Page 9

AKTUALNI DOGODKI V ENERGETIKI Slovenski Domel z novim pogonom za elektri~no kolo

pove~ala za 63 odstotkov in se pribli`ala {tevilki 300 tiso~. Od tega jih je bila v Evropi prodanih tretjina, njihov dele` pa se je v primerjavi z letom 2014 lani pove~al za polovico. Pomembno je, pravi Cedric Lacour, da je dele` elektri~nih vozil v nekaterih evropskih dr`avah `e presegel enoodstotni dele`, saj to pomeni, da je njihov dele` na cesti `e viden, kar pove~uje tudi zanimanje zanje.

Norve`ani vodijo z elektri~nimi vozili Kot eno najnaprednej{ih dr`av glede uvajanja e-mobilnosti je omenil Norve{ko, kjer naj bi dele` elektri~nih avtomobilov do leta 2020 dosegel `e petino – trenutno zna{a 15 odstotkov. K takemu razmahu elektri~nih vozil na Norve{kem so po njegovem prispevali tudi {tevilni spodbujevalni ukrepi, kot denimo ni`ji davki, zastonj parkiri{~a, uporaba voznih pasov, ki so rezervirana za javni promet in razvejana mre`a javnih polnilnih postaj. Renault veliko vlaga tudi v razvoj in pove~anje zmogljivosti lastnega voznega parka elektri~nih vozil, pri ~emer so v sodelovanju z Nissanom doslej v to podro~je vlo`ili `e {tiri milijarde dolarjev. Zato ne presene~a, da je Renaultov model ZOE najbolj prodajan model elektri~nega avta v Evropi, pred Nissanovim Leafom in Teslinim modelom S. Za razvoj e-mobilnosti je spodbudno tudi dejstvo, da se zmogljivosti baterij pove~ujejo, pri ~emer v Renaultu `e preizku{ajo novo z zmogljivostjo 41 kWh, ki naj bi imela realen doseg 300 kilometrov, kar `e povsem zadostuje za pokritje vseh dnevnih potreb.

Mednarodna obzorja inovacij in Slovenija V nadaljevanju je potekala zanimiva razprava o tem, v kolik{ni meri so omenjeni cilji o prehodu v stoodstotno oskrbo z obnovljivimi viri dejansko dosegljivi, pri ~emer so si udele`enci omizja dr. Robert Golob, dr. Peter Novak in dr. Henrik Lund bili skupnega mnenja, da zagotovo so, ostaja pa odprto vpra{anje, kako in v kolik{nem ~asu jih je mogo~e dose~i. Dr. Henrik Lund je ob tem izpostavil, da danske izku{nje ka`ejo, da preusmeritev v obnovljive vire prina{a {tevilne koristi, od podnebnih in energetskih, do razvoja nove industrije in odpiranja novih delovnih mest. Da je Slovenija izjemno primerna za svojevrsten laboratorij na tem

9

dr. Henrik Lund

podro~ju, je bil mnenja tudi dr. Robert Golob, ki meni, da je GEN-I uspe{no zastavil projekt postavitve 200 son~nih elektrarn z doma~im znanjem in materialom in brez podporne sheme. Kot je dejal, si poslovne`i v Sloveniji `elijo predvsem predvidljivega okolja, preobrat v slovenski energetiki v smeri obnovljivih virov energije pa lahko izpeljejo predvsem ambiciozni posamezniki. Dr. Peter Novak je izpostavil, da trenutna oskrba Slovenije z energijo temelji na dveh mo~nih in zanesljivih stebrih, ki zagotavljajo pokrivanje potreb vsaj {e dve desetletji, tako da ni nobenih potreb po hitenju z odlo~itvami o novih proizvodnih virih, predvsem o novem jedrskem bloku, pri ~emer se jedrska energija ka`e predvsem kot rezervni scenarij, ~e nam zastavljenih ciljev o obnovljivi prihodnosti ne bi uspelo dose~i.

Leto{nji nagradi ob~instva Inovatiki in Domelu Na leto{nji konferenci so bile drugi~ zapored podeljene tudi nagrade ob~instva za najbolj inovativno re{itev. Na omizju, kjer so predstavili deset re{itev s podro~ja energetskih tehnolo{kih in poslovnih inovacij, je najve~ glasov prejela predstavitev Marka Udov~a iz Inovatike, kjer so razvili malo kurilno napravo na lesno biomaso namenjeno toplotni in energetski oskrbi eno in dvostanovanjskih hi{ in deluje na osnovi okolju prijazne in patentirane tehnologije z ve~ kot 99,9-odstotno ~istostjo zgorevanja lesa, majhnimi izpusti CO2 in trdnih delcev. Kurilno napravo odlikuje tudi kompaktnost, saj celovita kotlarna Hestia 48 h zavzema manj kot kvadratni meter povr{ine.

V vzporednem vozli{~u, kjer je bila osrednja pozornost namenjena inovacijam pri rabi elektrike in je bilo skupno predstavljenih devet inovativnih re{itev, pa je najve~ naklonjenosti ob~instva `e drugo leto zapored dobila dru`ba Domel, oziroma njihov razvojni projekt pogona za elektri~no kolo. V Domelu so se po analizi trga odlo~ili, da razvijejo pogon za vgradnjo v zadnje kolo in sicer z izhodi{~i, da kolo kljub pogonu, {e vedno daje vtis obi~ajnega kolesa. Premer motorja so omejili s premerom standardnega zavornega diska, {irino motorja pa prilagodili standardnim {irinam kolesarskih okvirjev, z mo`nostjo vgradnje deset rednega veri`nika. Z inovativno zasnovo statorja jim je uspelo dose~i visok polnilni faktor za navitje. Vse to pa motorju daje odli~no izhodi{~e za visok izkoristek in kompakten dizajn.

Kak{na bo slovenska energetska prihodnost? V nadaljevanju je mag. Kre{imir Baki~ iz CIGRE- CIRED predstavil zanimiv pogled v energetsko prihodnost in orisal, kak{na naj bi bila oskrba z energijo v Sloveniji po letu 2040. Po njegovih ocenah naj bi poraba elektri~ne energije takrat dosegla 17 TWh (danes zna{a 13 TWh), {e vedno naj bi potrebe pokrivali s pomo~jo hidro energije, jedrske energije in obnovljivih virov, {tevilo son~nih elektrarn na strehah hi{ in v nekaj solarnih parkih naj bi doseglo 300.000, imeli naj bi name{~enih tudi sto vetrnih stolpov in po cestah naj bi se vozilo pol milijona elektri~nih avtomobilov. Ali se bo ta scenarij tudi uresni~il bo seveda pokazal {ele ~as, smo pa po njegovih besedah zagotovo na pragu tretje tehnolo{ke revolucije, ki nas lahko z marsi~em preseneti. Sre~anje se je kon~alo z osrednjo okroglo mizo z naslovom Inovacije in izbire za jutri, na kateri so sodelovali mag. Klemen Potisek, MzI ,mag. Aleksander Mervar, ELES, Martin Nov{ak, GEN energija, Andrej Ribi~, Elektro Ljubljana, dr. Jo`ica Rejec, DOMEL in dr. Marko Topi~, FE UL in ETIP PV. Razpravljalci so bili, kljub druga~nim pogledom na energetsko prihodnost Slovenije, enotni glede mnenja, da je mogo~e do bolj{ih re{itev priti le s spodbujanjem inovacij in sodelovanjem. • Vir: NA[ STIK, Besedilo: Brane Janji~, Fotografije: Vladimir Habjan

Profile for revija Varčujem z energijo

Revija Varčujem z energijo št. 52  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in k...

Revija Varčujem z energijo št. 52  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in k...

Advertisement