na~inih prilagajanja, {ir{e sodelovanje in povezovanje, dvig izobra`enosti, usposobljenosti, ozave{~enosti in informiranosti o vplivih in potrebnih ukrepih. Aktivnosti za uspe{no prilagajanje vplivom podnebnih sprememb zahtevajo tudi ve~je napore za zagotovitev financiranja, predvsem sredstev za pripravo in izvedbo posameznih klju~nih ukrepov ter izkori{~anje sinergij med posameznimi politikami in ukrepi s podro~ja podnebnih sprememb oz. {ir{e trajnostnega razvoja. S tem dokumentom se usmerja napore za usklajeno delovanje dr`ave v to smer. •

REAM d.o.o. | Špruha 19, 1236 Trzin | info@ream.si www.ream.si

Po ocenah znanstvenikov z obstoje~imi politikami skoraj zagotovo ne bomo dosegli cilja Pari{kega sporazuma. Ta dolo~a

Polona Bahun, VIR: NA[ STIK, www.nas-stik.si

Kaj pa tebe greje?

080 98 98

klimo pros’m

Ogrevanje do

-25°C

zunanje p temperature

Wi-Fi


maloprodajne cene tega segmenta je bilo v obdobju enega leta najvi{je za porabnike skupine D3 (letna poraba ve~ od 200 GJ), kjer je bila kon~na cena ni`ja za 12 %. Cena za dobavo zemeljskega plina, ki se dolo~a prosto na trgu, je v 2. ~etrtletju 2016 za povpre~nega gospodinjskega odjemalca zna{ala 0,28 EUR/Sm3 (brez DDV) in se je zni`ala za 4 % glede na prej{nje ~etrtletje, v obdobju enega leta pa zni`ala za 12 %. V strukturi kon~ne cene je dele` cene za dobavo plina v 2. kvartalu 2016 zna{al 56,0 %.

Omre`nina, okoljske dajatve, tro{arine Omre`nina za povpre~nega gospodinjskega porabnika je v 2. ~etrtletju 2016 zna{ala 0,16 EUR/Sm3 (brez DDV) in je bila za 2 % vi{ja glede na prej{nje ~etrtletje, v obodbju enega leta pa se je zvi{ala za 2 %. Njen dele` v strukturi kon~ne cene je v 2. kvartalu 2016 zna{al 30,6 %.

Zemeljski plin: V drugem ~etrtletju 2016 ni`je cene za gospodinjstva

P

ovzemamo podatke Ministrstva za infrastrukturo www.energetika-portal.si, kjer najdete uradne aktualne podatke o cenah energentov. Tokrat povzemamo cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce za drugo ~etrtletje leta 2016. Ni`je cene zemeljskega plina za gospodinjstva Ni`ja cena plina za kon~ne uporabnike Trend ni`anja nabavnih cen zemeljskega plina se odra`a tudi v ni`ji maloprodajni ceni za kon~ne porabnike. Maloprodajna cena za povpre~nega gospodinjskega odjemalca v Sloveniji se je v obdobju enega leta zni`ala za 8 %, za povpre~nega industrijskega odjemalca pa je bila ni`ja za 21 %.

Gospodinjski odjem zemeljskega plina Maloprodajna cena zemeljskega plina za povpre~nega gospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je v drugem ~etrtletju 2016 zna{ala 0,62 EUR/Sm3 oz. 16,64 EUR/GJ in je bila za 1 % ni`ja od maloprodajne cene v prvem ~etrtletju 2016. V obdobju enega leta se je maloprodajna cena za povpre~nega gospodinjskega porabnika zni`ala za 7,6 %. Zni`anje

S 1. aprilom 2016 se je za kon~ne porabnike zemeljskega plina za 1 % zvi{ala okoljska dajatev za onesna`evanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, medtem ko sta prispevek za enegetsko u~inkovitost (prispevek URE) in prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji elektri~ne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (prispevek OVE+SPTE) ostala na nivoju iz januarja 2016. Zara~unane dajatve so se v 2. ~etrtletju 2016 glede na prej{nje ~etrtletje dvignile za 1%, v obdobju enega leta pa so bile vi{je za 3 %. Dele` postavke dajatve je v 2. ~etrtletju 2016 za povpre~nega gospodinjskega odjemalca zna{al 9,9 % kon~ne maloprodajne cene. Tro{arina na zemeljski plin se v drugem kvartalu 2016 ni povi{ala in je ostala na nivoju iz aprila 2014. Dele` tro{arine je v drugem ~etrtletju 2016 za povpre~nega gospodinjskega odjemalca predstavljal 3,6 % kon~ne maloprodajne cene. Podrobnej{e informacije glede strukture cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce na ~etrtletnem nivoju najdete na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo - www.energetika-portal.si • UR


Prihranite pri stroških ogrevanja!

8 NOVIH PAKETOV ENERGETSKIH REŠITEV ZA VAŠ DOM PRIHRANEK STROŠKOV OGREVANJA

- za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode

AKCIJSKA PONUDBA VELJA DO 31. 12. 2016

03 426 47 20

alenka.humar@istrabenzplini.si

PAKET

PLINSKA.2 21'(1=$&,-6. .$3(á á9$,//$17

DO 15 %

PAKET

21'(1=$&,-6. .$3(á9$,//$17 3/,16.$.2 723/271$á53$/.$9$,///$17

DO 15 % DO 70 %

PAKET

5(1-( 723/271$á53$/.$*25

DO 70 %

PAKET

$á53$/.$.5 52127((50 723/271$

DO 70 %

PAKET

21'(1=$&,-6. .$3(á9$,//$17 3/,16.$.2 =9*5$-(1,035(72á1,0 0%2-/((5-(0

DO 15 %

PAKET

3/,16.$. .21'(1=$&,--6.$3((á9$,//$17 =/2á(1,0 0=81$1-,0% %2-/(5 5-(0

DO 15 %

PAKET

3/,16.$. .21'(1=$&,-6 6.$3(á á9$,//$17 62/$51$. .2/(.725-$9 9$,//$1 17

DO 15 % DO 50 %

PAKET

53$/.$ $'$,.,1 +,%5,'1$723/271$á5

DO 45 %

0%-*þ/"1",&5/"10/6%#"*/'*/"/$*3"/+& „ akcijske cene opreme „ NPäOPTUQMBāJMBOBPCSPLF „ brezobrestni kredit

02 22 843 43

info@plinarna-maribor.si

www.toplotna-crpalka.com • www.istrabenzplini.si • www.plinarna-maribor.si


14

PLINSKE TEHNOLOGIJE

Razmah sistemov so~asne proizvodnje toplote in elektrike na zemeljski plin

I

nvestitorji v energetske sisteme so~asne proizvodnje toplote in elektrike, t.i. plinske kogeneracije, so pogosto ve~ji odjemalci toplote in elektri~ne energije; gostinski obrati, hoteli, domovi, {ole ter ve~stanovanjski objekti.

Bolje so poznani pod imenom plinske kogeneracije in so v dr`avni podporni shemi po {tevilu takoj za son~nimi elektrarnami. Raba teh sistemov uporabnikom zagotavlja do 30 odstotkov ni`je stro{ke za proizvodnjo toplotne energije za ogrevanje ali pripravo tople sanitarne, oziroma tehnolo{ke vode, poleg tega jim je omogo~eno izbirati med razli~nimi oblikami investicij.

foto: http://www.zemeljski-plin.si

za teko~e poslovanje zaprosi za zajam~eno obratovalno podporo.

Zagotovljen odkup elektri~ne energije Center za podpore, Borzen, prevzema elektri~no energijo, ter jo pla~uje po ceni zagotovljenega odkupa, ki je dolo~ena skladno z odlo~bo Agencije za energijo. Ta oblika je mogo~a le za plinske kogeneracije z in{talirano elektri~no mo~jo, manj{o od 1 MWe.

Obratovalna podpora finan~na pomo~ za teko~e poslovanje

Kaj vzpodbuja rast plinskih kogeneracij? Energetski sistemi so~asne proizvodnje toplote in elektrike na zemeljski plin so v ponovnem porastu (uradno kraj{e sistemi SPTE), letos junija pa bi naj bilo v dr`avno podporno shemo vklju~enih 382 kogeneracij. Sistemi, ki ustrezajo zahtevam visoko u~inkovite soproizvodnje toplote in elektrike in so po in{talirani elektri~ni mo~i manj{i od 1 MWe, so v Sloveniji dele`ni bodisi zagotovljenega odkupa celotne tako proizvedene elektri~ne energije ali pa lahko investitor

Center za podpore v tem primeru ne prevzema in ne pla~uje elektri~ne energije, temve~ na podlagi proizvedenih neto koli~in elektri~ne energije izpla~uje obratovalno podporo. Proizvodna enota elektri~no energijo samostojno prodaja na trgu (sklene pogodbo s trgovcem), od Borzena pa prejema obratovalno podporo. Ve~ informacij o sistemu podpor za visoko u~inkovito plinsko kogeneracijo najdete na spletni strani www.borzen.si

Slika shema plinske kogeneracije, foto: http://www.zemeljski-plin.s

Lastna investicija v sistem plinske kogeneracije Z lastno investicijo v plinski kogeneracijski sistem investitor financira vsa potrebna dela in opremo, ki so potrebni za umestitev sistema v energetski sistem.

Brez za~etne investicije - najem ali energetski contracting Energetski contracting predstavlja t.i. pogodbeno zagotavljanje energije, ki za prihodnjega uporabnika kogeneracijske enote na zemeljski plin pomeni postavitev sistema brez za~etne investicije in hkrati brez skrbi z upravljanjem energetskega sistema. V pogodbenem obdobju, ki traja do 10 let, uporabnik pla~uje do 30 odstotkov ni`je stro{ke za proizvodnjo toplotne energije za ogrevanje ali pripravo tople sanitarne, oziroma tehnolo{ke vode. V praksi se kot pogosta oblika izvedbe investicij za plinske kogeneracijske enote pojavljajo javno-zasebna partnerstva, to je sodelovanje med ustanovami javnega in zasebnega sektorja, katerih cilj je zagotoviti zasebni kapital za financiranje, upravljanje, vzpostavitev ali vodenje takih sistemov v javnih ustanovah. • Jo`ica Ekart


PLINSKE TEHNOLOGIJE

15

Z zemeljskim plinom do 14.000 evrov prihrankov

Z

vezno zdru`enje nem{ke industrije opreme za ogrevanje je nedavno objavilo podatek, da so v Nem~iji v preteklem letu najve~ji dele` prodaje ogrevalnih sistemov zabele`ili pri kotlih na zemeljski plin.

Od skupno 710.000 ogrevalnih sistemov so plinskih kotlov prodali kar 543.000 oziroma 76,5 %. Najbolj prodajani so bili kondenzacijski plinski kotli. Preverili smo, kako je z zemeljskim plinom pri nas, koliko zna{a za~etna investicija in zakaj {tevilo uporabnikov tega energenta iz leta v leto nara{~a. Kot ka`e, so Nemci `e davno prepoznali prednosti uporabe tega energenta, Slovenci pa jih {ele spoznavamo. Bolj kot pri nas je zemeljski plin za ogrevanje raz{irjen drugod po Evropi. Visok dele` imajo v Avstriji, [vici in Nem~iji. Za primerjavo: pri nas se na zemeljski plin ogreva 13 % gospodinjstev, medtem ko v Nem~iji ve~ kot 50 % oziroma prek 20 milijonov gospodinjstev. S kurilnim oljem se v Nem~iji ogreva le slabih 12 % gospodinjstev. Ne glede na to je zaznati, da se slovenski trg zemeljskega plina po~asi krepi in prebuja, pove~ano zanimanje za ta energent pa je zaznati tudi na strani uporabnikov.

Cene zemeljskega plina `e {tiri leta padajo Po podatkih Agencije za energijo je v Sloveniji prek 133.000 uporabnikov zemeljskega plina, njihovo {tevilo pa se iz leta v leto pove~uje. Poleg dostopnosti za priklop in razvejanosti plinskega omre`ja je pomemben dejavnik menjave energenta tudi cena. Cene zemeljskega plina v Sloveniji (z vmesnimi rahlimi nihanji) padajo `e {tiri leta. Konkretno to pomeni, da so cene tega energenta pri nas `e od druge polovice 2014 ni`je od povpre~ja Evropske unije. Tako lahko gospodinjstvo kubi~ni meter plina kupi `e za 60 centov ali manj, z vsemi davki in dajatvami vred.

Zagotovite si 14.000 evrov prihrankov Poleg tega uporaba zemeljskega plina v 20 letih obratovanja ogrevalnega sistema zagotavlja dale~ najvi{je prihranke v primerjavi z ostalimi energenti. To sta v svoji {tudiji potrdila Sa{o Medved in Boris Vidrih s Fakultete za strojni{tvo v Ljubljani. Po njunem izra~unu ima hi{a energijskega razreda C (manj potratna hi{a), ki za ogrevanje uporablja kotel na zemeljski plin, najmanj 72 % vi{je prihranke kot drugi ogrevalni sistemi. Tudi pri energijsko bolj potratni hi{i razreda E (potratnej{a hi{a velikosti 180 m2) kotel na zemeljski plin zagotavlja za najmanj 34 % vi{je prihranke. Povedano druga~e

– za energijsko hi{o razreda E prihranki v 20 letih obratovanja ogrevalnega sistema zna{ajo ve~ kot 14.000 evrov. »V primerjavi z ostalimi energenti je pri zemeljskem plinu najugodnej{a tudi za~etna investicija. Vgradnja kotla na zemeljski plin stane od 3.000 evrov dalje, investicija pa se povrne v {tirih letih. To je hitreje kot pri uporabi toplotne ~rpalke (10 let) ali kotla na kurilno olje (13 let)«, izpostavlja Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.

Hiter in enostaven priklop Prehod na zemeljski plin je mogo~e izvesti zelo hitro, zato je v tem trenutku {e dovolj ~asa, da sodobni plinski kotel vgradite {e v tem koledarskem letu ter tako privar~ujete pri stro{kih ogrevanja. Enako velja za menjavo starej{ega plinskega kotla z novej{im. V primeru, da imate plinski priklju~ek `e zgrajen, potrebuje le {e notranjo plinsko napeljavo s plinskim kotlom, fizi~na dela pa navadno trajajo le dva dni. Izberete lahko tudi t. i. »paketne re{itve na klju~«, ki jih ponujajo razli~ni ponudniki. V tem primeru za preklop zgolj izberete ponudnika, ki vam to izpelje, in to je vse. Hitro in enostavno. • 1 Vidrih, Boris in Sa{o Medved. 2016. Ekonomska analiza zamenjave obstoje~ega generatorja toplote z novim sodobnim generatorjem toplote v enodru`inski stavbi ob upo{tevanju sprememb cen energentov. Ljubljana: Fakulteta za strojni{tvo, Laboratorij za okoljske tehnologije v zgradbah.


16

PLINSKE TEHNOLOGIJE

Z energetsko prenovo do prihrankov

G

a{per Ravnak, ki v Butan plinu vodi oddelek tehni~no-prodajne podpore in razvoja, predlaga investicijo v tehnolo{ko dovr{en in sodoben vir ogrevanja – hibridni sistem. Kot izjemno energetsko re{itev izpostavlja kogeneracijo oz. soproizvodnjo toplotne in elektri~ne energije. Katere projekte iz prakse bi izpostavili kot trajnostne re{itve? Predvsem re{itve, ki imajo mo`nosti nadaljnjega razvoja in v svoji izvedbi vsebujejo elemente, s katerimi pripomorejo k varovanju okolja, izkori{~anju obstoje~ih kapacitet in obnovljivih virov ter energetske vire u~inkovito izkori{~ajo. V praksi se kot zelo u~inkoviti in dolgoro~no smiselni izkazujejo t.i. hibridni sistemi, ki kombinirajo alternativne (toplotna ~rpalka/son~na energija) in klasi~ne vire, npr. plinsko tehnologijo. Z investicijo v hibridni sistem ogrevanja stranka pridobi re{itev, ki ne zahteva, da v celoti energetsko sanira objekt, pridobi pa

Kogeneracijski sistem EC Power

Ga{per Ravnak

tehnolo{ko dovr{en in sodoben vir ogrevanja. Ob nadaljnji energetski sanaciji objekta in posledi~no manj{i potrebi po energiji se v hibridnem sistemu zgolj pove~a dele` energije proizvedene v alternativnem viru (energija toplotne ~rpalke, son~na energija).

Ali se hibridne re{itve razlikujejo glede na namen porabe energije? Seveda. Kot se potrebe po energiji razlikujejo glede na vrsto, namen, temperaturne re`ime in konstantnost potrebe po toplo-


PLINSKE TEHNOLOGIJE tni energiji, se razlikujejo tudi hibridne re{itve. Temu primerno v Butan plinu tudi zastavimo re{evanje energetskih zahtev, npr. v kolikor je v objektu poleg toplote velika potreba po elektri~ni energiji, je izjemno u~inkovita re{itev kogeneracija oz. soproizvodnja toplotne in elektri~ne energije.

Kako deluje omenjena soproizvodnja oz. kogeneracija? S kogeneracijo EC Power na zemeljski ali uteko~injen naftni plin so~asno proizvajamo toploto, ki se porablja za sanitarno vodo in/ali ogrevanje ter elektri~no energijo, ki se porabi v objektu. Energent se dovaja neposredno v motor ali plinsko turbino, ki poganja asinhronski elektri~ni generator, ki ob tem proizvaja elektri~no energijo.

Kaj so bistvene prednosti kogeneracije? Soproizvodnja elektri~ne energije skorajda ne pozna izgub v primerjavi s klasi~no proizvodnjo energije v termoelektrarni. Za proizvedeno elektri~no energijo ni potrebno pla~ati dodatnih stro{kov (omre`nina, tro{arina in dolo~enih prispevkov). Ker kogeneracija zmanj{uje obremenitve okolja in slovenskega elektri~nega omre`ja, je zanjo zagotovljena dr`avna finan~na spodbuda v obliki obratovalne podpore ali zagotovljenega odkupa elektri~ne energije za naslednjih 10 let.

Lahko izpostavite kak primer zaklju~enega projekta kogeneracije? Seznam uspe{no izvedenih projektov, katerih osnovni cilj je zni`anje porabe energije, ob predpostavljeni ekonomski upravi~enosti investicije, je iz leta v leto dalj{i. Izpostaviti velja podjetje Etiketa, v katerem smo v lanskem letu po sistemu energetskega pogodbeni{tva v celoti zamenjali energetsko neu~inkovit sistem na kurilno olje s sodobnimi kogeneracijskimi enotami za soproizvodnjo toplotne in elektri~ne energije. Investicijo v prenovo je prevzela dru`ba Butan plin, ki je po uskladitvi z naro~nikom in prou~itvi obstoje~ega stanja, predlagala vgradnjo dveh kogeneracijskih enot za proizvodnjo toplote in elektri~ne energije. Ob financiranju celotnega projekta prenove sistema, Butan plin skrbi tudi za nemoteno delovanje vgrajene opreme. Podjetje Etiketa pokriva le dejanske stro{ke porabljene energije v objektu. Del prihrankov, ki nastanejo zaradi pove~ane energetske u~inkovitosti sistema, Etiketi omogo~ajo, da posluje z ni`jimi stro{ki za energijo, preostali del prihrankov pa je namenjen popla~ilu investicije. •

Nevarne podnebne spremembe Hitro segrevanje ozra~ja ni mo`no pojasniti zgolj z naravnimi vzroki Temperaturna nihanja so se v Zemljini zgodovini pojavljala zaradi naravnih vzrokov, kot so spremembe Zemljine orbite okoli Sonca in Zemljine osi, spremembe dejavnosti Sonca in izbruhi vulkanov. Zadnjih 8.000 let je bilo podnebje precej stalno in temperature so se spreminjale le za manj kot 1°C na stoletje. Te stalne razmere so omogo~ile razvoj ~love{tva in ekosistemov, kot jih poznamo danes.

Vemo za vremenske pogoje iz preteklosti Pri sodobni klimatologiji znanstveniki preu~ujejo preteklost, ter natan~no opazujejo in razlagajo dana{nje dogajanje. Za ugotavljanje razmer si pomagajo s {tevilnimi viri. Na obeh te~ajih na primer vrtajo skozi plasti ledu do trdne podlage in tako pridobijo valje ledu, ki se imenujejo izvrtine ledu. Na Antarktiki je skupina evropskih raziskovalcev nedavno izvrtala led iz globine ve~ kot 3 km, ki svetlobi ali zraku naj ne bi bil izpostavljen ve~ kot 900 000 let. Na podlagi fizikalnih lastnosti ledu in zraka, ujetega v mehur~kih, raziskovalci ugotavljajo, kak{na sta bila takrat podnebje in ozra~je. Drugi viri za odkrivanje podnebnega dogajanja so drevesne letnice in korale iz davne preteklosti, stalagmiti ter star pelod, semena in listi. Iz {tudij zaznavamo, da so se ledene dobe in toplej{a obdobja stalno izmenjevale, ter da se je temperatura na Zemlji spreminjala od pribli`no 9 °C do 22 °C (sedanja povpre~na svetovna temperatura je 15 °C).

Postaja vse bolj vro~e

Etiketa, d.d.

17

Tako hitrega segrevanja, kot ga ni bilo v zadnjih 1000 letih, (po nekaterih {tudijah celo 2000 letih), ne moremo pojasniti samo z naravnimi vzroki. Veliko znanstvenih informacij, se uporablja

za napovedovanje podnebja v prihodnosti in u~inkov podnebnih sprememb. Pri tem si pomagajo z ra~unalni{kim modeliranjem in simulacijami. Vendar za to ne uporabljajo preprostih osebnih ra~unalnikov – ra~unalniki, s katerimi je mogo~e pogledati 100, 200 ali 300 let v prihodnost, so zapleteni sistemi, pri katerih je mogo~e dolo~iti veliko spremenljivk. Znanstveniki na primer {e vedno ne vedo natan~no, kako ob~utljivo je podnebje za vedno vi{je koncentracije toplogrednih plinov, kar pomeni, da ne vedo, pri kak{nih koncentracijah se spro`ijo dolo~ene temperaturne spremembe.

Ve~ populacije ve~ onesna`evanja Onesna`enost zraka in nastajanje oblakov sta pomembna pri dolo~anju podnebnih sprememb. Simulacije, ki jih opravljajo znanstveniki temeljijo na razli~nih domnevah, tudi na primer koliko fosilnih goriv bomo porabili v prihodnosti, koliko ljudi bo `ivelo na Zemlji in kako se bodo razvijala razli~na gospodarstva. Zato so vsa predvidevanja o dogajanju v zvezi s podnebjem izra`ena v razponih. Leta 1988 so Zdru`eni narodi ustanovili Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC), ki zdru`uje ve~ tiso~ znanstvenikov z vsega sveta. Ocenjujejo obstoje~e raziskave in vedenje o podnebnih spremembah in njihovih u~inkih ter o njih poro~ajo. Forum IPPC je objavil tri poro~ila – leta 1990, 1995 in 2001. Na podlagi vseh razpolo`ljivih dokazov je bilo ugotovljeno, da so se koncentracije toplogrednih plinov v ozra~ju povi{ale zlasti zaradi ~lovekovih dejavnosti. Prav tako je ocenil, da bi se naj do leta 2100 temperature povi{ale za 1,4 °C do 5,8 °C. • UR


18

PLINSKE TEHNOLOGIJE

Plin – energent, ki spreminja `ivljenje Plin je najprej osvetlil ulice v Ljubljani Zgodovina plinarni{tva v Ljubljani je povezana z zgodovino razsvetljave. Ko je glas o uvedbi plinske razsvetljave v cesarskem Dunaju dosegel Ljubljano, so za~eli o njej namre~ razmi{ljati tudi tedanji mestni mo`je. Ljubljana je bila takrat {e provincialno mestece in ni bila higiensko - komunalno urejena. Ve~ina ulic tedaj sploh {e ni bila niti tlakovanih.

Takratni ljubljanski `upan je predlagal zamenjavo oljnih svetilk in uvedbo plinske razsvetljave v mestu. Prvi~ je plinska lu~ zasvetila po ljubljanskih ulicah, trgih in izlo`bah 9. novembra 1861. Ta dan {tejemo tudi za za~etek plinarni{tva v Ljubljani.

A zaradi svoje ugodne lege na kri`i{~u transportnih poti je Ljubljana postajala vedno bolj razvito mesto. Graditev `eleznice je pospe{ila rast mesta in ve~anje prebivalstva. In ko je bila leta 1857 dokon~ana proga do Trsta, je Ljubljana dobila okno v svet: po tirih je prihajalo v mesto vse, kar je bilo mogo~e kupiti, mesto je zaradi kri`i{~a trgovskih poti za`ivelo in razvoja ni bilo ve~ mo~ ustaviti. Ideja, da bi namesto »mestne sve~ave« ulice razsvetljevala mo~nej{a svetloba, je bila le ena izmed posledic tega razvoja.

Od odprtja plinarne in vpeljave plina v ljubljansko mestno `ivljenje v mesecu novembru mineva 155 let; v tem ~asu pa sta se uporabnost in tehnologija pridobivanja ter distribucije plina neverjetno spremenila. Plin je postal in ostal nepogre{ljivi del vsakdana, saj ga uporabljamo za kuhanje, gretje, pripravo tople sanitarne vode, hlajenje in tehnologijo.

Danes zemeljski plin: za kuhanje, ogrevanje, hlajenje...

Vse bolj pomemben kot gorivo v prometu Stisnjen zemeljski plin (CNG) ali metan v vozilih uporabljamo kot pogonsko gorivo namesto bencina ali plinskega olja. Vozila na metan so okolju prijazna vozila, ker proizvedejo manj {kodljivih emisij, ne tvorijo trdih delcev in povzro~ajo manj hrupa. Stro{ki in poraba goriva so ni`ji, motor in katalizator imata dalj{o `ivljenjsko dobo. V Evropi je v uporabi `e ve~ kot 2 milijona tak{nih, kar je pribli`no 0,5 odstotka vseh vozil. Cilj Evropske unije je, da bi se do leta 2020 ta dele` pove~al na 5 odstotkov.

Cene goriv: 20. 1. 2016 – veljajo za Opel Zafira Tourer, mo~ motorja med 130 in 150 KM.

Prijazno okolju in prihranek za voznika ^e upo{tevamo ceno metana in njegovo energijsko vrednost, pla~amo zanj precej manj kot za energijsko enako koli~ino drugih pogonskih goriv. Ali povedano druga~e: za enako vsoto denarja se lahko z osebnim vozilom na metan peljemo precej dlje. Za 10 € tako lahko prevozimo: Cene goriv: 4.3.2016

Cene veljajo za: Opel Zafira Tourer, mo~ motorja med 130 in 150 KM.


35Ζ./-8ÎΖ7(6( 1$DALJINSKO OGREVANJE

DODAJAMO ELEKTRIKO Zagotovite si najugodnejši paket.

m 080 2882 bivanjudajemoutrip.si

Toplota

Plin

Elektrika

Prihranek


Foto: Kamini Ko~evar d.o.o.

Kamini in kaminske pe~i Najpogostej{a vpra{anja

K

amine, kaminske in tudi lon~ene pe~i se v zadnjih letih vra~ajo v na{e domove. So dobrodo{el in preprost sistem ogrevanja v prehodnih obdobjih (spomladi in jeseni), ko {e ni potrebe po ogrevanju cele hi{e, sodobne izvedbe kaminov in kaminskih pe~i z visokim izkoristkom pa so lahko v nizkoenergijskih in pasivnih hi{ah tudi edini vir toplote za ogrevanje prostorov. Pred vgradnjo in tudi po njej se investitorjem poraja veliko vpra{anj, poiskali smo odgovore na nekaj najpogostej{ih. Kam postaviti kamin? Neprimernih mest za postavitev kamina ni, so samo slab{a od idealnih, je pa od prostora odvisno, v kolik{ni meri bomo lahko izkoristili toploto, ki jo bo kamin proizvajal in oddajal. Pomembno je, da kamin ni preve~ oddaljen od dimnika, ki ne sme biti premajhen. Pri vgradnji v obostoje~o hi{i je treba izbiro kuri{~a prilagoditi obstoje~emu dimniku (kar je la`je kot kuri{~u prilagoditi dimnik). La`je je pri novogradnjah, saj najprej izberemo kuri{~e kamina, temu pa prilagodimo presek dimne tuljave, vi{ino dimnika in na~in dovoda zraka. Toplozra~ni kamin je najbolje postaviti na mesto, od koder bo mogo~e z razvodom cevi voditi zrak po vseh prostorih. Navadno uporabimo horizontalni razvod, ki poteka vzporedno s stropom pribli`no 2,30 metra od tal,

kar omogo~a najbolj{e razmere za {irjenje toplega zraka po prostoru. Dovodne zra~ne re{etke vstavimo na notranje stene stavbe in usmerimo dovodni zrak proti zunanjim hladnej{im stenam, zra~ne re{etke za povratni vod zraka pa so spodaj, s ~imer odstranimo sloj hladnega zraka pri tleh. Toplozra~no ogrevanje je smiselno le za prostore, ki od kuri{~a niso oddaljeni ve~ kot {est metrov. Zrak se namre~ med potovanjem po ceveh ohlaja, zato je ogrevanje bolj oddaljenih prostorov manj u~inkovito in manj gospodarno.

Kako koristno uporabiti toploto kamina? Toplovodni kamin, priklju~en na centralno ogrevanje, je dobra re{itev, da koristno uporabimo vso toploto, ki se med kurjenjem ustvari v kaminu. V notranjosti

Tekst: Barbara Primc

ima vgrajen kotel, po katerem kro`i voda, ki toploto prejema neposredno od plamenov. Segreta voda gre iz kamina po ceveh do radiatorjev ali talnega gretja. V radiatorje gre lahko neposredno iz kamina, ~e imamo talno ogrevanje, pa mora iti skozi zalogovnik. Na ta na~in lahko ogrevamo vso hi{o in tudi sanitarno vodo. Pred postavitvijo kamina morajo biti razpeljane vse cevi in postavljeni radiatorji oziroma polo`ene cevi talnega gretja. Kamin ali kaminsko pe~ lahko priklju~imo tudi na obstoje~i sistem centralnega ogrevanja, vendar ga naj pred vgradnjo pregleda strokovnjak, ki bo presodil, ali sistem izpolnjuje pogoje za priklju~itev, prav tako bo naredil na~rt potrebnih prilagoditev. Poskrbeti je treba za primeren dimnik in dovod zraka ter elektri~ni priklju~ek za vodno ~rpalko, ki je obi~ajno v kurilnici.


Foto: Barbara Primc Kaminska pe~ na drva lahko ogreva tudi pasivno hi{o.

Ali se lahko prostor, v katerem stoji toplovodni kamin, pregreva? Z ustrezno velikim zalogovnikom ne bo te`av s pregrevanjem prostora, v katerem stoji toplovodni kamin. Zalogovnik lahko stoji neposredno ob kaminu, obi~ajno pa je v kleti oziroma v kurilnici. Poleg tega sodobne kamine krmili elektronika, ki poskrbi, da tudi v primeru izpada elektrike ne pride do pregrevanja vode, ~eprav takrat vodna ~rpalka ne deluje in torej ne poganja vode v sistemu – takrat se namre~ samodejno vklju~i hlajenje z vodo, ob morebitnem pregrevanju pa varnostni mehanizem poskrbi, da se iz sistema spusti vro~a voda.

S ~im kombinirati toplovodni kamin?

Foto: Barbara Primc

Foto: Barbara Primc

V notranjosti zgornjega dela vrtljive pe~i z mo~jo 6 kW je betonska obloga, ki akumulira toploto (Lokaterm).

Toplovodna kaminska pe~ na pelete Biodom H2O je nekak{en hibrid med kaminsko pe~jo in kotlom na pelete, primerna je tudi za ogrevanje stanovanj (in sanitarne vode) v blokih.

vrhu dimnika. Vi{ji ko je dimnik, bolj{i bo vlek, najmanj{a potrebna vi{ina dimnika je {tiri metre in pol, le pri ve~jih premerih je lahko meter kraj{i. Vsak kamin ali pe~ mora imeti samostojno dimno cev, najmanj meter nad slemenom strehe pa je treba postaviti vrh dimni{ke kape. Dimni{ka kapa z vetrno zaporo s profili v obliki kril olaj{a raz{irjanje dimnih plinov tudi pri mo~nem vodoravnem vetru. Iz istega razloga mora biti povr{ina za izpust dima skozi dimni{ko kapo vedno dvakrat ve~ja od preseka dimne tuljave.

stenami kvadratnega ali pravokotnega preseka. V teh morajo biti notranji vogali zaokro`eni z radijem, ki ni manj{i od dvajset milimetrov. Materiali, kot sta jeklena pocinkana plo~evina in azbestni cement, niso primerni za tuljavo. Presek tuljave mora biti po vsej vi{ini enak. Obi~ajni premer tuljave je 20 centimetrov. Za ve~ja kuri{~a mora biti premer ve~ji, za kamine na pelete zadostuje tudi manj{i, 10-centimetrski.

Kak{na naj bo dimni{ka tuljava? Priporo~ljivo je uporabiti okrogle izolirane tuljave iz ognjevarnega materiala, ki so primernej{e od tuljav z gladkimi

Kako zgotoviti pravilen dovod sve`ega zraka? Dovod sve`ega zraka je nujen za pravilno zgorevanje. Optimalno je, da je na voljo pribli`no 6 mÂł zgorevalnega zraka na kilogram lesne biomase v kuri{~u oziroma 4 mÂł zraka na 1 kW nazivne mo~i

Mo`nosti so prakti~no neomejene, izberemo najbolj optimalno glede na potrebe. Lahko ga priklju~imo na obstoje~i radiatorski sistem ali talno gretje, ga kombiniramo z obstoje~o plinsko ali drugo pe~jo, sanitarno vodo pa lahko poleti ogrevamo s son~nimi kolektorji, toplotno ~rpalko zrak-voda ali z elektri~nim grelnikom. Pri izbiri sistema za ogrevanje prostorov in vode polovi~ne re{itve niso priporo~ljive, smiselno ga je avtomatizirati. Ko bo denimo ogrevalni sistem zaradi prenizke temperature vode v hranilniku prenehal dobivati potrebno toploto od kamina, bo avtomatika preklopila na plinsko ali drugo pe~.

Kako se izogniti te`avam z vlekom? Za ~im bolj{i vlek je pomembno, da je tuljava gladka, brez ovir, kot so zo`ena mesta, zamiki ali zapreke. Morebitne odklone je priporo~ljivo urediti ~im bli`e

Foto: Kamini Ko~evar d.o.o.


22 naprave. Pri uporabi podalj{kov za povezavo z dimno tuljavo navpi~no nad kaminom je priporo~ljivo uporabiti ~im kraj{e priklju~ke z naklonom, ki naj bo manj{i od 45 stopinj, najprimernej{i je naklon 30 stopinj. Priklju~ki naj bodo izvedeni z jeklenimi, z aluminijem prevle~enimi elementi, ki omogo~ajo pravilno vgradnjo in so odpornej{i proti koroziji.

Kak{na naj bo mo~? Na splo{no velja, da na 1 kW nominalne mo~i ogrevanja pe~i lahko ogrejemo najmanj 15–20 m² velik prostor v novem, dobro izoliranem objektu s tesnjenimi okni in vrati. Pri slab{e izoliranih hi{ah s klasi~nimi okni in vrati oziroma bomo z 1 kW ogreli 7–10 m². Za 150 kvadratnih metrov veliko hi{o, na primer, ki je povpre~no toplotno izolirana, potrebujemo toplovodni kamin z mo~jo 15 kW, za nizkoenergijsko pa zadostuje `e tak{en z mo~jo 8 kW. Potrebna mo~ ogrevalne naprave je stvar energetskega izra~una, ki naj ga naredi strokovnjak. Pri izra~unu je namre~ treba med drugim upo{tevati velikost prostora, toplotni ovoj stavbe oziroma toplotne izgube, {tevilo uporabnikov, morebitne druge vire ogrevanja in podobno.

Foto: Barbara Primc Plameni iz kuri{~a nara{~ajo v zgornjo komoro, kjer se porazdelijo v stranske dimne cevi, kjer se toplotna energija absorbira. Ena do {tiri ure kurjenja zadostujejo za 12 do 24 sevalne toplote kamina (Tulikivi).

Zakaj je steklo kamina umazano? Umazano (~rno) steklo je pogost problem pri kaminskih pe~eh in kaminih s panoramskim steklom. Dimni plini namre~ kondenzirajo na razmeroma hladnem steklu in po~rnijo notranjo povr{ino. Upo{tevati je treba pravila kurjenja: drva morajo biti suha, vedno jih nalo`imo ~isto zadaj in kri`em, nikoli z od`agano

Foto: Barbara Primc Toplovodni kamin na pelete z mo~jo 7,5 kW stoji v pasivni hi{i. Povezan je s 1250-litrskim zalogovnikom, iz katerega je speljan odjem po radiatorjih, polni se tudi s kolektorji.

stranjo proti steklu, kajti na tej strani iz njega izhaja najve~ lesnega plina. Dobro zasnovana kuri{~a prepre~ijo po~rnitev stekla z dovajanjem predogretega zraka za zgorevanje, ki je speljan na zgornji rob stekla (sekundarni zrak). Ta sistem deluje le, ~e so~asno zelo ali popolnoma pripremo primarni zrak. Odprt naj bo samo med za~etkom kurjenja, dokler gorivo ne zagori. •

Kaminska pe~ Induoprednost ogrevanja s poleni in peleti Avstrijske pe~i RIKA zdru`ujejo {tevilne inovativne tehnologije. Na prvem mestu pri razvoju so koristi kupca: udobje, ekonomi~nost in varnost.

Idealen model za marsikaterega sodobnega kupca je pe~ INDUO – dve pe~i v eni. Inovativen samodejni sistem za prepoznavanje goriva omogo~a samodej-

no ogrevanje s poleni in peleti. Privo{~imo si romanti~en ve~er in nalo`imo polena, ko pa se `elimo razvajati pa preklopimo na pelete. Popolnoma preprosto! Vgrajeni zaslon na dotik omogo~a enostavno upravljanje ter prilagoditev pe~i za va{e osebne potrebe. Kombinirana pe~ INDUO nudi veliko: izbirate polena ali pelete, udobje in ekonomi~nost, toplino in prakti~nost. Bistveni del te pe~i je sistem Rikatronic³ - inteligentna

POLOVI^NA PORABA MINIMALNE EMISIJE DVOJNO UDOBJE enota oz. »mo`gani« va{e pe~i, kki prevzame skrb za dovod zraka in naka`e najbolj{i ~as za dodajanje goriva, krmili pe~ avtomatsko v vsaki fazi zgorevanja, povsem brez va{e pomo~i. Krmiljenje res ne bi moglo biti {e bolj priro~no, gospodarno ali okoljsko odgovorno. Najvi{ja kakovost, vodilna tehnologija na trgu in izjemno oblikovanje. Prepri~ajte se sami, zakaj so pe~i iz Rike tako posebne! •

Za ve~ informacij ali ponudbo pokli~ite podjetje Agni d.o.o., na telefonsko {tevilko 051 206 692, pi{ite na info@agni.si., ali obi{~ite spletno stran www.agni.si , www.rika.si


KAMIN V VSAK DOM

23

Kamin je nalo`ba v kakovostno bivanje, toploto in udobje

K

amin je alternativni vir ogrevanja, hkrati pa tudi lep dekoracijski element, ki – zlasti ko v njem prasketa ogenj – stanovanju vdahne doma~nost. Podjetje Kamini Ko~evar je odprlo najve~ji salon kaminov v Sloveniji, ki je plod njihovega 35-letnega delovanja na slovenskem trgu. V [empetru pri Celju je na ve~ kot 350 m2 na ogled ve~ kot 30 eksponatov, ve~ina med njimi je delujo~ih. Poleg salona v [empetru pa so odprli tudi poslovalnico v Kopru. Poleg lastnih kaminskih re{itev v salonu ekskluzivno razstavljajo izdelke nekaterih najve~jih svetovnih proizvajalcev kaminov in specializiranih pe~arskih izdelkov. Poseben del v salonu je urejen po vzoru ekskluzivnih Rüegg Studiev, kakr{ne smo doslej lahko obiskali le v tujini, zdaj pa so z vsemi storitvami dosegljivi tudi slovenskim ljubiteljem kaminov. in ogrevalne tehnike, so prepoznavni znak Kaminov Ko~evar tudi trendovske oblike in re{itve, primerne za pasivne in nizkoenergijske objekte, ki so plod doma~ega znanja. Vsi njihovi izdelki izpolnjujejo najnovej{e standarde za izpuste emisij pra{nih delcev, kar lastnikom zagotavlja brezskrbno uporabo

V podjetju Kamini Ko~evar poskrbijo za vse potrebno – od za~etnega svetovanja, do prvih skic, izdelave realisti~nega 3-D na~rta, izbora materialov in nazadnje do vgradnje in finalne izvedbe. Strokovnjaki Kaminov Ko~evar svetujejo pri izbiri in razbijajo predsodke o tem, da na primer v blokovskem stanovanju ni mogo~e u`ivati v igri plamenov ali da je s kaminom povezano pregrevanje stanovanja. Ob izbiri ustreznega izdelka in primerni vgradnji vse to ne dr`i in ostane samo {e ~isti u`itek ob zakurjenem kaminu. ^e si tudi vi ne znate predstavljati `ivljenja brez kamina ali ~e se zgolj poigravate z mislijo, kak{na je kakovost `ivljenja ob prasketanju ognja, obi{~ite prenovljen salon Kaminov Ko~evar v [empetru pri Celju ali v Kopru. • Anja Mithans

SANACIJSKE KAMINSKE KASETE za vgradnjo v nefunkcionalne odprte kamine: preprosta vgradnja, učinkovita rešitev in prihranek pri ogrevanju!

Salon: Juhartova 19, 3311 Šempeter; Ulica 15. maja, 6000 Koper T: 03 700 17 96 F: 03 700 17 97 E: info@kamini.si I: www.kamini.si

Akcijska ponudba kaminskih peči na drva in pelete!

Promocijsko sporo~ilo

V salonu bodo obiskovalci deležni strokovnega svetovanja in mo`nosti, da neposredno za~utijo prijetno bivanje ob delujo~em kaminu, saj je v ve~ini izmed razstavljenih kaminov mogo~e tudi zakuriti. Poleg strokovnih nasvetov in znanja, ki je rezultat 35-letnih izku{enj na podro~ju kaminov

kaminov tudi v prihodnosti, brez morebitnih dodatnih vgradenj filtrov ali kakr{nih koli drugih predelav.


24

KAMIN V VSAK DOM

Nova u~inkovita iznajdba med kamini: Modularna kaminska pe~ Speetbox

K

o se zdi, da smo med kamini `e vse videli, se pojavi oblikovalec Phillipe Starck in predstavi svojo novo, u~inkovito in duhovito idejo. Sobni kamin na polena Speetbox Pod tem imenom se skriva popolnoma zatesnjen sobni kamin na polena. Kontrolne meritve so pokazale, da je narejen povsem v skladu s sodobnimi zahtevami za sodobne kaminske pe~i. V tej kaminski pe~i lahko kurimo do 30 cm dolga polena, razmere v kuri{~u pa omogo~ajo skoraj popolno zgorevanje. V dimnih plinih so izmerili 30 mg/Nm3 lete~ih delcev, kar je trikrat manj kot jih odda obi~ajni sobni kamin in 150 krat manj kot odprti kamin. Kuri{~e pa je samo del celotnega sistema, ki ga sestavljajo razli~ni in enako veliki kubusi. Izberemo in razporedimo jih lahko glede na energetske potrebe ali uporabimo kot pohi{tvene elemente.

Neizmerna funkcionalnost lesa in kamenja Nov ogrevalni sistem se pona{a s prilagodljivostjo, ki je v tolik{ni meri nismo zasledili pri nobenem podobnem proizvodu. Kocka z vratci z oglato odprtino je namenjena skladi{~enju in dodatnem su{enju polen, ki se lahko nahajajo blizu pe~i. Enaka kocka z gornjo oblazinjeno povr{ino lahko postane del sede`ne garniture ob pe~i, ali pa se spremeni v omarico za knjige. Naslednja kocka z zamre`eno odprtino je namenjena skladi{~enju kamenja, ki med delovanjem prevzamejo vi{ke toplote in jih nato oddajajo v dolgih hladnih no~eh, ko ni nikogar, ki bi nalagal polena. Kocka s kamni bo toploto samodejno oddajala ve~ kot 24 ur, ~e je prostor dobro izoliran. Vse na{tete elemente lahko poljubno razporejamo in zlagamo po {irini ali vi{ini, zato je ogrevalni sistem Speetbox zanimiv vse leto, ne samo v zimskem ~asu. Kocke imajo dol`ino stranic 0,5 m, zato so uporabne tudi v manj{ih prostorih, dodatne dekorativne u~inke pa lahko dose`emo s pri`iganjem vgrajene LED razsvetljave.

^e `elimo popolni nadzor kaminske pe~i Sistem lahko deluje samodejno, brez priklopa elektrike, proizvajajo pa tudi model s priklopom na elektriko, ki uporabnost {e potencira. V kocki pod kuri{~em se skriva elektronika za krmiljenje delovanja kaminske pe~i, nadzor zgorevanja, modul za daljinski nadzor in upravljanje s telefonom. Dodatno so vgrajeni {e ventilatorji za dovod zraka v kuri{~e in za prepihovanje kubu-

Kombiniranje delov sistema je prepu{~eno uporabniku in njegovi domi{ljiji ali potrebam

Ventilatorji in krmilna tehnika se nahaja pod kuri{~em

sov s kamenjem, ~e je prostor potrebno hitro ogreti s pomo~jo ogretega kamenja. Vratca imajo dvojno steklo, s ~imer je mo`nost opeklin manj{a ter stekleno posodo za pepel, ki jo lahko praznimo med delovanjem. App za krmiljenje s telefonom omogo~a nadzor ventilatorja za topel zrak, kontrolo temperature v prostoru, izbiro hitrosti zgorevanja in kontrolo osvetljave kubusov. Sodobna zgorevalna tehnika kaminske pe~i Speetbox omogo~a na pogled majhnemu kuri{~u da dose`e nazivno ogrevalno mo~ 5,5 kW, termi~ni izkoristek 79% in temperaturo dimnih plinov 309°C. Kuri{~e ima vedno spodnji del, oba skupaj tehtata 160 kg. V zgorevalni komori se nahaja {e komora za odgorevanje dimnih plinov, ter indikator koli~ine pepela. Sistem je prilagodljiv, kamin lahko postavimo v vsak prostor, ki omogo~a odvod dimnih plinov, in po mili volji spreminjamo postavitev dodatnih elementov, dodatne informacije se nahajajo na www.speeta.com • Tihec

Postavitev omogo~a sedenje in shranjevanje toplote


AKTUALNO

25

Novi zakon o dimnikarskih storitvah Ni~ ve~ koncesij, po novem licence in nadzor 500.000 kurilnih naprav

Tekst in fotografije: Barbara Primc

o morebitnih nepravilnostih in predlagali odpravo napak,« pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor.

Lastnik kurilne naprave bo po novem sam izbral dimnikarja, zamenjal ga bo lahko enkrat na leto.

D

imnikarskim koncesijam se konec leta izte~e »mandat«, z novim zakonom, ki so ga poslanci sprejeli zadnji teden oktobra in ki uvaja t. i. licen~ni sistem, pa ni zadovoljen nih~e, ne strokovna zdru`enja, ne civilne iniciative. Te celo menijo, da je zakon »me{anica med javnim interesom in tr`no dejavnostjo, zato bi veljalo razmisliti o tem, da bi njegovo ustavnost in zakonitost ocenilo ustavno sodi{~e«.

Predlagani zakon ukinja obstoje~i koncesijski sistem in za dimnikarje predpisuje licence, izbiro dimnikarja pa prepu{~a uporabniku. Licence, ki bodo veljale za celotno obmo~je Slovenije in ne bodo ~asovno omejene (koncesije so veljale le za dolo~eno obmo~je), bodo dimnikarjem podeljevale (in odvzemale) upravne enote. Lastnik kurilne naprave bo lahko do konca junija prihodnje leto izbral dimnikarja in z njim podpisal izjavo – ~e je ne bo, se bo {telo, da je zadovoljen s seda-

Dr`ava ni zmogla nadzirati 59 dimnikarskih slu`b, kako bo nadzirala okrog 500.000 malih kurilnih naprav.

njim izvajalcem, ki bo tako »njegov dimnikar« naslednjih 12 mesecev. Zamenjal ga bo lahko enkrat na leto, in sicer med 15. majem in 15. septembrom teko~ega leta, izbranega dimnikarja pa bo moral med drugim obve{~ati o vseh spremembah na kurilni napravi, mu omogo~iti izvajanje dimnikarskih storitev in odpraviti morebitne ugotovljene nepravilnosti. »Obveznosti dimnikarjev se bistveno ne spreminjajo, {e vedno bodo pregledovali naprave, izdajali potrdila o pregledu, seznanjali uporabnike

Zato pa novi zakon predvideva ve~ji nadzor tako nad dimnikarji kot tudi nad malimi kurilnimi napravami. Okrepili naj bi ga z nadgradnjo evidenc, v katere bi vpisovali podatke o uporabnikih oziroma kurilnih napravah in o izvajalcih in njihovi usposobljenosti. Na Zbornici komunalnega gospodarstva se spra{ujejo, kako bodo pristojni sploh zmogli izvajati nadzor po novem, ~e ga niso mogli niti po starem: »Prej niso mogli nadzirati 59 dimnikarskih slu`b s koncesijo, kako bodo po novem nadzirali uporabnike malih kurilnih naprav, ki jih je pribli`no 500.000.« Na ministrstvu priznavajo, da sistem do zdaj ni deloval tako, kot bi moral, a novi zakon predvideva, da in{pekcija za okolje in prostor pridobi deset novih in{pektorjev: »Novost je, da se bo vse vodilo prek evidence Evidim, ki bo nadgrajena z moduli oziroma podatki upravnih enot in agencije za okolje, prek katerih bo in{pektor lahko opravljal prvi nadzor. Vanje bodo vpisovale podatke tudi dimnikarske dru`be, evidenco bi vodili tudi uporabniki. Drugi nadzor bodo in{pektorji opravljali na terenu. Zdaj zbrani podatki delovanja in{pekcije {e ne omogo~ajo.« Na ministrstvu dodajajo, da bo imel vpogled v evidence tudi uporabnik – dobil bo kodo in bo lahko videl, ali je njegova mala kurilna naprava vpisana v evidenco in kaj se dogaja na njej. Dostop do kurilne naprave je vstop v zasebnost. Marsikateri uporabnik ne spusti k sebi niti dimnikarja, kako pri~akovati, da bo vstop dovolil in{pektorju? V Avstriji in Nem~iji gredo in{pektorji na teren v spremstvu policistov. Pa pri nas? Na ministrstvu pravijo, da so »v zakonu naredili nastavke, da bo to mo`no tudi pri nas. Z ozave{~anjem uporabnikov pa bomo posku{ali dose~i, da bi bilo takih te`av ~im manj.« •


26

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Sprejemniki son~ne energije za ve~je solarne sisteme GK8/13AR Veliki solarni sistemi za velike objekte daljinsko ogrevanje Predvsem v S Evropi je zadnje ~ase opaziti trende rasti velikih solarnih sistemov, pri katerih povr{ina sprejemnikov son~ne energije presega 100 m2 in ki se gradijo predvsem za namene daljinskega ogrevanja in ogrevanja velikih kompleksov. SONNENKRAFT je posebej za velike odjemalce toplote razvil posebne sprejemnike son~ne energije, ki imajo v tem segmentu bistvene prednosti v primerjavi s klasi~nimi kolektorji. Veliki solarni sistemi, predvsem v toplovodnih omre`ij, praviloma delujejo z visokimi temperaturnimi obremenitvami. Visoke temperature prina{ajo ve~je izgube, kar bistveno poslab{a solarni donos in izkoristek celotnega sistema.

Sprejemniki son~ne energije SONNENKRAFT GK-8/13AR Sprejemniki son~ne energije GK-8/13AR so na izbiro v 2 velikostih, 8 m2 in 13 m2 in v 2 izvedbah zasteklitve. Dvojno zaste-

kljeni sprejemnik son~ne energije ima prednosti predvsem v visokotemperaturnem obmo~ju delovanja, zaradi manj{ih konvekcijskih izgub. Zaradi same velikosti enote ima sistem, v primerjavi s klasi~nimi, bistveno zmanj{ano {tevilo spojnih mest, kar zmanj{a tveganje za netesnost. Podkonstrukcija je `e zaradi stati~ne stabilnosti sprejemnika enostavnej{a in tako cenej{a. Namre~ cena konstrukcije pri tako velikih sistemih predstavlja relativno velik dele` v ceni celotnega sistema. Refleksija

v tako velikih sistemih pa lahko predstavlja velik problem za okoli{ke prebivalce. Steklo teh Sonnenkraftovih sprejemnikov je zato antirefleksno, kar pomeni izni~enje tveganja refleksije v bli`nje objekte. Aplikacije velikih centralnih solarnih sistemov zmanj{ujejo stro{ke vzdr`evanja, distribucije energije ter vgradnje in bodo v prihodnosti zagotovo postali enakovredna alternativa klasi~nim sistemom za pridobivanje alternativnih virov energije za potrebe daljinskega ogrevanja. • Tadej Mrak

2GORþLWHY]D6211(15.$)7 MHSUDYDRGORþLWHY

Poleg subvencjije Eko Sklada tudi SONNENKRAFT nudi posebno subvencijo za QDNXSVRODUQHJDVHWDGRNRQFDOHWD9HþQD www.sonnenkraft-subvencija.si

www.sonnenkraft.si

Your future is renewable – with us since 1993

Promocijsko sporo~ilo

Izkoristite subvencije EKO Sklada in si ]DJRWRYLWHXJRGQRUHãLWHYXþLQNRYLWHJD ogrevanja še danes. 9HþQDwww.ekosklad.si


SOLARNE TEHNOLOGIJE

Islandci vrtine vrtajo pet kilometrov pod povr{je zemlje Geotermalne toplotne ~rpalke za proizvodnjo elektrike kot toplotni vir uporabljajo `are~e kamnine globoko pod povr{jem. Pravi dose`ek pa bi bil, ~e bi uspeli izdelati toplotno ~rpalko, ki bi lahko izkori{~ala staljene kamnine ali magmo.

27

Toplozra~ni solarni kolektor SolarVenti® Za prezra~evanje in ogrevanje prostora brez el. priklopa SolarVenti je enostaven in u~inkovit toplozra~ni solarni kolektor za prezra~evanje ter dogrevanje prostora. Prezra~uje ter dogreva stanovanjske hi{e, po~itni{ke hi{e, zidanice, gara`e, kleti, mobilne hi{e, avtodome, ali plovila s prestrezanjem son~ne energije.

Sestava in financiranje

Vir: http://media24.si

SolarVenti solarne kolektorje proizvajajo na Danskem in certificirajo v Nem~iji, kjer je solarni kolektor med podobnimi kolektorji pridobil zelo dobre ocene. V dokaz, da je kolektor SolarVenti ustrezno u~inkovit, je mo`nost pridobitve eko subvencije Eko sklada, subvencionirajo 20% nalo`be, ob 3 izvedenih ukrepih pa je prakti~no za vas brezpla~en. Okvir solarnega kolektorja se v celoti sestoji iz aluminija, odpornega na sol, pritrditev je iz nerjave~ega jekla, ventilator iz plastike in prednja plo{~a iz leksana. SolarVenti solarni kolektorji so zelo primerni za hi{e ob morju.

Kako deluje SolarVenti? Toplozra~ni kolektor za obratovanje prestreza energijo sonca, zato priklop na elektri~no omre`je ni potreben. PV celica, name{~ena v kolektorju, proizvaja elektriko (12V) za obratovanje ventilatorja. Zunanji zrak vstopa v kolektor skozi perforirano plo{~o na hrbtni strani kolektorja, v notranjosti kolektorja se segreje in ventilator ga vpiha v hi{o skozi cev v steni. V kolektorju se temperatura zraka dvigne za 15°C do 40°C (odvisno od velikosti kolektorja). Poleg zagotavljanja sve`ega zraka se s tem v prehodnih obdobjih tudi prostor dogreva. Vpihani

- Enostavna monta`a na steno ali streho, - brez priklopa na elektri~no omre`je, - brez obratovalnih in vzdr`evalnih stro{kov, - odporen na vse vremenske vplive, - zvi{a bivalno udobje, prezra~i in izsu{i prostor, - `ivljenjska doba najmanj 15-25 let, - prihranek pri ogrevanju, vra~ilna doba 4-7let, - garancija 5 let, - subvencija Eko sklada v vi{ini 20% celotne nalo`be.

ogreti zrak ima majhno relativno vlago, kar pomeni, da lahko sprejme veliko vlage in vlago odna{a iz prostora, kar je idealno za razvla`evanje zaprtih prostorov, ter za odpravljanje te`av z `e kondenzirano vlago - plesnijo v prostoru. Obratovanje je avtomatsko in popolnoma BREZ OBRATOVALNIH TER VZDR@EVALNIH STRO[KOV! •

Promocijsko sporo~ilo

Islandci so na jugozahodu otoka avgusta za~eli z vrtanjem pet kilometrske vrtine, kjer `elijo izvrtati najbolj »vro~o« vrtino v zgodovini. Magma v tem podzemnem obmo~ju, ki je posledica vulkanske dejavnosti, morsko vodo segreje do temperature med 400 in 1.000 stopinjami Celzija. Pregreta voda zaradi mo~nega tlaka na tej globini dobi obliko »superkriti~ne vode«, ki ni niti teko~ina niti plin ter vsebuje precej ve~ energije. Geotermalni obrat, ki bi izkori{~al superkriti~no vodo, bi lahko imel zmogljivost 50 MW, kar je desetkrat ve~ kot 5 MW, kolikor proizvede obi~ajen obrat. Islandija `e zdaj vso svojo elektri~no energijo proizvede iz alternativnih virov in fosilnih goriv, vendar tri ~etrtine te energije proizvedejo hidroelektrarne. •


28

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Shranjevanje elektri~ne energije za dom

E

ksploziven razvoj tehnike za shranjevanje elektri~ne energije je morda primerljiv samo s prodorom osebnih ra~unalnikov. Vzrok je razvoj vedno bolj{ih baterij in njihova vedno ni`ja cena. Razmeroma nova tehnologija je dober posel za vse, od proizvajalcev do uporabnikov, polje uporabnosti pa se bo raz{irilo na skoraj vsa podro~ja ~love{kega delovanja. Na solarnem in elektroenergetskem podro~ju vzporedno uvajamo ve~ tehnologij, ki lahko delujejo hkrati ali izmeni~no, vse pa prispevajo k zni`anju izpustov toplogrednih plinov in neposredno razbremenjujejo klimatske pritiske.

Vse je enostavnej{e [e pred kratkim, so bili baterijski sklopi dragi, lastnik pa si je moral pridobiti znanje, da jih je lahko uporabljal in vzdr`eval. Sodobne baterije so cenej{e, zmogljivej{e, enostavne za uporabo ter celo lepe na pogled. Po pritrditvi na steno bodo delovale nesli{no in samodejno ter preko no~i ali ob izpadih preskrbovale stanovalce z elektriko. Firma Tesla iz ZDA je prva, ki je dala v javno prodajo stenske litij- ionske baterije z vgrajenim teko~inskim hlajenjem. Lastnik firme in patentov Elon Musk je celo najavil, da ne bo spro`il patentnih to`b proti tistim, ki so v dobri veri uporabili njegove ideje za svoje podobne izdelke.

Skrite nevarnosti? Nemci so od fotovoltaike pre{li na vzpodbujanje vgradnje akumulatorjev. S paneli lahko trenutno proizvedejo 40 GW elektrike, kar je 7,5% celotne porabe. Baterije bodo omogo~ile neprekinjeno rabo lastne son~ne elektrike in s tem mo`nost odklopa od javnega omre`ja. Posledica bo lahko zmanj{anje prispevkov za solidarno vzdr`evanje javnega omre`ja in vi{ja cena za vse ostale porab-

Nem{ki EON ponuja stenske zalogovnike elektrike z mo~mi 4,4 - 6,6 - 8,8 in 11 kWh

nike. Nem{ki neodvisni think-tank Agora Energiewende je v projekciji do 2035 ugotovil, da bo trg son~ne elektrike {e naprej rasel, javne distribucije pa ne bo ogrozil. Tudi ~e bi Nemci preko no~i vse strehe prekrili s fotovoltaiko in se delno odklopili od omre`ja, bi s tem ceno javne elektrike zvi{ali za najve~ 0,5 centa na kilovatno uro.

Kaj se bo zgodilo Revijo Renewable Enery World je zanimalo, na katero podro~je bodo nove mo`nosti shranjevanja elektrike imele najve~ji vpliv, na stanovanjsko, industrijsko ali na javno. ^e strnemo mnenja dvanajstih vodilnih strokovnjakov, se bodo interesi enakomerno razdelili na vsa podro~ja, saj ima vsako od njih od tega velike koristi. Gospodinjstva bodo prva mno`i~no posegla po baterijskih napajalnikih, s tem pove~ala lastno varnost ter posredno razbremenila in uravnote`ila javno omre`je, kar je dober stranski u~inek. Sledila bodo manj{a podjetja, ki bodo s tem zmanj{ala

stro{ke in ranljivost ter zaradi zanesljivosti napajanja pove~ala prednost pred konkurenco. Vodilne bodo Avstralija, Japonska in Nem~ija, predvsem zaradi visokih cen elektrike za gospodinjstva. Posledica bodo novi poslovni modeli in prihranki zaradi manj{e koni~ne porabe, ki so zanimivi predvsem za podjetja. V javni porabi pri~akujejo pospe{eno gradnjo velikih javnih zalogovnikov elektrike, ki jih bodo sestavljali standardizirani elementi, iz katerih lahko sestavimo baterije z mo~jo od 100 kW do 100 MW. Nekaj tak{nih projektov je `e danes v uporabi. S tem dobijo obnovljivi viri povsem nov pomen, saj lahko vi{ke elektrike shranjujemo brez velikih tehnolo{kih podvigov ali pretvarjanja v razli~ne energente. Strokovnjaki trdijo, da se bo shranjevanje elektrike razvijalo podobno kot sposobnost shranjevanja podatkov, vedno ve~ja koli~ina na vedno manj{em prostoru. Skratka, smo na pragu nove revolucije, ki prina{a velike koristi za vse uporabnike. • Tihec


SOLARNE TEHNOLOGIJE

29

Solarni stre{niki in zmogljiva baterija za samooskrbo Dru`ba Tesla je nedavno v Los Angelesu predstavila integrirano solarno streho, sestavljeno iz solarnih stre{nikov, enakih dimenzij, kot so obi~ajni stre{niki. Predstavili so tudi baterijo Powerwall 2, ki zmore celoten dan napajati lu~i, elektri~ne vti~nice in hladilnik povpre~nega gospodinjstva. Pri Tesli so v ta namen postavili na ogled stanovanjsko sosesko v Universal studios, ki je svetu zabave poznana kot Colonial Street iz uspe{ne TV-serije Razo~arane gospodinje. Predsednik uprave Tesle Elon Musk je ob tej prilo`nosti povedal, da morajo biti tudi solarne strehe prijetne na pogled, tako kot so to postali avtomobili. Stre{niki, ki bodo na voljo v {tirih razli~nih barvah, pa naj bi bili kupcem na voljo prihodnje poletje.

Prilo`nost za tiste, ki obnavljajo streho

Kritina iz solarnih stre{nikov naj vsaj za zdaj ne bi upravi~ila stro{kov menjave strehe, smiseln pa bo premislek za tiste, ki morajo streho tako ali tako obnoviti, je dejal Elon Musk. Foto: Reuters

^eprav je cilj podjetja, da bi solarni stre{niki predstavljali cenej{o in predvsem energetsko u~inkovitej{o mo`nost pokrivanja hi{, pa vsaj v za~etni fazi cena solarnih stre{nikov sama po sebi ne bo upravi~ila menjave strehe. Bo pa smiselna za tiste, ki morajo streho tako ali tako zamenjati, je dejal Musk, ki cene {e ni `elel razkriti. Trenutni stre{niki so v primerjavi s tradicionalno solarno streho 98-odstotno u~inkoviti, a cilj Tesle je, da bodo ti postali u~inkovitej{i od tradicionalnih solarnih streh. Kot veliko prednost je Musk poudaril vzdr`ljivost solarnih stre{nikov, ki so odporni proti udarcem, po navedbah Muska pa tudi vzdr`ljivej{i od asfalta, ki je eden najpogostej{ih materialov za stre{nike v ZDA.

Son~na elektrarna v stre{nikih, doma~i hranilnik elektri~ne energije in elektri~ni avtomobil je paket, ki ga `eli prodati Tesla. Ali se bo revolucionarni na~rt uresni~il in prodrl, pa bo precej odvisno od na~rtovane zdru`itve dveh Muskovih podjetij, kjer pa imajo glavno besedo vlagatelji. Foto: Reuters

Zmogljiva baterija Powerwall 2 Tesla predstavlja tudi stacionarno baterijo Powerwall 2, ki je zmogljivej{a razli~ica prve Tesline stacionarne baterije. Powerwall 2 omogo~a za 14 kWh zaloge energije, z najve~jo odjemno mo~jo 5 kW, kar naj bi zado{~alo za celoten dan uporabe lu~i, elektri~nih vti~nic in hladilnika v povpre~nem gospodinjstvu. Cena stacionarne baterije bo v ZDA 5.500 dolarjev. V nasprotju s prvo generacijo je zdaj v baterijo vgrajen tudi inverter, ki

spreminja enosmerni tok v izmeni~nega in obratno, ~e bi shranjevali elektriko v ~asu nizke tarife. Musk je ob tem poudaril, da zgolj solarna streha in baterija Powerwall 2 ne bosta zado{~ali za celotno porabo elektri~ne energije, ki se bo v prihodnosti zaradi elektri~nega ogrevanja in elektri~nih prevozov {e pove~evala, bo pa solarna streha lahko pokrila tretjino pove~anega povpra{evanja po elektri~ni energiji.

Bo Tesli uspel odkup SolarCityja Sodelovanje Tesle in dru`be SolarCity pri postavljanju solarnih streh je znova odprlo vpra{anje Tesline 2,6 milijarde dolarjev vredne ponudbe za odkup SolarCityja. Musk je dejal, da ~e odkupa in zdru`itve delni~arji ne bodo potrdili, bo imelo sodelovanje s SolarCityjem vse manj smisla za nadaljevanje. • UR, Vir: MMC RTV SLO


30

ZDRAVA HI[A

Monta`a prezra~evalnega sistema LUNOS

P

red odlo~itvijo za prezra~evalni sistem se nam razumljivo zastavljajo mnoga vpra{anja, glede zahtevnosti izvedbe pa se marsikdo neupravi~eno preve~ boji. Pri monta`i prezra~evalnega sistema Lunos je namre~ bojazen, da bodo monterji razbijali, vrtali in smetili po va{i hi{i, popolnoma odve~.

Milan Kuster, direktor podjetja Lunos d.o.o.

Ali decentralni sistem prezra~evanja lahko deluje zgolj za posamezne prostore? Dobro prezra~evanje mora vedno biti uravnote`eno, zato ne priporo~amo, da prezra~ujete le en prostor. Kadar `elimo prezra~evati le del va{ega stanovanja ali hi{e se obi~ajno uporabi vsaj {e ena odzra~evalna enota v kopalnici, sicer bo zaradi vgradnje prezra~evalnih enot v sosednje prostore vlaga iz kopalnice stimulirano vla`ila te prostore. Ob vgradnji dveh, pravilno pozicioniranih, prezra~evalnih enot v dveh prostorih pa `e lahko govorimo o sistemu prezra~evanja.

Pomembna vpra{anja pred izbiro prezra~evalnega sistema: • • • • • • • •

Kak{na postavitev sistema prezra~evanja je optimalna za va{ dom? Kako poteka monta`a? Kako hrupno je prezra~evanje prostorov? Kak{ne so zahteve za prezra~evanje sodobnih zgradb? Koliko energije in denarja dejansko prihranimo v praksi? Koliko energije potrebujemo za delovanje sistema? Kak{ni so investicijski in obratovalni stro{ki? Ali je zagotovljeno obratovanje skladno s potrebami objekta in njegovih uporabnikov? • Ali je sistem samodejno krmiljen glede na prekomerno vlago?

Lokalni prezra~evalniki {e zdale~ niso decentralni prezra~evalni sistem

Kakovostni sistemi prezra~evanja delujejo v razponu glasnosti od 11 do 25 dB v osnovnem - stalnem obratovanju (25 dB glasnosti je primerljivo s tihim {epetom).

Na tr`i{~u se je v zadnjem letu pojavilo nekaj lokalnih prezra~evalnih enot, ki so po izgledu in principu delovanja precej podobni Lunosovi rekuperatorski enoti e2.

Kaj mora zagotavljati dober prezra~evalni sistem?

Lokalne prezra~evalne enote so namenjene prezra~evanju posameznih prostorov in med seboj ne komunicirajo temve~ deluje vsaka zase. V razvitih dr`avah zahodne Evrope se ti prezra~evalniki prakti~no ne uporabljajo ve~, saj so jih `e pred nekaj leti nadomestili decentralni prezra~evalni sistemi ki so bistveno bolj u~inkoviti in poskrbijo za pravilne zra~ne poti v celotni kvadraturi va{ega doma. Vgradnja posameznih prezra~evalnikov namre~ lahko bivalno klimo

• • • • •

Primerno, prijetno, higiensko prezra~evanje, Kakovost, trajnost in varnost, Prihranke pri ogrevanju in energetsko var~no prezra~evanje, Kontrolirano prekomerno zra~no vlago, Zado{~ati protipo`arnim in protihrupnim zahtevam.


ZDRAVA HI[A

31

Kak{en je primer izra~una investicije za enodru`insko hi{o? 5-sobna enodru`inska hi{a bivalna povr{ina pribli`no 135 m2 decentralizirano prezra~evanje z nadzorom vlage

Od

2.000 EUR

Kak{en je primer izra~una za ve~nadstropno zgradbo? 2,5-sobno stanovanje bivalna povr{ina pribli`no 65 m2 decentralizirano prezra~evanje s kontrolo vlage

poslab{a, umazan zrak se pome{a s sve`im, kar se pri decentralnem prezra~evalnem sistemu ne more zgoditi.

Kako sistem odpravlja vlago v prostorih? To dose`emo s konstantno zadostno izmenjavo zraka ter senzorjem vlage in temperature, ki je name{~en v kontrolni enoti. Za pravilno delovanje sistema je pomembno, da merimo vla`nost v bivalnih prostorih in ne v samih enotah, ki so vgrajene v zunanje zidove.

Kako deluje prezra~evalna enota? Prezra~evalna enota se namesti na zunanjo steno objekta in s pomo~jo vgrajenega ventilatorja neprestano vpihuje in izpihuje zrak v in iz prostora. Zrak prehaja preko kerami~nega toplotnega prenosnika, ki zmanj{uje izgube zaradi prezra~evanja na mini-

Od

1.000 EUR

mum. Enota ima tudi zaporo proti prepihu, du{ilec zunanjih zvokov in protipra{ni filter. S tem si torej zagotovimo sve` zrak brez toplotnih izgub ter prepre~imo vstop pra{nih delcev in prekomernega hrupa v prostor.

Kako kro`i zrak med prostori? Za kro`enje zraka med prostori je dovolj `e 1,5 mm re`a pod vrati. V kolikor va{a vrata tesnijo in imajo prag, pa priporo~amo vgradnjo vratne ali zidne re{etke. •

V {tiri~lanskem gospodinjstvu dnevno v povpre~ju izlo~imo 15 litrov vode. Tem bolje je zgradba tesnjena ter izolirana tem pomembneje je, da vla`en zrak transportiramo navzven ter ga nadomestimo s sve`im. To nam omogo~a kakovosten prezra~evalni sistem. Le na ta na~in lahko zagotovo prepre~imo {kodo za na{e zdravje in zgradbo.


32

ZDRAVA HI[A

CHEMIDRO / Wavin predstavlja REK 60, prezra~evalno napravo z rekuperacijo toplote za posamezne bivalne prostore CHEMIDRO / Wavin REK60 je enoprostorski mehanski rekuperator, enostavne vgradnje, primeren tudi za prostore, kjer obi~ajne sisteme za prezra~evanje z rekuperacijo ni mo`no vgraditi, zato je je idealen za prenove hi{. Enota je idealna re{itev za slabo ali nepravilno zra~ene prostore in zagotavlja zdrav in higieni~en zrak v prostoru. Rekuperator REK60 podjetja Chemidro/Wavin, je mo~ vgraditi tam, kjer kanalska izvedba ni mo`na. Ta prezra~evalna enota je odli~na re{itev za prezra~evanje npr. kopalnice, dnevne sobe, spalnice, shrambe, kleti, ...

Rekuperator REK60 toploto izhajajo~ega zraka oddaja v dovajani zrak

U~inkovitost mehanskega rekuperatorja REK60 Rekuperator REK60 prezra~uje prostor z zajemom toplote s kerami~nim menjalcem toplote, pri tem pa zadr`i do 93% toplote prostora, s tem pa prezra~uje brez nepotrebnih izgub toplote/ hladu. Premer zra~nega dovoda/odvoda zna{a 160 mm, dol`ina pa 40 cm, (dol`ino lahko prilagajamo tudi do 70 cm). v napravo za prezra~evanje so vgrajeni elektronski komutatorski pogon, re{etka in usmernik ter dva filtra razreda G3, (izhodni in vhodni filter), povsem preprosta za vstavljanje in ~i{~enje. Rekuperator je na voljo v avtomatski izvedbi delovanja z daljinskim upra-

vljalcem, s katerim upravljamo odvajanje in dovajanje zraka. Hkrati omogo~a upravljanje s pretoki zraka pri ve~ vgrajenih rekuperatorjih, 3 nivoje delovanja (no~no/dnevno delovanje), prikaz na~inov delovanja in prikaz stanja filtra. Mo`no je vgraditi 16 enot rekuperatorja v nizu. REK60 obstaja tudi v osnovni verziji REK60 basic, z vklopom in izklopom,uravnavanjem lastnosti pretoka s pomo~jo vgrajenih tipk. Naprava ne potrebuje odvoda kondenza. • Osnovne zna~ilnosti REK60: Enostavna vgradnja:

potrebna le zidna odprtina premera 160 mm

Nizka poraba energije:

4,9 W

Energetska u~inkovitost:

zadr`i 93% temperature prostora

U~inek prezra~evanja:

za prostore do 40 m2

Glasnost:

13 db(A)

Enostavno vzdr`evanje Enostavno ~i{~enje:

zado{~a izpiranje s teko~o vodo neelektri~nih delov naprave

REK60

premer odprtine 160 mm

globina 250-400 mm

REK60 Basic (brez daljinskega upravljalca)

premer odprtine 160 mm

globina 250-400 mm

Tehni~ne zna~ilnosti:

Promocijsko sporo~ilo

Zra~enje prostora z odpiranjem oken je sicer najbolj enostavna metoda, vendar pogosto neizvedljiva, obi~ajno z njo izgubljamo toploto ali hlad, s tem povzro~amo nepotrebne stro{ke in zajem zunanjega ne~istega zraka. Rekuperator je majhnih dimenzij, primeren za vgradnjo tudi kadar prenavljamo bivalne prostore, katerih gradnja ni bila namenjeni zra~enju. Naprava odvaja zrak iz prostora, (ob tem pozimi ne odvaja toplote bivalnega prostora), poleti pa ohranja hlad. Toploto izhajajo~ega zraka oddaja v dovajani zrak. Vgrajeni filtri dovajani zrak o~istijo in s tem poskrbijo za zdrav bivalni prostor. Rekuperator je izredno lahko ~istiti in vzdr`evati, kot tudi po potrebi popolnoma razstaviti.


ZDRAVA HI[A

33

Razpored dovodov in odvodov zraka Kaj je pomembno vedeti Ko je stanovanjska hi{a dokon~ana, so v bivalnih prostorih vidni le zaklju~ni elementi, imenujemo jih difuzorji zraka, to so dovodne in odvodne {obe za zrak. Razlikujejo se po obliki, tako da ima zra~ni tok ~im manj{i upor na tem mestu. Praviloma so ti zaklju~ni elementi name{~eni na stropu ali visoko na steni (dovodni ventili so lahko vgrajeni tudi nizko v steni ali v tleh) in imajo mo`nost regulacije pretokov. V bivalnih prostorih (dnevna soba, spalnica, otro{ke sobe, delovni kabinet) so name{~eni dovodni ventili, v servisnih prostorih (kuhinja, kopalnica, WC, utiliti) pa odvodni ventili. V kuhinji mora biti odvod zraka najve~ji, vsaj 120 m3/h. Elementi morajo biti name{~eni tako, da zagotavljajo enakomeren pretok zraka po celem prostoru, torej nasproti vrat, nekje nad oknom. Hkrati dovodnega in odvodnega ventila v istem prostoru ne predvidimo, saj bi bilo to v nasprotju z osnovnim vodilom: zrak se dovaja v bivalne prostore in se ga odvaja iz servisnih prostorov (izpodrivno prezra~evanje).

Ventili naj bodo name{~eni vsaj 40 cm od sosednje stene; zaradi direktnega toka zraka v steno, lahko nastanejo temni made`i. Regulacijo pretokov izvedemo z meritvijo z anemometrom in ustreznim pripiranjem ventilov. Da bi se lahko zrak prosto gibal po stanovanju ali hi{i, je nujno, da so vsa vrata posameznih prostorov netesna: morajo imeti 8 mm re`o pri tleh, lahko je ta re`a vgrajena tudi v gornjem delu podboja vrat. Seveda je mo`no tudi vgraditi vratne re{etke za zrak ali pa zidno re{etko za prost pretok zraka. • Mag. Bojko Jerman, E-NETSI d.o.o.


34

ZDRAVA HI[A

Kako se spopasti z vlago in zidno plesnijo

Zidna plesen je estetski problem, poleg tega pa ustvarja nezdravo bivalno okolje.

Na boj proti zidni plesni in vlagi v prostoru se je najbolje pripraviti, `e ob gradnji ali prenovi Ko naletimo na zidno plesen, njen glavni vzrok je vlaga, se navadno najprej zate~emo k re{itvam, kot je izsu{evanje sten ali celo zgolj prebarvanje plesni. Seveda je mnogo bolj{a re{itev, ~e plesen strokovno odstrani usposobljena oseba s primernimi sredstvi. Takoj nato se je modro lotiti prepre~evanja nastanka zidne plesni. Seveda je o taki preventivi smiselno razmisliti tudi ob na~rtovanju novogradnje. Poglejmo zakaj:

Kako nastane zidna plesen Glavni krivec za nastanek zidne plesni je gotovo vlaga v toplem prostoru. V kombinaciji s kisikom in nekaterimi organskimi snovmi, ki se ho~e{ no~e{ znajdejo v stenah, nastanejo pogoji, ki zidno plesen ustvarjajo. Seveda ni nobeno presene~enje, da so tak{ni prostori najpogosteje kuhinje, kopalnice, pralnice in drugi topli prostori z veliko vlage. [e slab{e – kolonija zidne plesni se {iri s pomo~jo spor. Te iz ene manj{e kolonije kmalu ustvarijo mnoge dodatne kolonije. Iz vla`nega prostora, kot je kopalnica, se bo plesen torej kmalu raz{irila tudi na druge prostore.

Brez

Najbolj{a re{itev: prezra~evalni sistem Najbolj{a re{itev za prepre~evanje nastanka zidne plesni je vgradnja prezra~evalnega sistema. Ta bo poleg tega, da bo iz prostora odstranil pogoje za njen nastanek poskrbel tudi za odli~en zrak in s tem zdravo bivalno okolje. Pri izbiri prezra~evalnega sistema pa bodite pazljivi na naslednje lastnosti, ki jih mora imeti dober sistem, saj vam bodo poleg prepre~evanja nastanka plesni zagotovile {e drugo udobje in zdravje: • Dovod sve`ega zraka, • Odvajanje zraka iz prostora, • ^i{~enje prahu in `u`elk iz zraka, • Za{~ita pred hrupom iz okolice, • Rekuperacijo toplote in uravnavanje vlage v prostoru, • Zni`anje stro{kov ogrevanja in hlajenja, • Nizko porabo energije . Eden takih sistemov, ki je poleg tega {e cenovno ugoden in enostaven za vgradnjo, je tudi prezra~evalni sistem Orca Coolwex, ki ga uporabljajo `e mnoga slovenska gospodinjstva. •

 2 0#0#-7 )# . # '8 0' 24'<4#ČŤ 14%# 5+56'/#

\KFPGRNGUPK KPUNCDGIC\TCMC

Promocijsko sporo~ilo

2TG\TCČŹGXCNPKUKUVGOK1TECUQ K\TGFPQWČŹKPMQXKVK\CPGUNLKXQRCXCÉś FQOFGNCLQ\FTCXVWFKXGČŹFGUGVNGVKL

 YYYQTECGPGTI[GW

&QUQĆ&#x2019;PCPEKTCPLC UUVTCPK'MQUMNCFC (Velja za degradirana QDOQČŹLCQUVCNC do 25%). Ĺ° 2TKOGTPQ\CUCPCEKLG KPPQXQITCFPLG Ĺ° +\TGFPQVKJQFGNQXCPLG

Zidna plesen svoje kolonije {iri s pomo~jo spor, ki poleg njihovega razra{~anja povzro~ajo tudi nezdrav zrak.

Shematski prikaz delovanja prezra~evalnega sistema Orca Coolwex.


RWE-jeva

NAJBOLJŠA PONUDBA ZAJAMČENA

CENA

1 leto

DARILO

paket žarnic LED

Naša

NAJNIŽJA CENA elektrike

PRIHRANITE NA RAČUNU ZA ELEKTRIKO – VSAK MESEC. PREKLOPITE NA RWE – brezplačno in enostavno – in prihranite z našo najnižjo ceno elektrike, ki vam jo jamčimo za kar 1 leto. V posebni akcijski ponudbi, ki traja do 31. 12. 2016, boste prejeli še visokokakovostni žarnici LED za nižjo porabo in dodatne prihranke na vsakem računu za elektriko.

NAJCENEJSA

080 36 36

Paket z 2 žarnicama LED prejmejo odjemalci, ki preklopijo na RWE v okviru akcije Najboljša ponudba z vezavo za 12 mesecev.


36

INTERVJU

Janez Gori{ek: »Edino, kar imamo res posebnega, je Planica.« Prejemnik nagrade IZS za in`enirske dose`ke meni: »Pri skakalnicah mora{ v in`enirsko delo vnesti predvsem ~ustva«.

J

anez Gori{ek je letos prejel nagrado IZS za izredno `ivljenjsko delo. Povzemamo pogovor, ki so ga izvedli na In`enirski zbornici Slovenije, z o~etom Plani{kih skakalnic in njegovim sinom Sebastjanom Gori{ek. Nordijski center v Planici je kon~an. Ga vidite kot nastavek za prihodnji razvoj ali kot nekak{no kon~no to~ko truda mnogih generacij plani{kih delavcev? Janez: To je zelo velik dose`ek. Planica je zdaj kompletna – ima {e smu~arske teke in vse naprave za treninge. Zimske treninge bo omogo~ala tudi ~ez leto, tu je tudi vetrovnik. Postala je pravi center in je zanimiva. Bistvo je, da lahko `ivi, in bo `ivela. Izborili smo si, mi amaterji, da je dr`ava pristopila in priznala Planico in zelo sem vesel, da je to uspelo. Sebastjan: O~etu, bratu in vsem ljudem, ki so delali v Planici in so kot velika dru`ina, je bilo v velik ponos, da je dr`ava pristopila in priznala, kaj za Slovenijo in dru`bo pomeni Planica. Ko je dr`ava {la v projekt, se je sli{alo utopi~no. Ampak ljudje, ki so vodili ta projekt, so ga izpeljali odli~no, saj je bilo zahtevano veliko papirologije, da so pri{li do konca. S tem je dr`ava priznala, da so skoki del kulture v Sloveniji. Bloudek in brata Gori{ek izgleda niso delali zastonj.

Va{e delo je bilo vedno vizionarsko. S ~im ste prepri~ali FIS In druge dele`nike? Janez: Imeli smo sre~o, da smo bili z odgovornimi pri FIS dobri prijatelji. To so bili ljudje, ki so razumeli. Dan pred tekmo smo dolo~ali, iz katerega naleta bodo naslednji dan skakali. Mi smo vedeli, da se da sko~iti dlje, zato smo pono~i vse {tevilke prestavili za en nalet vi{je. Naslednji dan jim ni bilo ni~ jasno,

Janez Gori{ek je najprej prihodnost smu~arskih skokov sanjal z bratom Ladom, danes jo ustvarja s sinom Sebastjanom. Gonilna sila razvoja letalnice v Planici je `e od {estdesetih let prej{njega stoletja. Ko je leta 1953 prvi~ postal {tudentski svetovni prvak v smu~arskih skokih, je bila najdalj{a dose`ena daljava na svetu 139 metrov. Od takrat se je ta rekord podalj{al za 112 metrov in pol, tudi po zaslugi njegovega nenehnega premikanja mej in izredne inovativnosti v gradnji smu~arskih skakalnic po vsej Evropi. Pri svojih 82 letih {e vedno gleda predvsem v prihodnost. Janez Gori{ek je letos prejel nagrado IZS za `ivljenjsko delo.

hitrosti skakalcev pa so bile ve~je. To se je dogajalo vso zgodovino. Ampak ni bilo druge mo`nosti, ~e smo hoteli iti naprej. Morali smo dokazati, da je mo`no.

Kaj ob~utite, ko sedite na klopci pred Kavko in zasli{ite plani{ke fanfare? Janez: To je treba do`iveti. Te fanfare so tako zna~ilne za Planico, da iz mene izvabijo vsa ~ustva. ^e nima{ ~ustev, ne more{ ustvarjati ni~ dobrega. Fanfare so nekak{na nagrada, fenomen, ki ti da voljo za nadaljnje delo.

Neko~ ste dejali, da ste planirali, da se na Vikersundu ne bo letelo dlje kot do 240 metrov. Je za vas Planica nenehno pomikanje mej mo`nega v smu~arskih poletih? Janez: Na Planico gledam razvojno. Izhajam iz tega, da smo Slovenci majhen narod. Edino, kar imamo res posebnega, je Planica. Smo edini na svetu, ki lahko tu ustvarjamo in gremo naprej. Nismo imeli

konkurence. ^e smo hoteli obstati, smo morali dati mo`nost tudi drugim in graditi tudi drugje. V Vikersundu imajo izjemne aerodinami~ne pogoje zaradi nizke lege, tri do deset odstotkov bolj{e kot drugod. Najin cilj je bil, da lahko sko~ijo 250 metrov, kjerkoli `e, v Planici ali tam. Planica se bo morala spet boriti za svoj prestol. Sebastjan: Tudi to nama je v ponos – kjerkoli delava, so po nekem naklju~ju na{i vedno med prvimi. Zelo sem bil ponosen in vesel, da je prek 250 metrov prvi poletel Slovenec. Kar malo sem si oddahnil, ni mi bilo vseeno.

Kje so meje mo`nega v gradnji varnih letalnic? Janez: Mislim, da bo do 400 metrov {e ~isto varno, 300 metrov pa je dejstvo. To je {e na{a naloga, da to izpeljemo v Planici. Tam imamo dovolj prostora, lahko gremo v tla in navzgor, to je `e vgrajeno, letalnica je tudi dovolj {iroka. Ampak ni enostavno, ker je vedno ve~ pravil, ki jih pa~ mora{ upo{tevati. Moj sin to razume,


ampak potreboval bo celotno ekipo, da bi to izpeljali. Takrat bomo {li naprej.

Kaj vse morate upo{tevati `e pri projektiranju letalnice? Janez: S skoki mora{ biti ~ustveno povezan, projektira{ s ~ustvi, mora{ pa imeti pravo izobrazbo. Recimo klotoida, to poznamo v gradbeni{tvu, vse avtoceste so zgrajene tako. In`enir @nidar{i~ je naredil {tudijo vseh elementov klotoide in imel sem sre~o, da sem diplomiral ravno

takrat, ko je objavil rezultate zaradi gradnje avtoceste od Ljubljane proti Zagrebu. To smo lahko uporabili pri gradnji skakalnice, kjer gre{ iz ene krivulje v drugo, pritisk pa mora biti povsod enakomeren. [e danes gradim na tem. Sebastjan: O~e in brat Lado sta klotoido znala prenesti v obliko, primerno za oblikovanje skakalnic. Res je, da mora{ biti izobra`en ali skakalec in da mora{ `iveti s tem, upo{tevati pa mora{ tudi klimatske pogoje, meritve in vse te podatke,

ki jih zdaj imamo. O~e je vedno gradil na podatkih. To je znanstven pristop. Zraven pa so seveda {e ~ustva. Brata Gori{ek sta bila znana po tem, da sta vse vedno delala za prihodnost, ne za tisto uro. Ta inovativnost je najbolj pomembna, zaradi tega in zaradi ljudi, ki tam delajo, gre Planica naprej.

V matemati~nih znanostih so krivulje oblik skakalnih naprav poimenovane â&#x20AC;&#x153;planicoideâ&#x20AC;?. Kaj jih dela tako specifi~ne, da so si zaslu`ile svoje ime? Janez: Na~rt za prvo letalnico v Planici je tak: klotoida, radius, mala klotoida in tangenta. ^e to sestavi{ skupaj, dobi{ planicoido. Ampak to je zdru`eno v eni krivulji, ki je ne najdemo nikjer drugje. Bistvo je doskok, delati mora{ na tem, da se skakalec po~uti varnega. Midva sva klotoido obrnila. Najprej smo to preizku{ali s snegom in ugotovili, da ustreza. ^e je pod klotoido radius, tudi ~e je majhen, ustreza. Prej smo imeli 170 metrski radius, midva sva pri{la do 100 metrskega, pa se je dalo varno dosko~iti. Sebastjan: Veliko mora{ dokazovati, preden FIS upa sprejeti nova pravila in gre v prihodnost. Planica je bila vedno osnova tega razvoja. â&#x20AC;˘ AVTOR: Jan Grilc Celoten intervju najdete na naslovu: www.izs.si


38

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Odpiralna vezica Polimerne vezice so bile najprej namenjene elektri~arjem, danes pa jih uporabljajo skoraj vsi, od instalaterjev do policije. So izjemno mo~ne, vezanje traja samo nekaj sekund, vi{ek pa odre`emo ali od{~ipnemo. Do sedaj so delovale samo enosmerno, stisnjene vezice ni mo`no odpreti, odstranimo jo tako da jo uni~imo, s pre{~ipavanjem ali rezanjem. Nove vezice so na pogled enake, z dodatnim podalj{kom, ki omogo~a sprostitev zatikala. Zato jih je mo`no brez te`av zategovati in popu{~ati, kar olaj{a delo vzdr`evalcem vseh poklicev, za odpiranje pa zado{~a pritisk s palcem na zaobljen podalj{ek. Material vezic Poliamid 6, dol`ina od 100 do 370 mm, izvedba v raznih barvah, sila iztrga 25 kg, www.advancedcableties.com •

Vibrato pipa Eden prvih sanitarnih izdelkov proizvedenih s postopkom 3D tiskanja, ki ga zaradi zapletene oblike ni mo`no izdelati na noben drug na~in. Oblikovalci imajo sedaj mo`nost izdelati nemogo~e, tudi na pogled brezte`ne in ~ipkam podobne kovinske forme. Med izdelavo tiskalnik nana{a tanke plasti kovinskega prahu, ki ga nato laser zatali. Nastanejo prepletajo~e cevi, po katerih se lo~eno pretakata hladna in topla voda ter skoraj magi~no vstopata v iztok pipe s pretokom do 4,5 l na minuto. 3D postopek je kljub zapleteni obliki cenovno ugoden, izbira kovin se pove~uje, zato se vedno ve~ proizvajalcev odlo~a za tak na~in izdelave. Oba ventila sta s pipo pod povr{ino umivalnika povezana z gibljivimi cevmi opremljena s kerami~nimi tesnili, srebrnkasta povr{ina je motno polirana, vi{ina 220 mm, model D31201801, proizvajalec DXW, www.dxw.com •

Za{~itni premaz Nov brez`i~ni za{~itni sistem, z Bluetooth upravljanjem s pametnim telefonom, sestavljajo LED svetila z vgrajenimi smart moduli. Slednji se nahajajo v svetilu in se vklju~ijo ob izpadu elektrike, ali pa se pri`igajo po nastavljenem programu in dajejo vtis, da so stanovalci doma. Moduli so samou~e~i, sledijo gibanju stanovalcev ter se zaporedno vklju~ujejo v skladu z obi~ajnim gibanjem, od vhoda, po stopnicah, v to ali ono sobo. Zaznajo tudi zvok zvonca, in se kljub prazni hi{i pri`igajo, kot da bi nekdo prihajal k vratom. Imajo vgrajen {e po`arni detektor, pri ~emer se pri`gejo svetila, ki omogo~ajo varen izstop iz stavbe. Vlo`ki so opremljeni z baterijami za ve~kratno polnjenje, zato delujejo tudi ~e nih~e ni pritisnil na stikalo. Svetilnost kot 60 W `arnica, komplet treh svetil z moduli, izdelek BeON Home, cena 200 USD, www.beonhome.com •

Radiatorska lestev Znana ideja cevnega elektri~nega radiatorja lahko z majhno spremembo dose`e dodatno uporabnost. Dosedanji tovrstni proizvodi za su{enje brisa~ in dogrevanje kopalnice v so bili pritrjeni na steno. Novi izdelek lahko prena{amo naokoli, iz kopalnice v kuhinjo ali tja, kjer je prehladno, zlasti v prehodnem ~asu, ter ga vzamemo s seboj ~e bi se preselili. Opremljen je z navijalnikom kabla, izdelan iz aluminijastih cevi in veznih kosov, lahko je samostoje~ ali prislonjen na steno. Radiator je dobil nagrado German Design, v ZDA {e Best Of Year Award, obe priznanji pa dokazujeta sve`ino ideje in pristopa. Podoba na steno prislonjene lestve simbolizira dinamiko in pot navzgor. Izdelek se imenuje Scaletta, proizvajajo ga v ve~ izvedbah, dimenzijah in barvah, z elektri~no priklju~no mo~jo 150, 250 in 300 W, proizvajalec www.tubesradiatori.com. •

Univerzalni svin~nik Na pogled kot no` z lomljivim rezilom, v resnici pa pisalo, uporabno za razli~ne namene. Z njim lahko pi{emo in ri{emo po papirju, v glavnem pa je namenjen mizarjem in tesarjem. Njegova glavna lastnost, vedno je oster zato je {pi~enje nepotrebno. Grafitna sredica oja~ena s karbonskimi vlakni in zelo odporna proti lomljenju. V kompletu se nahaja {e dr`alo z lesenim okrovom in avtomatskim podajalnim sistemom, ki je enak kot pri no`u. V `epu se konica ne bo zlomila, saj jo potegnemo v dr`alo. Izdelek se imenuje Sharpdraw mechanical Carpenter Pencil, ki je vedno oster, {irok 9 mm, na razpolago so rezervni vlo`ki, proizvajalec Sharpdraw, v spletnih trgovinah stane okrog 10 USD, www.amazon.com •


NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Varilna kobilica Rezanje mav~nih plo{~ je razmeroma enostavno. Najprej z no`em potegnemo po zgornji strani, plo{~o nato prelomimo in s spodnje strani prere`emo {e plast kartona. Novo orodje sestavljata dve polovici s kro`nima reziloma, ki re`eta samo kartonsko plast, in mo~ni magneti, ki ju dr`ijo skupaj. Dva pregibna podstavka se med rezanjem umakneta in spet izsko~ita, ko orodje potisnemo preko roba plo{~e. Mo~ni magneti oba dela dr`ijo to~no v pravem polo`aju, rez je vedno natan~en. Po potegu plo{~a po~i kot steklo, dobimo ~ist rez brez dodatnih posegov. Odli~no re`e tudi krivine, kar je prej bilo mo`no samo z `ago in obilo prahu. Na izstopni strani je rezanje potrebno malo upo~asniti, da imata oporna podstavka ~as, da izsko~ita in dr`ita obe polovici v polo`aju. Izdelek Goldblatt Blade Runner, cena okrog 55 €, http://www.ebay.com •

Studpop iskalec Gradnja z mav~nimi plo{~ami je v polnem zamahu. Obi~ajno so pritrjene na podkonstrukcijo iz kovinskih profilov med katerimi se nahaja plast izolacije. Ko je stena gotova je nemogo~e ugotoviti, kje se nahaja kovinski nosilec. Za obe{anje te`jih bremen ga je potrebno najti, za naknadno polaganje razli~nih instalacij pa se mu je potrebno izogniti. Pri tem pomaga enostavna magnetna napravica. Ko z njo kro`imo po steni, se bo na mestu, kjer je kovinski nosilec kroglica z glasnim pokom postavila v sredi{~ni polo`aj. Naprava je izjemno enostavna, saj delovanje omogo~a mo~an stalni magnet, skrit v ohi{ju. Orodje brez {kode zdr`i delo na gradbi{~u ali stalno prena{anje v `epu, izdelek Studpop, cena okrog 9 €, www.amazon.com •

Izkoristite energijo iz okolja! Zrak je neizčrpen vir energije, ki je na voljo povsod. Izkoristite jo s toplotnimi črpalkami Weishaupt. • 75% okoljske energije + 25% električne energije = 100% toplote • Enostavne za uporabo, izredno tihe in učinkovite • Najsodobnejše izvedbe tovrstnih črpalk omogočajo ogrevanje in hlajenje • Sistemska tehnika vse iz ene roke – visoka zanesljivost • Brezplačni ogled in svetovanje na terenu Pokličite nas in z veseljem vam bomo svetovali! Weishaupt d.o.o. Teharje 1, 3000 Celje tel. (03) 425 72 50, info@weishaupt.si, www.weishaupt.si

39


40

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Toplotna ~rpalka Mitsubishi Electric - prava izbira!

Z zamenjavo zastarelega ogrevalnega sistema s toplotno ~rpalko poskrbimo za var~evanje in ohranjamo ~isto okolje. Zamenjava je hitra in enostavna z minimalnimi posegi, bodisi v obstoje~ ali nov objekt. Pomembno je vedeti, da toplotne ~rpalke v primerjavi s plinskimi kondenzacijskimi in oljnimi kotli porabijo do 50% manj energije, prihranek pa je {e ve~ji pri ogrevanju sanitarne vode.

Zakaj izbrati toplotno ~rpalko Mitsubishi Electric? Toplotne ~rpalke z edinstveno tehnologijo Zubadan zagotavljajo neprekinjeno in zanesljivo ogrevanje tudi do -28°C zunanje temperature in so idealna re{itev za ve~ino stanovanjskih objektov v Sloveniji (zlasti z radiatorskim ogrevanjem ali konvektorji). Odlikuje jih nizka poraba energije, nezmanj{ana ogrevalna mo~ delovanja pri zunanji temperaturi -15°C, s temperaturo ogrevalne vode 55°C, (brez vklopa dodatnih elektro grelcev), nizka {umnost delovanja notranje in zunanje enote. Poleg Zubadan tehnologije lahko izberete tudi toplotno ~rpalko Ecodan z delovanjem do -20°C zunanje temperature. Primerne so za uporabo v var~nih, oziroma nizkoenergijskih hi{ah, s talnim ogrevanjem, neodvisno od regije v Sloveniji. Vse toplotne ~rpalke Mitsubishi Electric se uvr{~ajo v visok razred sezonske energetske u~inkovitosti A++. Uporabniku je rokovanje s toplotno ~rpalko enostavno in prijazno, vse toplotne ~rpalke Mitsubishi Electric je mo`no upravljati tudi na daljavo preko Wi-Fi vmesnika – aplikacije MELCloud.

Izjemno var~no ogrevanje s klimatsko napravo Mitsubishi Electric Klimatske naprave smo v~asih uporabljali le za hlajenje v vro~ih poletnih dneh. @e nekaj let se trend uporabe klimatskih naprav Mitsubishi Electric spreminja njihovi uporabi skozi celo leto tako za hlajenje kot za ogrevanje. Klimatske naprave Mitsubishi Electric proizvedene z visoko tehnologijo omogo~ajo izredno

u~inkovito hlajenje in ogrevanje bivalnih ali pisarni{kih prostorov. @eleno temperaturo lahko namestimo z enostavnim daljinskim upravljalnikom (s tedenskim ~asovnikom lahko temperaturo in ~as delovanja nastavimo po `elji celo za en teden naprej). Klimatske naprave delujejo izjemno tiho, opremljene so z odli~nimi filtri za ~i{~enje zraka in so izredno var~ne. S pomo~jo Wi-Fi vmesnika pa napravo lahko enostavno upravljate tudi na daljavo.

Prednosti ogrevanja z invertersko klimatsko napravo Mitsubishi Electric: - mo`nost ogrevanja do ekstremno nizkih temperatur, do -20 °C oz. -25°C zunanje temperature, - zelo nizki stro{ki porabe elektri~ne energije v primerjavi z ostalimi viri: • do 5x ceneje kot ogrevanje z elektri~nim ogrevanjem, • do 4x ceneje kot ogrevanje na kurilno olje, • do 3x ceneje kot ogrevanje na plin, - visok SCOP in energijski razred pri ogrevanju, - sve` in ~ist zrak v prostoru, - prostor se ogreje ekstremno hitro, - enostavna namestitev, - uporaba skozi celo leto. Ne ~akajte na mraz, opremite se `e danes s toplotno ~rpalko ali klimatsko napravo Mitsubishi Electric! Pokli~ite nas na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 98 98 in pomagali vam bomo poiskati najbolj{o re{itev za va{ dom. •

GARANCIJSKA DOBA 5 LET za vse kombinacije toplotnih ~rpalk Mitsubishi Electric! Z za~etkom leto{nje jeseni smo se v REAM d.o.o. odlo~ili za podalj{ano garancijo 5 let za vse kombinacije toplotnih ~rpalk proizvajalca Mitsubsihi Electric. Poleg podalj{ane garancije lahko {e vedno izkoristite subvencijo Eko sklada.

Promocijsko sporo~ilo

V

zadnjih letih so se mnogi `e prepri~ali o u~inkoviti in enostavni uporabi vrhunskih toplotnih ~rpalk Mitsubishi Electric, katere odlikujejo kakovost, var~nost in u~inkovitost.


42

PRED KURILNO SEZONO

Kurjenje lesa zelo onesna`uje, eko - subvencije pa ostajajo neizkori{~ene Individualna kuri{~a povzro~ajo preseganje delcev PM10 v ~asu kurilne sezone, zato se na ministrstvu usmerjajo v tem ~asu predvsem v ta kuri{~a. “Pomembno je, kaj kurimo v pe~eh. Nikakor ne smemo kuriti premazanega lesa, odpadkov, obla~il. S tem ne bo izkoristek ni~ bolj{i, kakovost zraka pa se tako mo~no poslab{a,” je dejala.

Zastareli kotli nas {e vedno ogro`ajo

Socialno {ibki Mediji poro~ajo o leto{njem prenizkem zanimanju za dr`avne ekolo{ke subvencije pri zamenjavi zastarelih kotlov ali celotnega sistema ogrevanja. V celoti je bilo do jeseni v letu 2016 od milijona evrov za socialno {ibke izkori{~enih le 81.000 evrov. Eko-sklad ima za socialno {ibke na voljo milijon evrov sredstev, ki jim financirajo celoten obseg investicije v novo kurilno napravo z bolj{im izkoristkom.

[tevilna gospodinjstva ponovno ogrevajo z lesom Po informacijah fakultete za strojni{tvo je ve~ kot dve tretjini gospodinjstev v zadnjem letu pre{lo z drugih na~inov ogrevanja na

Od kakovosti kuri{~a in kurjenega materiala je odvisno, koliko bo va{ sistem za ogrevanje zdravju {kodljiv, pred kurilno sezono opozarjajo strokovnjaki. Pravilno kurjenje var~uje in varuje zdravje. ogrevanje z lesom. Generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu, Tanja Bolte, je poudarila, da mora biti les dovolj ~asa in pravilno su{en, ter pravilno nalo`en v pe~i, da je lahko izkoristek kotla ~im bolj{i.

Zelo ugodne subvencije za socialno {ibke Dr`ava preko nepovratnih sredstev sicer spodbuja nakupe novih kurilnih naprav. Ekosklad ima na voljo milijon evrov sredstev za socialno {ibke prebivalce, ki jim financirajo celoten obseg investicije v novo kurilno napravo z bolj{im izkoristkom. Najve~ji dele` teh sredstev je bil odobren ob~anom v zasavski regiji, in sicer 57.000 evrov. V celoti je od milijona evrov za socialno {ibke bilo izkori{~enih le 81.000 evrov.

Obi~ajno kurjenje lesa zelo onesna`uje V ~asu zimske kurilne sezone se v zraku mo~no pove~a koli~ina trdih delcev PM10, ki jih sicer skozi leto najve~ povzro~ita promet in industrija. Okoljsko ministrstvo zato poziva vse lastnike malih kurilnih naprav, naj bodo pozorni na kakovost kuri{~ in energentov, saj je od tega mo~no odvisna kakovost zraka, ki ga dihajo sami in njihovi sosedje.

Pri kurjenju naravnega lesa nastaja cela vrsta {kodljivih snovi. Med njimi so pra{ni delci, ogljikov monoksid, nemetanske hlapne organske spojine, te`ke kovine. S pravilnim kurjenjem in uporabo suhega lesa lahko zmanj{amo izpuste pra{nih delcev in drugih {kodljivih snovi. V zimskem ~asu najve~ preseganj trdih delcev PM10 v zadnjih letih opa`ajo v Zasavju, Trbovljah, Zagorju in Celju, je na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte.

Nacionalni in{titut za javno zdravje o posledicah Predstojnik Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem in{titutu za javno zdravje Peter Otorepec pa je opozoril predvsem na posledice, ki jih zdravju povzro~ajo delci PM10. “Delci povzro~ajo predvsem bolezni dihal. Ob dneh, ko je ve~ kurjenja, je tudi ve~ sprejemov v bolni{nice in ve~ smrti. Delci povzro~ajo kroni~no vnetno reakcijo, ki vodi v razli~ne bolezni - bolezni srca in o`ilja, mo`gansko kap, visok pritisk, sladkorno bolezen tipa 2 in 1, bolezni `iv~evja, pa tudi raka plju~ in mehurja,” je dejal.

Do 1. januarja 2017 obvezni senzorji CO Skladno s pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav je treba najpozneje do 1. januarja 2017 v prostore s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, namestiti senzorje ogljikovega monoksida (CO). Otorepec je opozoril, da je ta plin znan kot tihi ubijalec, saj ga ne vonjamo, ne ~utimo in je zelo strupen. “Senzor je pametno, da ga imamo vsi, za vsak primer, ~e se kar koli vname,” je {e dodal. • UR, Vir: MMC RTV SLO/STA


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

43

Kako so v zaporih Dob prihranili 500.000 EUR letno! V de`elah gozdov, ki redno pogozdujejo in delajo z naravo, ne primanjkuje biomase in lesa. Les je ~udovito darilo narave iz katerega se da proizvajati stole, mize, igra~e ali glasbila. Lesene dodatke imajo vgrajene vsi luksuzni avtomobili kot so Bugatti, Bentley ali Rolls Royce. Brez lesa enostavno ne gre. V Sloveniji potekajo akcije pogozdovanja, tako taborniki, kot tudi skavti pomagajo pri skrbi za sanacijo gozdov. Pomembnosti gozda se zavedamo tudi pri podjetju Valher d.o.o., kjer smo se v letu 2016 odlo~ili podpreti Sklad za nakup dreves in s tem dodatno pogozdovanje.

Cene lesnih pelet so v zadnjih 2 letih padle in {e bodo Zaradi velike povr{ine gozdov, ki pokriva Slovenijo in tudi zaradi katastrofalnega `ledu, ki se je zgodil v letu 2015, imamo v Sloveniji prekomerne koli~ine lesa, ki ga je potrebno porabiti. Les vsako leto znova zraste in spada med trajnostne lokalne ener-

getske vire. Cene peletov so pred 2 letoma dosegale pribli`no 350 EUR na tono. Danes peleti prvega razreda `e dosegajo cene 250 EUR na tono. Peleti obstajajo v ve~ verzijah. Peleti za doma~o rabo so velikosti 6 mm, za industrijsko rabo pa le ti merijo 8 mm. V primerjavi s kurilnim oljem vlada na trgu pelet izjemno huda konkurenca, cene pa bodo gotovo {e padle.

Zgodba o zaporih Dob Pri pregledu stanja ogrevanja v Sloveniji opazimo, da je v uporabi veliko razli~nih sistemov. Od plina in elektrike v mestih, kot sistemov na drva, pelete, olje in oglje na

pode`elju. Stara navada je `elezna srajca in spremeniti navado je te`ko. Ali pa tudi ne, Miha Vake, univ. dipl. med. kom. ~e je nova re{itev veliko bolj ugodna. Slovenske zapore Dob so pred leti ogrevali na nafto iz uvoza. Letni stro{ek ogrevanja je zna{al okoli 1 milijon EUR. Pred kratkim so ogrevanje preuredili na ogrevanje na lesno biomaso. Po novem je letni znesek za energent polovico manj{i. V~asih so za ogrevanje namenili 1 milijon EUR tujcem, danes pol milijona EUR pripada doma~im kmetom in gozdarjem za les. Les je torej doma~ energent, ki se izpla~a. ^e se ho~ete ugodno ogrevati, razmislite o ogrevanju na lesno biomaso. Dejstvo je, da malo ve~ji objekti, ob prehodu iz olja na les, dosegajo prihranke v vi{ini 500 tiso~akov EUR. Zima naj bi letos bila ponovno huda. Se boste ponovno pustili peljati na led in se ogrevali na olje, ali pa boste svojo kurilnico preuredili na biomaso? â&#x20AC;˘ Miha Vake, www.valher.si

Promocijsko sporo~ilo

Les je slovenski nacionalni interes


44

PRO - CONTRA

»Podnebne spremembe so realnost in moramo ukrepati«

K

ako resno se s podnebnimi spremembami ukvarjajo v Ameriki, ka`ejo njihovi uradni izsledki. Ka`e zelo dobro, »zeleni« ameri{ki trg naj bi v letu 2015 zna{al 350 milijonov USD, do leta 2021 pa bi ta naj presegel 2,9 milijarde.

Pi{e: Jo`ica Ekart urednica revije VAR^UJEM Z ENERGIJO

zemlji{~ih, zveznih zgradbah in celotni paradr`avni infrastrukturi.

Novo zvezno poro~ilo ameri{kega ministrstva za energijo ka`e izrazito nacionalno rast trajnih virov energije. Vetrne in solarne elektrarne, var~na razsvetljava ter elektri~na vozila vztrajno rastejo. V letu 2015 so v Ameriki dosegli zmogljivost skoraj 14.000 megavatov elektri~ne energije iz son~nih elektrarn (43% pove~anje od leta 2014). Stro{ki vetrne energije so od leta 2008 padli za 41%, medtem ko se je cena LED razsvetljave zni`ala skoraj enkratno (94%). Od avgusta 2016 pa je v Ameriki na cestah okoli pol milijona ve~ elektri~nih vozil. Poro~ilo napoveduje, da bi naj skupna tr`na vrednost trga doma~ih, trajnih virov energije do leta 2021 zna{ala 2,9 milijarde USD, v primerjavi z dose`enimi 350 milijoni v letu 2015. Kako resno si ameri{ka predsedni{ka kandidata, Donald Trump in Hillary Clinton, prizadevata re{evati okoljske probleme, spremljajo na Understandsolar. com. Poro~ajo, da naj bi Trump posku{al vsa dosedanja politi~na prizadevanja o zajezitvi podnebnih sprememb zanikati in razumeti kot zavajanje v korist industrije, ki proizvaja tehnologije obnovljivih virov energije. Zaskrbljen je le okrog jedrskih poskusov, ki bi naj pospe{evale globalno segrevanje.

Medtem Clintonova namerava raz{iriti agendo za obnovljive vire energije in nadaljuje na~rte predsednika Baracka Obame. V prvi razpravi predsedni{ke kampanje je napovedala, da naj bi velesila ~iste energije 21. stoletja postala ena izmed dr`av ZDA. Meni, da ni potrebno biti znanstvenik, da sprejmemo potrebo zamenjave fosilnih goriv z obnovljivo energijo.

V ZDA 700% ve~ son~ne energije do leta 2020 Clintonova si zelo optimisti~no prizadeva pove~ati rabo obnovljivih virov energije in se v svoji agendi osredoto~a na dva glavna cilja. Prvi~, na~rtuje postavitev ve~ kot 500 milijonov son~nih elektrarn do konca svojega mandata. Drugi~, tretjino celotne populacije `eli napajati z energijo iz obnovljivih virov – predvsem `eli pove~ati izrabo son~ne energije do konca leta 2020 za 700%. To je ekvivalentno namestitvi solarnih sistemov, skupne mo~i 140 GW, na ve~ kot 25 milijonov ameri{kih domov. ^e te {tevilke zvenijo precej ambiciozno, so {e vedno ni`je od na~rtov EU, ki si je zadala pove~anje obnovljivih virov energije za 50% do leta 2030, dodatno argumentira cilje nova kandidatka za predsednico ZDA. Dodaja, da je nalo`be v obnovljive vire energije mo~ dose~i le s pove~anjem subvencij in dav~nih olaj{av, ter raz{iritvijo obnovljivih virov energije na javnih

Medtem ko Hillary Clinton `eli ZDA voditi po poti dekarbonizacije, se Donald Trump navdu{uje za o`ivitev premogovni{tva, ignorira nevarnosti globalnega segrevanja ter `eli ovre~i zavirajo~o zakonodajo izkopavanja premoga, spodbujati gradnjo naftovodov in plinovodov, ter izvoz premoga. Republikanski kandidat na~rtuje zvezno za{~itena javna zemlji{~a podpreti za nadaljnjo iz~rpavanje fosilnih goriv in predlaga, da se razveljavi okoljske predpise za zmanj{anje emisij ogljikovega dioksida iz termo elektrarn, ki so bili sprejeti v ~asu predsedovanja Obame, zakonodajo, ki pa predvideva zaprtje stotine termo elektrarn, pa smatra za neumno. Napoveduje pove~anje izkopavanja fosilnih goriv, ker bi naj premogovni{tvo obetalo ve~ delovnih mest, enako velja za o`ivitev industrije nafte in zemeljskega plina.

ZDA so za Kitajsko drugi najve~ji svetovni onesna`evalec z ogljikovim dioksidom Znanstvene raziskave podnebnih sprememb ka`ejo na resno nevarnost povi{anja temperature ozra~ja za ve~ kot 2°C, s tem pa sledijo pogostej{a katastrofalna neurja, ekstremne poplave ter dvig morske gladine. Znanstveniki menijo, da bodo Trumpovi predlogi vodili v propad dosedanja podnebna prizadevanja celotne mednarodne skupnosti. Pari{ki podnebni sporazum zahteva omejitev globalnega segrevanja celo pod 1,5°C. 20. septembra 2016 je 375 ameri{kih ~lanov National Academy of Sciences, s 30 Nobelovimi nagrajenci, naslovilo odprto pismo Trumpu, s ~imer ga opozarjajo, da bi taka politi~na ravnanja uni~ila dosedanje u~inkovite globalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam, posledice pa bodo, tako za podnebje, kot tudi mednarodni ugled Zdru`enih dr`av Amerike, nepopravljive. • Jo`ica Ekart, vir: understandsolar.com


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

45

Ogrevanje z biomaso - prednosti V Sloveniji zadnjih nekaj let bele`imo konstanten porast dele`a ogrevalnih sistemov na biomaso, veliko ljudi pa ima {e vedno zmotne predstave o uporabljeni tehnologiji. Biomasa je skupno ime za odmrl organski material, med katerega ne spada le les, temve~ tudi agrarna goriva, hitro rasto~e kulturne rastline ali Miskantus. V nadaljevanju predstavljamo pomembne dejavnike, ki jih morate upo{tevati pri prenovi ogrevalnega sistema in pred nakupom kotla na biomaso.

Prednosti Cenej{e ogrevanje – biomasa je napram ostalim na~inom ogrevanja veliko bolj ugodna, v dolo~enih primerih tudi do 50 %. V Sloveniji in ostalem delu centralne Evrope je surovine v izobilju, tako da je nizka cena prakti~no zagotovljena. Poleg tega je v industriji `e redna praksa, da za vsako posekano drevo posadijo novega. Brez {kodljivih emisij – veliko ljudi zmotno misli, da je kurjenje na biomaso {kodljivo za okolje zaradi spro{~anja ogljikovega dioksida, primeren izraz pa je, da je ogrevanje na biomaso CO2 nevtralno. Kaj to pomeni? Rastline ob rasti vsrkavajo CO2 iz okolja, ki se ob izgorevanju spro{~a nazaj v okolje, tako da ni nobenih dodatnih {kodljivih emisij. Visoka u~inkovitost – glede u~inkovitosti obstaja splo{no pravilo. Koliko pla~ate, toliko boste dobili. Kvalitetna biomasa, predvsem peleti so nekoliko dra`ji, vendar je izkoristek veliko bolj{i. Gostota peletov je ob tem klju~na.

^e `elite preveriti gostoto peletov predlagamo, da pelete polo`ite v vodo. ^e potonejo je gostota primerna, ~e se pa obdr`ijo na povr{ju, sta gostota in posledi~no izkoristek slab{a. Mo`nost popolne avtomatizacije – avtomatizirani sistemi z avtomatskim doziranjem lesne biomase v kuri{~e omogo~ajo avtomatsko ~i{~enje in hranjenje kurilnih ostankov, ki jih na dolo~eno obdobje odstranite.

Prihranki ogrevanja z biomaso Kotli na biomaso delujejo s {irokim naborom energentov. Od najpogostej{ih, kot so peleti, sekanci in polena, in drugih; koruzni stor`i, miskantus, olj~ne ko{~ice ali lupine son~ni~nih semen. Prihranek se pri prenovi ogrevalnega sistema na lesno biomaso pri povpre~nih toplotnih potrebah (200 m2 bivalne povr{ine) giblje med 1.000 – 2.000 EUR letno, ob neupo{tevanju Eko-subvencij, letna poraba elektri~ne energije pa pri tehnolo{ko naprednih kotlih ne presega 200 kWh letno. Kako izbrati pravega ponudnika?

Pri dolgoro~ni investiciji je potrebno paziti na nekaj klju~nih spremenljivk. Predvsem

je pomembna kakovost ogrevalnega sistema, kompetentnost in{talaterja, neodvisno svetovanje ter posluh za individualne potrebe strank, kateri morajo biti nujno izpolnjeni. Podjetje KWB `e 20 let nudi kakovostne re{itve za ogrevanje na biomaso. Lasten izobra`evalni program (KWB Akademija) strankam zagotavlja najvi{jo stopnjo kompetentnosti, po podatkih raziskave kar 97% strank priporo~a nakup KWB kotlov, kar KWB uvr{~a na prvo mesto v Evropi. 6-letna garancija, popolnoma avtomatiziran sistem za ogrevanje in ~isto~a kotlov (odvisno od zmogljivosti kotla je zalogovnik potrebno izprazniti zgolj vsake dve leti). Kotli KWB povsem zado{~ajo normam za pridobitev Eko-subvencij, izredna paleta kotlov omogo~a gospodarno ogrevanje tako stanovanjskih kot drugih ve~jih objektov. Zakaj ogrevati z biomaso? 96 % izkoristek, enostavnost delovanja, popolno avtomatiziran proces polnjenja zalogovnika, ~istost delovanja in stabilna ter nizka cena lokalnega, slovenskega energenta, ki dolgoro~no zagotavlja nova delovna mesta, so glavni aduti za odlo~itev v korist biomasi. •

Dru`ina izdelkov KWB – ogrevanje na biomaso Dru`ina izdelkov KWB obsega sodobne kotle na pelete KWB Easyfire 2,4 -35 kW ter KWB Pelletfire+ 45-135 kW, sekance in pelete KWB Multifire 20-120 kW, ve~je mo~i KWB Powerfire 130-300 kW, polena KWB Classicfire 20-50 kW ter solarne sisteme KWB EasySun in KWB MultiSun za toplotno oskrbo vse od individualnih hi{, ve~jih zgradb, do manj{ih daljinskih omre`ij. Obi{~ite nas tudi na spletu www.kwb.si Lahko nam tudi pi{ete: info@kwb.si ali nas enostavno pokli~ete: +386 (0)3 839 3080

40.000 x

Vodilno ogrevanje na biomaso

preizkušen gorilni sistem

NOV

VSTOPNI MODEL NA PELETE EASYFIRE 1.

03 83

96 %

zadovoljstvo naših strank

6 let

*Za dodatane informacije glede pogojev za sklep KWB komfort garancije prosim pokličite na 03 839 30 80.

KWB komfort garancije*

Promocijsko sporo~ilo

čite Poklia nes še d 9 3080


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

49

10 let Daikin Altherme Desetletje udobja V letu 2006 je Daikin lansiral svojo prvo toplotno ~rpalko: Daikin Altherma. Skozi desetletje je toplotno ~rpalko tega proizvajalca v svoje domove in{taliralo ve~ kot 350.000 uporabnikov. Daikin je tako potrdil zaslu`en sloves vodilnej{ega proizvajalca za toplotne in hladilne sisteme po vsej Evropi.

Najbolje prodajana toplotna ~rpalka na tr`i{~u S prodanimi 350.000 enotami, ostaja toplotna ~rpalka Daikin Altherma najbolje prodajana toplotna ~rpalka na trgu. Daikinovi visoki standardi kakovosti uporabnikom zagotavljajo maksimalno energetsko u~inkovitost na trgu. Kar 59.000 Daikin strokovnjakov svojim strankam vsakodnevno nudi napredno tehnolo{ko znanje, podporo in hiter servis.

Razvito v Evropi za Evropo Uspeh Daikin Altherma toplotne ~rpalke v Evropi se je potrdil tudi s tem, da

Ekolo{ko prijazna tehnologija Prihranimo toliko CO2, kot bi ga porabil gozd velikosti 4-kratnika Pariza.

Obnovljivi viri energije Proizvajamo 12.000 GWh obnovljivih virov energije.

Nizka raven emisij Zmanj{ali smo CO2 emisije za 1.5 milijonov ton.

Nenehna rast Kar 800,000 uporabnikom zagotavljamo odgovorno in energetsko var~no ogrevanje, vro~o vodo in hlajenje.

je bila namensko povsem prilagojena podnebnim razmeram v Evropi. Medtem, ko so leta 2006 na tr`i{~e lansirali Daikin Altherma toplotno ~rpalko je bil odprt tudi novi Evropski razvojni center za raziskave in razvoj. Tekom zadnjih deset let je v skladu z evropskimi klimatskimi potrebami omenjeni tehnolo{ki center implementiral {iroko paleto visoko kakovostnih tehnolo{kih izbolj{av. Daikin

Altherma zmore delovati enako u~inkovito v mrzlih skandinavskih podro~jih, kot tudi na podro~jih vro~ega mediteranskega podnebja.

Pozitiven vpliv na okolje Daikin Altherma spada med pionirje na podro~ju alternativnih sodobnih ogrevalnih sistemov, ki prestrezajo obnovljive vire energije. Lahko se zelo ponosni na svoj nemajhen doprinos k bistveno ve~ji trajnostni rabi energije za hlajenje in ogrevanje na ravni celotne Evrope. â&#x20AC;˘

Promocijsko sporo~ilo

Daikin praznuje 10 let Daikin Altherma toplotne ~rpalke


50

DOGODKI

Izku{nje s tesnilno vrvico Loctite 55 so pozitivne Tesnilna vrvica Loctite 55, ki jo v Sloveniji prodaja Henkel Slovenija `e 15. leto, je med monterji nepogre{ljiva. Omogo~a takoj{njo tesnjenje pod visokim pritiskom in dovoljuje ponovno nastavitev. Primerna je za varovanje in tesnjenje kovinskih in plasti~nih navojev, ter cevi brez su{enja. Je idealna za hitro, enostavno in zanesljivo tesnenje, zato je certificirana tudi za plin in pitno vodo. Temperaturna obstojnost zna{a od - 55 st. do +130 st. C. Certificirana je po mednarodnih standardih DVGW, KTW in NSF. Predstavitve v trgovinah VETO skupine Kot `e vsa leta doslej so tudi letos tekle predstavitve tesnilne vrvice LOCTITE 55 in lepil za tesnjenje, ter {e nekaterih drugih izdelkov HENKLA po raznih tehni~nih trgovinah v Sloveniji, med drugim tudi v tehni~nih trgovinah skupine VETA iz Ljubljane. Promocijski dnevi so potekali od 17. do 22.10. v trgovinah v Ljubljani, v Vodotermu iz Radomelj, v Eltronu iz Kranja, v Megatronu iz Nove Gorice in Postojne, v Fiveru iz Lesc pri Bledu in v Sladi iz Celja. Ob tej prilo`nosti so bili in{talaterjem na voljo paketi s tesnilno vrvico po 10% ni`ji ceni in prakti~nim darilom.

Na 3 colski navoj navijemo pribli`no 8 metrov vrvice, je pokazal prakti~ni preizkus. 160 metrov vrvice, bi potem takem zado{~alo za dvajset 3colskih navojev

Franc Lesar, tehni~no prodajni zastopnik Henkla Slovenije:

Ergonomska oblika Izboljšan oprijem

Tesnilna vrvica postaja vse bolj nepogre{ljiv pripomo~ek pri vsakdanjem delu monterjev. V Henklu Slovenija smo pri~eli z njeno prodajo pred pribli`no 15 leti, sedaj pa se je na trgu `e mo~no uveljavila in je med vodilnimi v {iroki ponudbi na{ih izdelkov. Ugotavljamo, da jo ve~ina monterjev pozna in tudi uporablja. Trend povpra{evanja iz leta v leto zmerno raste, kar ka`e na njeno uporabnost. Letos je spremenjena tudi oblika pakiranja, za {e bolj priro~no uporabo. Razen vrvice predstavljamo {e teko~a kemi~na tesnila, za {e hitrej{e tesnjenje pri instaliranju vode in plina. Z na{imi predstavitvami pove~ujemo prepoznavnost na{e ponudbe in ugotavljamo kako so izdelki uveljavljeni med uporabniki. Franc Lesar

Muzafer Rov~anin, s.p., Rovins, strojne in{talacije, Ljubljana -^rnu~e: Z na{imi storitvami pokrivamo Ljubljano z okolico. Delujemo `e 19. leto, tesnilno vrvico pa uporabljamo takoreko~ `e od za~etka njenega prihoda na slovenski trg. Z njo tesnimo spoje hitro, u~inkovito in kakovostno. Ne pomnim, da bi kdaj popustil kak{en spoj. Najve; jo jo uporabljamo za navoje do ¾ cole. Za ve~je se {e ne odlo~amo, ker je tako pa~ v navadi, da pri teh uporabljamo prejo. Letno porabimo okoli 5o zavitkov, v katerem je 160 metrov tesnilne vrvice. Muzafer Rov~anin

Robert Dulc, Dulc, Rofleks d.o.o., [kocjan:

Nepogrešljiv izdelek. Profesionalna izbira. Za hladno, toplo in pitno vodo. Za plin in sisteme ogrevanja.

Tesnilno vrvico uporabljamo `e dlje ~asa in smo z njeno u~inkovitostjo zadovoljni. Je pa res, da smo se od za~etka uporabe morali navaditi, da jo je potrebno naviti manj prediva kot prej. Je vsestransko uporabna, najbolj pa za spoje od ½ do ¾ cole. Za uporabo pri ve~jih navojih se {e ne odlo~amo, ker je pa~ v navadi, da ob tem uporabimo predivo, ~eprav ponudnik zatrjuje, da je povsem primerna. Izkazalo se je, da lahko navoj zavrti{ tudi nazaj in tesnjenje {e vedno dr`i. Poleg storitvene dejavnosti pri nas proizvajamo tudi gibljive du{ilce zraka za rekuperatorje in gibljive kovinske cevi za prezra~evanje in dimnike. Robert Dulc

Simona Gra{i~, prodajalka v trgovini Veta iz Ljubljane: Hitra, enostavna in čista uporaba na kovinskih in plastičnih spojih. Prihranek časa do 50%. Možnost prilagoditev spoja do 45° brez puščanja.

Tesnilne vrvice so kar iskan artikel. Doslej nanje {e nismo imeli pripomb. Mnenja sem, da so uporabniki z njimi zadovoljni. Povpra{evanje je solidno, le - to se pove~a, ko so v ponudbi paketi s prilo`enimi prakti~nimi pripomo~ki, oz. darili. In{talaterjem zagotovo koristijo, zato je tudi prodaja ve~ja. Najve~ obiska bele`imo dopoldan, trgovino pa imamo odprto od 7. do 18. ure. • Franci Mithans

Simona Gra{i~


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

51

Toplotne ~rpalke Gorenje za vsak objekt Toplotna ~rpalka Aerogor ECO Inverter 13 A

Toplotna ~rpalka Aerogor Compact EVI 21 W za obnove Toplotna ~rpalka Aerogor Compact je namenjena za ogrevanje, hlajenje prostorov in ogrevanje sanitarne vode, ki deluje v temperaturnem obmo~ju od –22 °C do +40. Predstavlja optimalno re{itev za objekte potrebne prenove, od 250 do 350 m2. Prihranki na letni ravni lahko zna{ajo tudi do 70 %. Toplotna ~rpalka Aerogor

Compact u~inkovito deluje u~inkovito z visokimi grelnimi {tevili, merjeno po standardu EN 14511 (A7/W35) dosega odli~en COP do 4.9. Maksimalna temperatura ogrevalne vode (do 60 °C) omogo~a vgradnjo toplotne ~rpalke tudi v sisteme z radiatorskim ogrevanjem. Ob vgradnji je zagotovljena subvencija Eko-sklada, v vrednosti 1.000 €. Posebaj je vredno predstaviti vgrajeno ve;namensko regulacijsko enoto Siemens RVS 21, ki slu`i za regulacijo ogrevanja ve~ ogrevalnih krogov, regulacijo hlajenja, vremensko vodeno regulacijo, ter tudi regulacijo morebitnega ogrevanja bazena. Vgrajene ima le preizku{ene komponente najvi[jih standardov (Copeland Scroll ZH kompresor, {vedski SWEP toplotni izmenjevalec na vodni strani, Grundfos obto~no ~rpalko – A

energijski razred, serijsko vgrajen 3 – potni preklopni ventil °C).

Toplotna ~rpalka ECO Split HPU 26 G + KGV 300-1/PK Toplotna ~rpalka ECO Split HPU je namenjena za ogrevanje sanitarne vode.Ta toplotna ~rpalka tipa zrak-voda predstavlja stro{kovno u~inkovito ogrevanje sanitarne vode, ki na letni ravni, v primerjavi s klasi~nim elektri~nim bojlerjem, omogo~a do 75% prihranka. Koncept lo~enega stenskega agregata (zunanja/notranja postavitev) in 300 litrskega bojlerja. Pri zunanji postavitvi agregata ni hrupa v kotlovnici, kar zagotovi izredno tiho delovanje. Toplotni prenosnik, ovit na zunanji strani zalogovnika prepre~uje nalaganje vodnega kamna in s tem podalj{uje `ivljenjsko dobo in hkrati zagotavlja ve~jo varnost uporabe. Nastavitev `elenih parametrov temperature vode je za uporabnika enostavna in hitra. Ker je agregat lo~en od zalogovnika, je mo`na zunanja ali notranja vgradnja. Notranja postavitev agregata omogo~a hlajenje notranjih prostorov (npr. vinske kleti), protilegionelni program pa u~inkovito termi~no dezinfekcijo. Vgrajen notranji toplotni izmenjevalec, povr{ine 1,4 m2, je dodatno namenjen za kombinirano ogrevanje z drugimi, konvencionalnimi kotli. • Ve~ informacij: 080 48 48 ali www.gorenje.si

Promocijsko sporo~ilo

Ta model Gorenjeve Toplotne ~rpalke slu`i za ogrevanje in hlajenje novogradenj, nizko energijskih hi{ ter obstoje~ih hi{, potrebnih obnove. Deluje v temperaturnem obmo~ju od –25 °C do +45 °C, kar pomeni da zagotavlja topel dom pri nizkih temperaturah in u~inkovito hlajenje v vro~ih poletnih dneh. Ob vgradnji te grelne naprave je zagotovljena subvencija Eko-sklada, v vrednosti 1.000 €. Maksimalna temperatura ogrevalne vode do 55 °C omogo~a vgradnjo toplotne ~rpalke tudi v sisteme z radiatorskim ogrevanjem, DC Inverter kompresor pa optimalno prilagoditev potrebi po toploti ali hlajenju. Dose`eni so nizki obratovalni stro{ki toplotne ~rpalke zaradi visokega COP (merjeno po standardu EN 14511) od 4.0 do 4.7 (A7/W35). Napredna regulacijska enota omogo~a povezavo in izkori{~anje toplote solarnih panelov. Vgrajena tehnologija: Toplotna ~rpalka za ogrevanje, hlajenje in sanitarno vodo zrak-voda Gorenje Aerogor ECO Inverter ima vgrajene kakovostne in preizku{ene komponente (Panasonic DC Inverter kompresor, {vedski SWEP toplotni izmenjevalec na vodni strani, Grundfos obto~na ~rpalka – A energijski razred, elektri~ni preto~ni grelec 6 kW).


52

ZNANSTVENI IZSLEDKI

GreenLight WorldFlight slovenskega letalca ^rni ogljik - glavni krivec podnebnih sprememb

^

rni ogljik je, za CO2-jem, s stali{~a segrevanja atmosfere drugi najpomembnej{i povzro~itelj podnebnih sprememb. Koncentracije ~rnega ogljika pa so tam, kjer jih ne bi smelo biti, zelo visoke. Matev` Lenar~i~ letos `e tretji~ obletel svet Matev` Lenar~i~, slovenski pilot, alpinist, fotograf in pustolovec, ki je letos z letalom `e tretji~ obletel svet, in fizik Gri{a Mo~nik, direktor in vodja raziskav v podjetju Aerosol, ki je vodilni proizvajalec merilnikov ~rnega ogljika na svetu, sta predstavila rezultate projekta GreenLight WorldFlight, kjer je Lenar~i~ med poletom meril koli~ine ~rnega ogljika v ozra~ju. “Zadnji polet je bil pomemben zaradi dveh stvari. Uspelo nam je izmeriti koncentracije ~rnega ogljika na predelih Zemlje, kjer meritev pred tem ni bilo. Kar je zelo pomembno. Hkrati smo potrdili na{e skrbi, da so koncentracije na vi{ini, kjer ne bi smele biti, visoke. Oba poleta, ~eprav sta bila {tiri leta narazen, sta si precej podobna pri meritvah”, je v orisu rezultatov merjenja koncentracij ~rnega ogljika pri poletu Matev`a Lenar~i~a okoli sveta pojasnil fizik Gri{a Mo~nik.

Omejiti segrevanje s ~rnim ogljikom ^rni ogljik je namre~ takoj za CO2 drugi najpomembnej{i povzro~itelj podnebnih sprememb s stali{~a segrevanja atmosfere. Kot poudarja Mo~nik, je zaradi kratke `ivljenjske dobe v atmosferi zelo privla~en parameter, s katerim bi kratkoro~no upo~asnili segrevanje s ~rnim ogljikom. Zato je po njegovih besedah treba izmeriti koncentracije s ~im bolj reprezentativnimi meritvami in nato sprejeti ukrepe ter ponovno izmeriti njihovo u~inkovitost. “V nasprotju s CO2, ki se ga da precej dobro napovedati z modeli,

www.worldgreenflight.com

se ~rnega ogljika ne da, ker je odvisen od u~inkovitosti izgorevanja. Emisije so lahko tiso~krat bolj razli~ne in zato ga je treba meriti,” opozarja. Z meritvami, ki sta jih opravila na poletih, se lahko opi{e, kak{no je stanje na{ega planeta in so podlaga, s katero se lahko oceni u~inkovitost ukrepov za zmanj{anje emisij na podlagi pari{kega podnebnega sporazuma.

Vplivi na regionalno vreme Meritve emisij so bile opravljene med tremi in {tirimi kilometri vi{ine. “To je vi{ina, ki je pomembna zaradi dveh zadev. Meritev na tej vi{ini je zelo malo. Modeli, ki opisujejo segrevanje atmosfere zaradi podnebnih sprememb, niso validirani z meritvami. Ve~inoma so to nekak{ni izra~uni, ki jih je treba preveriti, in temu slu`ijo meritve. Hkrati so to vi{ine, kjer se dogajajo neke podnebne spremembe, ki vplivajo na regionalno vreme. Za Indijo je

zelo pomembno, kdaj pride monsun, saj je od tega odvisno njihovo poljedelstvo,” pojasnjuje Mo~nik. Monsun se vsako leto pojavi ob istem ~asu, vendar je v zadnjih letih pri{lo tudi do njegovega zamujanja. Emisije ~rnega ogljika, ki ostanejo v atmosferi, po Mo~nikovi razlagi vplivajo na to, kdaj se pojavi monsun. Z meritvami se lahko izmerijo koli~ine ~rnega ogljika, vrednosti pa se lahko uporabijo v modelih, s katerimi se lahko napovedo koncentracije. Te so bile na dolo~enih obmo~jih ponovno zelo visoke.

Velik prispevek naftne industrije Med poletom ~ez Jugovzhodno Azijo so bili ponovno neprijetno presene~eni, kako visoke koncentracije so tako visoko v atmosferi. Leto{nji polet se je sicer od prej{njega razlikoval, ker je bil ve~inoma opravljen na www.worldgreenflight.com


ZNANSTVENI IZSLEDKI severni polobli. Ve~ina ljudi na Zemlji `ivi severno od ekvatorja. “Pri preletu ZDA smo na vi{ini nekaj kilometrov opazili obmo~ja, ki so bila mo~na onesna`ena z visokimi koncentracijami ~rnega ogljika. Eno tak{nih obmo~ij je bilo na obali Mehi{kega zaliva. Ko smo iskali vire onesna`enja, smo odkrili, da je tam veliko ~rpanja in predelave nafte. To je o~itno eden od virov, ki atmosfero onesna`ujejo bolj, kot velja splo{no prepri~anje,” opozarja Mo~nik in dodaja, da so izpusti naftne industrije zelo pomembni. To se je izkazalo `e pri poletu Matev`a Lenar~i~a na severni te~aj, kjer so na pol poti med Spitzbergi in severnim te~ajem naleteli na velik oblak ~rnega ogljika. S pomo~jo meteorolo{kih modelov so ugotovili, da je najverjetneje pri{el iz mo~no industrializiranega dela Sibirije, kjer je veliko te`ke industrije ter ~rpanja in predelave nafte. Arktika pa je obmo~je, kjer bodo lahko v prihodnosti ugotovili {tevilne posledice podnebnih sprememb.

Majhne motnje, velike posledice “Podnebje je kompliciran nelinearen sistem, kjer lahko z majhno motnjo povzro~imo zelo velike spremembe. Tu

53

www.worldgreenflight.com

je treba omejiti antropogeni vpliv na podnebje in okolje pri emisijah ~rnega ogljika. Tehnologija je relativno preprosta in se `e uporablja. Standardi, ki veljajo za dizelska vozila, ki veljajo v Evropi, so zelo strogi in se jih `e uveljavlja tudi v Indiji in na Kitajskem. Emisije se `e zmanj{ujejo. Vendar je treba poskrbeti, da pri gore~nem prizadevanju za zmanj{anje vpliva podnebnih sprememb ne pove~amo emisij kje drugje. Kurjenje lesa za ogrevanje indivi-

dualnih hi{, kjer prihaja do velikih emisij ~rnega ogljika, lahko prispeva k krajevnemu onesna`enju zraka, ki vliva na zdravje in na podnebne spremembe. Hkrati je kot gorivo s stali{~a CO2 obnovljiv vir in je koristen za podnebje. Treba je pretehtati vse vidike prehoda k obnovljivim virom, da ne naredimo {kode, na katero nismo niti pomislili,” {e opozarja.• Vir: www.rtvslo.si, AVTOR: Gregor Cerar Fotografije: www.worldgreenflight.com


54

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Kak{na toplotna ~rpalka je primerna za radiatorsko ogrevanje?

V

Sloveniji se po podatkih Eko sklada najve~ vgrajuje toplotne ~rpalke zrak-voda, preko 80 %. Obenem je ve~ina toplotnih ~rpalk vgrajena v starej{e objekte, kjer se `e zaradi specifi~nih zahtev po ve~ji toplotni mo~i in vi{jem temperaturnem re`imu pri~akuje nekoliko slab{i u~inek in ni`je letno grelno {tevilo, kar velja za vse toplotne ~rpalke, a se z ustrezno toplotno ~rpalko zrak-voda, kljub tem dejstvom, dosega zelo dobre rezultate.

Specifika trga v Sloveniji V Sloveniji prisegamo na toplotne ~rpalke zrak/voda, ~eprav jih najpogosteje vgrajujemo v objekte, katere smo gradili predvsem v 70. in 80-ih letih prej{njega stoletja in jih le redke tudi ustrezno adaptirali. Medtem, ko ostali tipi toplotnih ~rpalk (zemlja-voda in voda-voda) brez te`av pokrivajo ve~je zahteve po toploti in po vi{ji temperaturi, se ravno pri toplotnih ~rpalkah zrak-voda poka`ejo dokaj velike razlike med posameznimi tipi in modeli. Hkrati velja, da je ve~ina vgrajenih toplotnih ~rpalk ni`jega cenovnega razreda, saj je `al mnogim kupcem te`ko razumeti, da je za ekonomsko upravi~enost potrebno zagotoviti {e kateri kriterij ve~, kot le nizko ceno investicije.

Katere kriterije je potrebno upo{tevati pred nakupom? Ker gre za investicijo na dolgi rok, je pomembno predvsem upo{tevati ekonomske in tehni~no-funkcionalne u~inke sistema skozi `ivljenjsko dobo. Praviloma je namre~ najcenej{a investicija na dolgi rok tudi najdra`ja, pa {e to ob nepopolnem izpolnjevanju tehni~nih in funkcionalnih zahtev. Poleg same vrednosti investicije, je pomembno upo{tevati predvsem {e obratovalne stro{ke, stro{ke servisa, garancijsko ter `ivljenjsko dobo in {e kaj. Ve~ dejavnikov kot upo{tevamo, bolj realno sliko si bomo lahko ustvarili o stro{kih in prihrankih investicije v ~asu njene `ivljenjske dobe. S pomo~jo ugodnih ugodnih Eko kreditov lahko investicijo odpla~amo `e z ustvarjenimi prihranki in njenega financiranja prakti~no ne ob~utimo. Ostane bistvo – kako dolgo po odpla~ilu nam bo {e zagotavljala prihranke in kolik{ni bodo.

Pomembni kriteriji pri nakupu toplotne ~rpalke: -

Vrednost investicije, Izra~un pri~akovanih letnih obratovalnih stro{kov s programom proizvajalca, Stro{ki rednih servisov, Obveznosti uporabnika do nadzornih organov (ARSO – preizkus tesnosti), Garancijska doba in garancijski pogoji, Pri~akovani redni in izredni servisi po preteku garancije, Odzivnost in usposobljenost servisa, Cene rezervnih delov in razpolo`ljivost – samo pri uvozniku ali prosto na trgu, Pri~akovana `ivljenjska doba sistema. Thermia Atec – zasnovana za zahtevne pogoje

Ena izmed redkih toplotnih ~rpalk zrakvoda, ki se po izku{njah iz prakse zelo dobro obna{a v zahtevnej{ih objektih z radiatorskim ogrevanjem je Thermia Atec. Po statistiki dobavitelja je med vsemi, v Sloveniji vgrajenimi sistemi, najve~ vgrajenih prav v objekte starej{e gradnje s slabo izolacijo. Pri modelu Atec je proizvajalec uporabil tehnologije, ki zagotavljajo zelo stabilno in u~inkovito delovanje tudi v primeru zelo nizkih temperatur zunanjega zraka in potrebe po visoki temperaturi dovoda vode v sistem. Thermia Atec je kljub robustni zasnovi ohranila eleganten videz, ki je skladen z najsodobnej{imi smernicami oblikovanja, in zagotavlja tiho, skoraj nesli{no delovanje.

Teoreti~ni izra~uni in rezultati iz prakse Pri dimenzioniranju sistema Thermia ima vsak poobla{~en ponudnik na voljo program za izra~un potrebne mo~i, letnega grelnega {tevila, prihrankov energije in pokritja potre-

be po energiji in mo~i z izbrano toplotno ~rpalko. Izra~un upo{teva vrsto relevantnih dejavnikov, tudi natan~no lokacijo objekta in z njo povezane vremenske podatke. Tak izra~un je namenjen kupcu in slu`i kot obljuba in zagotovilo, kak{ne rezultate gre pri~akovati – ob upo{tevanju vstopnih podatkov, katere poda kupec. Poleg tega je v Sloveniji v obratovanju veliko sistemov Thermia Atec z vgrajenim merjenjem energije in uporabnikov, ki te podatke skrbno bele`ijo. V praksi se je pokazalo, da toplotna ~rpalka, vgrajena v sistem radiatorskega ogrevanja v povpre~no izoliranih objektih s povpre~no dimenzioniranimi radiatorji dosega letno grelno {tevilo med 3,2 in 3,4, kar je za sistem zrak voda izjemen rezultat, {e posebej ob upo{tevanju, da gre za visokotemperaturno delovanje. Vse navedeno pomeni, da je omenjena toplotna ~rpalka ena izmed najbolj primernih re{itev za ogrevanje zahtevnej{ih, slabo izoliranih objektov z radiatorskim ogrevanjem. • Yasin Jodeh


Thermia toplotne črpalke

izdelano na

Švedskem

A

TLAS TLAS

Zagotavljamo vam bolj topel dom ob bistveno nižjih stroških ogrevanja. j . Zanesljivo in brezskrbno. Dan za dnem, leto za letom.

LE

A++

T GAR

AN

Í Preko 90 let izkušenj proizvajalca Í Preko 40 let proizvodnje toplotnih črpalk Í Preko 25 let vestnega dela na slovenskem trgu Í Kar 5 let garancije na sistem

C IJE

Thermia Atec Popolnoma zanesljiva in preizkušena toplotna črpalka zrak/voda, ki z izjemno učinkovitostjo dosega velike prihranke pri ogrevanju starejših, slabo izoliranih objektov, kot tudi novogradenj.

Kontaktirajte nas! Z veseljem vam bomo svetovali, kako zmanjšati stroške ogrevanja in izboljšati kakovost bivanja v vašem domu. Konfigurirali vam bomo rešitev po meri in pripravili ponudbo sistema z izvedbo, izdelali energijski in finančni izračun, vezan izključno na vaš objekt. Uredili bomo vse, da boste uspešno pridobili nepovratna sredstva, ki so vam na voljo in ponudili najugodnješe možnosti financiranja investicije. Naši strokovnjaki vam bodo stali ob strani pred odločitvijo, med postopkom vgradnje in še leta po tem.

Zastopnik in distributer:

080 20 65

Atlas trading d.o.o. | Celjska cesta 45, 3212 Vojnik

Specialisti za varčno ogrevanje

03 425 54 00 | info@thermia.si | www.thermia.si


7 Ã&#x2014; v Sloveniji


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

57

Revolucija v ogrevanju na sekance

P

odjetje Windhager `e ve~ kot 90 let producira inovativne tehni~ne re{itve, ki omogo~ajo priro~no, varno ter stro{kovno u~inkovito ogrevanje.

Konstantna rast in razvoj {tevilnih inovacij na podro~ju ogrevanja jih je pripeljala do enega izmed vodilnih evropskih proizvajalcev ogrevalnih kotlov na obnovljive vire energije. Vsi njihovi izdelki so izdelani po zelo strogih standardih izklju~no v Avstriji, v mestu Seekirchen blizu Salzburga. S proizvodnjo novega uplinjevalnega kotla na sekance PuroWIN (7 60 kW) so dobesedno naredili revolucijo v ogrevanju na sekance. Nikoli doslej namre~ uporaba sekancev kot goriva ni bila tako ~ista, varna in pametna. PuroWIN je prvorazredna naprava, ki ugodi najzahtevnej{im `eljam kupcev, krasi pa jo dolgotrajno in zanesljivo obratovanje.

Naj~istej{i kotel na svetu Uplinjevalni kotel PuroWIN je prvi sistem, ki brez dodatnih filtrov dosega emisijo pra{nih delcev manj{o od 1 mg/m3. Patentirani proces uplinjevalnega zgorevanja je proizvajalec razvil v sodelovanju z in{titutom BIOS Bioenergysysteme. Nov tip gorilnika na lesne sekance namre~ deluje po principu vzgonskega uplinjevanja, s ~imer je omogo~eno tako ~isto zgorevanje, da so emisije, ki jih proizvaja PuroWIN, ve~ kot 10-krat manj{e od najstro`jih zakonsko dovoljenih vrednosti.

Do 90% manj{a poraba energije za v`ig Kotel je popolnoma zrakotesen, zato lahko neprekinjeno ohranja `erjavico tudi do {tiri dni â&#x20AC;&#x201C; brez kakr{nega koli dodatnega goriva ali zraka. V tem ~asu se avtomatsko ponovno za`ene in s tem zmanj{a porabo energije za v`ig tudi do 90 %. Poleg tega ga krasi nov sistem za odstranjevanje pepela. Za razliko od obi~ajnih kotlov na lesne sekance ne uporablja re{etk, temve~ dve neprepustni plo{~i, ki omogo~ata, da se `erjavica ohrani tudi med samim odstranjevanjem pepela. Na ta na~in se lahko zgorevalni proces nadaljuje tudi, ko kotel obratuje s polno mo~jo.

Uplinjevalni kotel na sekance PuroWIN je naj~istej{i kotel na svetu

odlikuje po zelo majhni porabi energije. V povpre~ju kotel potrebuje le 120 W za celoten sistem prenosa goriva, to pomeni 75 % manj energije kot pri primerljivih kotlih na sekance. Dodatna prednost kotla PuroWIN je tudi ta, da ne potrebuje 3-faznega priklju~ka, temve~ lahko obratuje z obi~ajnim enofaznim priklju~kom 230 V.

Prvi kotel na svetu, ki za dovod sekancev uporablja sesalni sistem PuroWIN je prvi ogrevalni kotel na sekance, ki jih dovaja s pomo~jo sesalnega sistema. Ta prilagodljiv sistem omogo~a zanesljiv in varen transport sekancev tudi po ovinkasti poti, dolgi do 25 in visoki do 7 metrov. Torej ni ve~ nujno, da sta silos sekancev in kotlovnica eden poleg drugega. To odpira mo`nosti za vgradnjo ogrevalnega sistema na sekance tudi v objekte, kjer prej to ni bilo mogo~e.

Tehnologija dovajanja sekancev v kotel Otro~je lahko upravljanje sistema Za nadvse preprosto upravljanje sistema poskrbi upravljalna enota InfoWIN. Visoko kvaliteten stekleni zaslon je vzdr`ljiv in odporen na praske, obenem pa omogo~a intuitivno upravljanje na dotik. â&#x20AC;˘

Prvi kotel, ki za dovod sekancev uporablja sesalni sistem

Ve~ informacij o kotlu PuroWIN pridobite na www.veto.si, preko elektronske po{te info@veto.si ali na telefonskih {tevilkah 031 838 246 in 01 580 91 00.

Promocijsko sporo~ilo

Samo varen kotel je dober kotel. Zato PuroWIN uporablja pametno tehnologijo, ki omogo~a {e posebej zanesljivo ogrevanje. Za~ne se s procesom dovajanja sekancev v kotel. Lesni sekanci potujejo od silosa do kotla preko varnostnega pol`nega kanala, ki ga krasi posebna tehnologija stranskega drsenja SST (Side slide technology). Zahvaljujo~ svoji unikatni asimetri~ni zasnovi, lahko ta tih in u~inkovit sistem do 60 % lesnih sekancev dovaja ob pol`u in ne neposredno v njem. Na ta na~in tujki in veliki kosi sekancev skorajda ne morejo po{kodovati sistema. Tudi 6 mm debela spirala pol`a na koncu kanala je bolj trdna od obi~ajnih spiral, poleg tega jo odlikuje unikaten sistem varovanja proti zatikanju ABS (Anti-Blocking System). Deluje pa tako, da se vrti v nasprotno smer in potiska prevelike dele lesa in tujke proti dnu. ABS sistem tako zagotavlja, da lesni sekanci nemoteno potujejo od pol`a do rotacijskega dodajalnika. Za varen prenos lesnih sekancev v kotel je Windhager razvil pametni dvo-komorni rotacijski dodajalnik. Ima tipala, ki omogo~ajo, da rezila sekajo zgolj tiste sekance, ki so preveliki za transport. S tem so rezila precej manj obremenjena. Poleg tega tipala skrbijo za to~no odmerjanje goriva in za optimalno prilagoditev razli~nim kvalitetam goriva. Kot vsi motorji v sistemu PuroWIN, se tudi rotacijski dodajalnik


58

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Uponorjev sistem modularnih fitingov za dvi`ne in kletne razvode

M

anj delov, ve~ja prilagodljivost, enostavnej{e na~rtovanje in hitrej{e delo so glavne prednosti Uponorjevega sistema ve~plastnih cevi (MLCP) za dvi`ne vode v dimenzijah od 63 do 110 mm. Inovativna re{itev Uponor je s to inovacijo postavil nov mejnik za sisteme ve~plastnih cevi z ozirom na kvaliteto, zanesljivost in varnost. Medtem, ko je za konvencionalen sistem instalacij dimenzij od 63 do 110 mm potrebnih do 300 razli~nih komponent, se pri Uponorjevem sistemu dvi`nih vodov potrebuje ni~ ve~ kot 40 komponent. Kombinacija polietilena in aluminija v ve~plastnih ceveh, naredi sistem robusten, difuzijsko tesen na kisik in odporen na temperaturne ter tla~ne spremembe kar vodi k zanesljivim instalacijam.

Modularni sistem za skoraj vsakr{no varianto Uponorjev sistem dvi`nih vodov je zasnovan na modularnemu konstrukcijskemu konceptu. Z vsega 40 komponentami se lahko izvede kakr{en koli odcep, prehod â&#x20AC;Ś Zaradi modularnosti se lahko na enostaven na~in na~rtuje, tako standardne projekte, kot tudi bolj zahtevne projekte. Tudi v primerih, ko so problemi na samem gradbi{~u videni `e na za~etku, je sistem izjemno prilagodljiv. Prav vsak spoj se enostavno razstavi, zato ga je lahko hitro prilagoditi novemu namenu uporabe. Postopek je zelo enostaven: odstranite varovalni zati~, potegnite narazen adapter in ga ponovno sestavite.

Delo je hitrej{e, enostavnej{e in bolj prilagodljivo Delo z Uponorjevim sistemom dvi`nih vodov je zares

Enostavno sestavljanje modularnih fitingov

enostavno. Ker je sistem modularen, torej sestavljiv, se lahko zatiskanje posameznih spojev izvede kar na delovni mizi. Na ta na~in je izvajalcu prihranjeno te`ko m delo z zatiskovalnikom na vi{ini, kar pripomoree n k bolj{i u~inkovitosti in zmanj{anju nevarnosti za nastanek po{kodb ali nesre~ pri delu na gradbi{~u. Za samo priklju~evanje cevi in fitingov se je potrebno dr`ati predpisanega postopka (vtik predpripravljene cevi na fiting, zatiskanje priklju~ka, vtik zatisnjenega priklju~ka s cevjo na telo fitinga in vtik varovalnega zati~a v telo fitinga dokler se ta ne zasko~i v posebni del). Za zatiskanje fitingov dimenzije 90 in 110 mm se upora-

b blja obstoje~e orodje za zzatiskanje, ki mora imeti o oznako UP 75 oz. UP 110 ( (elektri~ni ali baterijski).

Ozna~evanje in varnost Vsi zatisni adapterji so b barvno ozna~eni. To pomen da ima vsaka dimenzija ni, cevi dolo~eno svojo barvo zatisne pu{e oz. fitinga. S tem je razpoznavnost p posameznih dimenzij b bolj{a, kar pripomore k la la`jemu sortiranju fitingov. K so barvno ozna~ene Ker t tudi zatisne ~eljusti, je m mo`nost napa~nega zatim skanja minimalna.

Manj delov in stro{kovna u~inkovitost kot dodan bonus Zaradi zmanj{anega {tevila komponent so vsi deli, ki se

Enostavno reduciranje dimenzij

potrebujejo, navidezno vedno na zalogi. Za dobavitelje in instalaterje to pomeni, da je konec z nadle`nimi zamudami, ki so lahko posledica dolgih dobavnih rokov. Po drugi strani pa profitirajo tudi distributerji z manj{imi zalogami in hitrej{im obra~anjem celotnega sistema. [tevilne prednosti Uponorjevega sistema dvi`nih


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

59

Popolnost je brezšivna

Monta`a brez uporabe posebnega orodja

Uni pippe PLUS

Uni Pipe PLUS – prva brezšivna večplastna cev na svetu! Visoka varnost in oblikovna stabilnost Večja prožnost pri do 40 % manjšem radiju krivljenja Prihranek pri materialu in stroških Združljivo z vsemi Uponorjevimi sistemskimi fitingi

Zatiskanje spojev na delovni mizi

vodov demonstrirajo izjemno mo~ in {iroko podro~je uporabe (za instalacije dimenzij od 63 mm do 110 mm). Z uporabo posebnih adapterjev, pa je mo~ izvesti tudi redukcijo iz dimenzije 110mm na 16mm (z

uporabo samo {tirih sestavnih delov!). Za ve~ informacij se obrnite na DOM TITAN d.d., ki je generalni zastopnik firme Uponor v Sloveniji. • Vili Zabret

www.dom-titan.si DOM-TITAN d.d. T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehnična služba E pc5@dom-titan.si

www.uponor.si


60

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Elektri~no ogrevanje s sevalnimi paneli MySun Zdravju prijazno in var~no ogrevanje, ki zagotavlja vrhunsko ugodje @e poznate vse zna~ilnosti ogrevanja z IR paneli My Sun? Kak{ni so, v primerjavi z ostalimi sistemi ogrevanja? Ne samo, da je za~etna investicija pri odlo~itvi za IR panele nizka in monta`a enostavna (brez prebojev in dodatne obdelave zidov), IR paneli so tudi izjemno var~ni, ogrevanje z njimi pa je telesu in zdravju koristno.

IR paneli MySun omogo~ajo ekonomi~no in okolju prijazno ogrevanje ter zagotavljajo vrhunsko ugodje

Promocijsko sporo~ilo

IR (infra rde~e) valovanje, bolj natan~no IR-A, je naravno valovanje, s katerim sonce greje zemljo. To valovanje nato preide v IR-C valovanje, ki ga oddaja prakti~no vse okrog nas – vklju~no z nami – oddajajo pa ga tudi MySun IR paneli. Predmeti v prostoru absorbirajo IR valove

in jih oddajajo nazaj v prostor v obliki toplote. Z IR paneli ne ogrevamo zraka kot z obi~ajnimi radiatorji in ogrevalnimi sistemi, temve~ ogrevamo predmete v prostoru: tla, stene, pohi{tvo. Vse to nato oddaja toploto, kar nam daje prijeten ob~utek `e pri 20 °C. Ogrevanje z IR paneli je, v primerjavi s konvekcijskimi radiatorji, ugodnej{e v vseh pogledih. IR ogrevanje deluje na povr{ini grelnega telesa - z ni`jimi temperaturami. Ne samo, da je tak{no ogrevanje bolj var~no z energetskega vidika, zagotavlja tudi ve~ udobja, prepre~uje rast plesni in vrtin~enje prahu v prostoru. Ogrevanje z IR paneli prija tudi osebam, ki imajo te`ave z alergijami in astmo. •

Prednosti sistema za ogrevanje z IR sevalnimi paneli v primerjavi s konvekcijskim: 1. Ne izsu{uje zraka in ne dviga prahu, 2. Pomaga prepre~evati pojav plesni, 3. Delovanje je nesli{no, 4. Ni emisij v okolje, 5. Monta`a je hitra, 6. Mo`no ga je zelo natan~no krmiliti (tudi preko mobilnega telefona).

Za ve~ informacij nas pokli~ite na 07 477 88 20 www.elektricnoogrevanje.si


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

61

Var~no ogrevanje s toplotno ~rpalko ^e `elite ogrevati manj{i prostor

pa vse do -28 °C zunanje temperature, kar je idealno tudi za pripravo tople sanitarne vode. Serija Zubadan je na razpolago nazivnih mo~i ogrevanja 8,11,14 in 23 kW. Sistem je primeren tudi za ogrevanje ve~jih objektov. Naprave namre~ lahko pove`emo v kaskadni sistem, z najve~ 6 enotami enakih mo~i, kar predstavlja maksimalno nazivno ogrevalno mo~ - 138 kW.

Kdor `eli ogrevati manj{e prostore in zadevo na hitro urediti ima mo`nost izbire klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC s toplotno ~rpalko zrak-zrak. Klimatske naprave imajo za uporabnika ve~ prednosti: predstavljajo cenovno ni`jo investicijo, monter vam lahko sistem toplotne ~rpalke zmontira v enem samem dnevu, delujejo var~no, ker ve~ji del toplote ~rpajo iz ozra~ja, ogrevajo tudi pri zunanji temperaturi do -25° Celzija, upravljajo se preko daljinskega upravljalnika, ko nismo doma pa s pomo~jo mobilne aplikacije prek mobitela, z njimi lahko poleti prostore hladimo ali razvla`imo.

Prilagojenost toplotne ~rpalke glede na va{e potrebe

Sistemi MITSUBISHI ELECTRIC s toplotno ~rpalko zrak-voda Za ogrevanje hi{e ali poslovnega objekta (v primeru talnega ali radiatorskega sistema ogrevanja s pomo~jo ogrevalne vode) pa so sistemi MITSUBISHI ELECTRIC s toplotno ~rpalko zrak-voda idealnej{a in tudi vedno bolj za`elena alternativa v novogradnjah in domovih, kjer se obnavlja ogrevalni sistem in zamenjuje potratne kotle na fosilna goriva, ki so hkrati povzro~itelji prekomerno onesna`enosti z delci PM10. Z uporabo ogrevalne toplotne ~rpalke tako lahko za{~itimo na{e zdravje, saj je delovanje ~istej{e in hkrati `ivimo udobneje, ker jo lahko upravljamo prek mobilne aplikacije tudi v odsotnosti, kar pri ogrevanju z drvmi ni mogo~e. Sistem s toplotno ~rpalko zrak-voda MITSUBISHI ELECTRIC v deljeni izvedbi (split sistem) je ekolo{ko naravnan, gospo-

daren ogrevalni sistem nove generacije z invertersko tehnologijo. Zunanje enote sistema s toplotno ~rpalko zrak-voda so na razpolago v dveh verzijah: Ecodan in Zubadan, slednja s patentirano invertersko tehnologijo »FLASH INJECTION« zaradi katere je celotna zmogljivost sistema na voljo do -15 °C zunanje temperature, podro~je delovanja

Glede na potrebo po topli sanitarni vodi sta na voljo dve varianti enot za pripravo vode, brez ali z 200 litrskim rezervoarjem sanitarne vode. Notranje hidro enote sanitarno vodo segrejejo do 60 °C, s programom za preventivno toplotno dezinfekcijo sanitarne vode (proti legioneli) do 70 °C, poleg tega naprave dosegajo temperaturo ogrevalne vode 60 °C tudi na dovodu. Inovativna funkcija avtomatskega prilagajanja pa meri sobno temperaturo in zunanjo temperaturo ter na tej podlagi izra~una potrebno mo~ za ogrevanje prostora, kar pomeni, da je temperatura dovoda krmiljena avtomatsko glede na zahtevano zmogljivost ogrevanja, medtem ko se v prostoru stalno vzdr`uje optimalna temperatura. Na ta na~in je zagotovljena vedno najustreznej{a mo~ ogrevanja, izognemo pa se tro{enju energije. Vse kombinacije zunanjih in notranjih enot sistema MITSUBISHI ELECTRIC zrakvoda za ogrevanje prostorov se uvr{~ajo v energijski razred A++. Z obratovanjem ogrevalnega kotla, bi za kurilno olje letno porabili pribli`no 3 krat ve~ v primerjavi z obratovanjem sistema s toplotno ~rpalko zrak-voda. • Avtorski ~lanek, VITANEST d.o.o.


62

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Kak{en je potencial plitkih geotermalnih virov v Sloveniji? Geotermalni potenciali so v Sloveniji zelo slabo izkori{~eni, njihove obse`nosti pa javnosti nepoznane

Z

aznavamo, da so potenciali izkori{~anja geotermalne energije v Sloveniji slabo ali popolnoma neizkori{~eni, potencialni ekonomski u~inki geotermalnega vira pa enormni. Vendar ti ne morejo biti izkori{~eni brez, da se analitikom in strategom dolgoro~nega gospodarskega razvoja dr`ave detaljno ne pojasni vseh u~inkov. Marsikomu ni poznano, da zelo dobre u~inke sinergije omogo~ajo solarne elektrarne skupaj z rabo geotermalne toplotne ~rpalke v re`imu neto meritev, kakor tudi lahko enako dober u~inek rabe geotermalne toplotne ~rpalke za namene daljinskega ogrevanja, oz. decentralizacije ogrevanja/hlajenja, v urbanih naseljih dose`emo skupaj z tehnologijami plinskih kogeneracij - soproizvodnje toplote in elektrike (SPTE).

Slovenija razpolaga z 3.280 km2 povr{in plitkih geotermalnih virov Od skupne povr{ine slovenskega ozemlja je ve~ina populacije razporejena na 6.200 km2, preostalo so gozdne in visokogorske povr{ine. Spodnje povpre~je intervala plitkih geotermalnih virov zna{a 26°C, visoko povpre~je pa 55°C. Slovenija je vodno izredno bogata. Razpolagamo z 27.000 km vodnih tokov in 54.000 km obre`ij; na nivoju dr`ave bele`imo izredno visoko gostoto vodotokov (1.88 do 0.52 km/km2), v gosteje naseljenih okoljih pa le-ta grobo ocenjeno

zna{a 4.3 km/km2.

10 stopinj vi{ja temperatura vira - 20 odstotkov vi{ja u~inkovitost ogrevanja Na nivoju dr`ave tega absolutno ne moremo zanemariti, saj je to doma~i obnovljivi vir energije, dosegljiv na vsakem koraku. Le za 1 K (Kelvin) vi{ja temperatura geotermalnega vira `e predstavlja za 2% vi{jo u~inkovitost geotermalne toplotne ~rpalke in s tem hitrej{e povra~ilo investicije, nizko temperaturni sistemi za ogrevanje pa dodatno izbolj{ajo u~inkovitost {e za 40%.

Prednosti geotermalne toplotne ~rpalke Glede na razmah vgradnje toplotnih ~rpalk zrak-voda, kjer nam obremenjenost - poraba raste z ni`jo temperaturo okolice (t.j. zunanje temperature zraka), je pomanjkljivost toplotne ~rpalke, ki prestreza energijo zraka, potrebno primerjati z bolj u~inkovitimi geotermalnimi toplotnimi ~rpalkami. Za toplotne ~rpalke zemlja/voda ali voda/voda tega u~inka v tem obsegu seveda ni, saj je izhodi{~e temperatura geotermalnega vira, ki je ~ez celo leto konstanten in ~ez grelno ali hladilno sezono ne variira ve~ kot za 2-4 stopinje Celzija.

Postrojenje ogrevalnega sistema s toplotno ~rpalko Kronoterm in zalogovnikom

Prikaz delovanja geotermalne toplotne ~rpalke

Poglejmo primer ^e ilustriramo primer za zgradbo, ki porabi za ogrevanje 20 MWh letno, potem prehod na nizko temperaturni sistem gretja obeta min. 40% prihranek. Na geotermalno ugodni lokaciji, recimo s temperaturo 23°C, tj. 10°C vi{jo od povpre~ne, bo u~inkovitost takega ogrevalnega sistema vi{ja za nadaljnjih 20 odstotkov. Ker je dana lokacija toplotno “bolj bogata” lahko re~emo, da bo toplotna ~rpalka obratovala z grelnim {tevilom 5 (COP). V letu 2016 so namre~ zadnje generacije geotermalnih toplotnih ~rpalk `e dosegale grelno {tevilo 6-6.5. Ob tem lahko predpostavljamo, da ra~un za porabljeno elektri~no energijo (ob ceni elektrike 0.125 EUR/kWh) lastnika zgradbe stane letno le 240 EUR. V primeru pa, da se ta ogreva na plin, ta stro{ek za ogrevanje zna{a pribli`no 840 EUR letno (nizko temperaturni sistem ogrevanja), prihranek za ogrevanje pa zna{a celih 600 EUR/ letno. • Darko Fius, ZENS

Tudi znani slovenski ko{arka{ Marko Mili~ ogreva z obnovljivimi viri energije. Sre~ali smo ga na sejmu MOS.


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

63

Kronoterm na MOS-u 2016 Toplotne ~rpalke so {e vedno razmeroma skrivnostni toplotni stroji, ki pod svojimi pokrovi skrivajo elektroniko, kompresor, kup cevi, ter tipala in ventile ~udnih oblik. Na minulem sejmu MOS v Celju smo se ustavili na Kronotermovem razstavnem prostoru. Pogovarjali smo se s prodajnim in`enirjem, ki nam je podrobno predstavil razvojna prizadevanja in dose`ke v podjetju za njihov proizvodni program toplotnih ~rpalk. Izbolj{ali in uglasili so delovanje sestavnih delov, ter s tem dosegli {e nekaj dodatnih stopenj prihranka. Motor kompresorja, s prilagodljivim {tevilom obratov, v zelo {irokem razponu dodaja v stavbo to~no toliko toplote, kot jo ta potrebuje. Za povezavo med strojem in uporabnikom, so razvili tabli~ni vmesnik, preko katerega lahko lastnik kjerkoli in kadarkoli nadzira svoj stroj. Razumljivi grafi~ni prikazi dobesedno vzpodbujajo uporabnika, da vsaj malo pogleda, kaj dobro deluje njegova ÂťToplotnaÂŤ sama doma. Z dovo-

Tabli~ni povezovalnik med lastnikom in strojem omogo~a popoln nadzor

ljenjem lastnika se lahko vklju~i tudi serviser in na daljavo premakne nastavitve, da ogrevanje deluje kot violina.

Lasten in odli~en laboratorij V svetu toplotnih strojev je vsaka meritev ali dokazovanje u~inkovitosti kar zapletena zadeva. Zato potrebujemo drage in certificirane instrumente, posebne prostore, namenske instalacije in seveda strokovnjake, ki vedo kaj merijo. Kronotermov laboratorij sem sam videl, zato vem, da lahko stojijo za tem kar trdijo. V njihovem prospektu sem zasledil krivuljo u~inkovitosti toplotne ~rpalke, ki pogumno in natan~no

Nova notranja enota z zlogovnikom tople vode in dobro oblikovanim ohi{jem

prikazuje rast ali zmanj{evanje COP, kadar niha temperatura zunanjega zraka. Na ta na~in prikazani podatki so najenostavnej{i, vsakomur razumljivi, ter omogo~ajo enostavno primerjavo u~inkovitosti, zato bi si `eleli tak{ne prikaze tudi od drugih proizvajalcev. â&#x20AC;˘ Tihec


64

PERE^A PROBLEMATIKA

Delitev stro{kov toplote po novem Bomo to zimo res pla~ali le toliko kot porabimo?

24.

septembra je veljavo stopil spremenjen in dopolnjen Pravilnik o delitvi stro{kov toplote v ve~stanovanjskih stavbah. To je `e tretji poskus, kako leta 2010 uzakonjeno delitev ogrevalnih stro{kov po dejanski porabi narediti, kar se da po{teno. Kritiki novemu pravilniku o~itajo, da gre v smeri pav{alizacije. RTV SLO realno prika`e problematiko

Na nacionalni televiziji RTV SLO smo zasledili prispevek, ki nazorno prika`e trenutno problematiko delitve stro{kov toplote v ve~stanovanjskih zgradbah. Prispevek zaradi aktualnosti teme objavljamo tudi v na{i reviji, sicer pa je na ogled strani RTVSLO: http://www.rtvslo.si/posebnaponudba/delitev-toplote-po-novem/405377 Zgodba o delilnikih toplote se je za~ela pred {estimi leti, ko je dr`ava uzakonila njihovo obvezno vgraditev v ve~stanovanjske stavbe. Od takrat pa vse do danes so tako uporabniki kot tudi strokovna javnost ve~krat opozarjali, da je delitev ogrevalnih stro{kov nepravi~na.

Kako se je sprejemala nova zakonodaja Pristojno ministrstvo, ki je {e slabo leto nazaj zagovarjalo lani na novo postavljena pravila, jih je zdaj `e tretji~ spremenilo. “V Pravilniku 2015 je bilo tako, da se je v 18. ~lenu ugotavljalo ali je morda teh, ki pretirano var~ujejo ve~ kot polovica in v tem primeru so vsi stanovalci pri{li na obra~un po povr{ini. Sedaj pa ne bo ve~ tako, ampak se bo vsakega stanovalca obravnavalo individualno. To pomeni, da se bo tistemu stanovalcu, ki bo imel zaprte radiatorje, porabni{ki dele` dvignil na 40 odstotkov povpre~ja. Tako bo v obra~unu toplote zara~unana tudi minimalna toplota, ki jo bo prejemal od sosedov,” je pojasnil Marko Suhadolc z Ministrstva za infrastrukturo.

“Gre za kozmeti~ne popravke” Energetski svetovalec Matja` Valen~i~ opozarja, da se z novo metodologijo pribli`ujemo pav{alizaciji in se oddaljujemo

od obra~una po dejanski uporabi: “Pravilnik gre sicer v pravi smeri, saj odpravlja anomalijo, da en stanovalec diktira pla~ilo po pav{alu za ves blok, po drugi strani pa tisti, ki bodo zelo zapravljali, ki bodo ogrevali pri odprtih oknih in bodo tako porabili ob~utno ve~ kot povpre~je, so pa omejeni samo na trikratnik povpre~ja gibljivega dela. Kar pomeni, da so var~ni, osve{~eni uporabniki dvakrat kaznovani. Na eni strani pla~ajo ve~ svojega, hkrati pa {e nekaj sosedovega potratnega.” Na Ministrstvu za infrastrukturo poudarjajo, da se ra~uni za ogrevanje tam, kjer so tudi do sedaj korektno porabljali in obra~unavali toploto, ne bodo bistveno spremenili, v primeru anomalij, pa bodo stro{ki ogrevanja bolj pravi~no razporejeni.

“Slab zakon ne more biti osnova dobrega pravilnika” “Energetski zakon je imel v osnutku zapisano, da se delitev stro{kov ne izvaja tam, kjer ni tehni~nih pogojev. Sprejeti zakon je to dikcijo izpustil in ta anomalija v zakonu, dopu{~a delitev nemogo~ega,” je prepri~an Valen~i~. Da imamo v Sloveniji precej{nje {tevilo stavb, ki nimajo hidravli~no uravnote`enih ogrevalnih sistemov, kar je pogoj za optimalno delitev stro{kov toplote v ve~stanovanjskih stavbah, priznavajo tudi na pristojnem ministrstvu. “Te`ava je v tem, da imamo pri nas veliko stavb z neurejenimi ogrevalnimi sistemi, to pomeni, da ne delujejo tako kot bi morali. Za te zadeve pa so odgovorni stanovalci oziroma upravnik,” trdi Suhadolc. Valen~i~ meni, da smo se delitve ogrevalnih stro{kov lotili na napa~nem

koncu: “Najprej smo sprejeli zakon, {ele nato smo se lotili energetske prenove stavb, ustvarjanja razmer za delitev stro{kov toplote, moralo pa bi biti ravno obratno.”

Ustreznega nadzora nad izvajalci delitve ni Zapletene osnove za izra~un stro{kov ogrevanja pripravljajo podjetja usposobljena za delitev stro{kov porabe, pri tem pa jih po besedah Valen~i~a nih~e ne nadzoruje: “Potro{niki ne vedo kam se obrniti po pomo~, kdo jih lahko za{~iti in kam se lahko prito`ijo.” Na Ministrstvu za infrastrukturo pa potro{nikom, ki z izvajalcem delitve toplote niso zadovoljni svetujejo, da ga preprosto zamenjajo z drugim. Za nadzor nad izvajalci delitve toplote je pristojen Direktorat za za energetiko in rudarstvo, od koder so nam sporo~ili, da se {tevilo prijav glede domnevnega kr{enja dolo~b Pravilnika o na~inu delitve in obra~unu stro{kov za toploto iz leta v leto pove~uje. V letu 2013 so prejeli 61, leto kasneje 70, lansko leto 87, letos pa `e 97 prijav glede nepravilnega obra~unavanja toplote oziroma prevelikih stro{kov ogrevanja. In{pekcijski nadzori delitve in obra~una stro{kov toplote so, kot so pojasnili, zahtevni in dolgotrajni, dodana vrednost in{pekcijskih nadzorov pa je razmeroma majhna. In{pektor v mnogih primerih nima pravne podlage ukrepati, zato potro{nikom najve~krat za dokazovanje nepravilne delitve toplote in posledi~no preve~ zara~unanega ogrevanja, ostane le sodna pot, so {e zapisali na Direktoratu. • Avtor: Ana Vojnovi} Zorman, vir: RTVSLO


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

65

Toplotna ~rpalka za brezhibno ogrevanje z radiatorji Toplotna ~rpalka HITACHI YUTAKI S-80 prava izbira za obnovo starej{ih objektov z radiatorskim ogrevanjem

V

isokotemperaturna, dvostopenjska toplotna ~rpalka Hitachi Yutaki S-80 je namenjena zamenjavi starega sistema ogrevanja na zemeljski plin ali kurilno olje - ogrevanje vode do 80°C. Omogo~a zamenjavo dotrajanih kotlov in s tem zmanj{anje strokov ogrevanja do 70 %, kar bi pri porabi 3000 litrov zna{alo 900 EUR. Toplotna ~rpalka Yutaki S-80 dosega temperaturo ogrevne vode do 80°C, tudi pri ekstremnih zunanjih razmerah do -20°C, brez pomo~i elektri~nih grelcev. S tem je omogo~eno zagotavljanje zadostne koli~ine energije in visoke temperature za ogrevanje objekta z radiatorskim ogrevalnim sistemom, talnim ogrevalnim sistemom ali kombinacijo obeh. Glavna prednost je segrevanje vode do 80°C, kar omogo~a priklju~itev na obstoje~i radiatorski sistem, brez nepotrebnega poseganja po dodatnih sevalnih telesih ali predelavi radiatorjev. Vso delo se opravi v kotlovnici, hitro in ~isto.

Toplotna ~rpalka

Yutaki S-80 s subvencijo

Toplotna ~rpalka Yutaki S-80 â&#x20AC;&#x201C; ogrevanje za vsako hi{o Toplotna ~rpalka Yutaki S-80 je izvedena kot kompaktna notranja enota toplotne ~rpalke z bojlerjem za pripravo sanitarne tople vode v neto volumnu 185 l ali 250 l, ter zunanjo lo~eno enoto. V kolikor so na voljo tudi son~ni kolektorji sistem omogo~a uporabo le teh pri pripravi tople sanitarne vode ali pri dogrevanju sistema. Toplotna ~rpalka Yutaki S-80 je dobavljiva v mo~eh od 10 do 16 kW, kar zadostuje za eno ali dvostanovanjske dru`inske hi{e. â&#x20AC;˘

Za ogled, brezpla~ni informativni izra~un in ponudbo kontaktirajte podjetje Ogrevanje in hlajenje d.o.o., na telefonsko {tevilko 051 805 815 ali pi{ite na info@heatandcool.si.

www.heatandcool.si Prava izbira za radiatorsko ogrevanje

Eko Sklada! Delovanje toplotne ~rpalke Hitachi Yutaki S-80 Toplotna ~rpalka Yutaki S-80 ima dva inverterska kompresorja, ki delata v pametni kaskadni tehnologiji z dvema hladilnima krogoma, pri ~emer kro`i hladilno sredstvo - R410A in R134A. Prvi kompresor se nahaja v zunanji enoti (R410A), drugi kompresor pa v notranji enoti (R134A). Da bi pove~ali sezonsko u~inkovitost naprave (SCOP), drugi krog deluje le kot oja~evalnik, v kolikor se zahteva visoka temperatura vode, preostali ~as se uporablja le en krog. Krmilnik glede na zunanjo temperaturo in potrebe po vi{ini temperature ogrevalne vode odlo~a o delovanju enega ali dvojnega hladilnega tokokroga in s tem optimizira porabo elektri~ne energije.

Z inovativnim sistemom krmiljenja so tako pri Hitachiju dosegli visoko sezonsko u~inkovitost naprave, kar uv{r~a toplotno ~rpalko Yutaki S-80 v energijski razred A+.

COP 4,36

vencijo o Eko sklada a

'YRVWRSHQMVNDWRSORWQDĂžUSDONDHITACHI Yutaki S80 MHQDPHQMHQD]DPHQMDYLVWDUHJDRJUHYDOQHJDVLVWHPD QD]HPHOMVNLSOLQDOLNXULOQRROMHWHUMHSULPHUQD]D SULNOMXĂžLWHYQDradiatorski ogrevalni sistem'RVHJD WHPSHUDWXURRJUHYQHYRGHGRÂ&#x192;&WXGLSUL]XQDQMLK UD]PHUDKGRÂ&#x192;&,]ELUDWDNĂŁQHWRSORWQHĂžUSDONHYDP YNRPELQDFLML]UDGLDWRUMLRPRJRĂžDvelik prihranek.

051 805 815

info@heatandcool.si


66

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

NorveĹĄki elektriÄ?ni radiatorji Made in Norway

Elektri~ni radiatorji BEHA prekosijo konkurenco

R

adiatorji BEHA prekosijo konkurenco z izredno veliko povr{ino ogrevalne ploskve in elektri~nega grelca, ki prepre~uje zgorevanje prahu in su{enje zraka. Izredne temperaturne nastavitve elekri~nega radiatorja Beha

~ 4]^bcPe]PX]ePaÄ&#x2020;]PaTÂ&#x192;XcTeiP^VaTeP]YT_a^bc^a^e ~ ]Pe^[Y^b^aPi[XÄ&#x2020;]TSX\T]iXYTX]\^Ä&#x2020;X ~ iP]Tb[YXe^ST[^eP]YTX]S^[VPXe[YT]YbZPS^QP ~ eVaPYT]b^Q]XcTa\^bcPc ~ _aX[^T]bcT]bZX]^bX[TR

Pri razvoju za elektri~ni radiator BEHA so norve{ki in`enirji imeli namen izdelati radiator, ki bo dobro grel tudi v najzahtevnej{ih podro~jih ter pri tem ogreval kar se da v nizkotemperaturnem obmo~ju. Enostavna monta`a, eleganten design, napreden triac elektronski nesli{en termostat, navdu{i {e tako zahtevnega uporabnika.

MoĹžnost regulacije preko pametnega telefona

ElektriÄ?no talno ogrevanje

Promocijsko sporo~ilo

~ 4]^bcPe]P\^]cPPcP[]TVP^VaTeP]YP ~ Â&#x192;eTSbZPcTW]^[^VXYPiPdÄ&#x2020;X]Z^eXc^^VaTeP]YT ~ $[TcVPaP]RXYT ~ eVaPYdYTbT_^SZTaP\XÄ&#x2020;]T?E2P[X[TbT]TcP[]T oQ[^VT

Uvoz in distribucija: Tersus d.o.o., Ulica Ivana Selana 15, 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01-2573-256, 031-235-200, 051-655-500 www.tersus.si

Zanimivo pri tem je, da so elektri~ni radiatorji BEHA opremljeni z izredno natan~nim elektronskim termostatom, kalibriranim na sobno temperaturo, tako da si lahko poljubno nastavite temperaturo v prostoru od +5°C do +30°C. Termostat ima vgrajeno tudi funkcijo proti zamrzovalne za{~ite, ki ohranja temperaturo v prostoru nad +5°C in za{~iti vodovodne instalacije pred zmrzaljo. Usklajenost elektronskega TRIAC termostata in nizkotemperaturnega grelca zagotavlja odli~no ekonomiko v delovanju, nizko porabo elektri~ne energije in var~nost.

Tudi za kopalnice, kjer je vlaga Radiatorji BEHA imajo stopnjo za{~ite IP24, kar jim omogo~a vgradnjo v kopalnice in druge vla`ne prostore, pod pogojem, da so vgrajeni na razdalji vsaj 60 cm od elementov kot so tu{ kabine, kadi in podobno. Vsi BEHA radiatorji imajo vgrajen varnostni termostat, ki izklopi radiator v primeru prekritja radiatorja. Radiatorji BEHA so brez ostrih robov in delujejo nizkotemperaturno, kar pomeni da jih brez te`av vgradimo in uporabljamo tudi v otro{kih sobah. Ve~ informacij najdete na: http://www.tersus.si/elektricno-ogrevanje-radiatorji-beha â&#x20AC;˘


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

P

odjetje Atlantic je ve~ji evropski proizvajalec za toplotne ~rpalke in industrijski partner podjetja Fujitsu. V Franciji imajo 9 proizvodnih obratov, kjer je zaposleno preko 4.500 delavcev, letni promet pa dosega 950 mil. EUR. ekskluzivni distributer toplotnih ~rpalk Atlantic za podro~je Slovenije in Hrva{ke je `e dlje ~asa podjetje Tersus d.o.o. Alfea Excellia predstavlja vrh ponudbe toplotnih ~rpalk Atlantic, ki so namenjene tako za radiatorsko kot talno ogrevanje prostorov. Zunanje invertersko gnane, trifazne High Power enote so opremljene z edinstvenim sistemom vbrizga hladiva v kompresor. Na ta na~in T^ Excellia delujejo izredno u~inkovito in v zelo {irokem temperaturnem razponu. Zmo`ne so delovati vse do -25°C zunanje temperature in do +35°C poleti. Pri zunanji temperaturi -20°C te edinstvene toplotne ~rpalke {e vedno ogrevajo vodo do +60°C brez uporabe dodatnih elektri~nih grelcev, kar jim zagotavlja edinstven letni koeficient u~inkovitosti, katerega zmore le malokatera toplotna ~rpalka danes na trgu. Koeficient u~inkovitosti COP je 4.3 (model 11 kW). Toplotna ~rpalka Atlantic Excellia je dobavljiva v obeh variantah. Notranja enota DUO z 190 l bojlerjem za sanitarno vodo kakor tudi brez njega. V notranji enoti so vgrajeni vrhunski sestavni deli (Simens, Wilo). Serijsko je vgrajena vremensko vodena regulacija, na voljo pa je {tevilna dodatna oprema, kot so sobni termostati, brez`i~ne in `i~ne sobne krmilne enote ali nadzor preko web serverja. Vsi meniji na notranjih enotah so v slovenskem jeziku. â&#x20AC;˘

723/271(Ăż53$/.(

EXCELLIA

2EPRÄ&#x20AC;MH GHORYDQMD YQDÄ&#x20AC;LQXRJUHYDQMDYVHGR

-25°C ~ =P\T]YT]TcPZ^iPradiatorsko o kot talno ^VaTeP]YT_a^bc^a^e ~ ST[dYTY^eiT[^Â&#x192;Xa^ZT\cT\_TaPcda]T\ aPi_^]d!$Â&#x2014;2S^"$Â&#x2014;2 ~ cT\_TaPcdaPec^ZP60 °C, ~ VPaP]RXYP36 mesecev,  ~ _aX\Ta]PiP_aXZ[^_]PobstojeÄ? sistem^VaTeP]YPi^[YT\_[X]^\r ~ \T]Xeb[^eT]bZT\YTiXZd

LORIA ~ ?aX\Ta]PiPnovogradnje cPa] ]^ ~ eVaPYT]190 l bojleriPbP]XcPa]^ e^S^ vita A +++*, ~ T]TaVTcbZ^visokouÄ?inkovita A+++ XYP ~ eaT\T]bZ^e^ST]PaTVd[PRXYP ~ deaÂ&#x192;Ä&#x2020;T]P]PbTi]P\ Ekosklad-a, ~ \^Ä&#x2020;X#%'X] ZF ~ X]eTacTa

TOP C(1$ 4]TaVTcbZXaPiaTS0eT[YPiP\^ST[P#X]%ZF

Uvoz in distribucija: CTabdbS^^D[XRP8eP]PBT[P]P $ "$ 1aTi^eXRP_aX;YdQ[YP]X C) !$&"!$%" !"$!$ %$$$www.tersus.si

Promocijsko sporo~ilo

Toplotne ~rpalke Atlantic tudi za radiatorsko ogrevanje

67


68

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Toplotna ~rpalka Samsung EHS TDM

P

redstavniki proizvajalca trdijo, da je Samsungu uspelo izdelati toplotno ~rpalko, katere sistem je edinstven v svetovnem merilu. Zanimiva je tudi razlaga skrivnostnih kratic. EHS je okraj{ava za Eco Heating System (ekolo{ki grelni sistem). Druga TDM pomeni Time Division Multiplexing, s ~imer v elektroniki ozna~ujejo na~in isto~asnega kombiniranja razli~nih zbranih signalov v dolo~eni ~asovni enoti. EHS ima dodaten pomen Pomen te kratice je mnogo {ir{i, kot ka`e na prvi pogled. Z njim `eli proizvajalec opozoriti na visoko u~inkovito vgrajeno tehnologijo, zagotovljeno udobje uporabnika in nizke obratovalne stro{ke preko vsega leta. Ta ekonomi~en in ekolo{ki grelno – hladilni sistem porabi ob~utno manj energije kot obi~ajne grelne naprave, pri tem pa zni`uje stro{ke in emisije CO2. Poleg tega omogo~a {tevilne na~ine vodnega in zra~nega na~ina ogrevanja ali hlajenja, s ~imer uporabniku zagotovi termi~no udobje v vseh letnih ~asih.

ogrevamo, poleti pa hladimo, na razvod pa lahko priklopimo do {tiri stenske klime. V na~inu zrak/ voda pa preklopimo na cenovno in energetsko u~inkovito delovanje, saj toploto zunanjega zraka uporabimo za ogrevanje vode, radiatorjev in talnega ogrevanja.

Sistem - vse v enem Za vse na~ine delovanja potrebujemo samo eno zunanjo enoto. Zaradi pametnega krmilja (TDM) lahko hkrati delujeta oba na~ina (zrak/ voda in zrak/ zrak), zaradi tega je izvedba cenej{a, sistem zasede manj prostora ter lahko pod-

Zunanje enote razli~nih mo~i v no~nem re`imu delujejo skoraj nesli{no

voji svojo u~inkovitost, kadar je to potrebno. Kar pomeni, da lahko talno ogrevanje in stenske klime za~nejo isto~asno ogrevati prostore. To pride v po{tev po dalj{ih prekinitvah, saj talno ogrevanje potrebuje 4 do 8 ur da za~ne u~inkovito delovati, ta razkorak pa lahko medtem premosti topel zrak iz stenskih klim. Povezava s termosolarnimi kolektorji pa v sistem dodaja {e toploto son~nega sevanja.

Prednost Samsungovega sistema so {e visoki izkoristki ( COP 3,52 pri 2°/35° C in COP 2,62 pri -7°/35°C) ter izjemna monta`na prilagodljivost, saj lahko skupna dol`ina cevnega sistema zna{a do 300 m. Ultratihi ventilatorji zunanje enote bodo v no~nem na~inu delovali skoraj nesli{no, prilagodljivo {tevilo vrtljajev in Anti Snow funkcija pa bosta hrupnost zmanj{ali do spodnje meje mo`nega. • Tihec

V Samsungovem proizvodnem programu toplotnih ~rpalk najdemo {e izvedbo EHS Mono v kateri so vgrajene hidravli~ne komponente, sistem pa zasede malo prostora in omogo~a enostavno vgradnjo. Druga izvedba, Eko Split, je sistem zrak/ voda prirejen za u~inkovito ogrevanje prostorov.

Ta sistem omogo~a delovanje v na~inu zrak/ zrak in zrak/ voda, s ~imer ogrevamo in hladimo prostore. V na~inu zrak/ zrak lahko z notranjo stensko klima enoto v prehodnem ~asu notranjost toplozra~no

Vsi deli sistema, grelnik vode, hidravli~na enota, {tiri stenske klime in zunanja enota lahko po potrebi delujejo isto~asno

Promocijsko sporo~ilo

Vrhunska EHS TDM varianta


70

Toplotne ~rpalke zrak/voda brez zunanje enote Ko hrup in izgled nista ve~ mote~a! Danes se vse pogosteje sre~ujemo z mote~im hrupom zunanjih enot toplotnih ~rpalk zrak/ voda. Hrup je mote~ za lastnika {e ve~krat pa za bli`njega soseda. Pri mnogih toplotnih ~rpalkah s spremenljivo mo~jo pa se hrup v hladnej{ih dnevih in to {e posebej pono~i bistveno pove~a, saj za~nejo takrat tovrstne toplotne ~rpalke delovati z maksimalno mo~jo. Zaradi tega so v {tevilnih zahodnih evropskih dr`avah `e uvedli ostre omejitve glede hrupa in to predvsem glede hrupa pono~i. Na primer v Avstriji so zahteve do 30 dB(a) na meji parcele, v [vici pa ponekod tudi samo 28 dB(a). Poleg hrupa pa marsikoga moti tudi sam zgled zunanjih enot toplotnih ~rpalk, ki se v ve~ini primerov ne vklapljajo najbolj v lepo okolje okrog hi{e. Da bi re{ili oba primera so za to najbolj primerne notranje toplotne ~rpalke zrak/ voda, ker imamo na steni hi{e samo 2 zra~ni re{etki za dovod in odvod zraka.

Toplotna ~rpalka postavljena v prostoru

Pri DIMPLEXU imajo re{itev za to Notranje toplotne ~rpalke zrak/voda Tovrstne toplotne ~rpalke so v celoti name{~ene v hi{i (v kotlovnici ali drugem prostoru) za dovod in odvod zraka potrebujemo samo 2 odprtini za dovodni in odvodni zrak. Na zunanji steni hi{e pa obe odprtini pokrijemo z dvema zra~nima re{etkama. Poleg toplotne ~rpalke name-

Dovod in odvod zraka skozi steno

stimo {e grelnik vode za sanitarno vodo in pa izvedemo priklju~itev na ogrevalni sistem. Tovrstne toplotne ~rpalke so `e v osnovi zelo tihe, saj imajo dvojno zvo~no izolacijo kompresorja in ohi{ja toplotne ~rpalke. Za zmanj{evanje vibracij pa skrbi dvojno elasti~no vpetje kompresorja na svojih bla`ilcih in pa {e dodatno bla`enje preko elasti~no vpete nosilne nihajne plo{~e kompresorja. Dovod zra~nih kanalov lahko skozi stene speljemo na razli~ne na~ine: na isti steni ali pa na razli~nih stenah, po potrebi pa lahko gremo tudi navzgor (npr. skozi svetlobni ja{ek), ~e je prostor v celoti v zemlji. Skratka notranja postavitev toplotne ~rpalke vam omogo~a nemote~ vpliv na urejenost okolice hi{e, za{~ito pred nepridipravi in pa nemote~ hrup za vas in za sosede. â&#x20AC;˘ mag. Franc Pesjak

Dovod in odvod zraka skozi svetlobni ja{ek


AKTUALNO

Vlada izdala novo uredbo za OVE v prometu

U

redba o obnovljivih virih energije v prometu dolo~a na~ine in ukrepe za izpolnjevanje, ter preverjanje izpolnjevanja obveznosti distributerjev goriv, glede dajanja biogoriv in drugih obnovljivih virov energije za promet na trg, so zapisali v vladnem sporo~ilu za javnost.

71

Novi krediti Eko – sklada za male son~ne elektrarne ter vetrne in vodne elektrarne Eko-sklad v letu 2016 razpisuje ugodne kredite za kreditiranje okoljskih nalo`b ob~anov (55OB16) za izgradnjo male son~ne elektrarne, vetrne elektrarne in vodne elektrarne z ugodno obrestno mero trimese~ni EURIBOR +1,3 % in odpla~ilno dobo za najve~ 10 let.

Do leta 2020 smo zavezani v prometu dose~i 10% energijski dele` OVE Omenjena uredba zavezuje distributerje k doseganju za~rtanih ciljev obnovljivih virov energije (OVE) v prometu za obdobje od 2017 do 2020.

Skupni za~rtani energijski dele`i OVE v prometu po posameznih letih so: v letu 2017 – najmanj 6,20 %, v letu 2018 – najmanj 7 %, v letu 2019 – najmanj 8,40 % in v letu 2020 – najmanj 10 %. Direktiva 2009/28/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov dolo~a, da mora vsaka dr`ava ~lanica sprejeti nacionalni akcijski na~rt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (v nadaljevanju AN OVE). V teh na~rtih je treba dolo~iti letne nacionalne cilje dr`av ~lanic za dele`e energije iz obnovljivih virov, porabljene v prometu, elektroenergetiki ter za ogrevanje in hlajenje v letu 2020 in predvidene ukrepe s katerimi bodo dr`ave ~lanice dosegle predpisan cilj v letu 2020.

Direktiva 2009/28/ES dolo~a cilje na podro~ju obnovljivih virov energije, ki so za dr`ave ~lanice pravno zavezujo~i. Republika Slovenija mora do leta 2020 dose~i najmanj 25 % dele` OVE v kon~ni bruto uporabi energije.

Vi{ina kredita zna{a do vi{ine priznanih stro{kov nalo`be in najve~ 40.000,00 EUR, vendar ne ve~ od priznanih stro{kov nalo`be. Posamezen vlagatelj lahko za razli~ne nalo`be poda ve~ vlog za dodelitev kredita na isti javni poziv, lahko pa za kredite za posamezno nalo`bo zaprosi tudi ve~ upravi~encev, pri ~emer skupna vi{ina tako odobrenih kreditov ne more prese~i predra~unske vrednosti priznanih stro{kov nalo`be. Splo{ni in finan~ni pogoji kreditiranja ter ostale dolo~be so podrobneje opredeljeni v polnem besedilu javnega poziva Kredit 55OB16. • UR

Poleg tega direktiva dolo~a tudi poseben cilj za promet, ki je za vse dr`ave ~lanice enak: do leta 2020 je potrebno dose~i 10 % dele` biogoriv in drugih obnovljivih virov energije v prometu. Z omenjeno uredbo se tudi ustavlja postopke, ki so bili pri~eti na podlagi Uredbe o pospe{evanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil in jih vodi Agencija RS za okolje. Prav tako prenehajo veljati odlo~be o ugotovitvi izpolnjevanja obveznosti dajanja biogoriv na trg, ki so bile izdane na podlagi 10. ~lena Uredbe o pospe{evanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil. Pregled nad izpolnjevanjem dolo~il uredbe bo izvajalo Ministrstvo za infrastrukturo, upravne oziroma prekr{kovne postopke v primeru kr{itev pa bo izvajal In{pektorat RS za infrastrukturo. • (mj) Besedilo: povzeto po sporo~ilu za javnost, Foto: Wikipedia, vir: NA[ STIK, www.nas-stik.si


72

EKOINOVACIJE

Ekoinovacije: pridelava hrane v mestih

B

otani~ni neboti~niki lahko postanejo urbani mestni rastlinjaki in re{ijo te`ave z zadostno pridelavo hrane. Obeta se nam hrana iz mestnih vertikalnih rastlinjakov Pred kratkim je iz{la knjiga The Vertical Farm, avtorja dr. Dicksona Despommiera. Je nagrajeni profesor mikrobiologije ukvarja pa se tudi s podro~jem javnega zdravstva. V svoji knjigi opozarja na bodo~e probleme pridelave hrane, pi{e o prehranjevanju v 21. stoletju in za re{itev predlaga gradnjo botani~nih neboti~nikov.

Mesta imajo prednosti Do sedaj so zgradili nekaj manj{ih vertikalnih rastlinjakov, v katerih gojijo zelenjavo s hidroponi~no pridelavo, brez uporabe zemlje. Kljub izku{njam v talnih rastlinjakih skriva gradnja prehranskih neboti~nikov {e veliko neznank. Gradnja prvega tak{nega rastlinjaka bo zagotovo draga, vendar bo vsak naslednji cenej{i, saj se je nekaj podobnega dogajalo z vsemi naprednimi projekti, od fotovoltaike do mobilnega telefona.

Mo`ne so tudi kombinirane stavbe, del je stanovanjski, del pa rastlinjak

Poleg zelenjave so sestavni del za{~itene notranjosti tudi drevesa

Vse napovedi in statistike o preseljevanju prebivalstva govorijo o pove~evanju mest, zato je pridelavo potrebno postaviti vanje. Vertikalni rastlinjaki lahko vsaki dr`avi na planetu omogo~ijo pridelavo hrane, ne glede na lego ali klimatske razmere. Pisec trdi, da bi s tem dobili hrano z najmanj vlo`ene energije in sredstev, zmanj{ali ali odpravili uporabo {kropiv, dosegli izjemne prihranke vode zaradi majhnih izgub in kro`enja v zaprtem krogu ter omogo~ili izropanim naravnim ekosistemom, da si opomorejo.

Kaj pravijo kritiki

Pred son~nim rastlinjakom lahko postavimo vrtove in park s sadnimi drevesipa rastlinjak

24 ur in 365 dni V tak sistem ne morejo vstopiti gensko spremenjeni organizmi, rastlinjak pa stoji sredi mesta. Taka postavitev ima ve~ prednosti, mesta so toplej{a od okolice, poraba energije v primerjavi z zunanjo pridelavo je skoraj ni~na, transportne poti pa se izjemno skraj{ajo. Na razpolago je odpadna mestna toplota, pojavijo se nova zelena delovna mesta, zaradi ~istosti pridelave se povi{a biolo{ka varnost, saj klice in patogene bakterije ostanejo izven sistema.

ni, poraba fosilnih goriv v vseh oblikah, kot energent ali gnojilo, pa se izjemno zmanj{a. Namesto novogradenj, bi lahko prve farme postavili v zapu{~enih stavbah ali tovarni{kih halah. Hrana za me{~ane za~ne rasti prvim vogalom, razmeroma enostavna tehnologija pa je dostopna tudi manj bogatim narodom. Tisti, ki bodo prvi, pa bodo dodatne zaslu`ke lahko pridobili z ogledi novih rastlinjakov, dokler ne bodo postali ~isto obi~ajen sestavni del mest.

Vertikalni rastlinjak deluje neprekinjeno, podnevi na dnevno svetlobo, pono~i na LED razsvetljavo, ki vzpodbuja rast. V njem ne raste samo zelenjava temve~ tudi sadno drevje, vremenske razmere pa ne vplivajo na rast. Stavba zajema toploto, svetlobo in padavine, pre~i{~ene in obdelane mestne odplake pa so vir hranil za rastline. Zaradi dobrih pogojev ni potrebno {kropljenje, saj {kodljivci ostanejo v filtrih prezra~evalnih naprav. Izgub zaradi transporta in skladi{~enja v hladilnicah ve~

V novi viziji predstavljeni v knjigi so nekateri strokovnjaki na{li nekaj nedoslednosti in napak, manjkajo predvsem {tevilke. Kljub temu, da bo stavba biolo{ko izolirana in uporabljala tehnologijo, podobno tisti v bolni{nicah, lahko pride do zelo trdovratnih oku`b. Pri tem mislijo na podobne bolni{ni~ne oku`be, ki se jih izjemno te`ko znebimo. V knjigi so omenjene PVC cevi za namakanje in ogledala za dodatno osvetljevanje, kar oboje ni preve~ posre~ena re{itev. Trdijo, da je avtor morda preve~ optimisti~en in premalo logi~en, saj tehnike za prezra~evanje, ogrevanje in hlajenje skoraj ne omeni. In ker hudi~ ti~i v detajlih, bo potrebno tak{ne ideje {e krepko premleti, preden se jih lotimo. Tak na~in prilagajanja bodo~im naravnim danostim spada med poskuse, kako naravne procese re{evati s tehni~nimi prijemi, zato `elimo da bo ~im ve~ idej uspe{no za`ivelo. â&#x20AC;˘ Tihec


Pre~rpalni ja{ek prepre~i tudi poplavo Gradnja kanalizacijskih omre`ij je poleg okoljskih koristi nekaterim prebivalcem povzro~ila te`avo. Ker svojih hi{nih odplak ne morejo z naravnim padcem odvesti v novo kanalizacijo, ker je ta vgrajena preve~ plitko, je edina re{itev vgradnja pre~rpalnega ja{ka.

Kup te`av V okolici Maribora imajo toliko problemov, da so se prebivalci povezali v civilno iniciativo. Projektanti omre`ja so na {tevilne stavbe kar pozabili, zato bodo imeli stanovalci obilo te`av in stro{kov. Pri tem je vgradnja hi{nega pre~rpalnega ja{ka {e najmanj{i problem. Ugotovili so, da bodo za priklop morali kopati jarke ~ez svoje ter tuje parcele in pridobivati slu`nostne pravice. Zato od svoje ob~ine zahtevajo odpravo napak in vsaj delna povra~ila nastalih stro{kov. Projektanti bi lahko za skupine stavb z neugodno lego predvideli pre~rpali{~a, ki bi problem re{ila v splo{no zadovoljstvo, stro{ki pre~rpavanja pa bi se enakomerno razdelili na vse prebivalce. Na `alost se to ni zgodilo, zato smo spet pri edini mo`ni re{itvi, vgradnji pre~rpalnega ja{ka. Poleg tega so obilna de`evja povzro~ila vdor odpadne vode iz kanalizacije v nekaj hi{, ki ne potrebujejo pre~rpalnih ja{kov, zato so uporabniki {e bolj nezadovoljni.

Tehnika ki odvaja in {~iti V pre~rpalnem ja{ku se nahaja vsa tehnika, ki bo odpla-

Pre~rpalni ja{ek Saphir bo stavbi z neugodno lego omogo~il normalno odvajanje odplak

ke samodejno odvedla. Glavni del je potopna enostopenjska ~rpalka, izdelana v monoblok izvedbi. Ko nivo v ja{ku naraste do nastavljene meje, stikalo vklopi ~rpalko in odplake pre~rpa navzgor, v kanalizacijo. ^rpalka ima sekalno plo{~o ki med odvajanjem zmelje papir in vlaknaste primesi ter s tem prepre~i zama{itev cevovoda. ^e pride do zastoja, ~rpalko dvignemo z izvlekalno verigo, brez vstopanja v ja{ek. V ja{ku so {e eno ali dve plovni stikali, drugo pa spro`i signal ob morebitnem izpadu. Ja{ek ima pokrov fi 600 mm v pohodni ali povozni izvedbi, stopalo za izvlek in spu{~anje ~rpalke ter vodila zanjo. Zelo pomembna sta {e glavni in nepovratni ventil, slednji bo prepre~il izjemno neprijetno fekalno poplavo v hi{i, ne glede na koli~ino padavin. Poleg ja{ka se nahaja {e priklju~na enofazna elektro omarica za 230 V sistem. Mo~ ~rpalke je odvisna od razmer na terenu in zna{a od 0,85 kW do 1,25 kW. Ker se vklju~uje samo ob~asno, bodo stro{ki za elektriko ostali zmerni. Dodatne informacije in pojasnila: www.cistilnenaprave-dezevnica.si in na 01/78 69 270. â&#x20AC;˘ Tihec


74

Okna v pasivni hi{i

P

ri razvoju pasivne hi{e je bilo ugotovljeno, da so kvalitetna okna klju~nega pomena za doseganja standarda. V ta namen so bila razvita okna s toplotno prehodnostjo Uw najve~ 0,8 W/ (m2K), ki imajo trislojno zasteklitev (Ug  0,8 W/(m2K)) in okvirje s precej izbolj{ano toplotno izolativnostjo (Uf  0,8 W/(m2K)). Skozi taka okna se kljub velikim steklenim povr{inam toplotne izgube drasti~no zmanj{ajo, po drugi strani pa so mo`ni tudi veliki dobitki son~nega obsevanja, kar je pomembno za energijsko bilanco hi{e. Na ju`no orientiranih oknih lahko namre~ tudi med decembrom in februarjem, ko je v na{em geografskem prostoru najhladneje, ra~unamo na pozitivno bilanco – toplotni dobitki skozi okna so ve~ji od toplotnih izgub. Toplotna prehodnost okna Uw (»window«) je dolo~ena z: • Ug – toplotna prehodnost stekla (g), • Uf – toplotna prehodnost okvirja (f), • vrsta distan~nika, ki lo~uje dve stekli in trajno zadr`uje plin v medstekelnem prostoru; pri steklih za pasivne hi{e so obi~ajni distan~niki iz aluminija dopolnjeni ali zamenjani z umetnimi snovmi, ki imajo manj{o toplotno prevodnost, • globina, do katere se pogrezne steklo v okvir je 24–50 mm, ve~je globine bi zahtevale ve~je okvirje, kar bi pove~alo dele` okvirja v oknu, • dele` okvirja v celotni zasteklitvi (~im ve~ja je povr{ina zasteklitve, tem manj{i je dele` okvirja na njej).

Steklo za okna pasivne in dobre nizko energijske hi{e Izolacijske zasteklitve za pasivne hi{e so sestavljene iz treh stekel, medstekelni prostor je zaradi bolj{e toplotne izolativnosti polnjen z `lahtnimi plini, npr. z argonom, kriptonom ali (do nedavnega) ksenonom. Da bi skozi zasteklitev prodrlo ~im manj dolgovalovnega toplotnega sevanja, je na steklo nanesena nevidna, izredno tanka

V pasivni hi{i so okenske povr{ine ve~je, saj omogo~ajo dobitke son~nega sevanja

Okvir za okna pasivne in dobre nizko energijske hi{e

Okenski okvirji za pasivne hi{e – dodatna plast toplotne izolacije izbolj{a toplotno izolativnost (foto: arhiv M Sora)

Okenski okvir iz lesa – toplotna prehodnost skozi okvir je zmanj{ana z zaprtimi komorami zraka (Foto: arhiv M Sora)

Za pasivne hi{e so kakovostne toplotnoizolacijske zasteklitve odlo~ilnega pomena. Z njimi je mo`no projektirati hi{o brez grelnih teles v neposredni bli`ini stekel, ne da bi bilo s tem zmanj{ano toplotno ugodje. plast ve~inoma srebrovih oksidov (nizkoemisijski nanos). Zasteklitve s takimi sestavami dosegajo toplotno prehodnost do Ug = 0,4 W/(m2K). Posebno pozornost zaslu`i obrobje zasteklitve. Pri oknih za pasivno hi{o, kjer imata steklo in okvir dobro toplotno izolativnost, lahko toplotni most predstavlja distan~nik, ki ob robu povezuje dve stekleni plo{~i. Pri superizolacijskih steklih je te`ko dose~i ustrezno toplotno izolativnost z aluminijskimi distan~niki, ki se obi~ajno uporabljajo (aluminij ima toplotno prevodnost λ = 230 W/(mK)). Pri pasivnih hi{ah morajo imeti zasteklitve distan~nike iz umetnih snovi (λ = 2 W/(mK)). Pri pasivni hi{i so za letno toplotno bilanco dobitki son~nega obsevanja zelo pomembni. Najve~ji dobitek se pri~akuje skozi stekla, {e posebej, ~e so ta ve~jih povr{in na ju`ni fasadi. Nizkoemisijski nanosi, ki prepre~ujejo prehod toplote iz notranjosti zgradbe, pa zni`ujejo tudi prehod celotnega son~nega sevanja v prostor. ^im ve~ je nizkoemisijskih nanosov na steklu, tem manj{i je faktor prehoda celotnega son~nega sevanja - g. Standard pasivne hi{e zahteva visoko prepustnost celotnega son~nega sevanja v prostor, in sicer g = 50 %. Tako so tudi pozimi mo`ni neto dobitki.

Pri zasteklitvi imajo pomembno vlogo tudi okvirji. Na splo{no je dele` okvirjev pri oknih podcenjen, ~eprav lahko predstavljajo 30 do 35 % povr{ine celotnega okna. Vgrajevanje visoko izolativnih stekel v obi~ajne okvirje, ki predstavljajo velik toplotni most, je neekonomi~no. V zadnjih letih se je na trgu pojavilo precej kakovostnih okvirjev z bolj{o toplotno izolativnostjo – Uf = 0,7–0,8 W/(m2K), s katerimi je pri oknih mogo~e dose~i Uw = 0,8 W/(m2K). Ustrezni okvirji so iz razli~nih gradiv. Na okvirje iz lesa, PVC in aluminija (tu je najve~ te`av, ker je aluminij dober prevodnik toplote) je na razli~ne na~ine vgrajena toplotna izolacija, kar izbolj{a njihovo toplotno izolativnost. V ta namen se uporabljajo celulozni kosmi~i, poliuretanska pena, toplotna izolacija iz lesnih vlaken in podobno. V zadnjem ~asu so bili razviti tudi okenski okvirji brez dodatne toplotne izolacije. Izbolj{ano toplotno izolativnost pridobijo s posebnim oblikovanjem okvirja. V tretji generaciji okenskih okvirjev za pasivne hi{e postaja okvir vse o`ji, kar izbolj{a tako estetsko kot funkcionalno vrednost. Okvir ni ve~ agresivno {irok (obi~ajno imajo okna za pasivno hi{o, certificirana na Passivhaus Institutu dr. Wolfgang Feist, {irino okvirja 12 do 13 cm, okna nove generacije pa le 8,6 cm) in je precej la`ji. Poleg tega pa ima okno zaradi manj{ega dele`a okvirja tudi ni`jo toplotno prehodnost Uw.

Okna v pasivni in dobri nizko energijski hi{i Okna, vgrajena v steno pasivne hi{e, morajo imeti dobre toplotnoizolacijske lastnosti, tako da se njihova notranja povr{inska temperatura ~im bolj pribli`a temperaturi zraka v prostoru. To je potrebno po eni strani zaradi prepre~evanja kondenzacije zra~ne vlage, predvsem pa zaradi temperaturnega ugodja. Temperatura notranje povr{ine okna je tako visoka, da se zrak ob njem ne ohlaja. To bi namre~ povzro~ilo hitrej{e kro`enje zraka v prostoru,


GRADNJA IN OBNOVE

Pravilna vgradnja okna – zgornje okno pred vgraditvijo in spodnje po vgraditvi toplotne izolacije

Pravilna vgradnja okna – zgornje okno pred vgraditvijo in spodnje po vgraditvi toplotne izolacije

s tem pa ob~utek prepiha ali vleka. Vse to se dogaja v objektih, ki niso dobro izolirani. Na slikah so prikazane temperaturne razmere pre~nega prereza okna pri razli~ni toplotni izolativnosti stekel in okvirjev v primerih, ko je temperatura zraka zunaj –10 °C, znotraj +20 °C. Temperature so prikazane v obliki barvne skale: od vijoli~ne in modre za nizke do rde~e za vi{je temperature.

in okvirja se kondenzat lahko pojavi `e pri rahlo pove~ani vla`nosti zraka. Sodobna okna za pasivne hi{e imajo troslojno zasteklitev z nizkoemisijskimi nanosi in plinom argonom v medstekelnem prostoru, okvir pa ima visoko toplotno izolativnost (U = 0,7– 0,8 W/(m2K)). Notranji povr{inski temperaturi na steklu in na stiku stekla z lesenim okvirjem sta precej vi{ji kot pri obi~ajnem oknu z dvoslojno zasteklitvijo (okoli 17 °C). Visoka povr{inska temperatura prakti~no ne povzro~a ob~utka sevalne asimetrije, kot je sicer pogost pojav pri ostalih zasteklitvah, prav tako se prepre~i pojav kondenzacije vodne pare, ki nastopi {ele pri 85-odstotni relativni zra~ni vla`nosti, kar pa je v obi~ajnih zgradbah prakti~no nemogo~e (kratkotrajno lahko tak{no relativno vla`nost dose`emo v majhni kopalnici, npr. po dolgotrajnem tu{iranju z zelo vro~o vodo).

Vgradnja okna brez toplotnega mostu Temperaturni profil pre~nega prereza okna z dvojno zasteklitvijo in lesenim okvirjem z dvakratnim tesnjenjem; sredina: starej{a dvojna »termopan« zasteklitev (U > 2,5 W/ (m2K); desno: zasteklitev s stekli z nizkoemisijskim nanosom, medstekelni prostor je polnjen s plinom argonom (U = 1,2 W/(m2K)) (izra~un in risba: Miha Praznik).

Iz temperaturnega profila pre~nega prereza okna je razvidno, da ima pri oknu s »termopan« zasteklitvijo (dvoslojna zasteklitev in suhi zrak v medstekelnem prostoru) okvir bolj{o toplotno izolativnost kot steklo. Na notranjem steklu in na stiku stekla z lesom pride do kondenzacije zra~ne vlage `e pri obi~ajnih vrednostih zra~ne vla`nosti. Pri zasteklitvi z U = 1,1 W/(m2K), ki se trenutno najve~ uporablja, ima steklo bolj{e toplotne karakteristike kot okvir, sicer pa imata steklo in okvir vi{ji povr{inski temperaturi kot »termopan« okno, zato se kondenzacija zra~ne vlage pojavi le pri izjemno vla`nem zraku v prostoru. Na stiku stekla

Okno `e samo po sebi predstavlja toplotni most, saj ima kljub izrednim lastnostim {e vedno slab{e toplotnoizolacijske karakteristike kot zunanja stena. Z nepravilno vgradnjo okna se toplotne izgube {e pove~ajo. Za zagotavljanje standarda pasivne hi{e je pomembno, da je okno vgrajeno brez toplotnega mostu in dosega vrednost Uw,eff = 0,85 W/(m2K). Pri masivnih stenskih konstrukcijah se okno vgradi v plast toplotne izolacije na zunanji strani stene z uporabo to~kovnih pritrditev. Fuge med oknom in zunanjo steno je treba u~inkovito zatesniti. Toplotna izolacija mora ~imbolj prekrivati okvir, kar izbolj{uje toplotno za{~ito. Vgradnja okna brez prekrivanja lahko tudi do 70 % pove~a linijsko toplotno prehodnost pri zgradbi. Cilj pasivnih hi{ je zmanj{ati linijsko toplotno prehodnost ψ pod 0,01 W/(mK). Pod okenskimi policami se lahko pojavi kondenzat, kar je treba upo{tevati pri izbiri

75

Pravilna vgradnja okna v masivno in lahko leseno steno 1 – toplotna izolacija 2 – toplotnoizolacijski okvir 3 – toplotnoizolacijsko steklo 4 – masivna stena

toplotne izolacije na tem mestu. Pri masivnih zgradbah se okna obvezno vgrajujejo v plast toplotne izolacije, tj. pred konstrukcijo zidu, okenski okvir pa se prekrije s toplotno izolacijo. Pri minimalnem prekrivanju okvirja za 40– 50 mm je stik brez toplotnega mostu, ψ = 0,01 W/(mK). Pri lahkih lesenih stenah je okvir na sredini stene in na podkonstrukciji iz masivnih lesenih letev ({paleta), med katerimi je toplotna izolacija. Toplotni most je minimalen.

Zrakotesna vgradnja oken V pasivnih hi{i je zrakotesnost izredno pomembna. Okna morajo imeti zato vsaj dve tesnili, zelo pomembna pa je zrakotesna vgradnja. Zrakotesna ravnina mora biti sklenjena po celotnem obodu zgradbe, zato morajo biti stiki med oknom in stensko konstrukcijo skrbno zalepljeni s posebnimi trakovi. Okna so zelo pomemben element kvalitetnega toplotnega ovoja v pasivnih hi{i. Pri izbiri je nujno potrebno preveriti, ~e imajo ustrezne certifikate, ki zagotavljajo predpisano kakovost. Na `alost imajo kvalitetna okna precej visoko ceno, zato se investitorji velikokrat odlo~ijo za nekoliko slab{a okna z malenkostno ni`jo ceno. Tudi po nasvetu prodajalcev, ki nimajo ustreznih oken (pa tudi ne kvalifikacij za strokovno presojo), pa jih kljub vsemu prodajajo za najbolj kakovostna. Taka odlo~itev je najve~krat neracionalna in se na dolgi rok gotovo ne izpla~a. Pri pasivni hi{i je najbolj pomembna prav optimalna izbira komponent. Na ra~un dobrega toplotnega ovoja s kvalitetnimi sestavnimi deli, ki so vgrajeni brez toplotnih mostov in zrakotesno, se lahko odpovemo zmogljivej{emu, dragemu in tehni~no zahtevnej{emu ogrevalnemu sistemu. In okna so tisti sestavni del ovoja zgradbe, ki pri optimizaciji ne dopu{~a poenostavitev. • Prof.dr. Martina Zba{nik-Senega~nik, u.d.i.a., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo


Korak do pravih rešitev

Nakup

24

do obrokov brez obresti

Vse za gradnjo in obnovo vašega doma. Obiščite nas: • Ajdovščina - Center tehnike in gradnje, Vipavska cesta 6, 05 364 48 00 • Brežice – Center tehnike in gradnje, Cesta svobode 31, 07 495 39 52, 07 495 39 50 • Gornja Radgona - Center tehnike in gradnje, Ljutomerska cesta 6, 02 564 24 18 • Koper - Center tehnike in gradnje, Kolodvorska cesta 4, 05 662 69 10 • Krško – Center tehnike in gradnje, C. Krških žrtev 132 a, 07 488 06 72 • Ljubljana - Center tehnike in gradnje, Pot k sejmišču 32, 01 560 61 00 • Ljutomer - Center tehnike in gradnje, Babinska 1, 02 585 80 10 • Maribor - Center tehnike, Ulica Eve Lovše 1, 02 333 50 98 • Murska Sobota - Center tehnike in gradnje, Plese 1, 02 521 46 08 • Nova Gorica – Center tehnike in gradnje, Industrijska cesta 6, 05 334 33 26 • Postojna - Center tehnike in gradnje, Tržaška cesta 59, 05 721 47 26 • Ptuj - Center tehnike in gradnje, Ormoška cesta 30, 02 749 53 40 • Sevnica - Center tehnike in gradnje, Savska cesta 20b, 07 816 32 10 • Slovenska Bistrica - Center tehnike in gradnje, Ljubljanska cesta 72, 02 805 59 58 • Slovenske Konjice - Center tehnike in gradnje, Delavska cesta 12, 03 757 48 73 • Velenje - Center tehnike in gradnje, Kidričeva cesta 53, 03 898 87 10 • Žalec - Center tehnike in gradnje, Celjska cesta 7, 03 713 66 00 • in še ostale tehnične prodajalne s tovrstno ponudbo po Sloveniji.

Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana


GRADNJA IN OBNOVE

77

Kuhinja in dnevna v eni sobi? Ne, hvala!

D

ru`ina naj bo skupaj. ^e pridejo prijatelji na obisk, naj bi skupaj u`ivali za jedilno mizo, kuhar in kuharica naj se ne bi po~utila osamljeno v kuhinji.

Aja, pa mame bodo med kuho stalno kontrolirale, kaj po~nejo drugi dru`inski ~lani. Se vam zdi to super? Nekaterim pa ne. In tudi ti imajo dobre razloge. Trenutno je moderno, da so kuhinja, jedilnica in dnevna soba v enem prostoru. V novih stanovanjih je to `e standardna re{itev. Tudi pri prenovah nekateri poru{ijo vsaj del sten med dnevnimi prostori, ~e le lahko.

Argumenti za: 

Zaprem se v svoj bralni brlog

Pokukam iz kuhinje

Pove~ajmo si spalnico

Vse je pripravljeno za obisk

povezanost dru`ine, vklju~evanje dru`ine ali prijateljev v kuhinjske podvige nadzor nad dejavnostjo mal~kov med igro, pomo~ otrokom pri {olskem delu skupen prostor deluje bolj zra~no, ni vtisa utesnjenosti cenej{a gradnja, ker odpadeta vsaj dve steni in dvoje vrat.

Jaz pa no~em kuhinje v dnevni sobi! Ja, tudi taki smo! No~emo, da nam vsak obiskovalec gleda v lonec. V~asih nam pa{e po kosilu posedeti ob kavi, {e preden je kuhinja do konca pospravljena. In ~e pomislimo, da bi nam ob branju ali gledanju TV nekdo ropotal s posodo ali se lotil priprave smutija! Ne, hvala! Zapri vrata in daj mir! Nedru`abno? Ljudje smo pa~ razli~ni.

Zdru`evanje ali lo~evanje prostorov? Razlogi za lo~ene prostore obstajajo, konec koncev smo prostore lo~evali stoletja, verjetno z dobrimi razlogi. Kompromis? Prostore obi~ajno lo~ujemo in zdru`ujemo z zapiranjem in odpiranjem vrat. ^e so vrata res velika in ~e nam

odprta niso v napoto, smo problem re{ili: drsna vrata, ki se odpirajo v steno! Naj bodo velika, po mo`nosti do stropa, da bo svetloba neovirano potovala! Naj bodo dvokrilna, da bo odpiranje lahkotno! In ~e `elite, so lahko steklena. Poglejte, kako to zgleda z drsnimi vrati Eclisse! • Nu{ka Marn


78

GRADNJA IN OBNOVE


sGHORYQDPRÅRGN:GRN: 678',20$56

sHQHUJHWVNDXÅLQNRYLWRVW$ sWHPSHUDWXUDRJUHYDQHYRGH& sGHORYDQMHRG&

7RSORWQHÅUSDONH)XMLWVX:DWHUVWDJH 8ÅLQNRYLWL VLVWHPL FHQWUDOQHJD RJUHYDQMD :DWHUVWDJH ÅUSDMR HQHUJLMR SUHGYVHP L] ]UDND REÅXWQR ]PDQMwXMHMR HPLVLMH &2 QH L]ORÅDMR wNRGOMLYLK VQRYL DOL XPD]DQLMH GHOXMHMR WLKR LQ ]DJRWDYOMDMR QL]NH VWURwNH REUDWRYDQMD 6LVWHPL RPRJRÅDMR WDOQR DOL UDGLDWRUVNR JUHWMH WHUSULSUDYRVDQLWDUQHWRSOHYRGHWDNR]DJRVSRGLQMVWYRNRW]DSODYDOQLED]HQ ,]NRULVWLWHVXEYHQFLMR(NRVNODGD

',1(675*29,1$6725,79(,1

W

=$6723$1-('22

HGLQHV#GLQHVVL

&HVWDQD%UGR/MXEOMDQD

ZZZGLQHVVL


toplotne črpalke

-25 °C

DO

4,9

DELOVANJE

R410A

DO

-25°C

TEMPERATURE OKOLICE

NIZKO

TEMPERATURNO DELOVANJE

TOPLOTNE ČRPALKE ZA TOPEL DOM. ZRAK

I

ZEMLJA

www.gorenje.com

I

VODA ali nam pišite na toplotnecrpalke@gorenje.com

TIHO

DELOVANJE

Profile for revija Varčujem z energijo

Revija Varčujem z energijo št. 52  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in k...

Revija Varčujem z energijo št. 52  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in k...

Advertisement