Page 1

Letnik 10, {t. 53/ februar - marec 2017 30.000 brezpla~nih izvodov

Popolno udobje in maksimalni prihranki s toplotno črpalko Thermia. W/KE/Z:/dKW>KdE/,ZW><ͲǎĞϱϬůĞƚƵƐŵĞƌũĂŵŽǀƐĞƐǀŽũĞnjŵŽŐůũŝǀŽƐƟ ǀŶĞŶĞŚŶŝƌĂnjǀŽũŝŶŝnjƉŽƉŽůŶũĞŶũĞĞŶĞŐĂƐĂŵĞŐĂŝnjĚĞůŬĂ͗ƚŽƉůŽƚŶĞēƌƉĂůŬĞ͘ /EE/Z:/^^dZ^d:KͲƌĂnjǀŽũŶĂũƵēŝŶŬŽǀŝƚĞũƓŝŚƌĞƓŝƚĞǀnjĂŝnjƌĂďŶŽǀůũŝǀŝŚ ǀŝƌŽǀĞŶĞƌŐŝũĞŶĂŵŽŵŽŐŽēĂũŽƐƚƌĂƐƚŶŝ͕ƉƌĞĚĂŶŝŝŶďƌĞnjŬŽŵƉƌŽŵŝƐŶŝŝŶǎĞŶŝƌũŝ͘ />EKEas^<DͲŶĂƓŝƉƌŽĚƵŬƟƐŽŶĂēƌƚŽǀĂŶŝ͕ŝnjĚĞůĂŶŝŝŶƚĞƐƟƌĂŶŝ ŶĂaǀĞĚƐŬĞŵnjƵƉŽƌĂďŽnjĂĚŶũŝŚƚĞŚŶŽůŽŐŝũŝŶŬŽŵƉŽŶĞŶƚŶĂũǀŝƓũĞŬĂŬŽǀŽƐƟ͘

.si w w w.thermia .si iinffo@thermiia 08 0 20 65 Sejem Dom

- B19


Inverter klimatske naprave in toplotne Ä?rpalke

Uvoz in distribucija: Tersus d.o.o., Ulica Ivana Selana 15, 1351 Brezovica pri Ljubljani www.tersus.si T: 01-2573-256, 031-235-200, 051-655-500


PooblaĹĄÄ?eni zastopnik in distributer za Slovenijo


4

UVODNIK

Vpra{anje ni »~e« ampak »kako«

G

ledam in ne verjamem. ^lovek, ki je dovolj brihten, da ustanovi in vodi milijone dolarjev vredno podjetje, pri ~emer mu uspe {e zmagati na volitvah, trdi, da globalno pregrevanje ne obstaja. Na sre~o pa najbolj zadrti in za to dobro pla~ani

osebki, ki so zadnje desetletje trmasto ponavljali, da gre samo za teorijo zarote, danes priznavajo, da so okoljske spremembe posledica ~love{kega delovanja.

Pi{e: Simon Tihec

Pravzaprav nad ravnanjem predsednika, ki obljublja renesanso premoga, ne moremo biti preve~ presene~eni, saj sami ukrepamo na enak na~in. Investiramo v premog, oziroma {e slab{e, v lignit, in to v izjemno drago napravo, ki bi s svojim neu~inkovitim delovanjem, z lahkoto finan~no pokopala {e kak{nega bolj bogatega posameznika. Neizpodbitno je ugotovljeno, da je potrebno oddajanje CO2 in drugih toplogrednih plinov v okolje zmanj{ati v tem stoletju, ~e ho~emo globalno pregrevanje zadr`ati na meji 2°C. O tej to~ki razprava ni ve~ potrebna, saj vse raziskave potrjujejo dejstvo, da nad to mejo, civilizacija kot jo poznamo danes, ne bo mogla ve~ obstajati. Zato prihodnost lahko temelji samo na 100% obnovljivih virih ter na dveh podvpra{anjih: kako hitro lahko to dose`emo in koliko nas bo to stalo. ^eprav izgleda, kot da je na to nemogo~e odgovoriti, pa izra~uni `e obstajajo. Resne kalkulacije panela IPCC, predstavljene lani na sre~anju v Berlinu ka`ejo, da bi morali do konca stoletja vlagati v prehod na obnovljive vire 0,6 % letnega BDP posamezne dr`ave. Seveda bomo na{li eksperte, ki trdijo, da z obnovljivimi viri ni mo`no poganjati gospodarstva. Med drugim zagotavljajo, da brez nuklearnih elektrarn ali »~istega zgorevanja premoga« ne bo {lo. Pri tem stavijo tudi

na zajemanje in skladi{~enje toplogrednih plinov - CCS (Carbon Capture and Storage). Skratka, na vsak na~in `elijo podalj{ati uporabo sistemov, ki so nas ravno spravili v to godljo. Pri tem kritiki namerno pozabljajo, da so hidroenergija, biomasa, son~ne termalne elektrarne, geotermalni viri in veter na razli~nih koncih vedno na razpolago, ter da so Brazilija, Norve{ka in Nova Zelandija `e ta trenutek skoraj stoodstotno preskrbljene z »obnovljivo« elektriko, ter da se Danci in [vedi zelo hitro pribli`ujejo temu cilju. Pozabljajo tudi, da bi lahko z zadostnimi skladi{~nimi zmogljivostmi, zalogami komprimiranega zraka, velikimi baterijami, pre~rpalnimi sistemi ter pametnimi omre`ji, `e danes pokrili skoraj vse energetske

potrebe. Da to deluje so na raznih koncih sveta `e davno potrdili z razli~nimi simulacijami in prakti~nimi preizkusi. Elektrika bo morala prevzeti vse naloge v industriji in gospodarstvu, ter popolnoma zavzeti {e podro~je transporta in ogrevanja, pri ~emer je lahko za vzor kar dana{nja Danska. Dobrih primerov je {e veliko, na~in izvedbe v posameznih dr`avah ali pokrajinah pa je potrebno prilagoditi zna~ilnostim, od navad, terena, `elja in pripravljenosti prebivalcev. V Teksasu so se, kljub nasprotovanju, prebivalci kon~no strinjali s postavitvijo daljnovodov od vetrnih parkov do ve~jih krajev. Nemci so s pomo~jo sprejetega zakona omogo~ili za~etek gradnje visokonapetostne trase med severom in jugom dr`ave. Na

Danskem pa so se dogovorili, da bodo zaradi `elja prebivalcev vse mote~e nadzemne daljnovode zamenjali z visokonapetostnimi podzemnimi napeljavami do leta 2030. V resnici imamo na razpolago zelo ozko ~asovno okno, v katerem moramo ukrepati. To je potrebno storiti preden nam klimatski fenomeni, ki se lahko iz neprijetnih hitro spremenijo v katastrofalne, mo`nost odlo~anja iztrgajo iz rok. Mo`na posledica je lahko tudi premik sprejemanja odlo~itev od demokrati~no izvoljenih vlad na slu`be za za{~ito in re{evanje in morda celo na voja{ko podro~je. Stoodstotno obnovljiva energetska prihodnost je tehni~no dosegljiva `e danes. Vpra{anje pa je, ali je tudi politi~no izvedljiva. •


Letnik 10, {t. 53/ februar - marec 2017 30.000 brezpla~nih izvodov

O PUBLIKACIJI

Popolno udobje in maksimalni prihranki s toplotno črpalko Thermia. www.thermia.si i i f @th rmia.si iinfo@the

W/KE/Z:/dKW>KdE/,ZW><ͲǎĞϱϬůĞƚƵƐŵĞƌũĂŵŽǀƐĞƐǀŽũĞnjŵŽŐůũŝǀŽƐƟ ǀŶĞŶĞŚŶŝƌĂnjǀŽũŝŶŝnjƉŽƉŽůŶũĞŶũĞĞŶĞŐĂƐĂŵĞŐĂŝnjĚĞůŬĂ͗ƚŽƉůŽƚŶĞēƌƉĂůŬĞ͘ /EE/Z:/^^dZ^d:KͲƌĂnjǀŽũŶĂũƵēŝŶŬŽǀŝƚĞũƓŝŚƌĞƓŝƚĞǀnjĂŝnjƌĂďŶŽǀůũŝǀŝŚ ǀŝƌŽǀĞŶĞƌŐŝũĞŶĂŵŽŵŽŐŽēĂũŽƐƚƌĂƐƚŶŝ͕ƉƌĞĚĂŶŝŝŶďƌĞnjŬŽŵƉƌŽŵŝƐŶŝŝŶǎĞŶŝƌũŝ͘

080 20 65 Sejem Dom

- B19

/>EKEas^<DͲŶĂƓŝƉƌŽĚƵŬƟƐŽŶĂēƌƚŽǀĂŶŝ͕ŝnjĚĞůĂŶŝŝŶƚĞƐƟƌĂŶŝ ŶĂaǀĞĚƐŬĞŵnjƵƉŽƌĂďŽnjĂĚŶũŝŚƚĞŚŶŽůŽŐŝũŝŶŬŽŵƉŽŶĞŶƚŶĂũǀŝƓũĞŬĂŬŽǀŽƐƟ͘

Revija VAR^UJEM ^ Z ENERGIJO je v celoti brezpla~na. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 54. {tevilka revije izide aprila 2017, letos bele`imo 10. leto izdajanja revije. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Eva ^inkole Kristan, Anej Mehad`i~, Barbara Primc, Bojko Jerman, Andrej Gruden, Milan Kuster, Doc. dr. Henrik Gjerke{, Tomislav Tkalec, Henrik Hom{ak, Yasin Jodeh Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Marketing: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel.: 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta

Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Slika na naslovnici: Shutterstock - Vse pravice pridr`ane. - Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije. - Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERCATOR TEHNIKA in GRADNJA, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah, ter aktualnih sejemskih prireditvah - sejmih Dom, Energetika in MOS.

V 53. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Atlas trading str. 2 Tersus str. 3 Ream str. 6 Sejem Dom str. 7 Dines str. 12 Borzen str. 16 Oven str. 18 ELES str. 20 Energija plus

str. 34 Lunos str. 36 E-netsi str. 38 Dom Titan str. 40 GIZ DZP str. 41 Mavi str. 43 Butan plin str. 45 Istrabenz plini str. 47 Weishaupt str. 49 Seltron

str. 50 Orca str. 53 Tratnjek Samsung str. 55 Tersus str. 59 Vitanest str. 63 Dines str. 67 Koop str. 69 Veto str. 70 Dulc str. 71 e2e

str. 72 Agni str. 73 Mercator tehnika str. 74 Armex armature str. 75 Vodni filtri Hom{ak str. 77 Kalcer str. 78 Fibran str. 80 Kronoterm

5


AKTUALNO

6

Po klju~ne re{itve na sejem Dom 56. mednarodni sejem Dom (7.–12. 3. 2017), Gospodarsko razstavi{~e

A

li morda gradite, prenavljate? Na~rtujete prenovo? Morate iz tak{nih ali druga~nih razlogov sanirati svoje zasebne ali poslovne stavbe? Kako do skoraj ni~-energijskih hi{ v skladu s predpisi, ki bodo stopili v veljavo v prihodnjih letih? @elite prakti~en in strokoven nasvet iz prve roke? ^e je tako, obi{~ite 56. mednarodni sejem Dom, ki bo od torka, 7. marca, do nedelje, 12. marca, na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani. Na sejem ceneje: Oglejte si sejem ceneje v ~asu HAPPY HOUR Zni`ana vstopnica 5 EUR v torek, sredo, ~etrtek in petek (7. do 10. marec) – od 13. do 16. ure, v soboto (11. marec) – od 18. do 20. ure, v nedeljo (12. marec) – od 16. do 18. ure Sejemski popusti Razstavljavci so za obiskovalce pripravili {tevilne sejemske popuste. Z ve~ informacijami o ugodnostih vam bodo postregli razstavljavci sami. Izpostavljamo svetovanja – izberite podro~je zase: • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

trajnostna gradnja toplotna in hidroizolacija na~rtovanje pasivnih in skoraj ni~-energijskih stavb energetski pregledi odprava posledic vlage in plesni v stavbah toplotna simetrija v bivalnih prostorih toplotne ~rpalke in ostali sistemi za ogrevanje stavb na~rtovanje sistema ogrevanja, hlajenja in prezra~evanja pravilna regulacija ogrevanja - pogoj za bivalno ugodje energijska sanacijo stavb in ukrepi za zmanj{anje rabe energije sanacija in utrjevanjem nosilnih konstrukcij ukrepi ob naravnih nesre~ah (potresi, poplave, plazovi) temeljenje stavb utrditve bre`in in nasipov izbira oken sodobna vgradnja stavbnega pohi{tva energetska izkaznica stavbe in usposabljanje pristopi pri gradnji - kontrola kakovosti urejanje meteornih vod gradnja kanalizacijskih sistemov statik svetuje pri gradnji in prenovi strojnik svetuje pri na~rtovanju vira ogrevanja idr. na~rtovanje ogrevanja in prezra~evanja v skoraj ni~-energijski hi{i sodobni sistemi krmiljenja e- mobilnost arhitekt svetuje pri gradnji in prenovi svetovanje arhitekta za funkcionalno ovirane – invalidi, starej{i ob~ani (povabimo arhitekta iz Dru{tva paraplegikov Slovenije)

56. Sejem Dom

Vse za gradnjo ali prenovo Na sejmu Dom, najve~ji specializirani mednarodni sejemski prireditvi s podro~ja graditeljstva v Sloveniji in sosednjih regijah, lahko najdete vse za gradnjo. Razli~ne storitve in izdelke, sistemske re{itve in napredne tehnologije za dom, gradbeni{tvo in energijsko u~inkovito stavbno pohi{tvo, ogrevalno in hladilno tehniko, notranjo opremo, varovanje ter urejanje okolice na 20 000 kvadratnih metrih razstavnih povr{in predstavlja 580 podjetij iz 32 dr`av. Kot vsako leto bodo predstavljene tudi novosti v panogi. Na zunanjih plo{~adih bo na ogled kar nekaj novosti – naj omenimo Marlesov kontejner, ki je bivalna enota, ter geotermalni stroj za vrtanje geosond in vrtin za vodo. Skupaj s portalom VseStoritve. com pa vas `elimo seznaniti s kakovostnimi izvajalci s podro~ja graditeljstva ter na sejmu promovirati najbolj{e od njih. Spoznajte jih in zadovoljni boste!

ZRMK ter svetovalna mre`a ENSVET – Eko sklad. Prvi pokriva strokovno-tehni~no podro~je, drugi pa podro~je kreditiranja in sofinanciranja okolju prijaznih nalo`b fizi~nih in pravnih oseb. Svetovanja in predavanja so na voljo vsak dan od 10. do 18. ure. Vsak obiskovalec prejme ob nakupu vstopnice katalog. Kot vodnik vas popelje po sejmu, hkrati pa je katalog tudi priro~nik, v katerem je mogo~e najti vrsto poljudnih ~lankov s podro~ja graditeljstva, program svetovanj ter seznam razstavljavcev z njihovimi opisi in kontakti. Sejem je odprt od torka, 7. marca, do sobote, 11. marca, od 10. do 20. ure, v nedeljo, 12. marca, pa do 18. ure. •

Podrobnej{i program in druge informacije: www.sejemdom.si

Brezpla~na in neodvisna predavanja in nasveti za obiskovalce Brezpla~na predavanja in nasveti za obiskovalce sta pripravila Gradbeni in{titut

7.—12. marec 2017 Gospodarsko razstavišče sejemdom.si


AKTUALNO

7

Son~na energija postaja najcenej{i vir elektrike

I

z New Yorka RTV SLO poro~a, da je bilo v letu 2016 prvi~ name{~enih ve~ kapacitet za proizvodnjo elektri~ne energije iz obnovljivih virov kot iz premoga, plina in nafte skupaj. Zdaj pa {e son~na energija postaja najcenej{a. Podatki Bloomberga ka`ejo, da se odvija velika energetska preobrazba, pi{e omenjeni portal. Son~na energija lahko po cenovni plati za~ne tekmovati z zemeljskim plinom in premogom. Zlasti je to opazno v razvijajo~ih se gospodarstvih, v katerih je son~na energija v proizvodnji elektri~ne energije po stro{kovni plati za~ela prehitevati tudi vetrno energijo. ^eprav je bil tak razvoj pri~akovan, je analitike presenetila njegova hitrost. ÂťVlaganja v son~no energijo so sko~ila z - dobesedno - ni~ pred petimi leti na kar precej,ÂŤ je povedal Bloombergov analitik Ethan Zindler. Na posameznih velikih dra`bah za izgradnjo son~nih elektrarn je bila tako v Indiji januarja letos dose`ena cena 64 ameri{kih dolarjev za megavatno uro, nato pa je bil avgusta v ^ilu dose`en nov rekord: 29,1 ameri{kega dolarja za megavatno uro. To je pribli`no pol manj, kot bi stalo pridobivanje elektri~ne energije s premogom. To so novi projekti, vendar bo letos po predvidevanjih Bloombergovih analitikov son~na energija prehitela vetrno. Letos bo tako name{~enih za 70 gigavatov son~nih elektrarn, v primerjavi z 59 gigavati vetrnih elektrarn.

La`ji prehod za razvijajo~a se gospodarstva Pri tem so razvita gospodarstva `rtve odlo~itev v preteklosti. Prehod na obnovljive vire bi bil namre~ zaradi milijardnih nalo`b v elektrarne, ki jih poganjajo fosilna goriva, veliko dra`ji kot v razvijajo~ih se gospodarstvih, v katerih tako obse`na infrastruktura {e ni bila postavljena. Zato bodo v teh dr`avah obnovljivi viri nesporni zmagovalci, ocenjujejo pri Bloombergu.

To ka`ejo tudi {tevilke V primerjavi s 35-~lanskim OECD-jem so rasto~a gospodarstva `e prevzela vodstvo v nalo`bah v obnovljive vire, saj so vanje v letu 2015 vlo`ila 154,1 milijarde ameri{kih dolarjev, medtem ko so dr`ave OECD-ja vlo`ile 153,7 milijarde ameri{kih dolarjev. Kljub temu pa smo {ele na za~etku cikla in fosilna goriva {e vedno predstavljajo najcenej{o mo`nost v primerih, ko ne piha veter ali ne sije sonce, zato bosta premog in zemeljski plin {e naprej imela klju~no vlogo pri zagotavljanju elektri~ne energije v revnej{ih predelih sveta. â&#x20AC;˘ A. ^., Vir: MMC RTV Slovenija

678',20$56

./,0$76.(1$35$9( $GROHWJDUDQFLMH

=DĂ&#x2026;XWLWHXJRGMHSULMHWQHJDR]UDĂ&#x2026;MD )XMLWVXNOLPDWVNHQDSUDYHVRRSWLPDOQDUHwLWHY]DXGREQRYDUĂ&#x2026;QRLQ RNROMXSULMD]QRNOLPDWL]DFLMRVWDQRYDQMVNLKDOLSRVORYQLKVWDYE2GOLNXMH

7RSOLQDKODGLQVYH{LQD

MLKPRGHUQDLQYHUWHUWHKQRORJLMDLQGLYLGXDOQLQDG]RUQDGQRWUDQMLPLLQ ]XQDQMLPLHQRWDPLYLVRNDVWRSQMDXVSHwQRVWLSULKODMHQMXDOLJUHWMXWHU

'2%$9$0217$m$,19='5m(9$1-(',1(6GRR

QHYVLOMLYYLGH]

&HVWDQD%UGR/MXEOMDQD WHGLQHV#GLQHVVL

=DQHVOMLYRGHORYDQMHMHSRGNUHSOMHQR]YHĂ&#x2026;OHWQRJDUDQFLMR7XGLGROHW

ZZZGLQHVVL


8

AKTUALNO

Evropska komisija izbrala projekt SINCRO.GRID

Nova Borzenova sti~i{~a za vse starostne skupine

Med 18 projekti, ki jih izbira Evropska komisija je bil izbran slovenski projekt pametnih omre`ij, v koordinaciji dru`be ELES.

Okoljske risanke Lep{i svet, prenovljen portal Trajnostna energija, uspe{en razpis izobra`evalnih projektov URE in OVE.

Dr`ave ~lanice so sogla{ale s predlogom Evropske komisije o investiranju v klju~ne projekte energetske infrastrukture v vi{ini 444 milijonov evrov.

[tefan ^uri~

Komisija je tako med prijavami na drugi razpis konec leta 2016 za sredstva programa Instrument za povezovanje Evrope (angl. Connecting Europe Facility) izbrala 18 klju~nih projektov: sedem s podro~ja elektroenergetike, enega s podro~ja pametnih omre`ij in 10 projektov na podro~ju plina. Med pametnimi omre`ji je bil izbran projekt SINCRO. GRID, ki ga koordinira dru`ba ELES, v njem pa sodeluje tudi hrva{ki operater prenosnega omre`ja HOPS ter slovenski operater distribucijskega omre`ja SODO in hrva{ki operater distribucijskega omre`ja HEP-ODS.

OVEN osve{~a o pomenu u~inkovite rabe energije Zadnji dve leti mese~no v Mariboru potekajo zanimivi okoljski projekti osve{~anja

Borzen, slovenski operater trga z elektriko, je skupaj z RTV Slovenijo pripravil serijo okoljskih risank, kjer glavna junaka, na zanimivih dogodiv{~inah spoznavata kako var~ujemo z elektriko, kako ravnamo z odpadki, kako nastane elektrika in kaj so obnovljivi viri energije, kako smo u~inkoviti v prometu ter kako se ogrevamo in u~inkovito ravnamo s toplotno energijo. Risanke si lahko ogledate na www.trajnostnaenergija.si, kjer najdete tudi prenovljene vsebine in informacije o obnovljivih virih energije in u~inkoviti rabi energije.

Vrednost projekta zna{a 88 milijonov evrov, od tega naj bi Evropska komisija prispevala do 40 milijonov evrov. Namen projekta SINCRO.GRID je omogo~iti u~inkovitej{o uporabo obstoje~ega prenosnega elektroenergetskega omre`ja v Sloveniji in na Hrva{kem. To bo omogo~ilo obstoje~i infrastrukturi sprejemanje ve~jih koli~in elektri~ne energije iz obnovljivih virov in zanesljivej{o oskrbo z elektri~no energijo. •

Borzen se vklju~uje tudi na podro~je izobra`evanja mladih. Nedavno so izvedli uspe{en razpis za povrnitev dela stro{kov za izvedbo izobra`evalnih projektov s podro~ja OVE in URE za mlade. Na razpisu je bilo izbranih pet projektov, v okviru katerih so mladi med drugim proizvajali energijo iz alg, izdelali polnilec za mobitel, ki deluje s pomo~jo dinama na kolesu, izdelali elektri~ni skuter in model hidroelektrarne ter {e kopico drugih zanimivih projektov. •

Konec meseca januarja je v Vodnem stolpu na mariborskem Lentu potekal prvi leto{nji dogodek KLUBA OVEN, »Tri modre energije«. Klubska sre~anja prirejajo navadno v prostorih, ki so nekoliko druga~ni in odprti za {ir{o javnost. Tokratno je potekalo v Vodnem stolpu na mariborskem Lentu, kjer je Du{an Kelbi~ predstavil zgodovino pol stoletja starega obrambnega stolpa, ter vinsko ponudbo Vinoteke Maribor, ki `e vrsto let domuje v Vodnem stolpu. Upravljalec in vzdr`evalec MHE [tefan ^uri~ je razlo`il ve~ o eni izmed osnovnih dejavnosti podjetja Oven - proizvodnji elektrike s pomo~jo malih hidroelektrarn, ki skupaj s HE predstavljajo eno izmed pomembnej{ih oblik obnovljivih virov energije 21. stoletja. Med povezanimi produkti v ponudbi podjetja OVEN, so tokrat za predstavitev izbrali IR grelne panele. Mircho Mavrin iz podjetja EKODOM je razlo`il delovanje IR tehnologije, predstavil razli~ne vrste panelov ter opozoril na pasti ogrevanja s cenovno ugodnimi paneli. V Vodni stolp ga niso povabili brez razloga – paneli so namre~ primerni tudi za ogrevanje spomeni{ko za{~itenih stavb in podobnih starih objektov. Ve~ informacij o Klubu OVEN lahko najdete na spletni strani www.oven-em.si/klub-oven/ •


Tematsko prilogo podpirajo partnerji: BORZEN, d.o.o., OVEN Elektro Maribor, d.o.o., ENERGIJA PLUS, d.o.o., ELES, d.o.o.

8000

do 35 %

W WRSORWHODKNRVWDYEDL]JXEL VVNR]L]XQDQMHVWHQH

med 45 °C in 60 °C

MHQDMSULPHUQHMģDWHPSHUDWXUD ]DSULSUDYRWRSOHYRGHY ]D JRVSRGLQMVWYLK J JRV

UD]OLÏQLKNRPSRQHQW VHVWDYOMDGDQDģQMH YHWUQHWXUELQH

95 %

VYRMHŀLYOMHQVNHGREH IRWRYROWDLÏQLVLVWHPLSURL]YDMDMR QHWR]HOHQRHQHUJLMR

]DYHÏLQIRUPDFLM RREQRYOMLYLKYLULKHQHUJLMHLQXÏLQNRYLWLUDEL HQHUJLMHRELģÏLWHVSOHWQLSRUWDO

WWW.TRAJNOSTNAENERGIJA.SI


To~ka preloma Kar jemljemo iz narave vrnimo nazaj

L

etos naj bi bil sprejet Energetski koncept Slovenije, ki bo kot strate{ki razvojni dokument v RS na podro~ju energetike nadomestil zastareli Nacionalni energetski program ter dolo~il cilje zanesljive, trajnostne in konkuren~ne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let, s pogledom za naslednjih 40 let, je nedavno zapisala slovenska vlada. Brez osve{~anja ob~utnej{e preobrazbe ne bo

Ob tem ne morem mimo dejstva, da dokument le opredeljuje vire energije v prihodnjih desetletjih, za uresni~itev zastavljenih ciljev pa bo potrebno vlo`iti veliko skupnega sistemati~nega promoviranja URE in OVE, da bomo do~akali napredek v praksi. Porabo energije zmanj{ujemo ljudje in ne strategije. Zastavljenih podnebno-energetskih ciljev v RS ne bomo dosegali brez sistemati~nega pospe{evanja znanja o problematiki u~inkovite rabe energije. Zaradi relativno nizke splo{ne okoljske zavesti in mnogokrat nezadostno zagotovljenih finan~nih virov

U~inkovita raba energije zahteva sistemati~no informiranje vseh parcialnih segmentov dru`be Podjetje OVEN se je v nov projekt revije Var~ujem z energijo vklju~ilo zaradi mo`nosti pospe{evanja in spodbujanja koristnih tem s podro~ja u~inkovite rabe energije. Ker ta v na{i dru`bi {e zdale~ ni zadovoljiva, obeta pa velike potenciale, v podjetju OVEN zato `e zadnji Miroslav Pre{ern, Oven Elektro Maribor, d.o.o. dve leti uspe{no prirejamo mese~ne izobra`evalne dogodke Kluba OVEN. Ti so edinstveni, posebno za SV del Slovenije, udele`ite se jih lahko brezpla~no, dosegljivi pa so tudi preko LiveStream povezave in YouTube kanala. Vzpodbujamo zavedanje, da u~inkovita raba energije ne pomeni zgolj var~evanje, temve~ da dose`emo vi{ji skupni cilj, ki bo zagotovil ve~anje blaginje vseh dr`avljanov, energetsko samozadostnost ter posledi~no stabilnost cen elektri~ne energije. Oven med drugim pospe{uje {e prodajo sorodnih izdelkov z omenjenega podro~ja - ogrevalnih naprav za elektri~no ogrevanje, elektri~nih koles, e-skuterjev, LED razsvetljave, itd... V Modrem salonu v Maribor lahko preizkusite vo`njo z e-kolesi in e-skuterji ter se sami prepri~ate o koristih e-mobilnosti.

Pi{e: Jo`ica Ekart urednica revije VAR^UJEM Z ENERGIJO

za hitrej{e vzpodbujanje URE in OVE na izvedbenem nivoju ter prilagoditev dejanskim razmeram na trgu, se dobre re{itve le oddaljujejo. Brez dovolj hitrega prenosa dobrih praks do zainteresiranih investitorjev, se okoljska problematika v Sloveniji ne more izbolj{evati. Ne moremo mimo dejstva, da smo v zadnjih dveh letih dovolili povsem zamreti izgradnjo son~nih elektrarn ter da imajo od slovenskih gozdov `al ve~ koristi sosedje in lubadar, kot mi sami. Vendar pa tudi v Sloveniji obstajajo uveljavljeni poslovni modeli, kot je na{a revija VAR^UJEM Z ENERGIJO, ki zadnje

Spodbujanje energetske pismenosti je pomembno Vpra{anja, povezana z viri energije, porabo energije in stro{ki so del na{ega vsakdana. Energetika je pomembna javna tema. ^e `elimo racionalno, na dejstvih in {tevilkah utemeljeno razpravo o energetski prihodnosti Slovenije, potrebujemo tudi energetsko pismene posameznike. Le tako bo v razpravah o na{i energetski Mag. Aleksander Mervar, prihodnosti prevladal razum in ne ELES d.o.o. ~ustva. Zato v dru`bi ELES veliko pozornosti namenjamo energetskemu opismenjevanju razli~nih javnosti. @e pred leti smo zasnovali izobra`evalni festival za srednje{olce â&#x20AC;&#x201C; Elektrofest, prav tako `e vrsto let podpiramo mednarodni program Eko{ola in njihov Ekokviz za srednje {ole. Od vsega za~etka smo tudi podpornik mednarodnega projekta EN-LITE, katerega poslanstvo je krepitev glasu stroke v javnih in medijskih razpravah ter v izobra`evanju o energiji in energetiki. S podporo projektu tematske priloge MODRA ENERGIJA - ZELENO OKOLJE na{a prizadevanja za krepitev energetske pismenosti le {irimo med druge javnosti.


11 desetletje u~inkovito pomaga izbolj{evati energetsko pismenost po vsej Sloveniji. Z novo na~rtovano tematsko prilogo, ki bo sledila v vseh petih {tevilkah revije, `elimo bralce opogumiti k ve~jemu zanimanju za energetska in okoljska vpra{anja. Skupaj s partnerji, ki nas podpirajo v projektu, bomo podrobneje razkrivali uspe{nost javnih gospodarskih dru`b elektro gospodarstva, ki pomagajo dr`avo postavljati ob bok najrazvitej{im evropskim dr`avam. Elektri~na energija hitro spreminja svet okrog nas. Pospe{en razvoj tehnologij, ki prestrezajo energijo iz okolja in ki jih `ene elektrika, nam danes omogo~ajo neslutene ekonomske koristi. Kako razviti smo, kako u~inkovito jo proizvajamo in prena{amo do uporabnika, kak{ni razvojni paradigmi sledimo v Sloveniji, vam bomo predstavljali skozi naslednjih pet {tevilk revije.

Kako energetsko potratni smo v Sloveniji? Iz Mariborske energetske agencije Energap poro~ajo, da smo nosilne sposobnosti okolja nekajkrat presegli tudi v Sloveniji. Povpre~en Slovenec na leto ustvari 9 ton emisij CO2, kar ekvivalentno pomeni 25 kilogramov emisij CO2 na dan, s tem da je na{ planet v okviru svojih samoo~i{~evalnih sposobnosti zmo`en absorbirati le 2 toni emisij posameznika letno. 40% vseh emisij CO2 pridelamo v na{ih domovih, najve~ na ra~un ogrevanja, ki je v povpre~ju odgovorno za 70% vse porabljene energije v gospodinjstvih. Za 30% vseh emisij CO2 je odgovoren promet. Avtomobilska odvisnost v urbanih regijah ima velike posledice za energetsko rabo in proizvodnjo CO2. Veliko ve~ino emisij CO2 iz prometa prispeva cestni promet, ki povzro~a 99% vseh emisij. •

Vse bolj prisotna preudarnost pri tro{enju virov V Sloveniji je v zadnjem obdobju aktualnih veliko vsebin, ki so povezane z u~inkovito rabo in energetsko osve{~enostjo. V Energiji plus se nanje aktivno odzivamo. Kupcem pomagamo z nasveti za var~evanje in u~inkovito rabo, energetskim svetovanjem in ponudbo energetsko Bojan Horvat, var~nih izdelkov. Skupaj s partnerji Energija plus d.o.o. se lotevamo razli~nih investicijskih projektov in z uporabo sodobnih tehnolo{kih re{itev neposredno vplivamo na u~inkovito rabo energije pri kon~nih uporabnikih. Prepri~ani smo, da se zmernost in preudarnost rabe zrcalita v manj{i obremenjenosti okolja. Ljudje ve~krat ne vedo natan~no, kako bi se u~inkovite rabe lotili. Zato smo na{im kupcem nenehno na razpolago z mobilno (ePLUS) in spletno (EStoritve) aplikacijo, ki jima omogo~ata spremljati svojo porabo in jo analizirati. Del na{ega poslanstva je: »Kupcem zagotoviti u~inkovito in celovito energetsko oskrbo ob so~asni skrbi za trajnostni razvoj« in tega se nenehno zavedamo.

Vloga odjemalca energije postaja vse bolj aktivna Porabniki elektrike, najprej ve~ji, kasneje pa tudi gospodinjstva, si `e ve~ kot desetletje lahko izbiramo lastnega ponudnika elektrike. [tevilo menjav dobavitelja med gospodinjstvi iz leta v leto vztrajno nara{~a - tako je bilo v 2007 teh zamenjav zgolj 94, leta 2015 pa `e 55.481. Podobno se {tevilo pove~uje tudi na segmentu zemeljskega plina. Porabniki energije tako Dr. Karlo Per{olja, Borzen, d.o.o. postajamo vedno bolj zavedni in vse bolj aktivni, kar se ka`e tudi na podro~ju postavljanja lastnih elektrarn, predvsem son~nih, pa tudi na podro~ju samooskrbe z energijo. Novi, t.i. zimski paket Evropske Komisije opredeljuje poudarjeno vlogo odjemalca kot sooblikovalca energetskega trga prihodnosti. Zimski paket tako stremi k okrepitvi vloge odjemalca kot aktivnega akterja na trgu tudi v smislu proizvodnje elektrike (in samooskrbe) ter prilagajanja odjema. V zvezi s tem bo v prihodnje ve~ji poudarek dan prilagodljivim tarifam, ki naj bi ~im bolje odra`ale trenutno stanje na trgu – in nenazadnje omogo~ile odjemalcu, da ga sooblikuje s spreminjanjem svoje potro{nje. Opolnomo~enje prebivalcev s podajanjem informacij o OVE in URE Za ustrezno aktivno delovanje na trgu pa morajo potro{niki imeti dostop do pravih informacij. Besede znanega angle{kega filozofa, Francisa Bacona – »znanje je mo~«, {e kako dr`ijo. Slovenski operater trga, Borzen, se na podro~ju podajanja informacij, ozave{~anja in usposabljanja predvsem posve~a podro~ju obnovljivih virov energije in u~inkovite rabe energije, s ~imer `elimo opolnomo~iti potro{nike, da se bodo la`je zna{li in sprejemali odlo~itve, ki bodo dolgoro~no gledano najustreznej{e tako za njih same, kot tudi za na{e okolje in na{e zanamce. Besedna zveza trajnostna energija je tu klju~nega pomena. Korakamo v smeri vedno ve~je preglednosti na trgu z elektriko Ko pa govorimo o informacijah, nikakor ne smemo mimo dejstva vse ve~je preglednosti in integritete ter odkritosti v poslovanju in komuniciranju, ki smo mu pri~a tudi v energetiki. Spodbujanje mehanizmov, ki zagotavljajo tak{na ravnanja, so v interesu potro{nikov in dajejo signal dobro delujo~ega trga. Trud Borzena je tu usmerjen v izvajanje aktivnosti, ki zagotavljajo preglednost trga z elektriko – predvsem s ~im bolj sprotnim in popolnim objavljanjem podatkov, poro~il in informacij. Energetika se nahaja kar pred tremi revolucijami hkrati – liberalizacijo, dekarbonizacijo in tehnolo{kimi spremembami Energetika se spreminja, te spremembe pa so v najve~ji meri povezane z liberalizacijo trga (ta se je v Sloveniji pri~ela `e pred prelomom tiso~letja), dekarbonizacijo (prehodom v nizkooglji~no dru`bo) ter novimi tehnologijami, ki narekujejo spremembe prakti~no na vseh podro~jih. Cilje, ki si jih je Slovenija zastavila denimo na podro~ju OVE in zmanj{evanju CO2, prenovah stavb, u~inkoviti rabi energije ter drugih podro~jih bomo lahko uresni~evali le skupaj in z miselnostjo, ki vklju~uje prilagajanje spremembam. Na Borzenu podpiramo u~inkovitej{e delovanje enotnega energetskega trga ter nov na~in upravljanja nacionalnih podnebno-energetskih politik, saj izvajamo nekatere mehanizme, ki bodo pomagali na tej poti, od podporne sheme za OVE in SPTE, do aktivnosti ozave{~anja in informiranja o OVE in URE.


12

Borzen pomemben soustvarjalec trajnostne prihodnosti Slovenije

B

orzen je slovenski javnosti dobro znan predvsem kot slovenski operater trga z elektriko, katerega osnovni cilj je zagotoviti transparenten in zanesljivo delujo~ trg z elektri~no energijo ter izvajalec dr`avne podporne sheme za obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in elektri~ne energije (SPTE). V zadnjem ~asu pospe{eno razvijajo prakti~na orodja za ozave{~anje o obnovljivih virih energije in u~inkoviti rabi energije. K informiranju pristopajo sistemati~no, prilagojeno razli~nim ciljnim skupinam. O dose`kih in ciljih Borzena smo se pogovarjali z direktorjem, dr. Karlom Per{oljo.

Katera so klju~na podro~ja delovanja dru`be Borzen? Borzen je skladno z Energetskim zakonom slovenski operater trga z elektriko. Narava Borzenovih temeljnih dejavnosti je trajnostno usmerjena, saj na eni strani s podporno shemo za proizvodnjo elektri~ne energije iz obnovljivih virov in visoko u~inkovite soproizvodnje toplote in elektri~ne energije spodbujamo k ve~ji izrabi zelenih virov energije in u~inkovitej{i rabi energije. V sklopu lastne blagovne znamke Trajnostna energija pa izvajamo tudi razli~ne aktivnosti na podro~ju informiranja in ozave{~anja o obnovljivih virih energije in u~inkoviti rabi energije. Na drugi strani pa kot operater trga z elektriko prispevamo k stabilnemu, transparentnemu in dobro delujo~emu trgu z elektri~no energijo, kar je pomembno tako z vidika gospodarstva, kot tudi gospodinjstev, javne uprave in nevladnih institucij. Smo pomemben ~len v verigi zagotavljanja elektri~ne energije, kar je samo po sebi dru`beno odgovorno.

Kaj trenutno ka`e slika podporne sheme OVE in SPTE? Borzen je operativni izvajalec dr`avne podporne sheme za obnovljive vire energije

Dr. Karlo Per{olja je vajeti dru`be Borzen prevzel januarja 2010 kot direktor z vizijo razvoja sodobnega energetskega trga na trajnostni na~in. Dr. Per{olja izmed svojih dose`kov s ponosom izpostavi umestitev trajnostnega poslovanja v samo bistvo delovanja Borzena, saj verjame, da je rasto~a vloga obnovljivih virov energije in u~inkovite rabe energije ter aktivnega mednarodnega sodelovanja klju~nega pomena – ne le za slovenski energetski trg, temve~ za ljudi in svet v naj{ir{em pomenu.

(OVE) in visoko u~inkovito soproizvodnjo toplote in elektri~ne energije (SPTE) `e od leta 2009. V tem obdobju smo bili pri~a tudi velikemu investicijskemu valu v OVE, ki je bil seveda povezan tudi z velikimi izpla~ili za podpore OVE. Zatem je pri{lo do manj{ega upada investicij, sedaj pa pri~akujemo ponovno rast. Na splo{no smo bele`ili najve~ investicij v son~ne elektrarne in soproizvodnjo elektri~ne in toplotne energije (SPTE), medtem ko investicij v male hidroelektrarne in druge vire ni bilo tako veliko – ne toliko zaradi sistema podpor, temve~ ve~inoma zaradi te`av pri pridobivanju dovoljenj in ve~je kompleksnosti teh projektov.

Trenutno je v podporni shemi preko 3.900 elektrarn, pri ~emer po {tevilu prevladujejo son~ne elektrarne. Proizvodnja vseh enot v podporni shemi je (po do sedaj znanih podatkih) v letu 2016 zna{ala pribli`no 1 TWh elektrike, izpla~ila podpor pa 145,9 mio EUR. Precej investicij iz investicijskega obdobja, ki ga je prekinila ukinitev podeljevanja podpor 22. septembra 2014, je do nadaljnega v mirovanju in pri~akujemo, da bo precej teh realiziranih sedaj, ko je bil objavljen prvi razpis Agencije za energijo za OVE, torej nov mehanizem, v katerega je {la – podobno kot druge dr`ave ~lanice EU – tudi Slovenija. V prihodnje je pri~akovati, da bodo OVE

Stanje v svetovnem gospodarstvu kli~e po spremembah, ki bodo le s trajnostno naravnanimi cilji prinesle prave pozitivne u~inke. Dandanes se v energetskih krogih, pa tudi {ir{e, mo~no zavedamo pomembnosti obnovljivih virov energije ter njihove ustrezne ume{~enosti v energetsko realnost in prihodnost. Isto~asno pa je klju~ za doseganje skupnih evropskih ciljev na podro~ju energetske politike tudi ve~ja energetska u~inkovitost. Jasne so tudi evropske zaveze do leta 2030, in sicer zmanj{anje emisij toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na raven iz leta 1990; zavezujo~ cilj glede dele`a energije iz obnovljivih virov na ravni celotne EU predstavlja vsaj 27 odstotkov. Borzen s svojim poslanstvom in delovanjem pomaga uresni~evati prav nekatere izmed teh obvez.


13 nosili tudi dodatno odgovornost za stabilno delovanje elektroenergetskega sistema. To ne nazadnje predvideva tudi predlog zimskega paketa Evropske komisije.

Kak{no vlogo igra Borzen na podro~ju informiranja in ozave{~anja o OVE in URE? Namen Borzena je spodbujati zavedanje o pomenu u~inkovite rabe energije, kar je tudi poslanstvo blagovne znamke Trajnostna energija, v okviru katere Borzen izvaja dejavnost informiranja, ozave{~anja in usposabljanja o OVE in URE, kot mu priti~e po 351. ~lenu Energetskega zakona EZ-1, s ~imer se bolj poglobljeno ukvarjamo tretje leto, aktivnosti na tem podro~ju pa smo izvajali `e prej. Predvsem tu lahko re~em, da se zavedamo odgovornosti, ki nam je na tem podro~ju zaupana in izvajamo aktivnosti, s katerimi `elim opolnomo~iti razli~ne skupine ljudi – otroke, mlade, ostale prebivalce, strokovno javnost, energetske upravljavce– jim torej dati orodje, s katerim lahko sami soustvarjajo na{o skupno, bolj u~inkovito energetsko prihodnost.

Kaj bi posebaj izpostavili? Aktivnosti, ki jih izvajamo pod blagovno znamko Trajnostna energija so zelo raznolike. Poleg spletnega portala www.trajnostnaenergija.si, ki predstavlja sti~i{~e informacij in aktivnosti, smo `e dvakrat zaporedoma pripravili konferenco z nazivom Trajnostna energija lokalno, ki je prioritetno namenjena

TRAJNOSTNA ENERGIJA = je tista energija, ki jo potrebujemo za zadovoljevanje na{ih dana{njih potreb, pri ~emer pa ne vplivamo na potrebe generacij, ki prihajajo za nami. Viri trajnostne energije vklju~ujejo vse vrste obnovljivih virov energije, obi~ajno pa tudi tehnologije izbolj{anja energetske u~inkovitosti. vsem energetskim upravljavcem. Izpeljali smo `e dva nate~aja za najbolj{o raziskovalno nalogo za {tudente s tematiko OVE in URE – oboje ponavljamo tudi letos jeseni. Ponosni smo na razli~ne video vsebine – skupaj z RTV SLO smo pripravili serijo 15 poljudnih dokumentarnih oddaj Eko utrinki, ki so namenjeni naj{ir{i javnosti, ter jih nato predvajali po televiziji, posnete na DVD-je pa smo poslali tudi po izobra`evalnih ustanovah; pred kratkim pa zaklju~ili tudi serijo okoljskih risank za otroke z naslovom Lep{i svet, ki jo spremlja nate~aj za najmlaj{e Lep{i svet. V leto{njem letu bodo risanke oplemenitene s pou~nim gradivom in poslane po {olah in vrtcih po dr`avi. Spodbujamo tudi energetske prenove stavb, izdali smo knjigo z naslovom Obnovljivi viri energije v Sloveniji in jo poslali knji`nicam v dr`avi. Nedavno pa smo zaklju~ili tudi z razpisom za povrnitev dela stro{kov za izvedbo izobra`evalnih projektov s podro~ja OVE in URE za mlade, v okviru katerega je bilo izpeljanih nekaj neverjetno zanimivih projektov. V tak{nih trenutkih sem

,1)250$&,-6.265(',ĎÌ( 28Ì,1.29,7,5$%,,12%129/-,9,+9,5,+(1(5*,-(

ponosen na na{o mladino, njihov zagon, ideje in sem vesel, da na Borzenu dajemo glas tudi mladim. Veseli nas, da so bile vse izvedene aktivnosti odli~no sprejete. Kaj napovedujete za prihodnost? Za prihodnost napovedujem, da bomo vztrajali na za~rtani poti, ki vodi v smer trajnostne energetike. V ospredje bomo {e naprej postavljali na{e uporabnike. Z blagovno znamko Trajnostna energija pa se `elimo zapisati v srca vseh, ki jim je mar za na{e okolje in na{e zanamce – {e naprej bomo prena{ali znanje, informacije, dobre prakse in spodbujali javnost k zavedanju o pomembnosti energetske u~inkovitosti in obnovljivih virov energije. [e ve~ji poudarek bo tako na ozave{~anju mladih, v leto{njem letu bomo ponovno sodelovali pri izvedbi vseslovenske raziskave na temo ravnanja z energijo, pripravljamo pa tudi nove vsebine za gospodinjstva, predvsem pa se povezujemo z razli~ni akterji na podro~ju trajnostne energije ter na ta na~in ustvarjamo sinergije. • JE


14

Borzen spodbuja energetske prenove stavb

N

a Borzenu se zavedajo, da je v Sloveniji na podro~ju energetskih prenov stavb ogromen potencial. Tako so v letu 2016 zastavili projekt, katerega klju~ni cilj je zbrati in predstaviti informacije o privar~evani energiji na podlagi dobrih primerov iz prakse, s tem pa prispevati k aktivaciji prebivalcev za izrabo potencialov, ki jih prina{ajo energetske prenove. Dobra praksa energetsko obnovljenih ve~stanovanjskih hi{

Borzen je v letu 2016 pri~el zbirati razli~ne podatke o privar~evani energiji, ki so posledica energetskih sanacij. Te informacije je predstavil {ir{i javnosti, pri ~emer se osredoto~a na konkretno primerjavo med teoreti~nimi - obljubljenimi prihranki, ter dejanskimi prihranki energije, ki se poka`ejo skozi meritve v praksi. Sodelujo~i objekti - ve~stanovanjska stavba v Ljubljani, (Gotska 13), z 72 stanovanji, ve~stanovanjska stavba na Vranskem, (Vransko 84), s 6 stanovanji in ve~stanovanjska stavba v Kranju, (XXXI Divizije 5 in 7), z 38 stanovanji - so do konca novembra 2016 izvedli energetsko sanacijo.

Poziv, obnova, meritve porabe Najprej so v lanskem letu izvedli poziv za sodelovanje pri energetski prenovi hi{ in stanovanj. Objekti, izbrani na omenjenem pozivu, so v zameno za sodelovanje dobili podporo in svetovanje pri razli~nih energetskih prenovah, nenazadnje pa tudi

Energetska prenova poleg prihranka energije in denarja prina{a tudi ve~jo kakovost bivanja, bolj zdrave bivanjske prostore in manj{e onesna`evanje. energetsko izkaznico, ter izra~un korekturnih faktorjev za delitev stro{kov ogrevanja v ve~stanovanjskih zgradbah. Na vseh treh objektih je bila izvedena energetska sanacija ovoja stavbe in dodatna toplotna izolacija stropa proti neogrevanemu podstre{ju. Od vseh stavb so bili pridobljeni podatki o porabi toplotne energije za leta 2013, 2014 in 2015. Do leta 2018 se bo spremljala poraba toplotne energije v vseh stavbah in s tem posledi~no tudi prihranki. Tako bodo na Borzenu lahko izra~unali dejanske pri-

hranke in vra~ilne dobe investicij in jih primerjali s teoreti~nimi. Ker pa zgolj energetska sanacija ni dovolj za dejanske prihranke, (jasno je namre~, da je v tej ena~bi klju~no tudi obna{anje porabnika), so na Borzenu vsem stanovalcem posredovali kratke klju~ne napotke in informacije vezane na u~inkovito ravnanje z energijo. Dosedanji rezultati so sprotno objavljeni na portalu www.trajnostnaenergija.si, kjer najdete tudi zanimivo animacijo na to temo. â&#x20AC;˘ Eva ^inkole Kristan

Prvi izsledki projekta so pokazali velik prihranek pri vseh izbranih projektih, najve~ (47 %) pa bodo prihranili na objektu Vransko 84, nekoliko manj pa na objektu Kranj (38 %). Pred sanacijo (EUR)

Po sanaciji (EUR)

Prihranek * (EUR)

Prihranki (%)

Gotska ulica 13, Ljubljana

19.661

10.830

8.831

45 %

Ulica XXXI. divizije 5 in 7, Kranj

19.898

12.364

7.534

38 %

Vransko 84, Vransko

4.282

2.269

2.013

47 %

STAVBA

*odvisno od cen energentov


15

Po korakih do pasivnega standarda

Prenova ve~stanovanjske stavbe

C

elovita energetska prenova ve~stanovanjske stavbe je velik fian~ni zalogaj za eta`ne lastnike, ki se zato velikokrat odlo~ijo le za najnujnej{e ukrepe v pove~anje energijske u~inkovitosti. Investitor prenove pred letom 1900 zgrajenega objekta, z ve~ kot 600 m² skupne ogrevane povr{ine, pa je razmi{ljal dolgoro~no in se odlo~il za prenovo v pasivnem standardu. Celotna obnova je bila za pribli`no 200.000 evrov vi{ja od klasi~ne, ki bi ustrezala minimalnim standardom o energijski var~nosti. A se je spla~alo, ne samo zaradi majhnih stro{kov, ampak predvsem zaradi bivalnega udobja. »Sama obnova z vidika izvedbe ni bila zahtevna, saj sem se prej natan~no pozanimal, kaj vse je treba narediti in kako, da bi zadostili zahtevam pasivnega standarda. S projektantom smo iskali najbolj{e re{itve in optimalno razmerje glede na stro{ke, predvsem pa sem skrbno izbiral izvajalce in ves ~as obnove z njimi tesno sodeloval,« pravi Mili Savi}, direktor podjetja Calculus, ki je bilo investitor prenove. Odlo~no doda, da bi izbral isto ekipo, ~e bi obnovo ponovil, kajti vsa dela, z za~etkom julija 2012, so potekala v skladu z dogovori in bila kon~ana 15. decembra istega leta. Savi} se je tako v eno od {tirih stanovanj vselil devet dni pozneje, na bo`i~ni ve~er. Ker v masardi ni bilo stojne vi{ine, so najprej za poldrugi meter dvignili streho. Ta je prezra~evana in toplotno izolirana z 32 cm toplotne izolacije. Nato so po smernicah RAL vgradili nova okna in vrata iz PVC s trislojno zasteklitvijo. Okna na ju`ni strani so »podalj{ali« do tal, tako da imajo zdaj francoske balkone, s ~imer so zagotovili dovolj naravne svetlobe v bivalnih prostorih. Zastekljene povr{ine so bile `e pred obnovo ve~inoma obrnjene proti jugu, s ~imer je pozimi zagotovljeno pasivno ogrevanje, pa tudi sam objekt je ustrezno orientiran, kar je olaj{alo doseganje pasivnega standarda pri prenovi. Pasivno eta`o s stanovanji so od nizkoenergijskega pritli~ja s poslovnimi prostori lo~ili tako, da so stropove v pritli~ju izolirali

z 10 cm kamene volne. Zidove objekta, na katerih je `e bilo 5 cm izolacije iz EPS, so dodatno izolirali s 25 cm grafitnega EPS. Pri tem so namestili jekleno monta`no konstrukcijo s stopni{~em, ki vodi do posameznih stanovanj. Konstrukcija je fizi~no lo~ena od toplotnega ovoja objekta in ga nikjer ne prebada. »Na ta na~in smo prepre~ili nastanek toplotnih mostov, ki povzro~ajo nemalo te`av, od velikih toplotnih izgub do vlage in plesni v bivalnih prostorih,« pove sogovornik in doda, da so stopni{~e pred vsakim stanovanjem raz{irili v prostorno teraso, na kateri lahko stanovalci u`ivajo ob lepem vremenu.

Vi{ji stro{ki obnove v pasivnem standardu se povrnejo z ugodnej{im bivalnim udobjem

Jeklena monta`na konstrukcija za stopni{~e in balkone- idealna re{itev pri izvedbi obnov v pasivnem standardu.

Strojne in{talacije Vsako stanovanje ima samostojni prezra~evalni sistem z rekuperacijo toplote. Cevi nizkotemperaturnega talnega ogrevanja ogreva 30-kilovatni kotel na pelete, v kurilnici stojita {e 800-litrski zalogovnik in 500-litrski bojler za sanitarno vodo. To ogrevata vakuumska sprejemnika son~ne energije na strehi, ki ob son~nih zimskih dneh zagotavljata tudi nekaj toplote za ogrevanje prostorov. »^e je pozimi vsaj malo sonca, se voda v zalogovniku segreje na 60 stopinj Celzija, takrat se prostori ogrevajo samo s toploto iz zalogovnika,« pravi Mili Savi}. Izra~uni pred prenovo so pokazali, da naj bi bili predvideni stro{ki za ogrevanje 100 m² velikega stanovanja 70 evrov na mesec. Od oktobra 2015 do oktobra lani

»Podalj{ana« okna do tal z francoskimi balkoni za ve~ svetlobe

pa so za ogrevanje 630 m² tako v pasivnem kot tudi v nizkoenergijskem delu objekta in za pripravo tople sanitarne vode za 16 stanovalcev (in za turiste, ki jim oddajajo dve sobi v nizkoenergijskem delu objekta) od{teli 830 evrov, kar je precej manj od na~rtovanega. • Barbara Primc

Gre za prvi ve~stanovanjski objekt pri nas, prenovljen v pasivnem standardu. V tem standardu so prenovljena {tiri stanovanja v prvem nadstopju in mansardi, medtem ko je pritli~je s poslovnimi prostori nizkoenergijsko, saj temeljne plo{~e ni bilo mogo~e toplotno izolirati, s ~imer bi zagotovili neprekinjen toplotni ovoj od temeljev do strehe in izni~ili toplotne mostove na vseh stikih, tudi med stre{no in fasadno toplotno izolacijo, kar je eden klju~nih pogojev za doseganje pasivnega standarda.


16

Obnovljivi viri energije in zelene tehnologije edina pot do ~istej{ega okolja

K

oristi obnovljivih virov energije niso samo prihranki v denarnici, so {ir{a dru`bena korist, ki mnogim investitorjem vzbuja veliko zanimanja. O inovativnih pristopih, kako javnost navdu{evati za rabo obnovljivih virov energije, je izjemen primer podjetje Oven Elektro Maribor, d.o.o; nove cilje, ki jih smelo na~rtujejo za leto 2017, nam je podal direktor, g. Miroslav Pre{ern. Dru`ba Oven Elektro Maribor, d.o.o. je specializirana za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije. V lasti imajo 6 malih hidroelektrarn in{talirane mo~i 2.525 kW in 18 son~nih elektrarn mo~i 612,9 kW. Ve~ino zelene elektrike proizvedejo iz hidroelektrarn, desetino iz sonca. Na~rtovano proizvodnjo elektri~ne energije so v letu 2016 presegli za 11%, glede na cilje za leto 2016, pa za 15% tudi dobi~ek. Poslovanje ocenjujejo kot nadpovpre~no. Kot ve~ji dose`ek {tejejo generalno obnovo ene izmed malih hidroelektrarn. Z modernizacijo energetskih objektov zagotavljajo stabilno proizvodnjo elektri~ne energije in vi{je prihodke v bodo~nosti. Direktor Miroslav Pre{ern razlaga, da od leta 2015 z novim Klubom Oven uspe{no organizirajo {e {tevilne koristne dogodke, povezane z varovanjem okolja, var~evanjem energije, elektro mobilnostjo, ipd. Sre~anja so brezpla~na, lahko si jih ogledate v `ivo, preko Live Streama ali pa si posnetek predvajate kasneje na kanalu YouTube. Vse dogodke najdete pod Klub Oven. S sre~anji se predstavljajo {ir{i zainteresirani publiki, zaenkrat v Mariboru in okolici, vsebine pa bodo letos za obiskovalce {e privla~nej{e.

Lahko v RS pospe{imo gradnjo malih hidroelektrarn? V Sloveniji obstaja mnogo ve~ji potencial za izgradnjo malih hidroelektrarn, vendar se jih kljub temu ne izgrajuje veliko. Te`ave in izzivi niso v zakonodaji, ampak predvsem v nefleksibilni uradni{ki razlagi predpisov. Tako se nam v praksi dogaja, da je ve~ina vlog za vodno dovoljenje, kar je osnova za izgradnjo malih hidroelektrarn, zavrnjena iz naravovarstvenih razlogov. Na{ predlog gre v smeri poenostavitve

postopkov za izdajo vodnih dovoljenj in prenos le-teh na ob~ine. Tako bi zagotovili predvsem hitrej{i pretok informacij ter la`je in bolj kompetentno odlo~anje. Letos na~rtujemo generalno obnovo najve~je srednje hidroelektrarne in pri~akujemo, da se bodo kon~no odprle mo`nosti za gradnjo malih hidroelektrarn na na{em obmo~ju.

Kaj svetujete investitorjem, ki jih zanimajo son~ne elektrarne in sistemi kogeneracij na lesno biomaso? Son~ne elektrarne za lastno rabo v gospodinjstvih in manj{ih gospodarskih obratih bodo z gotovostjo zelo zanimive, posebno skupaj s hranilniki energije. Vendar se bojimo, da bo sedanji uveden sistem neto merjenja (Net â&#x20AC;&#x201C; metering) zelo te`ko prodrl. Za {iroko rabo, predvsem to velja za son~ne elektrarne, o~itno ne bo {lo brez veliko ve~jega osve{~anja in prakti~nih stimulativnih oblik dr`ave, ki niso nujno obratovalne podpore. Za take pogoje mora poskrbeti dr`ava, predvsem nam manjka jasno zastavljena vizija in sistem, ki bo dovolj u~inkovit za obe strani. Menim pa, da je pridobivanje elektri~ne energije z lesno biomaso kemijsko in fizikalno zelo zapleten postopek, ki terja veliko znanja. Kogeneracijske naprave za proizvodnjo elektri~ne energije bi se morale graditi predvsem v ruralnih okoljih, blizu energenta (gozd), ker je le na tak na~in mogo~e zagotoviti ekonomi~nost in okoljsko sprejemljivost. Za vse na{tete tehnologije, ki prestre-

G. Miroslav Pre{ern, direktor podjetja Oven Elektro Maribor, d.o.o.

zajo obnovljive vire energije je zna~ilno, da je taka proizvodnja subvencionirana s strani dr`ave. Vendar imajo subvencije tudi drugo plat, lahko so ekonomsko neupravi~ene in dejansko dra`ijo proizvodnjo, katere pla~nik je kon~ni porabnik. Kar se lahko poka`e v obliki pla~ila stro{kov za kilovatne ure proizvedene elektri~ne energije ali dodatnih prispevkov, ki so izkazani v kon~ni ceni. [e vedno smo mnenja, da bi energija iz obnovljivih virov energije morala imeti dolo~eno ekonomsko ceno, ki bi jo dolo~il trg, oz. bi morala dolo~iti priporo~eno ceno, ki bi bila vzdr`na tako za proizvajalce kot za kon~ne kupce.

Zelo ste aktivni z izobra`evalnimi dogodki in prenosom znanja iz mnogih strok, kako ocenjujete uspe{nost tak{nega informiranja? Gre za nujno ozave{~anje ljudi o na~inu in uporabi u~inkovite rabe energije ter obnovljivih virov energije. V dveh letih delovanja Kluba OVEN, ki prireja dogodke in pospe{uje informiranje preko dru`benih omre`ij, zaznavamo konkretno pove~anje zanimanja javnosti. Ugotavljamo, da so kon~ni uporabniki dojeli, za kaj pravzaprav gre. Povabljeni strokovnjaki v Klubu svetujejo o prakti~ni rabi dobrin, ki se priti~ejo slehernega posameznika. Trudimo se poiskati prave strokovnjake, ki znajo prakti~no svetovati o na~inih zmanj{anja oglji~nega


17 odtisa posameznika in drugih zanimivih temah, ki so neposredno povezane z ohranjanjem okolja in na{ega zdravja. Vsi dosedanji dogodki Kluba OVEN, ki so bili izvedeni v zadnjih letih, so objavljeni na kanalu YouTube, prav tako pa si jih lahko ogledate preko na{e spletne strani www.oven-em.si/klub-oven/.

Kaj napovedujete za leto 2017? Projekt Kluba OVEN bomo v letu 2017 nadgradili s prodajo med seboj povezanih t.i. ÂťzelenihÂŤ produktov. Obeta se {iritev na nove lokacije ter ve~ drugih novosti. Kupcem {iroke uporabe, predvsem v gospodinjstvih, ki jih zanima zmanj{an osebni oglji~ni odtis s prevozi ali z ogrevanjem, lahko ponudimo pester izbor ekonomi~nih naprav, ki so zgled u~inkovite rabe energije. To so elektri~na kolesa, elektri~ni skuterji, tudi pametna LED razsvetljava ter IR grelni paneli, katerih program se je v zadnjem mesecu mo~no raz{iril. Produkti elektri~ne mobilnosti so trenutno za ogled in nakup dostopni v Mariboru, v Modrem salonu, na Gosposki ulici 11. Nedavno je bila zasnovana tudi projektna skupina za iskanje novih povezanih produktov in storitev ter pripravo spletne trgovine, za inovativne tr`enjske prodajne pristope. Omenim lahko {e, da smo v fazi povezovanja s podjetji, ki nam bodo pomagala najti na~in, kako kupcem zagotoviti dostop do cenovno ugodne elektri~ne energije.

Za modernej{i in bolj sodoben prostor je IR grelne panele mo`no dobiti tudi po naro~ilu.

Kaj iz va{e ponudbe bi v tem ~asu najbolj izpostavili? Trenutno lahko trgu ponudimo izredno zanimive izdelke s podro~ja ogrevanja. To so infrarde~i grelni paneli, grelni trakovi, razni hranilniki energije in ve~ drugih izdelkov. Nudimo kvalitetno svetovanje in najustreznej{e re{itve za pravilno izbiro produktov pri morebitni odlo~itvi za vgradnjo IR ogrevanja. Priporo~amo ga vsem, ki `elijo zmanj{ati stro{ke, ki si `elijo zagotoviti zdravo mikroklimo ter pozabiti na stro{ke vzdr`evanja. Namenjeni so ve~ ciljnim skupinam â&#x20AC;&#x201C; mlaj{im, ki se osamosvajajo in nimajo prihrankov, mladim dru`inam in ozave{~enim, ki `elijo prihraniti pri energiji in so njihove finan~ne zmo`nosti omejene, ter starej{im nad 50 let, ki se jim vlaganja v drage sisteme ne

spla~ajo zaradi dolge dobe vra~anja vlo`ka. Pomembno je vedeti, da ve~ina var~nih re{itev ogrevanja doma prvotno zahteva veliko investicijo - cenene pa ne prina{ajo pri~akovanih prihrankov, kot tudi ne bivalnega udobja. Oven ponuja re{itve, ki so dostopne tudi dru`inam s povpre~nimi prihodki, poleg tega pa dvigujejo toplotno udobje in kvaliteto bivanja, saj infrarde~a toplota blagodejno vpliva na ~lovekovo po~utje, zdravje in bivanje. Vsi izdelki, ki jih ponuja Oven v svoji ponudbi, so prijazni do okolja in ljudi, kar je tudi bistvo na{ega delovanja. Kmalu lahko pri~akujete {e dodatne produkte, ki jih bomo trgu predstavili `e v marcu, kupiti pa jih bo mo`no tudi v na{i spletni trgovini. â&#x20AC;˘


18

ELES: vloga elektroenergetskega omre`ja se v Sloveniji pove~uje

D

ru`ba ELES, d.o.o. kot sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omre`ja RS skrbi za prenosno omre`je na 400, 220 in 110 kV napetostnem nivoju ter zagotavlja varen, zanesljiv in neprekinjen prenos elektri~ne energije. Gre za eno pomembnej{ih dru`b iz elektrogospodarstva, uspehe in na~rte dru`be nam je podal direktor, mag. Aleksander Mervar. Za zagotavljanje zanesljivega prenosa elektri~ne energije so pomembna stalna vlaganja v prenosno omre`je. Ali se v RS na~rtuje ve~je investicije v okrepitev slovenskega prenosnega elektroenergetskega omre`ja?

Poleg izgradnje daljnovodne povezave z Mad`arsko, ki je edina dr`ava, s katero Slovenija {e nima povezanega prenosnega elektroenergetskega omre`ja, je pomembna oja~itev notranjega prenosnega omre`ja. Dolgoro~no predstavlja okrepitev prenosnega omre`ja med osrednjo in zahodno Slovenijo enega najpomembnej{ih korakov v razvoju slovenskega prenosnega omre`ja. Strate{ko pomembno je tudi dokon~anje druge povezave Severne Primorske s preostalo Slovenijo, saj bo s tem daljnovodom ponovno vzpostavljena zanesljiva oskrba Severne Primorske z elektri~no energijo tudi v primeru morebitnih havarij, omogo~eno pa bo tudi optimalno obratovanje ~rpalne hidroelektrarne Av~e, ki v trenutnih okoli{~inah ne more optimalno obratovati. Tako bomo na tem obmo~ju ponovno dosegli predpisan kriterij N-1 za prenosno omre`je, ki zahteva nemoteno delovanje sistema ob izpadu enega elementa omre`ja. Vse na{e investicije v prenosno omre`je imajo seveda skupen cilj, ki je ve~anje zanesljivosti prenosa elektri~ne energije.

Evropska in posledi~no tudi nacionalna energetska politika je usmerjena k pove~evanju {tevila razpr{enih virov elektri~ne energije â&#x20AC;&#x201C; kako to investicijsko vpliva na prenosni elektroenergetski sistem? V prihodnosti bo zaradi razpr{ene proizvodnje elektri~ne energije iz obnovljivih virov potrebno v elektroenergetski sistem vklju~evati ve~ virov stabilnosti in fleksibilnosti kot danes. ^e `elimo obnovljiv vir energije primerjati s klasi~no hidro- ali termoelektrarno, mu moramo za primerljivo vlogo v elektroenergetskem sistemu dodati ustrezen hranilnik energije ali pa to energijo zagotoviti na sistemskem nivoju, kar je bolj verjetno. Fleksibilnost

Mag. Aleksander Mervar, direktor dru`be ELES

je pomemben dejavnik fosilnih virov in ~e obnovljivih virov ne bomo pravo~asno in ustrezno dopolnili s sistemskimi hranilniki, elektroenergetski sistem brez fosilnih virov ne bo mogel delovati. V dru`bi ELES tovrstne izzive re{ujemo z vlaganji v pametna omre`ja, saj je ena od dimenzij razvoja teh naprednih omre`ij, da preko vklju~evanja odjemalcev elektri~ne energije v zagotavljanje tako imenovanih sistemskih storitev zmanj{ujemo potrebo po gradnji elektrarn na fosilna goriva. ^e dru`ba ELES v zagotavljanje stabilnosti sistema vklju~i odjemalce, lahko to predstavlja ogromne prihranke pri njegovem delovanju.

Menite, da glede na uvozno energetsko odvisnost potrebujemo hitrej{i razvoj razpr{enih virov elektri~ne energije? Kaj lahko pri~akujemo? Glede razpr{enih virov sem skeptik, dokler na trgu ne bo dovolj tehni~no in cenovno primernih shranjevalnikov elektri~ne energije. Vsi veliko govorijo o razpr{eni proizvodnji, toda v danem trenutku se nih~e ne zaveda problematike globalnega obvladovanja elektroenergetskih sistemov posameznih dr`av evropske interkonekcije. Seveda, razpr{eni viri proizvodnje so prihodnost, in po moji oceni bodo imele fotovoltai~ne elektrarne {e posebno mesto. Sedaj in {e nekaj prihodnjih let pa na ta izziv nismo pripravljeni. Tudi Nem~ija ne, ki s svojo proizvodnjo v zadnjih letih po{teno obremenjuje sosednja elektroenergetska omre`ja.

Kako hiter razvoj elektromobilnosti se nam obeta v Sloveniji? Je ob tem mo`no vzpostaviti vzdr`en elektroenergetski sistem? To podro~je je precej{nja neznanka. Veliko se pi{e o elektromobilnosti, kak{ne izzive pa to pomeni predvsem za elektrooperaterje distribucijskih omre`ij pa ni povsem jasno. Brez ustrezne platforme s segmenta Âťpametnih omre`ijÂŤ, s katero se bo nadzorovalo porabo elektri~ne energije za vozila, dolo~alo ~asovne


19 Uspe{nost delovanja dru`be ELES

Podpis sporazuma z japonsko agencijo NEDO in multinacionalko Hitachi v okviru slovenskojaponskega partnerstva na podro~ju pametnih omre`ij in pametnih skupnosti

V prihodnosti bo zaradi razpr{ene proizvodnje elektri~ne energije iz obnovljivih virov potrebno v elektroenergetski sistem vklju~evati ve~ virov stabilnosti in fleksibilnosti kot danes

enote, v katerih bo mo`no polniti akumulatorje teh vozil, opredelilo, od kje zagotoviti dodatno elektri~no energijo, ne vem, ~e bo {lo. Preve~ je neznank. Energetski koncept Slovenije, ki po moji oceni zamuja `e vsaj dve leti, sicer ne bo razre{il teh dilem, podal pa naj bi ustrezne usmeritve, ki bodo morale temeljiti na dolo~enih osnovah kot so proizvodni viri, razvoj elektroenergetskih omre`ij, politika podpore proizvodnji elektri~ne energije, itd.

Z letom 2016 je stopil v veljavo novi Akt o metodologiji za dolo~itev regulativnega okvira in o metodologiji za obra~unavanje omre`nine za elektrooperaterje, nam lahko na kratko ori{ete spremembe? Agencija za energijo je z izdajo tega Akta predvsem izena~ila pogoje med nami kot sistemskim operaterjem prenosnega elektroenergetskega omre`ja in Plinovodi, ki to nalogo izvajajo za podro~je zemeljskega plina. Z izena~enjem mislim predvsem priznavanje pove~anih stro{kov delovanja in vzdr`evanja omre`ja v primerih, ko se to {iri. Dru`bi ELES se do sedaj teh stro{kov ni priznavalo. Metodolo{ko pa je ta Akt na vi{jem nivoju, kot so bili dosedanji.

Leto 2016 je bilo za dru`bo ELES v ve~ pogledih uspe{no. Obele`ili so 25 let obstoja dru`be, posodobili so sistem vodenja elektroenergetskega sistema, uspeli so pridobiti evropska sredstva za projekt pametnih omre`ij FutureFlow, ki ga tudi koordinira dru`ba ELES, z Japonsko agencijo NEDO in multinacionalko Hitachi so podpisali dogovor o sodelovanju v okviru slovensko-japonskega partnerstva na podro~ju pametnih omre`ij in pametnih skupnosti, Vlada Republike Slovenije pa je prvi~ v zgodovini sprejela Dolgoro~ni strate{ki plan poslovanja dru`be ELES za obdobje 2016-2020, ki daje smernice za delovanje dru`be v naslednjih letih. V novembru so skupaj s slovenskim partnerjem, dru`bo SODO, ter hrva{kima partnerjema, dru`bama HOPS in HEP-ODS, oddali prijavo na razpis za nepovratna sredstva iz sklada Connecting Europe Facility za projekt SINCRO.GRID, ki je danes v Sloveniji edini projekt pametnih omre`ij s statusom projekta skupnega interesa – tako imenovani Project of Common Interest ali kraj{e PCI. Ocenjena vrednost projekta zna{a 100 milijonov evrov, odlo~itev o dodelitvi sredstev pa pri~akujejo v marcu 2017. Upajo, da bo odlo~itev pozitivna. V dru`bi ELES za leto 2017 na~rtujejo ~iste prihodke od prodaje v vi{ini 150.797,5 tiso~ evrov in ~isti poslovni izid obra~unskega obdobja v vi{ini 16.348,2 tiso~ evrov. V dru`bi ocenjujejo, da bodo zadane poslovne cilje v letu 2017 dosegli, ~e bodo sledili sprejetim usmeritvam in ~e ne bo pri{lo do kakr{nihkoli nepredvidenih dogodkov. Kako ste optimisti~ni glede cen elektri~ne energije, kaj lahko pri~akujemo? Bom zelo kratek – pove~anje kon~nih cen! ^aka nas obdobje uvajanja hranilnikov energije zaradi razpr{ene proizvodnje in dodatna vlaganja v elektroenergetsko omre`je za potrebe obvladovanja te razpr{ene proizvodnje. ^e temu dodam na primer {e prispevek za prednostno dispe~iranje v TE[… Ob vsem tem se je potrebno zavedati, da pri danih tr`nih oziroma borznih cenah elektri~ne energije ni investicije, ki bi bila ekonomsko opravi~ljiva. Stro{kovne cene iz novih proizvodnih enot se gibljejo med 50 in 60 evri v termoproizvodnji na premog ali zemeljski plin, do 90 evrov v primeru nove nuklearne elektrarne, pa do preko 200 evrov na MWh v elektrarnah na biomaso. Zato ocenjujem, da se bo tudi tr`na cena elektri~ne energije pove~ala. • Jo`ica Ekart


20

Napredne storitve Energije plus

Z Energijo plus do popolnega nadzora porabe energentov

Z

aradi vse ve~je zavesti kupcev, da je energija dragocena dobrina in je z njo potrebno smotrno ravnanje, potro{niki krepijo lasten nadzor nad porabo. Vendar ob tem potrebujejo orodja, s katerimi je nadzor stalen in omogo~a primerjavo mese~nih ra~unov.

V Energiji plus vam od marca 2017 naprej, kot prvi dobavitelj elektri~ne energije in zemeljskega plina v Sloveniji, omogo~amo popolni nadzor z zgodovino porabe energentov. Nova re{itev odpravlja te`ave in nesporazume z dobavitelji in sistemskim operaterjem, {e preden prejmete ra~un za energente. Kupcem individualno svetujemo in omogo~amo ugodne prihranke, odprti pa smo pri razvoju storitev, ki prina{ajo ve~jo varnost in udobje. Rezultat tega je nabor izdelkov in aplikacija, ki v prvi fazi kupcem omogo~a stalen in zanesljiv nadzor ter primerjavo nad stro{ki mese~nega ra~una, bodisi iz trenutnega ali preteklih obra~unskih obdobij, v prihodnje pa tudi daljinsko upravljanje.

Nadzor je klju~nega pomena Le redki kupci so doslej lahko spremljali porabo v 15 minutnih intervalih, nekoliko bolj{a je situacija pri kupcih z mese~nim od~itavanjem. [e posebej te`ko je bilo pomagati kupcem z letnim od~itavanjem {tevca, ki so zaradi nekontrolirane porabe, recimo dolo~enega elektri~nega aparata ali drugega elektri~nega pripomo~ka, prejeli {okantno visok ra~un, bodisi za plin ali elektriko. Z nakupom re{itve za nadzor porabe ve~ ne boste v skrbeh ali je pri{lo do izlitja vode, ali ste izklopili likalnik oziroma plinski {tedilnik, ko vas ne bo doma. Na preprost na~in boste lahko ugotovili, ali so v va{ih prostorih izklju~eni vsi porabniki,

oz. ~e je poraba v pri~akovanih mejah. V primeru prekora~itve `elenih vrednosti vas bo aplikacija opozorila in posredovala informacijo na va{ ra~unalnik ali pametni telefon. Omenjena re{itev vklju~uje tudi energetsko svetovanje, kar vam dodatno pripomoglo zni`evati stro{ke, ko ni potrebe po porabi energije.

Uporaba prilagojena tudi manj izku{enim spletnim uporabnikom Spletna aplikacija je v slovenskem jeziku, je pregledna in hitra, tudi na manj zmogljivih pametnih telefonih in tablicah. Tudi manj izku{enim internetnim uporabnikom je dovolj priro~na. V vsakem trenutku vam omogo~a pregled stro{kov


21 Prednosti popolnega nadzora porabe energentov

ÂťV podjetju ugotavljamo, da kupci ne `elijo zgolj ra~una za opravljeno storitev. Kot dobavitelj smo `e doslej pomagali pri razlagi porabe in nasvetih glede var~evanja z energijo preko uporabe on-line energetskega svetovalca PorabiManj, na{ega portala eStoritve in mobilne aplikacije ePLUS, sedaj pa `elimo na{im kupcem omogo~iti {e la`ji popolni nadzor porabeÂŤ, doda direktor, g. Bojan Horvat. va{ih energentov ter kumulativnih vrednosti va{ega trenutnega ali preteklih obra~unskih obdobij.

La`je spremljanje kakovosti dobave

Kupci - Natan~ni in razumljivi grafi porabe in temperature v realnem ~asu in z vpogledom v zgodovino. - Prikaz sprotnih informacij preko spletnih strani, pametnega telefona oz. tablice. - Mo`nost obdelave podatkov za energetsko svetovanje, dolo~anje ukrepov in mo`nosti doseganja prihrankov. - Obvestilo ob nevarnosti prekora~itve naro~ene mo~i in izklopa (pregoretja glavne varovalke). - Mo`nost merjenja porabe ve~ energentov (elektrika, plin, voda). - Mo`nost upravljanja na daljavo (vklop/izklop pametne vti~nice).

vpliv imajo va{i ve~ji stroji in naprave na celoten stro{ek za elektriko, plin in vodo. Nenazadnje si od novih re{itev tudi sami veliko obetamo. Z njimi bomo {e dodatno pove~ali zadovoljstvo kupcev, saj bodo le-ti odslej prejemali ra~une v pri~akovani vi{ini, v ve~ji meri pa bodo mo`na tudi energetska svetovanja glede porabe in prihrankov.

Ponujena re{itev omogo~a la`je spremljanje kakovosti dobave. Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste od{li od doma, pa niste bili prepri~ani, da ste zaprli okna? In se sredi dopusta spra{evali, ali hladilnik in skrinja delujeta brezhibno. Ste se kdaj vra~ali iz smu~anja in si za`eleli vklju~iti ogrevanje kar na daljavo, da bi bilo stanovanje ob va{em prihodu primerno toplo? Vse to bo z re{itvijo, ki vam jo ponujamo, povsem preprosto.

V kolikor si tudi sami `elite imeti popolni nadzor nad va{o porabo energentov, nikar ne odla{ajte in nas kontaktirajte. Z veseljem vam bomo svetovali in pripravili ponudbo po va{i meri.

Imate poslovne prostore? Bodite sprotno informirani o porabi va{ih strojev in drugih naprav, o trenutni temperaturi v va{i pisarni, delavnici ali hladilnici. Spoznajte, kolik{en

- na spletni strani www.energijaplus.si, - na vseh prodajnih mestih Energije plus, - po elektronski po{ti info@energijaplus.si.

Kontaktirajte nas

Ve~ informacij:

Okolje - Zmanj{anje emisij CO2 zaradi zmanj{anja porabe energije. Na voljo so vam naslednji izdelki: - set za merjenje porabe elektri~ne energije preko opti~nega izhoda na {tevcu, - set za merjenje porabe elektri~ne energije preko tokovnih kle{~, - set za merjenje porabe zemeljskega plina, - kontrolni vodomer za hladno ali toplo vodo, - termometer za notranjo ali zunanjo uporabo v obmo~ju od -20°C do +60°C.

V prihodnje pa lahko pri~akujete {e: -

sobne termostate, CO2 (ogljikov dioksid) senzorje, CO (ogljikov monoksid) senzorje, pametne vti~nice z merjenjem porabe, DIN kontrolne {tevce (1 oz. 3. fazni), senzorje gibanja, senzorje izliva vode, senzorje odpiranja vrat/oken, univerzalne tipke, zaporne ventile izliva vode.


22

Privzgojiti sposobnost prilagajanja spremembam

S

vetovne smernice razvoja dirigirajo vsestranski ritem prilaganja. ^e odmislimo izzive, ki jih morata na podro~ju energetske stabilnosti za vsako dr`avo posebej uresni~evati gospodarstvo in politika, ne moremo zanemariti dejstva, da dana{nji tehnolo{ko povsem odvisni ~lovek `ivi v hudi fazi odklopa. Zaradi hiperpotro{ni{tva ter profitne naravnanosti svetovne ekonomije se nahajamo na to~ki preloma, ki nas opozarja, da bodo na{i potomci pla~ali visok ra~un za brezglavo tro{enje vsega, kar sedaj jemljemo iz narave, ~e se iz~rpavanje virov ne ustavi. Prenaseljenost planeta, globalno neuravnote`ena in prehitra industrializacija, neobvladljivi zdravstveni problemi zaradi onesna`evanja in {e bi lahko na{tevali, ka`ejo na izraziti manko prilagajanja spremembam. Predvsem pa, da je re{evanje posledic zaradi izkori{~anja naravnih danosti planeta u{lo izpod nadzora. ^e danes porabimo preve~ virov kot bi jih lahko, se tega ne da ovrednotiti, vendar za nami ostane neizbrisljiv oglji~ni odtis, v {kodo enako dobrih bivanjskih mo`nosti na{ih potomcev. Vsi se zavedamo, da pre`ivetje na{ih potomcev na planetu zahteva gospodarsko politi~ni sistem, ki podpira bistveno ve~jo povezanost ~loveka s planetom, vzajemnost z njim ter nujno dopustitev regeneracije vseh njegovih podsistemov.

Kak{no dru`bo `elimo soustvarjati? Kljub `e dlje ~asa uveljavljeni rabi ~istej{ih sistemov za u~inkovito rabo energije, ki iz okolja prestrezajo trajne (obnovljive) vire energije, poraba elektri~ne energije stalno raste tudi v Sloveniji, s kurjenjem premoga pa se {e vedno pridobi pribli`no tretjina potrebne elektri~ne energije. Kulture, ki vzpodbujajo pohlep po lastnini in s tem po usmerjenosti k imeti, niso trajnostne. Kulture, ki pa spodbujajo usmerjenost k biti in delitvi stvari

Kaj pomeni Trajnostni razvoj v praksi? Belgijska Strategija trajnostnega razvoja je opredelila pet razse`nosti trajnostnega razvoja: globalno odgovornost, medgeneracijsko pravi~nost, integracijo gospodarskih, dru`benih in okoljskih ciljev, previdnostno na~elo in na~elo sodelovanja (javnosti pri odlo~anju). Svetovna komisija za okolje in trajnostni razvoj trajnostni razvoj razlo`i kot zadovoljevanje trenutnih potreb, ne da bi pri tem ogro`ali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. z drugimi, izhajajo iz povsem druga~nega nagnjenja. Katera od obeh prevlada in katera bo potla~ena je odvisno od okolja in stimuliranje vrednot, ki ~love{kega bitja ne kvarijo, temve~ ga bogatijo. ( vir> Fromm 1984:77)

Samozadostnost in samooskrba? Vam je blizu? Veliko ekstencialnih problemov je povezanih s samooskrbo. To velja za samooskrbo s hrano ali drugimi klju~nimi viri. Bolj kot je dru`ba samooskrbna in trajnostna, bolj je varna. Vendar se ni~ ne spremeni, dokler se ne spremenijo navade in le-te lahko logiko sveta drasti~no spreminjajo. Vsi poznamo koristi vra~anja de`evnice za splahovanje WC {koljk, zalivanje vrta ali pranje avtomobila in neprecenljivosti vode, ko je su{a, le malo pa je danes takih, ki si predstavljamo, da ni ve~ dale~ ~as, ko bomo povsem samooskrbni tudi z elektri~no energijo. Tehnologije `e ~akajo, manjka le {e korak do spoznanja, ko bomo dojeli bistvo

kro`nega gospodarjenja z viri in ko bomo dojeli pomen vra~anja nazaj naravi, kar iz narave jemljemo.

Kako ambicioznim ciljem sledimo na ravni dr`ave? Po sedanjih ocenah Ministrstva za okolje in prostor predstavlja cilj 25% energije iz OVE, ki pa bo precej te`ko dosegljiv. Soo~eni smo z zaostanki pri gradnji HE na spodnji Savi in pri gradnji malih HE, vetrni potencial v Sloveniji `al ni zelo ugoden. V letu 2016 naj bi dosegli vmesne cilje OVE, predvsem zaradi preseganja pri rabi OVE za toploto, zaostajamo pa pri proizvodnji elektri~ne energije iz OVE in pri rabi OVE v prometu. Shema za spodbujanje proizvodnje elektri~ne energije iz OVE naj bi bila `e relativno obse`na, zanjo na leto porabimo okoli 150 milijonov evrov. Zato jo bo vlada v prihodnje {irila v omejenem obsegu, najve~ za 10 milijonov novih vstopov letno.


23 Energetska prenova stavb do 2020 Do l. 2020 se v RS na~rtuje prenova 9,2 mio m2 povr{in stavb; in sicer od tega 6,1 mio m2 stanovanjskih stavb, 1,8 mio m2 javnih stavb (obvezna letna prenova naj bi v obdobju do leta 2020 oz. 2030 zna{ala 3% stavb) v o`jem javnem sektorju ter 1,3 mio m2 stavb v zasebnem storitvenem sektorju. Akcijski na~rt za energetsko u~inkovitost nam do leta 2020 nalaga, da bo oskrba z energijo manj{a ali enaka 7.125 ktoe, raba kon~ne energije pa manj{a ali enaka 5.118 ktoe, s tem da raba kon~ne energije do leta 2020 ne sme biti vi{ja od 2.201 ktoe v prometu, 1.041 ktoe v gospodinjstvih ter 1.307 ktoe v industriji. Enako velja za emisije v prometu; leta 2015 povpre~ne emisije novih osebnih vozil v Sloveniji niso smele presegati 130 g CO2/km, leta 2020 pa bi naj bile omejene le na 95 g CO2/km. Vlada RS na~rtuje nadaljevanje projekta Energetske prenove stavb. V obdobju finan~ne perspektive 2014â&#x20AC;&#x201C;2020 je na voljo 115,2 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev in 50 milijonov evrov povratnih sredstev. Prenovljena bo ~etrtina vsega stavbnega fonda oziroma okrog 22 milijonov kvadratnih metrov stavbnih povr{in, od tega 1,8 milijonov kvadratnih metrov javnih stavb. Hkrati bi naj pripravili tudi Strategijo na podro~ju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometu, za uporabo elektrike, zemeljskega plina in vodika. Oblikoval bi se naj akcijski na~rt za spodbujanje elektromobilnosti, ki povezuje ukrepe na podro~ju prometa in prometne zakonodaje, ukrepe na podro~ju finan~nih spodbud in ukrepe za spodbujanje gospodarstva. â&#x20AC;˘ Jo`ica Ekart

Nizke temperature vplivajo tudi na rast porabe elektri~ne energije

V

/Elektru Maribor so januarja zabele`ili najvi{jo koni~no obremenitev v dosedanji zgodovini, in sicer je ta v jutranjih urah dosegla 422,5 MW.

V Elektru Maribor `e kar nekaj zadnjih let opa`ajo nara{~anje koni~ne mo~i, kar posledi~no ka`e na nara{~anje obremenitev omre`ja in potrebo po prilagajanju razvojnih na~rtov in dograjevanju omre`ja. Kot pravijo v Elektru Maribor, je leto{nja januarska koni~na obremenitev v vseh odjemnih skupinah bila za {est do osem odstotkov vi{ja od lanske januarske. Na oskrbnem obmo~ju Elektro Maribor so tako 11. januarja letos ob 8:45 zabele`ili koni~no obremenitev v vi{ini 422,5 MW, kar je rekord v dosedanji zgodovini dru`be. Pred tem, so rekord imeli 7. februarja 2012, ko je koni~na obremenitev dosegla 409 MW. Podobno kot leta 2012, so tudi letos k rekordni obremenitvi omre`ja prispevale predvsem zelo nizke temperature. V celotnem letu 2016 je sicer koni~na mo~ zna{ala 402 MW, medtem ko je leto prej dosegla 388 MW.

Podatek o koni~ni mo~i je {e posebej pomemben pri na~rtovanju razvoja elektrodistribucijskega omre`ja, ki mora biti dimenzionirano tudi glede na koni~no mo~. ^e ta raste, je potrebno omre`je dodatno okrepiti, to pa seveda pomeni nove investicije in potrebo po dodatnih nalo`benih sredstvih. Elektro Maribor mora vse ve~ vlagati v posodabljanje in dogradnjo omre`ja tudi zaradi nara{~anja {tevila razpr{enih proizvodnih virov. Energijo za potrebe svojih odjemalcev namre~ zagotavljajo iz prenosnega omre`ja in od lokalnih proizvodnih virov, zlasti soproizvodnje toplote in elektrike s pomo~jo zemeljskega plina, elektrarn na biomaso, malih elektrarn in son~nih elektrarn. Januarja so tako `e 12 odstotkov energije dobili s pomo~jo omenjenih lokalnih virov, 88 odstotkov pa iz prenosnega omre`ja.â&#x20AC;˘ Brane Janji~, vir: portal Na{ stik


24 Mali investitorji v son~ne elektrarne imajo mo`nost projekt izvesti tako, da bodo lahko elektriko uporabljali tudi sami (shema PX3). Ob izpolnjevanju pogojev operaterja sistema dobijo podporo za vso proizvedeno elektriko, ~eprav je bodo del porabili za lastne potrebe.

Dodatnih 10 milijonov za zeleno elektriko Sredstva so namenjena za proizvodne naprave za pridobivanje elektri~ne energije iz obnovljivih virov energije in za proizvodne naprave v soproizvodnji toplote in elektrike (SPTE).

Barbara Primc, samostojna novinarka

K

onec februarja 2017 se je iztekel izredno kratek rok za prijavo projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov (OVE) in v soproizvodnji toplote in elektrike (SPTE) za vstop v podporno shemo, ki ga je sredi decembra 2016 objavila Agencija za energijo. »Gre za administrativno razdelitev sredstev, ki investitorjem jam~i, da bodo, ko projekt realizirajo, upravi~eni do podpore za najve~ 15 let, seveda ob pogoju, da bo projekt izveden tako, kot so ga prijavili na poziv,« pojasnjujejo na agenciji. Poziv se je s potekom roka zaklju~il, kar je smiselno predvsem zato, ker konkuren~na izbira prijavljenih projektov poteka po zaklju~enem roku za prijave. »^e bi skrajni rok za prijave prestavljali, bi zavlekli tudi izbiro projektov in izdajo sklepov o uvrstitvi projektov v podporno shemo,« pravijo na Agenciji za energijo. S tem bi lahko investitorjem, ki bodo roke

za zaklju~ek izbire projektov v svojih investicijskih programih predvideli tako, kot izhaja iz poziva, poru{ili terminske na~rte izvedbe investicije. Morebitna nerazporejena sredstva bo agencija razdelila na naslednjih pozivih. Sredstva se bodo za~ela porabljati {ele, ko bodo na pozivu izbrani projekti realizirani in bo investitorjem dodeljena pravica do podpore. V okviru podporne sheme se podpore namre~ dodeljujejo skozi dalj{e ~asovno obdobje za proizvedeno koli~ino elektri~ne energije, dodeljevati pa se lahko za~njo {ele, ko se elektrika v proizvodni napravi `e proizvaja, torej ko je nalo`ba

zaklju~ena. »S tak{nim na~inom dodeljevanja podpor je dr`ava sledila zahtevam EU, poleg tega si je zagotovila ustrezen nadzor nad razvojem podporne sheme,« pravijo na Agenciji za energijo. Z objavljenim javnim pozivom, ki je tudi prvi, lahko agencija nameni dodatnih 10 milijonov evrov sredstev za podpore elektri~ni energiji, proizvedeni iz OVE in v SPTE z visokim izkoristkom. Ta obseg sredstev je opredeljen v na~rtu razvoja in delovanja podporne sheme, ki je sestavni del Energetske bilance Republike Slovenije za leto 2016.


25 Prispevek za obnovljive vire se ne bo pove~al V javnem pozivu so 10 odstotkov sredstev namenili za hidroelektrarne do nazivne elektri~ne mo~i 1 MW, 10 odstotkov za soproizvodne enote mo~i do 50 kW, 30 odstotkov za elektrarne na lesno biomaso do mo~i 1 MW in 30 odstotkov sredstev za obnovo soproizvodnih enot, ki delujejo v sistemih daljinskega ogrevanja. Preostala sredstva se namenijo vsem drugim tehnologijam in virom, ki so opredeljeni kot obnovljivi viri, in tudi soproizvodnim enotam. »Tak{no razmerje razdelitve sredstev v javnem pozivu je povzeto po na~rtu razvoja in delovanja podporne sheme iz energetske bilance, v kateri so tudi `e opredeljena dodatna sredstva za podpore v letu 2017,« pojasnjujejo na agenciji in dodajajo, da bodo lahko tako kmalu po zaklju~ku aktualnega poziva objavili naslednji poziv in razpisali {e dodatna sredstva. Pri tem poudarjajo, da se zaradi sredstev, razdeljenih z javnimi pozivi, prispevek za obnovljive vire energije, ki ga pla~ujemo kon~ni odjemalci elektrike in drugih energentov, ne bo pove~al.

Konkuren~nej{i ve~ji projekti Ukrep je namenjen tudi manj{im projektom. Investitorji lahko na javni poziv prijavijo projekte proizvodnih naprav na obnovljive vire in soproizvodnje z visokim izkoristkom, kot so opredeljeni v pozivu, torej nazivnih elektri~nih mo~i naprav od 1 kW do 10 MW za naprave na obnovljive vire (vetrne elektrarne tudi do 50 MW) in do 20 MW za elektrarne s soproizvodnjo. Ne gre pa spregledati dejstva, da so ve~ji projekti lahko konkuren~nej{i od majhnih `e zaradi same narave investicije.

Pogoji za priglasitev son~ne elektrarne Pogoji za prijavo projektov za son~ne elektrarne so povsem enaki kot za vse druge investitorje. Tako bo za projekte son~nih elektrarn, skupaj s prijavami vseh tistih projektov, ki jih ni mogo~e uvrstiti v prej opredeljene skupine razdelitve sredstev, namenjenih preostalih 20 odstotkov sredstev. Vendar, pravijo na agenciji, ukrep ni namenjen kon~nim odjemalcem, ki `elijo namestiti proizvodno napravo za samooskrbo in skleniti z dobaviteljem

V javnem pozivu je 10 odstotkov sredstev namenjenih za soproizvodne enote mo~i do 50 kW, 30 odstotkov pa za obnovo enot za SPTE v sistemih daljinskega ogrevanja. Konkuren~nej{i so ve~ji projekti, kakr{nega imajo v Ob~ini [entrupert, kjer na obmo~ju polodprtega oddelka zaporov na Dobu deluje elektrarna z zmogljivostjo 250 kW elektri~ne in 600 kW toplotne energije, `ene pa jo pet kogeneracijskih naprav.

Investitor v prijavi projekta za proizvodno napravo OVE in SPTE na javni poziv ponudi ceno elektrike v EUR/MWh, proizvedene v proizvodni napravi, in navede na~rtovano letno koli~ino elektrike, proizvedene v proizvodni napravi iz prijavljenega projekta, v MWh. Ob predpostavki, da povpre~na vrednost podpore za MWh proizvedene elektrike ne bo presegla 80 evrov, na agenciji ocenjujejo, da bi z dodatnimi 10 milijoni, ki jih namenjajo za podpore, lahko proizvodnjo elektrike pove~ali za 125 GWh. pogodbo na podlagi Uredbe o samooskrbi z elektri~no energijo iz OVE: »Seveda pa imajo investitorji, ki bodo podali prijave na javni poziv, mo`nost svoje projekte izvesti tako, da bodo lahko elektriko porabljali tudi sami, za svoje lastne potrebe (tako imenovana shema PX3). Pri tem morajo izpolniti pogoje operaterja sistema za tak{en priklop na javno omre`je. V tem primeru dobijo podporo za vso proizvedeno elektriko, ~eprav je bodo del porabili sami. Vi{ke proizvedene elektrike lahko prodajo, kar je prevzamejo iz javnega omre`ja, pa se jim v obra~unskem obdobju obra~una po veljavnih cenah, vklju~no z vsemi dajatvami.«

Kratek rok za prijavo Za pripravo in izvedbo javnega poziva je odgovorna Agencija za energijo, ki investitorju izda odlo~bo o dodelitvi podpore v upravnem postopku. Center za podpore pri Borzenu pa nato z upravi~encem iz odlo~be sklene pogodbo o zagotavljanju

podpore. Interes potencialnih investitorjev je razmeroma velik, pravijo na agenciji, kjer so ve~ino prijav pri~akovali proti koncu roka za prijavo. »Navedeni rok je bil dolo~en z namenom, da investitorjem, ki jim bo svoje projekte uspelo pripraviti v tem obdobju, omogo~imo ~imprej{nje udejanjenje njihovih na~rtov, ter tako posku{amo ~im prej ponovno o`iviti podporno shemo in razvoj novih proizvodnih zmogljivosti, ki za proizvodnjo elektrike koristijo obnovljive vire, oziroma je elektrika proizvedena v SPTE z visokim izkoristkom. Upamo in `elimo, da bo prijaviteljev ve~, kot je na voljo sredstev. V nasprotnem primeru se bomo potrudili dose~i prenos nerazdeljenih sredstev v naslednji poziv,« pravijo na agenciji in dodajajo, da so optimisti~ni glede nadaljnjega razvoja proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, seveda pa je veliko odvisno tudi od interesa investitorjev in mo`nosti ume{~anja teh objektov v prostor. •


26 Stabilne stroje napajajo s kablom, samovoze~e transporterje poganjajo baterije

Elektrika za vse namene

V

olvo je za~etnik futuristi~nih preizkusov s te`kimi vozili, ki premikajo tiso~e ton materialov v dnevnih kopih, kamnolomih ali gradbi{~ih. Ideja je popolnoma nova saj se tega podro~ja ni lotil nih~e drug. @elijo dose~i ni~elne emisije in seveda ~im vi{je prihranke v primerjavi z dana{njo tehniko. Cilji so {e izbolj{ana u~inkovitost strojev, vi{ja produktivnost, u~inkovitost, varnost in trajnostni pristop. Na~rt - Trojna ni~la Na~rti za to, kar se dogaja danes so nastali `e 2013. Na~rt so poimenovali Trojna ni~la + 10 x. Prva ni~la pomeni ni~elne izpuste, druga pomeni ni~ nesre~, saj so vgrajeni varnostni sistemi, ki omogo~ajo samodejno izogibanje trkom z drugimi stroji in osebami, s ~imer postane delovno okolje varnej{e. Tretja ni~la ozna~uje ni~ nena~rtovanih zastojev, ki odpira vrata v nov svet brez okvar, v katerem stroji sami na~rtujejo svoje lastno vzdr`evanje, zato nenadne okvare postanejo preteklost. Desetica pa pomeni 10 x ve~jo u~inkovitost, saj z elektrifikacijo te`kih strojev ter z optimizacijo delovi{~a dramati~no zmanj{amo porabo energije.

95% zni`anje emisij in 25% zmanj{anje stro{kov delovanja. V tem projektu je cilj avtomatizacija kamnoloma. Na~rt zajema vse postopke, od izkopavanja do drobljenja, zato razvijajo nove stroje, delovne

metode in sisteme upravljanja. Vse stroje poganja elektrika, velike stati~ne bagerje pa napajajo kar po kablu. Zanimiv je {e transporter na baterije, ki deluje samodejno ter preva`a in iztresa nalo`eni material.

Prototipi `e vozijo In`enirji firme `e dolgo vedo, da avtonomna vozila na baterije pomenijo Elektri~ni transporter, danes v kamnolomu, jutri na gradbi{~u sredi mesta


27

Trenutna hitrost tovornjakov je 90 kilometrov na uro, razdalja med stebri napeljave pa 60 metrov

Cestni tovorni promet Ve~ino tovora v cestnem prometu preva`ajo veliki vla~ilci s skupno te`o do 44 ton. Na cestah jih je vedno ve~, zato je ve~ja poraba goriva in vpliv na okolje. Trenutno nimamo zamenjave za ta na~in transporta, saj `eleznica ne more priti do vsakih vrat. Zato [vedska agencija za energijo ter proizvajalca Scania in Siemens sodelujejo v novem preizkusu. Dizel hibridne tovornjake naj bi v bodo~e na avtocestah poganjala izklju~no elektrika iz nadcestne napeljave. Med testi vozita dva tovornjaka brez prekinitve, med tem pa izvajajo meritve in opazujejo obrabo pantografa, za gradnjo ali proti njej pa se bodo odlo~ili v prihodnjem letu. Ko tovornjak zapusti avtocesto, brez zaustavljanja preklopi na dizel elektro pogon. Malo starej{i se bodo spomnili ljubljanskih elektri~nih trolejbusov. Kar pomeni, da je vsa ta tehnika `e bila v uporabi, da so jo izrinili motorji z notranjim zgorevanjem in da je njihovo obdobje potrebno ~im prej zaklju~iti.

Hibridni bager nalaga elektri~no in samovoze~e elektri~no transportno vozilo

Ladje na elektri~ni pogon Namesto enega ogromnega batnega motorja, ki ob okvari v slabem vremenu lahko pomeni potop plovila, vgradijo ve~ manj{ih plinskih turbin, ki poganjajo ve~ generatorjev. S tokom iz teh generatorjev napajajo enega ali ve~ pogonskih elektromotorjev, ki vrtijo eliso. Mo~ in {tevilo obratov lahko brezstopenjsko prilagodimo, zaradi ~esar so prihranki goriva veliki, doseg plovila pa pove~an. Za pogon uporabijo samo toliko generatorjev, kot je potrebno, ostali lahko mirujejo ali pa slu`ijo kot pomo~ ob okvari. Elektri~ni pogoni so {e posebej uporabni za posebne izvedbe plovil, za vrtalne namene ali za polaganje podmorskih kablov. Masa potapljajo~ega kabla med polaganjem je tako velika, da pogonski elektromotor koluta postane zaviralni, kar ga spremeni v generator. Samo z njim pridobijo dovolj elektrike za pogon in vse porabnike na ladji. Plovilo na dan polo`i od 100 do 200 kilometrov kabla, spu{~ajo ga do globine 8000 metrov, zato so sile med odvijanjem tako velike. Podmorski kabli so veliko u~inkovitej{i , cenej{i in hitrej{i od satelitskih

Angle{ki ru{ilec je elektri~en, hiter in var~en - generatorja poganjata dve plinski turbini

povezav, zato po njih danes poteka 99% medcelinskih komunikacij. @ivljenjska doba kablov je okrog 25 let, vmes jih tudi popravljajo, zato so tovrstna plovila vedno v pogonu.

Vojska pozna prednosti elektrike Britanska Kraljeva mornarica trenutno gradi in tudi uporablja ve~ ladij, v katerih eliso poganja elektrika, generatorje vrtijo plinske turbine, osnovno gorivo pa je {e vedno nafta. Tak{na hibridna plovila so hitra, var~na in zanesljiva ter okoljsko prijaznej{a kot pogoni na batne stroje. Podobno tehniko `e desetletja uporabljajo v podmornicah, zato je zadnji ~as, da jo vgradijo tudi v povr{inska plovila. Trenutno elektrika poganja ru{ilec tip 45 in letalonosilko HMS Queen Elisabeth. Slednja je dolga 284 m, visoka 56 m tehta pa 65.000 ton. Elektri~ni pogon tega velikana po`ene do hitrosti 46 km/h ! Zato lahko sklepamo, da bo elektrika dovolj dobra za nadomestitev mno`ice tule~ih motornih kosilnic, s katerimi lastniki dnevno drsajo po svojem ko{~ku trave. â&#x20AC;˘ Tihec

Samo zaviranje velikega koluta z generatorjem proizvede dovolj elektrike za pogon ladje


28

Vas zanima preskok na elektri~ni avto? Z elektri~nim avtomobilom lahko Slovenijo prevozimo le z enim polnjenjem

S

lovenija je razmeroma majhna de`ela, zato elektri~ni avtomobil z dometom od 90 do 150 kilometrov povsem zado{~a za prevozne potrebe povpre~nega Slovenca. Za tiste, ki prevozijo ve~, je tu ve~ kot 225 javnih polnilnih postaj, nagrajeni pa smo {e s 7.500 evri nepovratne spodbude.

Slovenija je idealna dr`ava za vo`njo z elektri~nim avtomobilom. Razlogov je ve~. Prvi je ta, da nimamo svojih virov naftnih derivatov, imamo pa velik potencial obnovljivih virov energije. Drugi razlog je, da je Slovenija razmeroma majhna de`ela, zato elektri~ni avtomobil z dometom od 90 do 150 kilometrov povsem zado{~a za prevozne potrebe povpre~nega Slovenca. Za tiste, ki prevozijo ve~, je tu ve~ kot 225 javnih polnilnih postaj. Tretji razlog je oblika terena z veliko vzponi in spusti, ki jih bencinski in dizelski avtomobili ne zmorejo u~inkovito premagovati, medtem ko jih elektri~ni lahko â&#x20AC;&#x201C; z regeneracijo energije ob spustih in zaviranju.

Druge privla~ne ugodnosti V Sloveniji `e 225 polnilnih postaj za elektri~na vozila Po zadnjih podatkih je v Sloveniji registriranih od 350 do 370 elektri~nih vozil. [tevilka ni visoka, ~eprav spadamo med dr`ave, v katerih najbolj spodbujajo e-mobilnost, in ~eprav izra~uni stro{kov ka`ejo, da je elektri~ni avtomobil v primerjavi z bencinskim cenej{i za skoraj 60 odstotkov. Do leta 2025 naj bi bil pri nas dele` e-vozil med novoregistriranimi od 10- do 25-odstoten.

Poleg tega Slovenija spada med dr`ave, ki najbolj spodbujajo e-mobilnost. Za nakup elektri~nega vozila je mogo~e pridobiti subvencijo Eko sklada do vi{ine 7.500 evrov. Po zadnjem pozivu je bilo na voljo za 2,5 milijona evrov subvencij, od tega dva milijona za pravne osebe in pol milijona za fizi~ne. Prejemnik subvencije se zave`e, da bo imel vozilo v lasti tri leta, pred pretekom treh let ga torej ne more prodati.

Elektri~ni avtomobil je na za~etku dra`ji od klasi~nega, a se to hitro izravna in prevesi v korist elektri~nega. Najve~je razlike so pri gorivu, saj elektrika stane najve~ petino cene naftnih derivatov. Nekdo, ki vsak dan prevozi od 50 do 70 kilometrov, za gorivo porabi od sto do dvesto evrov na mesec. Obrok posojila Ekosklada za elektri~no vozilo ni`jega cenovnega razreda je pribli`no 130 evrov, za rabljeno pa okrog 95 evrov na mesec. To pomeni, da lahko samo s prihrankom pri gorivu pokrijemo vsakokratno anuiteto in {e nekaj ostane, denimo za elektriko in dodatne stro{ke. Drugi prihranki so pri nizkih stro{kih vzdr`evanja, denimo pri rednem servisu â&#x20AC;&#x201C; redni servis za najbolj prodajano elektri~no vozilo pri nas stane 40 evrov na 20.000 kilometrov. ^e upo{tevamo vse stro{ke vozila, torej ne le ceno, ampak tudi menjavo pnevmatik, zavarovanje, servis in podobno, nas avtomobil z bencinskim pogonom v prvih petih letih stane 38 centov na kilometer. Izra~un po enakih postavkah za povpre~no elektri~no


29 vozilo je 12 centov na kilometer v prvih petih letih, torej 59 odstotkov manj. Pri tem je treba dodati, da izra~un ne upo{teva brezpla~nega parkiranja in polnjenja elektri~nega vozila. Dr`ava spodbuja nakup elektri~nih avtomobilov tudi z oprostitvijo nekaterih pla~il. Vozniki elektri~nih vozil tako pri vsakoletni registraciji ne pla~ujejo nadomestila za uporabo cest, ve~inoma jim je na voljo brezpla~na uporaba javne polnilne infrastrukture, v nekaterih mestih lahko zastonj parkirajo na parkirnih mestih v javni lasti, brezpla~no je tudi parkiranje v ~asu polnjenja na polnilni postaji. Na ministrstvu za infrastrukturo je trenutno v obravnavi predlog, po katerem bi bila elektri~na vozila opro{~ena nakupa vinjete in imela dovoljenje za uporabo rumenih voznih pasov v mestnih sredi{~ih.

Kje je zelena mobilost veliko vredna Nekaj podobnega imajo na Norve{kem, ki je vodilna med evropskimi dr`avami po {tevilu elektri~nih avtomobilov. Tam je vsako tretje na novo registrirano vozilo bodisi elektri~no bodisi priklju~no hibridno vozilo, kar pomeni 33-odstotni dele`. E-vozila lahko koristijo posebne rumene pasove v mestih, nakup pa spodbujajo z ni`jimi davki. Na drugem mestu je Nizozemska z 2,2-odstotnim dele`em dele`em e-vozil med novoregistriranimi, sledita Francija z 1,3-odstotnim in Velika Britanija z enoodstotnim dele`em. V preostalih evropskih dr`avah je ta dele` manj{i od enega odstotka. Po podatkih iz zadnjega poro~ila evropske komisije o elektri~ni mobilnosti se sicer po evropskih cestah vozi skupaj pol milijona elektri~nih avtomobilov in priklju~nih hibridov, samo lani se je {tevilo na novo registriranih vozil pove~alo na 200.000. Na Dru{tvu elektri~nih vozil Slovenije (Devs) se zavzemajo, da bi zdaj{nje subvencije Eko sklada nadomestili z ni`jo stopnjo DDV za nakup e-vozil, in sicer z zdaj{njih 22 odstotkov na 9,5 odstotka. Predlagajo {e, da bi Eko sklad v okviru subvencij za prenovo fasad sofinanciral tudi postavljanje elektri~nih polnilnic, pri ~emer bi bilo smiselno uvesti tudi zakonsko spremembo, po kateri bi imeli lastniki e-vozil v blokovskih naseljih pravico do e-priklju~ka, kar pomeni, da jim drugi stanovalci v naselju ne bi smeli prepre~evati postavitve e-polnilnic. â&#x20AC;˘ Barbara Primc

Emisije CO2 novih avtomobilov v EU

V

/ EU je bilo v letu 2015 skupno registriranih 13,7 milijona novih avtomobilov, kar je za 9 % ve~ v primerjavi z letom 2014. Registracije novih avtomobilov so se pove~ale v vseh dr`avah ~lanicah EU, razen v Luksemburgu in Sloveniji.

S testiranjem novih avtomobilov se izkazuje ~edalje ve~ja u~inkovitost. V letu 2015 so nova osebna vozila oddajala v povpre~ju 119,6 grama (g) ogljikovega dioksida (CO2) na kilometer, letos bele`ijo za 8 % izbolj{an rezultat od uradno za~rtanega cilja EU, je poro~ala Evropska agencija za okolje (EEA). EEA v skladu z uredbo EU (ES) 443/2009 redno zbira in poro~a o prodanih novih osebnih vozilih, registriranih v Evropi, podatki, ki jih poro~ajo dr`ave ~lanice, pa se nana{ajo na emisije CO2 in maso vozila.

EU sledi cilj 95 g CO2 na prevo`en km do leta 2021 Od leta 2010, ko se je pri~elo spremljanje v skladu z veljavno zakonodajo, so se uradne emisije zmanj{ale za ve~ kot 20 g CO2/km. Drugi uradni cilj 95 g CO2/km je treba izpolniti do leta 2021. Novi avtomobili, ki so se prodajali v letu 2015, so oddali v povpre~ju 119,6 g CO2/km, kar pomeni ve~ kot 10 g CO2/km pod zastavljenim ciljem 2015. Povpre~na masa novih vozil, prodanih v EU (1.381 kg), ostaja enaka kot v letu 2014. Masa vozila je klju~ni dejavnik, ki vpliva na emisije. V povpre~ju so bilo najte`ji avtomobili prodani na [vedskem in v Luksemburgu (1.530 in 1.496 kg), medtem ko malte{ki, danski in gr{ki kupci raje vozijo la`ja vozila (1.199, 1.233 in 1.260 kg). Povpre~no dizelsko vozilo je za 311 kg te`je od povpre~nega bencinskega vozila.

Najmanj var~nih avtomobilov so kupili v Estoniji in Latviji (137 g CO2/km), nato pa Bolgariji (130 g CO2/km). Za vse ostale dr`ave ~lanice, so bile povpre~ne vrednosti emisij pod 130 g CO2/km. Kot je razvidno iz leta 2014, je bila Nizozemska (101,2 g CO2/km) dr`ava, kjer je registriranih najve~ u~inkovitih novih avtomobilov. Portugalska in Danska odstopata od povpre~ja z novimi avtomobili, ki oddajajo v povpre~ju le 106 g CO2/km. Dizelski avtomobili so {e vedno najbolj prodajani v EU in predstavljajo 52 % prodaje. Tako kot v preteklih letih so dr`ave z najvi{jimi dele`i dizelskih motorjev za osebne prevoze Irska in Luksemburg (71 %), na Portugalska (69 %) in Hrva{ka, Gr~ija in [panija (63 %). Povpre~na u~inkovitost bencinskega motorja (122,6 g CO2/km) vse bolj dohaja dohajajo u~inkovitost dizelskih (119,2 g CO2/km). Prodaja hibridnih in akumulatorskih elektri~nih vozil {e naprej nara{~a. Relativni dele` novih hibridnih in elektri~nih vozil je bil v letu 2015 najvi{ji na Nizozemskem in Danskem z 12 % in 8 %. Vendar pa je prodaja teh vozil {e vedno majhna in predstavlja le 1,3 % vseh novih avtomobilov v EU. Vendar je bil v letu 2015 opazen velik, 50 % skok prodaje elektri~nih vozil (okoli 57.000), najve~ elektri~nih avtomobilov je bilo prodanih v Franciji (ve~ kot 17.650 vozil), v Nem~iji (ve~ kot 12.350 vozil) in Angliji ( ve~ kot 9.900 vozil). â&#x20AC;˘ Jo`ica Ekart, vir: Evropska Agencija za okolje


30

Shramba za elektriko

S

hranjevanje energije je osnova za popoln prehod na obnovljive vire. Najve~ji premiki se trenutno dogajajo na podro~ju shranjevanja elektrike. Verjetno smo na pragu podobnega razvoja kot v fotovoltaiki, kjer so padajo~e cene povzro~ile razcvet panoge. Tehnolo{ki preboj V preteklem letu je trg baterijskih sistemov v ZDA posko~il kar za 284%, letos pa pri~akujejo skokovito rast tudi v svetovnem merilu. [e pred kratkim so bile hidroenergetske naprave s ~rpalnimi hidroelektrarnami osnovni sistem za shranjevanje energije. Vedno bolj zanimivi pa so baterijski sistemi, ki delujejo na osnovi Li- ion baterij. Zanje ka`e da bodo zavzeli najve~ji tr`ni dele`, saj so cenovno ugodni, cena shranjene kilovatne ure pa stalno pada. V svetu trenutno uporabljajo in gradijo velike baterijske sisteme, ki so namenjeni podpori javnega omre`ja. So tudi cenen, zanesljiv in enostaven zalogovnik elektrike za solarne in vetrne sisteme, ki delujejo s prekinitvami.

Vse druge ideje, s katerimi vi{ke elektrike shranjujejo v zalogovnike komprimiranega zraka ali proizvajajo ter skladi{~ijo vodik, so dosti bolj komplicirane. Enako velja za majhne hi{ne sisteme, ki bodo preplavili trg, saj uporabnikom omogo~ajo zajem lastne energije, ki je cenej{a od tiste iz omre`ja.

Moraine , Ohio, 40 MW baterijski kompleks za podporo javnemu omre`ju

Velike baterije Na klasi~ni trg z elektriko vstopajo obnovljivi viri z vedno ve~jimi koraki. Ocenjujejo, da bo 2017 postalo leto prepoznavanja vrednosti shranjevanja elektrike, kar bo velik izziv za vse, od proizvajalcev do uporabnikov. Baterije torej niso samo zalogovniki ampak delujejo kot elektrarne na poziv.

Nizozemci `e dolgo shranjujejo vi{ke elektrike v baterije proizvajalc AES Advancion

Energetski paketi so sestavljeni iz enakih delov in materialov kot Li-ion baterija v telefonu, le da so malo ve~ji. V hlajenih kontejnerjih se nahaja tiso~e baterij, ki so elektri~no in ra~unalni{ko povezane med seboj. Hlajenje je pomemben del sistema, saj se paketi med polnjenjem ali praznjenjem ogrevajo. Sestavljalci baterije kupujejo pri proizvajalcih (Samsung, LG, Panasonic) in jih nato sami sestavljajo v ve~je enote.

Avtomobil – vir baterij

Notranjost baterijskega kontejnerja bi zlahka zamenjali za ra~unalni{ki center

Vetrna farma Rokkasho-Futamata, mo~ baterij 34 MW kapaciteta shranjevanja 238 MWh

Zanimiva bo tudi uporaba baterij iz elektri~nih vozil. Po 5 do 10 letih se kapaciteta Li-ion baterij zmanj{a na 70% prvotne mo~i, kar je premalo za vo`njo. Konec `ivljenjske dobe se pojavi, ko kapaciteta pade na 50% prvotne, vmes pa so zelo uporabne za vgradnjo v velike baterijske sisteme. Korist je dvojna, saj je cena ni`ja, pritisk na recikliranje pa manj{i. Baterijski sistemi so izjemno zmogljivi. Kalifornija ima trenutno postavljenih za 139 MW baterij, ki vate spreminjajo v megavate, elektriko lahko

oddajajo od 1 minute do 8 ur, za »delo« pa so pripravljene v 10 do 20 milisekundah. Izkoristek zna{a od 85 do 98%, `ivljenjska doba pa do 15 let.

Vpliv na okolje Danes ga je te`ko oceniti, ~eprav je jasno, da ne oddajajo nobenih toplogrednih vplivov. Razen zemlji{~ za postavitev drugih zahtev ni, stojijo lahko kjerkoli, zato so neprimerno bolj uporabne kot na primer ~rpalne hidroelektrarne za katere vedno potrebujemo posebne geolo{ke in reliefne pogoje. Uporabnik ima stalno korist, saj iz omre`ja odvzema energijo, ko je ta poceni in jo vra~a ali uporabi zase, ko je cena vi{ja. Nemci in Japonci pospe{eno na~rtujejo postavitev velikih baterijskih sistemov, nekaj podobnega se dogaja v ZDA . Jasno je, da bodo veliki baterijski sistemi v kratkem postali centralna to~ka elektri~nih mre`, v splo{ni uporabi pa jih bomo videli veliko prej kot mnogi pri~akujejo. • Tihec


31

Finska `eli postati prva dr`ava, ki bo povsem prepovedala premog Postopen umik napovedujejo tudi Velika Britanija, Avstrija in Nizozemska

N

ova nacionalna energetska in podnebna strategija, ki jo je nedavno predstavila Finska, predvideva popolno prepoved kurjenja premoga za energijo do leta 2030. Po mnenju strokovnjakov bo vladni ukrep omogo~il, da bo premog izginil s finskega energetskega trga, dr`ava pa se bo {e bolj osredoto~ila na obnovljive vire energije. Uporaba premoga na Finskem mo~no upada `e od leta 2011, dr`ava pa je leta 2012 ob~utno pove~ala nalo`be v obnovljive vire. To se je odrazilo v skoraj podvojitvi zmogljivosti za pridobivanje vetrne energije leta 2013, pi{e portal New Scientist. Poleg tega cene energentov v nordijskih dr`avah z izjemo premoga od leta 2010 padajo, zato vse ve~ termoelektrarn na premog zapira svoja vrata. Premog tako trenutno zale`e le za osem odstotkov proizvedene energije. Postopen umik iz uporabe premoga so napovedale tudi druge dr`ave, npr. Velika Britanija, Avstrija in Nizozemska, a je Finska najbli`je temu, da tudi dejansko sprejme tak{no zakonodajo. Francoski premier Manuel

Valls je prej{nji teden naznanil zaprtje vseh termoelektrarn na premog do leta 2023, kar pa po besedah predsednika programa za energetiko Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij Petra Lunda pu{~a ve~ svobode kot prepoved kurjenja premoga.

Po podobni poti tudi Kanada Kanada je po drugi strani prav tako napovedala prepoved tradicionalne energetske uporabe premoga do leta 2030, a bo, kot opozarja New Scientist, po drugi strani glede na vsebino predloga provincam dovolila nadaljnjo uporabo tega energenta, ~e bodo poskrbele za zmanj{anje izpustov in projekte zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.

^eprav mora strategijo potrditi {e finski parlament, o ~emer naj bi poslanci odlo~ali marca 2017, je po Lundovem mnenju vsaka tak{na poteza korak naprej k izlo~itvi premoga kot vira energije. â&#x20AC;&#x153;Ve~ dr`av bo pristopilo k opustitvi premoga, bolje bo za podnebje, poleg tega pa bo druge prisililo k enaki potezi,â&#x20AC;? je {e poudaril raziskovalec. Strategija med drugim vklju~uje tudi zmanj{anje uvoza nafte za polovico in ob~utno pove~anje {tevila elektri~nih avtomobilov na cestah. Kot je poudaril finski minister za gospodarske zadeve in nekdanji evropski komisar Olli Rehn, dokument s finskega vidika izpolnjuje zahtevne cilje. â&#x20AC;˘ Vir: MMC RTV SLO/STA

Nizozemske vlake poganja veter Od leto{njega januarja in v bodo~e, bodo vsi nizozemski vlaki vozili izklju~no na elektriko iz vetrnih elektrarn. To je osnova desetletne pogodbe med njihovo `elezni{ko firmo NS in elektro distributerjem Eneco.

600.000 potnikov dnevno Nizozemci so prvi na planetu, ki jim je uspelo popolnoma ozeleniti `elezni{ki promet. Njihove elektro lokomotive opravijo dnevno 5.500 vo`enj, kar omogo~ajo vetrnice na kopnem in na obali. Ena vetrnica lahko na uro odda toliko elektrike, da lahko z njo vlak prevozi razdaljo 195 km. Z modernizacijo lokomotiv in vagonov bodo porabo energije na potnika zni`ali {e za 35%, v primerjavi z letom 2005. Zaradi pospe{enega razvoja v smeri obnovljivih virov so ta

Gosto nizozemsko `elezni{ko omre`je deluje izklju~no na vetrno elektriko

svoj na~rt uresni~ili leto prej kot so na~rtovali. Seveda vsi udele`eni v tej zgodbi poleg ugodnih okoljskih vplivov omenjajo tudi ugodne ekonomske posledice in pove~anje dobi~kov. â&#x20AC;˘ Tihec


32

Kako se obnese elektri~ni avto v praksi? Prakti~ni nasveti dosedanjih uporabnikov

D

ru{tvo za elektri~na vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem dru{tvu so `e nekaj let uporabniki elektri~nih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno potrjujejo kot odli~na alternativa in ve~ ne bi zamenjali s starimi jeklenimi konji~ki.

V dru{tvu so prepri~ani, da je vo`nja z elektri~nim motorjem cenovno konkure~nej{a (povpre~no 1,5€/100 km), stro{ki servisiranja teh vozil pa ni`ji. Uporabniki elektri~nih avtomobilov so opro{~eni pla~ila letne uporabnine cest pri registraciji, vo`nja je tiha in brez vibracij, pospe{ki pa, glede na mo~ motorja, odli~ni. Elektri~na vozila bistveno zmanj{{ujejo onesna`evanje.

Izbira elektri~nega vozila ^e boste elektri~ni avto uporabljali le za mestne in primestne vo`nje, so povsem ustrezni vsi modeli elektri~nih avtomobilov, ki so sedaj na trgu. V kolikor pa `elite elektri~ni avto uporabljati tudi za dalj{e vo`nje po avtocesti, upo{tevajte realne omejitve glede dometa in potovalne hitrosti po avtocesti ter ~asa, ki ga potrebujete za polnjenje na mre`i hitrih polnilnih postaj na avtocestah. Trenutno cenovno dosegljivi modeli elektri~nih vozil so idealni za vse voznike, ki dnevno prevozijo med 20 in 100 km, saj jim zado{~a `e no~no polnjenje doma, kar mo~no olaj{a uporabo avtomobila. Za poti, ki so dalj{e od dosega vozila, je potrebnega nekaj na~rtovanja poti, ki vklju~uje iskanje lokacij polnilnih mest, ter seznanitev z njihovo dostopnostjo in delovanjem v ~asu potovanja. [tevilni ~lani DEVS redno uporabljajo svoje e-avtomobile tudi za mnogo dalj{a potovanja.

Kolik{no razdaljo prevozimo z 1 kWh elektri~ne energije: • Majhen mestni avto pri mestni vo`nji z 1 kWh prevozi do 10 km (brez gretja ali klime), • Dru`inski avto, te`ak pribli`no 1.500 kg pri mestni ali primestni vo`nji z 1 kWh prevozi 6 do 7 km (brez gretja ali klime), • Samo gretje, brez vo`nje, porabi 1 kWh v 10 do 30 minutah, • Pri`gane lu~i med vo`njo porabijo 1 kWh v 7 do 8 urah. Primeri iz prakse: • Vo`nja po regionalni cesti: Za vo`njo s hitrostjo 90 km/h potrebuje osebni avto pribli`no 12 kW mo~i (vo`nja po ravnini). Pri uporabni kapaciteti baterije 20 kWh boste s to hitrostjo prevozili 150 km (20 kWh / 12 kW * 90 km/h = 150km). • Hitra vo`nja po avtocesti: Za vo`njo s hitrostjo 130 km/h potrebuje osebni avto pribli`no 30 kW mo~i (vo`nja po ravnini). Pri uporabni kapacitet baterije 20 kWh boste s to hitrostjo prevozili 87 km (20 kWh / 30 kW * 130 km/h = 87 km). Izguba kapacitete baterije

Realni domet elektri~nega vozila Vsak proizvajalec elektri~nega vozila navede njegov doseg z enim polnjenjem. Podatki so sicer v skladu s standardom, v realnem prometu pa je doseg vozila lahko precej manj{i. Pri zmerni vo`nji je obi~ajno doseg 20-30% manj{i od navedb proizvajalca.

^e boste elektri~ni avto vozili do 10.000 km letno, se pri~akuje povpre~no zmanj{anje kapacitete baterije do 3% na leto, pri 20.000 km letno pa 4-6% na leto. ^e `elite za va{e dnevne potrebe elektri~ni avto uporabljati tudi ~ez 5 ali ve~ let, upo{tevajte pri~akovan upad kapacitete baterije.

Se polnilna mesta razlikujejo med seboj? Poleg doma~e vti~nice, obi~ajne {uko vti~nice z 10- ali 16-amperskimi varovalkami, so elektri~nim vozilom na voljo tudi javne polnilne postaje. Te lo~imo na prav take, kot jih imamo doma, pa na srednje hitre polnilne postaje tipa 2, kot jih imenujemo. To so ve~inoma trifazne 16- ali 32-amperske polnilne postaje z izmeni~nim tokom. Najnovej{e so hitre postaje, ki omogo~ajo bistveno ve~je mo~i in hitrej{e polnjenje. Vsi elektri~ni avtomobili niso standardizirani za vsako postajo in tu ~aka Evropsko komisijo {e veliko dela. Tu apeliramo predvsem na na{o slovensko komisarko, da te standarde ~im prej poenoti. Za zdaj si uporabniki `elimo zlasti hitrih polnilnih postaj na avtocestah, kar se je tudi hitro udejanjilo. Lani smo do novega leta dobili 26 takih polnilnic, lepo razporejenih po avtocestnem kri`u. Te`ava je le v tem, da je Petrol postavil tako ceno energije, da je elektrika na avtocestah postala najdra`ji energent. V dru{tvu priporo~ajo, da se ta cena postavi med ceno gospodinjskega odjema elektrike in ceno najcenej{ega fosilnega goriva, recimo uteko~injenega naftnega plina.

Cena polnjenja in priporo~eni tipi adapterjev in podalj{kov Z upo{tevanjem cene elektri~ne energije (v za~etku leta 2017) vo`nja z elektri~nim avtomobilom stane 1-2 € na 100 km, ~e polnite doma. Polnjenje na ve~ini javnih polnilnih postajah v Sloveniji je {e brezpla~no. Vsakemu elektri~nemu vozilu je prilo`en originalen enofazni polnilni kabel. Dejansko je to majhna mobilna polnilna postaja s {uko vtika~em na eni strani in


33 Kako hitro napolnimo avto s 24 kWh baterijo?

ustreznim vtika~em na drugi strani, s katerim lahko avto polnite na katerikoli doma~i {uko vti~nici (standard v Sloveniji, Hrva{ki, Avstriji, vendar ne v Italiji). Originalni polnilni kabli dovoljujejo ve~inoma polnjenje le z mo~jo 2 kW, ~eprav imate v avtu vsaj 3 kW polnilec, zato je tak{no polnjenje zelo po~asno. Pri nekaterih serijskih vozilih dobite zraven {e kabel Tip2-Tip2 (ali Tip2-Tip1) za polnjenje na standardiziranih vti~nicah na polnilnih postajah, v nasprotnem primeru pa lahko tak kabel kupite posebej. S temi kabli lahko polnite z mo~jo nad 3 kW, pri nekaterih vozilih pa tudi ve~ (Renault Zoe 22 kW, BMW i3 7 kW, Kia Soul EV 6 kW).

Priporo~ena rezervna oprema V prtlja`niku elektri~nega avtomoblia obvezno najde mesto tudi podalj{ek, ki vam omogo~i priklop tudi, ~e z avtom ne morete do vti~nice. V kolikor uporabljate podalj{ek navit na kolutu, ga morate pred uporabo vedno odviti do konca, saj se bo v nasprotnem primeru pregrel.

Priporo~ljiv na~in vo`nje elektri~nega avtomobila Optimalen na~in vo`nje za elektri~ni avto je podoben, kot pri drugih avtomobilih z nekaj razlikami. Pri elektri~nem avtu blago zaviranje in potem pospe{evanje tako zelo ne vplivata na porabo, ker ta pri zaviranju energijo regenerira (energijo vra~a nazaj v baterijo). Poraba se mo~no pove~uje s hitrostjo, mestna vo`nja pa na porabo ne vpliva negativno, kot pri drugih avtomobilih. Elektri~ni avto namre~ pri mirovanju pred semaforji skoraj ne tro{i energije, pa tudi v prostem teku poraba zna{a 1,5 litra goriva na uro. Prav v mestni vo`nji gre razlika v porabi energije izrazito v prid e-avtomobilom. Na avtocesti vozite z zmerno hitrostjo, ki ne ovira prometa. Visoke hitrosti mo~no pove~ajo porabo in skraj{ajo doseg. Zavirajte

z motorjem, da vrnete ~imve~ kineti~ne energije nazaj v baterijo. Tako boste zmanj{ali porabo in manj obremenjevali zavorne plo{~ice.

Kako ravnati v primeru izpraznjene baterije? Ko se pribli`ate zadnjim 10 km dometa, se lahko mo~ vozila zmanj{a, avto pa bo za~el voziti vse po~asneje. Takrat je ~as, da najdete vti~nico, najbolje je, ~e se zapeljete do najbli`je gostilne, naro~ite kavo in prosite za elektriko. V takem primeru vam pride prav, ~e v avtu vozite dalj{i {uko-{uko podalj{ek. Vo`nja ~isto do konca, ko se vozilo `e ustavi (izklopi), ni priporo~ljiva, ker s takim na~inom skraj{ujete `ivljenjsko dobo baterije. ^e pa se vendarle zgodi, da popolnoma obstanete, je poleg prevoza z avtovleko do polnilne postaje dobra re{itev tudi obi~ajna vleka z vle~no vrvjo. Avto naj bo vklopljen in v drive poziciji z izbrano najvi{jo stopnjo regeneracije. Med vleko se tako baterija polni z razmeroma visoko mo~jo. @e nekaj minutna vleka lahko napolni baterijo za 10 km dodatnega dosega. V DEVS priporo~ajo nakup asistence pri vsakoletnem zavarovanju vozila, ki za le nekaj evrov letno omogo~a brezpla~en odvoz nevoznega vozila do polnilne postaje ali domov.

iz {uko vti~nice z 2 kW polnilcem (varovalka 10A)

12 ur

iz {uko vti~nice s 3.6 kW polnilcem (varovalka 16A)

8 ur

na polnilnici s {uko vti~nico in 3.6 kW polnilcem

8 ur

na 22 kW Tip 2 trofazni polnilnici (~e ima avto vgrajen 22 kW polnilec)

1 ura

na istosmerni ÂťhitriÂŤ polnilnici 50 kW ... do 80% (~e avto to omogo~a)

35 min

Doseg elektri~nega vozila zmanj{ujejo predvsem: realni vozni pogoji

15% do 30%

gorske ceste gretje ali klima

20% 10% do 30%

nizke temperature

15%

hitrost 120-130 km/h

50%

zimske pnevmatike

5%

prenizek tlak v pnevmatikah

5%

Svetujejo, da se pred nakupom elektri~nega vozila posvetujete s tistimi, ki tako vozilo `e uporabljajo. Preden se odlo~ite, pridobite tudi informacije o subvenciji in ugodnem kreditu Eko sklada, morebitnih najemnih pogodbah za pogonske baterije, `ivljenski dobi baterije in ceni njene zamenjave. Vpra{anja lahko zastavite dru{tvu DEVS, ki stalno spremlja stanje na trgu. â&#x20AC;˘

Zaradi nedelovanja polnilne postaje je bil naro~en brezpla~en prevoz z avtovleko do naslednje postaje.

Vir: www.devs.si


ZDRAVA HI[A Izku{nja Barbare Miholi~ iz Murske Sobote 34

Odve~na vlaga v na{em domu je izpuhtela

Z

a~elo se je pred nekaj leti, ko sta se Barbara in njen mo` Slavko preselila v hi{o v Murski Soboti. Ko sta hi{o kupovala, tega nista opazila, a kmalu po vselitvi je bilo nemogo~e ignorirati slab zrak in vlago, ki se je nabirala v notranjih prostorih, da je bilo ponekod od nje vse ~rno. Ko sta `e skoraj obupala nad tem, da bi se jima je kdaj uspelo re{iti, sta izvedela za prezra~evalni sistem Lunos. Na njuno presene~enje je plesen kmalu po vgradnji sistema izginila, prese`ek vlage pa izpuhtel. Ko se Barbara spomni, v kak{nem stanju je bila hi{a, ko sta jo z mo`em kupila, glasno zavzdihne. »Imela sva ogromne te`ave z vlago, in dokler se s tak{no te`avo v svojem domu ne sre~a{ sam, sploh ne ve{, kako te`ko jo je odpraviti. Nama se je takrat na trenutke, ki so bili vedno pogostej{i, to zdelo `e skoraj nemogo~e. Zaradi vlage je bil v hi{i slab zrak, posledice prevelike vla`nosti so bile {e posebej izrazite v predprostoru, kjer nismo imeli radiatorja, ter v sobi v prvem nadstropju, kjer je bilo po

kotih `e vse ~rno,« se spominja. Te`avo sta poskusila najprej odpraviti s temu namenjenimi tabletami, ki sta jih postavila v posodo, da bi nase vezale vlago. »V posodah se je sicer res nabralo nekaj vode, a tablete niso izbolj{ale slabih bivalnih razmer. Po oknih je {e vedno tekla voda in po stenah smo vseeno imeli made`e, « pravi. Na njuno veliko sre~o sta v tistem ~asu obiskala sejem v Gornji Radgoni, kjer sta spoznala predstavnike podjetja Lunos in njihove decentralne prezra~evalne sisteme.

[e posesali so za seboj! Ko je mo` videl predstavitveni video o delovanju decentralnih prezra~evalnih sistemov Lunos, je bil navdu{en. Kar na sejmu

Milan Kuster, direktor podjetja Lunos d.o.o.

se je s predstavniki dogovoril za nakup in za monta`o prezra~evalnega sistema. Barbara je bila sicer zadovoljna z njuno odlo~itvijo, a jo je skrbelo, kak{na bo hi{a po monta`i. »Izkazalo se je, da me je skrbelo popolnoma po nepotrebnem. Zjutraj sem od{la v slu`bo, mo` je ostal doma in po~akal delavce, ki so pri{li sistem montirat. Pri~akovala sem, da me bo doma ~akal kaos in da bodo zaradi monta`e morali podreti pol hi{e, ~e malo pretiravam, a sem ob prihodu iz slu`be presene~ena ugotovila, da je `e vse zmontirano in pospravljeno, hi{a pa cela. Mo` ni mogel prehvaliti hitrosti delavcev in strokovnosti, mene pa je poleg tega navdu{ilo dejstvo, da so za sabo vse

PREPRE^UJEMO SINDROM BOLNIH STAVB IN DOSE@EMO ZDRAVO MIKROKLIMO ZA MANJ KOT 1 EUR NA MESEC Veliko zdravstvenih problemov lahko re{imo z vgradnjo ustreznega prezra~evalnega sistema. Z vsako energetsko sanacijo, pa naj bo to zamenjava oken ali pa dodatna izolacija na fasadi je objekt veliko bolj zrakotesen. Razumljivo je, da v `elji po energetskih prihrankih in zmanj{anju emisij {kodljivih delcev `elimo biti var~ni in ekolo{ko zavestni vendar se ob tak{nih ukrepih kvaliteta zraka drasti~no poslab{a. V razvitih evropskih dr`avah vsaka energetska sanacija obvezno vklju~uje tudi vgradnjo prezra~evalnega sistema. V prostorih kjer se zadr`ujemo dalj ~asa (stanovanjski in poslovni prostori) je nujno poskrbeti, da bo zrak ki ga dihamo sve`, po mo`nosti prefiltriran in ustrezne vla`nosti. S tem bo v zraku ustrezna koli~ina kisika v razmerju z CO2 ki ga izdihujemo, vrednosti radona ne bodo prese`ene in po~utje ljudi bo bistveno bolj{e. Kako deluje tak sistem prezra~evanja in kako zahtevna je vgradnja? Opisal bom princip delovanja decentralnega sistema prezra~evanja z rekuperacijo zraka, ki je najbolj optimalna izbira pri energetskih sanacijah, saj je poleg odli~nega delovanja zanj mogo~e pridobiti tudi do 50% subvencije s strani Eko sklada RS. Glede na kvadraturo in razporeditev prostorov se predvidi ustrezno {tevilo rekuperatorskih enot, ki morajo biti pozicionirane pravilno . Svetujem, da pozicije dolo~i podjetje specializirano za prezra~evanje. Rekuperatorske enote delujejo izmenjaje – ko ene zrak dovajajo v prostor, ga druge iz prostora odvajajo. Po pribli`no 70 sekundah se ciklus obrne. Ker zrak potuje skozi kerami~ni izmenjevalnik, mu le ta dodaja toploto, oz. mu jo poleti odvzema. Hkrati, z ustrezno izmenjavo zraka, lahko govorimo tudi o pasivnem gretju, oz. hlajenju prostorov. Zadnja generacija omenjenih rekuperatorskih enot ima izkoristke nad 93%, deluje pa prakti~no nesli{no (11 dB). Poleg ustrezne izmenjave zraka brez toplotnih izgub ta sistem prezra~evanja poskrbi za ustrezno vla`nost v prostoru. Ves zrak je prefiltriran, odpravi se nadle`en kondenz na oknih in zagotovi primerno mikroklimo. Pri prezra~evalnih napravah je zelo pomembno, da delujejo neprestano. Za

svoje obratovanje pa namre~ porabijo zanemarljivo malo energije – celotno hi{o prezra~ujemo za manj kot 1 EUR na mesec. Kako namestimo prezra~evalni sistem? Vgradnja decentralnega prezra~evalnega sistema je dokaj enostavna in ponavadi kon~ana v enem dnevu. Seveda to velja v primeru ko vam monta`o izvajajo izku{eni monterji. Strah, da vam bodo monterji cel teden delali hrup, vrtali in smetili po hi{i je, v tem primeru, odve~.Izvrtine se opravijo s specialnimi kronskimi svedri brez po{kodb na notranjem ometu in fasadi, kabliranje pa se izvede tako, da se uporabijo najbli`ji viri elektrike. Naj poudarim, da je dobro pozicioniranje elementov prezra~evalnega sistema odlo~ilno za kvalitetno in enostavno monta`o. Zato je potrebno zaupati usposobljenim in izku{enim strokovnjakom. Ali lahko s odpiranje oken dose`emo to, kar lahko dose`emo s prezra~evalnim sistemom? Skozi okna ne moremo u~inkovito zamenjati celotne prostornine zraka, prezra~evanje pa je zaradi zunanjih nizkih ali visokih temperatur energetsko potratno in neprakti~no. Brez prepiha namre~ ne naredimo ni~ – kako pa je prepih prijeten, pa je vsakemu jasno. [e najbolj nesmiselno je okna odpirati na kip saj s tem hladimo prostor, zraka pa ne izmenjamo. Poleg tega s tem v bivalni prostor spustimo umazan zrak, kar je pri dana{njih prese`enih vrednostih pra{nih delcev v zraku zelo nepriporo~ljivo. Kako prepoznati kvalitetni prezra~evalni sistem? Podjetje ki ponuja kvaliteten prezra~evalni sistem mora biti usposobljeno za re{evanje vseh posebnosti, ki so lastne posameznim objektom in bivalnim prostorom. Na razpolago mora imeti {irok spekter razli~nih elementov, ki jih projektant izbere kot optimalno re{itev za va{ dom. Ne glejte samo na ceno, saj je prezra~evalni element dolgoro~na investicija, ki dviguje vrednost va{e nepremi~nine. Najcenej{a izbira lahko hitro postane najdra`ja.


Ko se v stanovanju za~ne nabirati plesen, je skrajni ~as, da ukrepamo.

Ko se je Barbara vrnila iz slu`be, je bila monta`a prezra~evalnega sistema Lunos `e zaklju~ena, delavci pa so za sabo vse pospravili in celo posesali.

pospravili in posesali. « Ostalo je samo {e klju~no vpra{anje: ali bo na novo montirani prezra~evalni sistem dejansko zmo`en iz bivalnih prostorov odpraviti odve~no vlago ... Ni trajalo dolgo, pa so rezultati potrdili, da sta se odlo~ila pravilno.

Resni~no deluje! »Sem ~lovek, ki vedno pove tako, kot je. ^e je nekaj slabo, bom to povedala, in ~e je nekaj dobro, ravno tako. Tudi

Tako kot moramo biti previdni pri izbiri vsakega drugega izdelka na trgu, se tudi prezra~evalni sistemi lahko med sabo precej razlikujejo, in ob napa~ni izbiri se zlahka ope~emo. Zato se je pomembno pred nakupom prepri~ati, da izbrani izdelek zagotavlja primerno, higiensko prezra~evanje ter kakovost, trajnost in varnost. Celoten sistem mora izpolnjevati tudi protipo`arne in protihrupne zahteve. Najbolj{i prezra~evalni sistemi vam bodo prav tako zagotovili prihranke pri ogrevanju in energetsko var~no prezra~evanje. Pred monta`o pa je treba skrbno na~rtovati in izvesti sistem, ki kontrolira in odpravlja ~ezmerno zra~no vlago. sama sem namre~ vesela, ~e kdo opazi in pohvali moje delo. In prezra~evalni sistemi Lunos so vsekakor vredni vsake hvale,« je iskrena Barbara, ki je svojo izku{njo delila zgolj zato, ker meni, da je prav, da ljudje izvedo za dobre in koristne produkte. »Prezra~evalni sistem Lunos bi priporo~ala prav vsem, ki imajo v svojem domu te`ave z odve~no vlago. Odkar imava z mo`em v hi{i prezra~evalni sistem Lunos, nimava popolnoma nobene te`ave z vlago in plesnijo, v prostorih je zrak veliko bolj sve`,

ZDRAVA HI[A

35

Decentralni prezra~evalni sistemi Lunos so za uporabo pripravljene prezra~evalne naprave, ki skrbijo za nenehen dovod sve`ega zraka, ~i{~enje in hkratno odvajanje zraka iz va{ih prostorov. S pravilno razporeditvijo elementov sistema se dose`ejo ustrezne izmenjave zraka brez toplotnih izgub. Poleg sve`ega zraka se prezra~evalni sistem Lunos pona{a z u~inkovitim rekuperacijskim sistemom, ki pri samem delovanju vra~a energijo zraka nazaj v prostor z ve~ kot 90-odstotnim izkoristkom.

medtem ko je bil prej te`ak od vlage. Poleg tega je to tih in povsem nemote~ sistem. Morda tu in tam sli{iva zagon ventilatorjev, vendar raje poslu{am to in diham sve` zrak, kot pa da mi v nos sili vonj po vlagi in plesni. Prezra~evalni sistem resni~no deluje! Nisem si mislila, da bomo na{e te`ave z vlago lahko kdaj odpravili, a Lunosu je to uspelo,« zaklju~i Barbara. •

Promocijsko sporo~ilo

VSI PREZRA^EVALNI SISTEMI NISO ENAKI!


36

ZDRAVA HI[A

Nivo vla`nosti pri prezra~evanju z rekuperacijo

V

e~ina ljudi pozna problem prenizke vla`nosti zraka v svojem domu v zimskem ~asu, ki ni`a bivalno udobje, pa tudi laj{a vstop virusom skozi sluznico v organizem. Nizka vla`nost v stavbi je posledica za dihanje nujne izmenjave bolj vla`nega notranjega zraka s (suhim) zunanjim, pri ~emer se vlaga neprestano izgublja. Po drugi strani pa ~lovekova aktivnost â&#x20AC;&#x201C; dihanje, potenje, kuhanje, pranje perila itd. â&#x20AC;&#x201C; deloma nadome{~a to izgubljeno vlago. Za izra~un smo vzeli tipi~no enodru`insko hi{o, v kateri bivajo {tirje ~lani, ki skupaj proizvedejo 14 litrov vode na dan. V skladu s Pravilnikom o prezra~evanju ra~unamo s polovi~no izmenjavo zraka na uro v celotnem objektu. Ra~unamo za zimski dan, ko

ima zunanji zrak 0 stopinj Celzija in relativno vla`nost 90 % (obi~ajno ima bistveno ni`jo), notranji zrak pa 20 stopinj Celzija. Pri prezra~evanju brez vra~anja vlage se nivo vla`nosti v zraku ustali pri 27 % relativne vla`nosti. Pri sistemu z rekuperacijo toplote in 60 % vra~anjem vlage (entalpijski prenosnik toplote) pa se nivo vla`nosti ustali pri 45 % relativne vla`nosti. Razlika med stopnjama vla`nosti se pove~uje, ~im manj vlage se proizvede, torej ~e v hi{i `ivi manj ljudi. Sistem z vra~anjem vlage poskrbi tudi, da v prete`nem zimskem ~asu v objektu

ni potreben dodaten vla`ilec zraka, ki je energetsko potraten. Po vrhu vsega pa ima rekuperacija vi{ji izkoristek, kadar poleg toplote vra~a tudi vlago, saj ima ta visoko specifi~no izparilno energijo. â&#x20AC;˘ Mag. Bojko Jerman, u.d.i.a.


ZDRAVA HI[A

5 lastnosti zmogljive klimatske naprave Klimatska naprava `e dolgo ni ve~ namenjena zgolj ohlajanju v toplih poletnih dneh. Zadnja leta smo pri~a vro~inskim valom, kot jih za na{e podnebne razmere nismo vajeni. Velika vro~inska obremenitev prostorov terja svoje tudi pri porabi energije za ohlajanje. Na drugi strani, zmogljive klimatske naprave lahko uporabimo tudi za u~inkovito ogrevanje pozimi. Po katerih lastnostih pravzaprav prepoznamo zmogljivo klimatsko napravo?

Visoka energijska u~inkovitost Energijska u~inkovitost je zagotovo eden pomembnej{ih kriterijev pri izbiri klimatske naprave. Naprava mo~i 2,5 ali 3,5 kW praviloma `e mora spadati vsaj v energijski razred A++ pri hlajenju oz. A+ pri gretju v povpre~nih podnebnih razmerah, kamor spada Slovenija. Upo{tevati je potrebno, da je predvsem energijski razred A++ relativno {irok, saj zajema sezonsko u~inkovitost (SEER) od 6,1 do kar 8,5 – torej je lahko skoraj 40% u~inkovitej{a naprava v enakem razredu, kot tista manj zmogljiva. Torej velja poleg energijskega razreda biti pozoren tudi na vrednost SEER za hlajenje in SCOP za gretje.

Vzdr`evanje nazivne mo~i v {irokem delovnem obmo~ju Najve~ o kakovosti in zmogljivosti klimatske naprave nam povedo karakteristike pri ogrevanju. Medtem, ko bo hladila prav vsaka klimatska naprava, bo u~inkovito hladila (in ogrevala) zgolj tista, ki se dobro izka`e pri ogrevanju. Pomemben podatek, ki nam

govori o zmogljivosti klimatske naprave, je razmerje med kapaciteto ogrevanja (in hlajenja) v mejnih delovnih pogojih, v primerjavi z nazivno kapaciteto pri nominalnih pogojih. Prepoznali bomo 3 vrste naprav – tiste osnovnega razreda, ki ogrevajo zgolj do -10 ali -15°C, srednji razred, ki s pomo~jo elektronskega ekspanzijskega ventila (EXV) deluje do -20, ter najbolj zmogljive, ki delujejo v ekstremnih razmerah do kar -30°C zunanje temperature. Osnovne naprave vzdr`ujejo zgolj nazivne 40% mo~i gretja do -15°C, srednji razred navadno zadr`i 70% mo~ pri -20°C, klimatske naprave v vi{jem razredu pa tudi ve~.

Princip delovanja 2-stopenjskega kompresorja

Dvo-stopenjski kompresor zagotavlja najvi{ji u~inek Tehnologija klimatske naprave z dvostopenjskim kompresorjem zagotavlja u~inkovito in zmogljivo delovanje tudi v ekstremnih vremenskih razmerah. Na grafu je prikazan primer naprave, ki pri -20°C deluje z 98% nazivne mo~i, pri -30°C pa s kar 80%. Na drugi strani bo ista naprava hladila z visoko zmogljivostjo tudi, ko bo zunaj

37

Kapaciteta hlajenja glede na zunanjo temperaturo

Kapaciteta ogrevanja glede na zunanjo temperaturo

ekstremno vro~e, takrat ko drugim napravam kapaciteta hlajenja pade. To v praksi pomeni, da lahko za zanesljivo ogrevanje prostora, kjer potrebujemo npr. 3,5 kW toplotne mo~i pri -20°C, vgradimo 3,5-kilovatno napravo z dvo-stopenjskim kompresorjem, namesto, da bi vgradili eno ali dve stopnji mo~nej{o napravo osnovnega razreda. Torej pri klimatski napravi z dvo-stopenjskim kompresorjem ni bojazni, da ne bi zanesljivo opravljala svoje funkcije, kadar jo najbolj potrebujemo.

7-stopenjski ventilator opravlja tri pomembne funkcije Nekatere klimatske naprave vsebujejo ventilator notranje enote s 7-stopenjsko nastavitvijo hitrosti. To je precej pomembna funkcija, saj bo ventilator s {irokim razponom delovanja z velikim pretokom zraka zagotovil hitro doseganje temperature v prostoru, ko je ta dose`ena pa natan~no vzdr`evanje `elene temperature. V tihem na~inu bo z nizkimi vrtljaji naprava delovala skoraj nesli{no - med 20 in 25 dB(A) zvo~nega tlaka.

Sodobna klimatska naprava mora uporabniku omogo~iti najvi{jo raven udobja in maksimalni prihranek energije. Pri tem je pomembna funkcija daljinskega nadzora preko pametnega telefona – s tem zagotovimo, da bo v prostoru pri~akala ravno prav{nja temperatura, kot tudi nadzor nad temperaturo, kadar smo odsotni in mo`nost prilagajanja glede na vremenske razmere in s tem dodatni prihranek stro{kov. • Yasin Jodeh WiFi modul omogo~a daljinski nadzor s pametnim telefonom

Promocijsko sporo~ilo

Daljinski nadzor naprave


38

EKO SUBVENCIJE

Eko sklad zmanj{uje energetsko rev{~ino v Sloveniji

V

/ letu 2016 so socialno {ibki ob~ani na obmo~jih celjske, hrastni{ke, kranjske, ljubljanske, mariborske, murskosobo{ke, novome{ke, trboveljske in zagorske ob~ine lahko koristili celotno povrnitev stro{kov za novi ogrevalni sistem na lesno biomaso. Letos Eko sklad raz{irja nabor 100% kritja nalo`b za kotle na trda goriva {e na upokojence in eta`ne lastnike stanovanj. Kritje stro{kov zamenjave sistema za ogrevanje je namenjeno vsem tistim dr`avljanom, ki so evidentirani kot socialno {ibkej{i. Dodatno pa se za obdobje 2017 in 2018 iz Sklada za podnebne spremembe za vgradnjo toplotnih ~rpalk in kotlov na trda goriva razpisuje novih 5 mio sredstev. Eko sklad izvaja ukrepe za zmanj{evanje energetske rev{~ine Na voljo so nepovratne finan~ne spodbude socialno {ibkim ob~anom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva v vi{ini do 100 % priznanih stro{kov nalo`be, pri ~emer se bo nabor upravi~enih oseb raz{iril na upokojene ob~ane in ob~ine kot lastnice stanovanj. Hkrati pa Eko sklad omogo~a nepovratne finan~ne spodbude socialno {ibkim ob~anom – eta`nim lastnikom za nove skupne nalo`be ve~je energijske u~inkovitosti starej{ih ve~stanovanjskih stavb v vi{ini do 100 % priznanih stro{kov nalo`be glede na njihov pripadajo~i dele` financiranja nalo`be.

Projekt AERO (asistenca energetsko revnim ob~anom) Eko sklad omogo~a obiske energetskega svetovalca na domu skupaj z brezpla~nim paketom pripomo~kov za zmanj{anje rabe energije in vode, ki se izvaja v okviru mre`e ENSVET projekta AERO (zmanj{evanje energetske rev{~ine – asistenca energetsko revnim ob~anom).

Sredstva zagotavljajo iz Sklada za podnebne spremembe Namen projekta je opraviti dolo~eno {tevilo asistenc, 300 obiskov letno, pri ciljni skupini ob~anov. Ob obisku na domu energetski svetovalci izvedejo meritve z merilniki porabe elektri~ne energije in vode, ~lani gospodinjstva pa izvedo, kako lahko zmanj{ajo porabo in s tem stro{ke za energijo in vodo. Glede na identificirane potrebe prejmejo ob~ani pripomo~ke za u~inkovito rabo energije, kot so var~ne sijalke, perlatorji in tesnila za okna, v skupni vrednosti do 50 EUR, ki jih energetski svetovalci po potrebi tudi namestijo brezpla~no.

Vi{ina spodbude je navzgor omejena Javni poziv 36SUB-SOCOB15 jasno dolo~a vi{ine spodbud za nove kurilne naprave na lesno biomaso, ki bodo priklopljena na centralno ogrevanje. Spodaj je navedena lestvica po namenu: • Do 8.000 EUR - pe~ na polena (centralno ogrevanje) Vi{ina nepovratne finan~ne spodbude zna{a do 100 % priznanih stro{kov nalo`be, vendar ne ve~ kot 8.000 EUR za malo kurilno napravo na lesno biomaso, in sicer na polena in kombinirano kurjavo, ki ni enosobna kurilna naprava, osnovna pe~ ali odprti kamin; • Do 6.000 EUR - za pe~i na pelete (centralno ogrevanje) 6.000 EUR za malo kurilno napravo na pelete, ki ni enosobna kurilna naprava, osnovna pe~ ali odprti kamin; • Do 4.000 EUR - za peletno kaminsko pe~ (centralno ogrevanje) 4.000 EUR za peletno pe~ z vodnim toplotnim prenosnikom (kamin - (centralno ogrevanje). • Lokalne - enosobne kurilne naprave na lesno biomaso Na voljo so finan~ne spodbude, ki zna{ajo do 100 % priznanih stro{kov nalo`be, vendar ne ve~ kot 2.000 EUR za enosobno kurilno napravo na lesno biomaso, ki je namenjena zlasti ogrevanju prostora, v katerega je postavljena (lokalno ogrevanje).

Seznam ustreznih kotlov najdete na strani Eko-sklada Seznam ustreznih pe~i, ki morajo izpolnjevati visoke zahteve glede energijske u~inkovitosti in dovoljenih emisij, dolo~ene z javnim pozivom 36SUB-SOCOB15, je objavljen na spletni strani Eko sklada. V primeru tega javnega poziva obi~ajno izvajalec nalo`be socialno {ibkemu ob~anu pomaga pri pripravi vloge, saj mora dokumentacija za prijavo poleg ostalih prilog vklju~evati tudi predra~un za nakup in vgradnjo kurilne naprave na lesno bio-


EKO SUBVENCIJE maso in izjavo izvajalca oziroma ponudnika kurilne naprave na lesno biomaso, s katero le-ta potrdi skladnost naprave s pogoji javnega poziva. Pri izpolnitvi in oddaji vloge za Eko sklad pa lahko ob~anom brezpla~no pomagajo tudi energetski svetovalci mre`e ENSVET, ki se nahajajo v lokalnih pisarnah po vsej Sloveniji, njihovo delovanje pa koordinira in financira Eko sklad.

39

Popolnost je brezšivna

Subvencij bo ve~, hkrati bodo vi{je Ker `elijo spodbuditi ~im ve~ nalo`b zamenjave neustreznih kurilnih naprav z novimi, bodo v letu 2017 omenjena razpisana sredstva za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah na obmo~jih ob~in s sprejetim Odlokom o na~rtu za kakovost zraka v skupni vi{ini 1,0 mio EUR lahko za navedeni ukrep namenjena tudi upokojenim ob~anom, ki so lastniki stanovanj in ob~inam za stanovanja v lasti ob~in na obmo~jih degradiranih ob~in, kjer ob~inski akt ali lokalni energetskim koncept ne dolo~a drugega prednostnega na~ina ogrevanja. V okviru javnega poziva 36SUB-SOCOB15 lahko omenjeni vlagatelji za nepovratno finan~no spodbudo zaprosijo le za ukrep zamenjave starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso, saj je bilo tako opredeljeno v Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe (SPS) v letu 2015 in 2016.

5 mio sredstev za 2017 in 2018 Bodo pa vsem ob~anom v skladu z novim programom porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letih 2017 in 2018 namenjena tudi sredstva v vi{ini 5,0 mio EUR za spodbujanje zamenjave starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi ~rpalkami za centralno ogrevanje stanovanjskih stavb.

40% subvencije - toplotne ~rpalke voda-voda in zrak-voda na vseh obmo~jih po Sloveniji Za oba ukrepa bodo ob~anom na vseh obmo~jih Slovenije na voljo vi{je spodbude kot doslej. Za nakup in vgradnjo toplotne ~rpalke bodo tako ob~ani na obmo~jih ob~in, kjer ni sprejetega odloka o na~rtu za kakovost zraka, po novem lahko zaprosili za nepovratno finan~no spodbudo v vi{ini do 40 % priznanih stro{kov nalo`be (sedaj 20 %), vendar ne ve~ kot 4.000 EUR za ogrevalno toplotno ~rpalko tipa voda/voda ali slanica/voda (sedaj 2.500 EUR) oz. ne ve~ kot 2.500 EUR za toplotno ~rpalko zrak/ voda (sedaj 1.000 EUR).

hŶŝǀĞƌnjĂůŶĂĐĞǀnjĂ ǀŽĚŽǀŽĚŝŶŽŐƌĞǀĂŶũĞ

Uni pippe PLUS

Uni Pipe PLUS – prva brezšivna večplastna cev na svetu! Visoka varnost in oblikovna stabilnost Večja prožnost pri do 40 % manjšem radiju krivljenja Prihranek pri materialu in stroških Združljivo z vsemi Uponorjevimi sistemskimi fitingi

Povrnitev tudi do 50 % priznanih stro{kov nalo`be Za nakup in vgradnjo toplotne ~rpalke nalo`be na obmo~jih ob~in s sprejetim odlokom o na~rtu za kakovost zraka pa bo spodbuda zna{ala do 50 % priznanih stro{kov nalo`be oziroma ne ve~ kot 5.000 EUR za ogrevalno toplotno ~rpalko tipa voda/ voda ali slanica/voda (sedaj 3.100 EUR) in ne ve~ kot 3.200 EUR za toplotno ~rpalko zrak/voda (sedaj 1.250 EUR). V ob~inah s ~ezmerno onesna`enostjo zraka s PM10 bo sicer zamenjava starih kurilnih naprav lahko sofinancirana le na obmo~jih, kjer ni dolo~en prednostni na~in daljinskega ogrevanja ali ogrevanja z zemeljskim plinom. • Jo`ica Ekart

www.dom-titan.si DOM-TITAN d.d. T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehnična služba E pc5@dom-titan.si

www.uponor.si


40

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Zanesljivo, okolju prijazno in cenovno ugodno: ogrevanje na zemeljski plin

Plinski kotli so zanesljivi, preizku{eni in zavzamejo malo prostora, saj ga po velikosti lahko primerjamo kar s kuhinjskim elementom. Njihovo delovanje je tiho, uporaba pa varna. Kondenzacijski plinski kotli za proces izgorevanja zrak zajemajo od zunaj, zato vgradnja detektorja ogljikovega monoksida ni potrebna. Ne predpisuje ga niti zakonodaja.

Nemoten potek dobave kljub nizkim temperaturam Kljub rekordno nizkim temperaturam v leto{nji zimi in posledi~no ve~ji porabi

zemeljskega plina za ogrevanje, dobava zemeljskega plina v celoti poteka nemoteno. Vse to potrjuje, da je dobava zemeljskega plina visoko zanesljiva in kakovostna. Odlika plinskih kotlov pri tem je tudi ta, da se njihova toplotna mo~ ne zni`a z zunanjimi temperaturami. Odjemalci tako nimajo nobenih te`av z delovanjem plinskih pe~i in zagotavljanjem ustrezne toplote za ogrevanje. »V zvezi s tem so operaterji zemeljskega plina zabele`ili ve~ klicev lastnikov drugih ogrevalnih sistemov, ki so v ~asu najni`jih temperatur izrazili `eljo za preklop na plinovodno omre`je,« pojasnjuje Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.

Cene ni`je od povpre~ja EU Med razlogi, zakaj {tevilo uporabnikov zemeljskega plina pri nas iz leta v leto nara{~a, prevladuje cena. Cene zemeljskega plina pri nas so namre~ `e od druge polovice 2014 ni`je od povpre~ja EU. Tako lahko gospodinjstvo kilovatno uro zemeljskega plina dobi `e za 5,5 centov z vsemi

davki in dajatvami vred. Hiter in enostaven je tudi preklop, uporabi zemeljskega plina pa bo hvale`no tudi okolje. Vredno razmisleka. •

Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina: »Plinski kotli so primerni tako za novogradnje kot za obstoje~e stavbe s talnim ali radiatorskim ogrevanjem. Pri slednjih je monta`a v primeru vgradnje plinskega kotla zelo enostavna, saj je potrebna zgolj zamenjava kotla, radiatorjev pa ne. Velika prednost plinskih kotlov je tudi ta, da njihova toplotna mo~ ni odvisna od zunanjih temperatur kot pri nekaterih drugih ogrevalnih sistemih. V ~asu najni`jih zunanjih temperatur vas torej ne bo zeblo.«

Promocijsko sporo~ilo

O

grevanje na zemeljski plin je najpogosteje uporabljen ogrevalni sistem v zahodni Evropi – {e posebej v Nem~iji, kjer je bilo v letu 2015 od vseh prodanih ogrevalnih sistemov kar 76 % plinskih kotlov. Med temi je bila ve~ina kondenzacijskih plinskih kotlov. Zna~ilnosti tovrstnih kotlov so nadpovpre~en izkoristek, najbolj{e kori{~enje energije in var~na poraba. In ker plinske kondenzacijske kotle izdelujejo v velikih koli~inah, je nizka tudi njihova proizvodna cena.


42

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

S kogeneracijo in energetskim pogodbeni{tvom do sodobnega ogrevalnega sistema, ki zagotavlja ni`je stro{ke

P

odjetja se v vedno ve~ji meri zavzemajo za sodobne energetske re{itve, ki omogo~ajo bolj ekonomi~no poslovanje in so hkrati okolju prijazne - ustvarjajo ~im ni`je izpuste {kodljivih plinov v okolje. Soproizvodne enote oziroma kogeneracije dovod energije izkoristijo dvojno in s tem prina{ajo prihranke za porabnike. Re{itev je finan~no dosegljiva tudi s pomo~jo energetskega pogodbeni{tva. Pove~ana energetska u~inkovitost ogrevalnega sitema

Kogeneracija oziroma soproizvodnja je hkratna proizvodnja toplotne in elektri~ne energije (kraj{e SPTE). Gorivo izgoreva v motorju z notranjim izgorevanjem. Energija, ki se spro{~a med tem postopkom, poganja generator, ki ga je mogo~e primerjati z dinamom na kolesu. Pri tem nastaja veliko toplote, ki se hrani v toplotnem izmenjevalniku, jo nato usmeri v toplotni krog in tako omogo~a, da se uporablja za ogrevanje prostorov ali vode. Kogeneracije so u~inkovite prav zato, ker dovod energije uporabljajo dvojno.

Prilagodljivo obstoje~im ogrevalnim sistemom Naprave za soproizvodnjo toplotne in elektri~ne energije, ki obratujejo na plin, isto~asno proizvajajo toplotno in elektri~no energijo. Kogeneracije so se za izjemno u~inkovite izkazale prav z vidika dose`enega izkoristka energije, saj se s kogeneracijami EC Power v koristno energijo pretvori kar do 96 % dovedene energije. Sistem je mogo~e preprosto vklju~iti v obstoje~ sistem ogrevanja skoraj vsakega objekta, velika prednost naprav pa se ka`e tudi v bistveno ni`jih stro{kih vzdr`evanja in mo`nosti daljinskega spremljanja delovanja enot.

Do sodobne re{itve brez trenutnega lastnega finan~nega vlo`ka

industrija, gospodarstvo in podobno, lahko do sodobne re{itve pridejo s pomo~jo energetskega pogodbeni{tva (eng. contracting), ki prina{a optimizacijo stro{kov brez lastnega finan~nega vlo`ka. Gre za pogodbeni model, ki poleg na~rtovanja in vgradnje novih naprav zajema tudi financiranje, vodenje, nadzor obratovanja, servisiranje, vzdr`evanje. S tem sistemom so v dru`bi Butan plin uspe{no sanirali `e {tevilne stare in neu~inkovite ogrevalne sisteme. Manj{a poraba energije pomeni ve~je prihranke denarja, ki se sprva v ve~ji meri porabijo za povra~ilo investicije. Po dogovorjenem pogodbenem obdobju, ko je investicija izpla~ana, pa vsi dose`eni prihranki pripadajo naro~niku storitve.

Butan plinu so posodobitev ogrevalnega sistema zaupala `e {tevilna podjetja Z namenom, da zni`ajo stro{ke in posodobijo ogrevalni sistem, so se za prenovo s pomo~jo energetskega pogodbeni{tva odlo~ili v {tevilnih uspe{nih podjetjih. Butan plin je prevzel financiranje celotnega projekta prenove sistema in ob tem skrbi tudi za nemoteno delovanje vgrajene opreme. Dru`ba Butan plin je prenovo ogrevalnega sistema s pomo~jo kogeneracije izvedla v Etiketi @iri, hotelu Korona, Kmetijski zadrugi La{ko, Trubarjevem domu upokojencev, gosti{~u Trojane, domu starej{ih Idila in {tevilnih drugih objektih. â&#x20AC;˘

Promocijsko sporo~ilo

Vsi ve~ji porabniki energije, kot so ve~stanovanjske stavbe,

Kogeneraciske enote EC Power v Centru starej{ih Horjul

Kogeneracijske enote v podjetju Iskra Mehanizmi

Kotlovnica hotela Korona


Kdo obvladuje svetovni fotovoltai~ni trg

N

ajnovej{e analize fotovoltai~nih trgov so pokazale, da je Kitajska {e pove~ala svoj dele` v svetovni proizvodnji modulov. Njihovi proizvajalci trenutno pokrivajo kar 48% svetovnega povpra{evanja in ka`e, da se to razmerje tudi v bodo~e ne bo spremenilo.

tehnologijo tudi izumili in so {e vedno lastniki ve~jega {tevila patentov. Po treh desetletjih vodilne vloge so jih Kitajci prehiteli, mnogi strokovnjaki {e danes ne razumejo, kako se je lahko to zgodilo. Danes proizvajalci v ZDA ne morejo sami pokriti niti potreb na svojem podro~ju, saj naro~ila skokovito rastejo. Stalno pove~evanje proizvodnje ugodno vpliva tudi na cene, ki ves ~as padajo. Kitajska superprodukcija modulov je v svetovnem merilu povzro~ila padec cen za 80%, kar je izjemno presenetljiva posledica na tem visokotehnolo{kem podro~ju, kjer je konkuren~na bitka zelo ostra.

Rast Kitajske proizvodnje pa so nehote povzro~ili Nemci. Davnega leta 1990 so del proizvodnje preselili na Kitajsko, saj s svojimi kapacitetami niso mogli pokriti povpra{evanja v Nem~iji. Kitajci so prekopirali tehnologijo in sami za~eli na veliko proizvajati. Seveda to ni {lo samo od sebe, saj avtomatizirana izdelava modulov ni enostavna. Manjkajo~e znanje so pridobili z najemom strokovnjakov iz vsega sveta. Nato so zakupili {e del svetovne proizvodnje silicija, s tem pa se je za~el pohod na svetovni trg. Vse to pa je omogo~ila {e podpora dr`ave, saj je solarno industrijo ocenila kot strate{ko, kar je bila zelo daljnovidna odlo~itev. â&#x20AC;˘ Tihec

Najve~ja podjetja Med desetimi najve~jimi proizvajalci so Trina, JA Solar, Hanwha Q-Cells, Canadian Solar, First Solar, Jinko Solar, Yingli, Motech, NeoSolar in ShungfengSuntech. Podjetje Shungfeng-Suntech je lastnik ameri{kega podjetja Suniva, zato njihovo proizvodnjo modulov pri{tejejo mati~ni Kitajski firmi. Proizvodnja modulov v svetu skokovito nara{~a, v 2015 se je pove~ala za 23% v primerjavi z letom prej. Kitajska je naredila velik preskok, saj so najprej proizvajali manj{e module, namenjene neelektrificiranemu pode`elju. Danes so vodini v svetovnem merilu, s tem so tudi postavili nove temelje solarni ekonomiji v svetovnem merilu.

Izumi ZDA, prodaja Kitajska Kitajske poteze so zasen~ile vodilno vlogo solarne industrije v ZDA, kjer so to Tr`ni dele`i najve~jih svetovnih proizvajalcev fotovoltai~nih modulov


Prihranite pri stroĹĄkih ogrevanja!

;".&/+"+5&1-*/4,01&Ăž*/13*)3"/*5& 1SFEOPTUJ[BNFOKBWFTUBSFQMJOTLFQFŸJTLPOEFO[BDJKTLPQMJOTLPQFŸKP   manjĹĄa poraba energenta: J[LPSJTUFLQMJOTLFQFŸJEP   WFŸKBWBSOPTU dovod zraka izven prostora   [BHPUPWMKFOTFSWJT 13*)3"/&,   CSF[QMBŸOJTUSPLPWOJPHMFEJOTWFUPWBOKF 4530Ă&#x20AC;,07 0(3&7"/+"   TUSPLPWOBNPOUBĂ&#x;BJO[BHPOQMJOTLFQFŸJ DO

0EMJÄ&#x20AC;OBQPOVECBJOmOBODJSBOKF

15%

%"3*-00# NAKUPU DETEKTOR PLINA ;"7&Ăž+0 VARNOST

/BLVQOPWFQMJOTLFLPOEFO[BDJKTLFQFÄ JQPEJ[KFNOJNJ pogoji: Â QMBÄ JMPWPCSPLJI  

  kredit  do 36 MESECEV BREZ OBRESTI - EOM 0,0% WFMKB[BWSFEOPTUDFMPUOFQPOVECF  PEMJÄ OBHPUPWJOTLBDFOB 

*TUSBCFO[QMJOJQPPCMBĂ?Ä&#x20AC;FOJTFSWJTFS QMJOTLJIQFÄ&#x20AC;J 4LSCJNP[BCSF[IJCOPEFMPWBOKFQMJOTLJIQFÄ J ,PUQPPCMBĂ?Ä FOJTFSWJTFSPQSBWMKBNPSFEOFMFUOFQSFHMFEF JOQPQSBWJMBQMJOTLJIQFÄ JQSJ[OBOJICMBHPWOJI[OBNL

;[BNFOKBWPQMJOTLFQFÄ&#x20AC;JTMFEJUF [BIUFWBN[BLPOPEBKF Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav; UL RS 24/2013 in sprememba UL RS 02/2015 QSFEWJEFWB EBKFQPUSFCOPQMJOTLPQFÄ LJKFCJMBJ[EFMBOB do leta 1996, prilagoditi mejnim vrednostim (CO in NOx) oziroma, bi se morala le-ta zamenjati do 31. 12. 2015. ;OPWPQFÄ&#x201A;KPCPTUFPCQSJISBOLJIJOCPMKĂ?JIJ[LPSJTULJIEPEBUOP [NBOKĂ?BMJĂ?LPEMKJWFFNJTJKFJOJ[QVTUF$0²UFSQSJTQFWBMJTWPK EFMFäLÄ&#x201A;JTUFKĂ?FNPLPMKV

/BSPÄ JMBQSFHMFEPWJOEPEBUOFJOGPSNBDJKF[B [BNFOKBWPQMJOTLFQFÄ J

Istrabenz plini d. o. o. PE vzhodna Slovenija PlinarniĹĄka 1 3000 Celje

03 426 47 20 alenka.humar@istrabenzplini.si


46

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Mitsubishi Electric – prava odlo~itev za var~no in prijetno bivanje

V

/podjetju REAM, z ve~ kot 20 letnimi izku{njami v klimatizaciji, nudimo vrhunske toplotne ~rpalke in klimatske naprave proizvajalca Mitsubishi Electric, ki zagotavljajo var~no ogrevanje in celoletno prijetno bivanje v stanovanjskih in poslovnih objektih {irom po Sloveniji. Na podlagi podatkov in prakti~nih izku{enj nam finan~ni kazalniki potrjujejo, da je investicija v toplotno ~rpalko Mitsubishi Electric dolgoro~no najbolj{a izbira za bodo~ega uporabnika ogrevalnega sistema.

Novosti v klimatizaciji za leto 2017 Svetovno priznani proizvajalec klimatskih naprav Mitsubishi Electric bo spomladi 2017 na evropskem trgu predstavil nov vrhunski stenski model klimatske naprave najvi{jega razreda z oznako MSZ-LN – LUXURY, ki je bila v letu 2016 `e nagrajena z veliko nagrado Good Design Award za design leta.

Poudarimo le nekaj izjemnih lastnosti, ki jih ponuja nova klimatska naprava MSZ-LN, ki bo na na{em trgu na voljo `e konec aprila 2017, bo veljal za najbolj u~inkovit sistem v mejah Evropske Unije. Dose`ena bo trenutno na trgu najvi{ja sezonska u~inkovitost sistema (SEER), ki zna{a 10,5. Poleg standardne bele barve bo posameznemu uporabniku omogo~ena izbira {e modela v eksoti~ni rubinasto rde~i barvi, `ametni onyx ~rni in ~udovito biserni beli barvi. Izbrani odtenek najnovej{e klimatske naprave bo va{emu stilsko moderno zasnovanemu bivalnemu prostoru dodal »piko na i«.

S filtrirnim sistemom Plasma Quad Plus bo zrak v va{em prostoru o~i{~en bakterij, virusov, alergenov, prahu in mikrodelcev PM2.5, ki se v njem nahajajo. Izjemni rezultati, ki jih daje uporaba filtrirnega sistema Plasma Quad Plus dokazujejo, da si bo s to klimatsko napravo oddahnil marsikdo, ki trpi za alergijo na omenjene povzro~itelje. Serija LN je opremljena z I-see senzorjem, ki meri temperaturo na oddaljenih polo`ajih v prostoru. Osem vertikalno name{~enih senzorjev med premikanjem levo in desno tridimenzionalno analizira sobno temperaturo. Na `eljo uporabnika se lahko omogo~i posreden ali neposreden zra~ni izpih v okolico, kjer so osebe. Vgrajen ima tudi WI-FI modul za povezavo klimatske naprave z aplikacijo MelCloud, s katero nadzorujete in krmilite naprave na daljavo. Klimatske naprave Mitsubishi Electric odlikuje izjemna u~inkovitost in tiho delovanje, z najni`jo {umnostjo 19dB(A). Zaradi tega notranja enota ne bo motila va{ega bivanja v klimatiziranemu prostoru, zunanja enota pa ne bli`njih sosedov. •

Za vse vas, ki bi si radi v miru ogledali naprave Mitsubishi Electric, se seznanili z naprednim na~inom ogrevanja in hlajenja, bodisi s klimatskimi napravami bodisi toplotnimi ~rpalkami, se posvetovali o prednostih in podrobnostih delovanja z na{imi strokovnjaki, smo pripravili »HI[NI SEJEM«, ki bo potekal od 7.3 do 11.3.2017 v na{ih poslovnih prostorih. Izkoristite prilo`nost in nas obi{~ite v Trzinu - Industrijska cona, [pruha 19. Z veseljem vas pri~akujemo vsak delavnik, vse dni v letu. Zaupajte tudi na{im poobla{~enim monterjem po vsej Sloveniji.

Promocijsko sporo~ilo

Vabimo na hi{ni sejem


Toplotne črpalke primerne za novogradnje ali prenove

Weishauptove toplotne črpalke Split so ugodna rešitev in z enostavno montažo za stavbe s toplotno potrebo do 15 kW. Split izvedba pomeni, da je toplotna črpalka ločena: v eno zunanjo enoto, ki zajema toploto iz zunanjega zraka in jo prečrpa v notranjost hiše, ter na notranjo enoto (stenska naprava) za razdelitev toplote in gretje sanitarne vode.

Varna oskrba s toploto: Weishauptova toplotna črpalka Split ogreva zanesljivo pri zunanjih temperaturah do -20°C. Fleksibilne možnosti uporabe: zunanja naprava je lahko nameščena v vrtu ali neposredno ob hišni steni. Za notranjo napravo (ni večja od kotla) se v vsaki hiši najde prostor. Inštalacija je enostavna in hitra. Dimovodni sistem ter dimnik nista potrebna. Udobno tiho delovanje: kot vse Weishauptove toplotne črpalke, obratuje tudi Split toplotna črpalka zelo tiho – zunaj kot znotraj. Ugodno in ekonomično: Split tehnika je zastopana v večmilijon skem številu in deluje zanesljivo ter učinkovito. Ves pribor (od stenskega držala do sobnega termostata) dobite pri Weishauptu. Serijsko vgrajena obtočna črpalka odgovarja energijskemu razredu A. Serijska funkcija hlajenja: Weishauptova toplotna črpalka Split se lahko pri visokih zunanjih temperaturah enostavno uporablja za hlajenje hiše. Za novogradnjo ali modernizacijo: toplotne črpalke Split so primerne tudi za hibridno rešitev. Tukaj se lahko npr. uporabi obstoječi ogrevalni kotel za kritje višjih potreb, v območju delne obremenitve pa deluje izključno samo varčna toplotna črpalka.

Obiščite nas Sejem Dom 2017 v Ljubljani, od 07. do 12. marca 2017. Razstavni prostor 11, hala B

Weishaupt d.o.o. • Teharje 1 • SI-3000 Celje (03) 425 72 50 • info@weishaupt.si • www.weishaupt.si


48

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Ali znate in ho~ete var~evati pri ogrevanju?

O

grevanje je `al v na{em podnebju neizogiben stro{ek vsakega gospodinjstva. Vsi si `elimo zapraviti kar se da malo denarja za ogrevanje, vendar pa se izkazuje, da veliko uporabnikov ne izkoristi vseh mo`nosti prihrankov. Kolikokrat ste si ob odhodu od doma vzeli par sekund in zni`ali temperaturo ogrevanja? Ali pa ste preprosto pozabili. Se zgodi. Ko se to dogaja, zaradi tega porabite ve~, kakor je potrebno. Razli~ne raziskave so odkrile, da tro{imo ve~ energije kot je potrebno. Cene in poraba energentov (elektrika, kurilno olje, peleti, itd.) so predstavljene v abstraktnih, te`je razumljivih enotah, mese~ni ali letni ra~uni pa niso v neposredni povezavi med uporabo in pla~ilom. Resni~ni stro{ek ogrevanja nas tako v najbolj{em primeru zadane enkrat na mesec. Na drugi strani ne privar~ujemo toliko, kolikor bi lahko, ker za to nimamo pravih orodij, ki bi var~evanje pri ogrevanju naredila la`je in preprostej{e. Sobne enote, termostati in regulatorji ogrevanja so namre~ pritrjeni doma na steni. Pogosto zmanjka ~asa ali se tega ne spomnimo, da se do naprave sprehodimo in zni`amo temperaturo in prilagodimo urnik ogrevanja, ob tem pa je potencialen prihranek seveda te`ko dosegljiv.

Kaj potrebujemo za var~evanje pri ogrevanju Osnovni pogoj za var~evanje pri ogrevanju je seveda dobra izolacija zgradbe, ki prepre~uje toplotne izgube. Takoj za tem sledi dober vremensko voden regulator ogrevalnega sistema, ki mo~ delovanja sistema prilagaja glede na zunanjo temperaturo. Ob tem uporabimo {e sobno enoto s temperaturnim tipalom, ki regulatorju daje povratno informacijo o aktualni temperaturi v prostoru. Te`ava te re{itve je, da regulator ogrevanja ne zazna, kdaj smo doma in kdaj ne. Seveda lahko na regulatorju nastavimo urnik ogrevanja. Vendar pa na{i urniki ogrevanja postajajo vse bolj dinami~ni in tako ogrevalni sistem vse preve~krat deluje tudi takrat, ko to ne bi bilo potrebno.

Idealna kombinacija za var~no ogrevanje dru`inskih hi{: aplikacija Clausius, komunikacijski vmesnik GWD1, vremensko voden Seltron regulator ogrevanja in sobna enota RCD2.

Zato smo v Seltronu ob seriji odli~nih vremensko vodenih regulatorjev ogrevanja razvili okolje SeltronHome in s tem dodali mo`nost, da va{ ogrevalni sistem upravljate prek preproste mobilne ali spletne aplikacije. Za to potrebujete komunikacijski vmesnik GWD, ki va{ regulator ogrevanja pove`e z internetom, mobilnim telefonom ali ra~unalnikom. Glede na to, da je va{ mobilni telefon po navadi vedno z vami, je tako vedno z vami tudi va{ ogrevalni sistem.

Va{a re{itev za var~evanje Nastavite urnik ogrevanja tako, da ogrevanje deluje samo takrat, ko ste doma. V aplikaciji lahko nastavite po 2 razli~na urnika za vsako ogrevano podro~je. S tem lahko na primer ob menjavi turnusa v va{i slu`bi z enim pritiskom zamenjate urnik ogrevanja. Greste od doma? Z enim pritiskom vklopite funkcijo Eco, ki zni`a temperaturo gretja na enem, ali na vseh ogrevanih podro~jih. Za dalj{e odhode od doma je na voljo {e funkcija Holiday. Nastavite lahko tudi datum prihoda, tako da se z oddiha vrnete v topel dom. Prav tako lahko nastavite urnik ogrevanja sanitarne vode, s katerim zagotavljate

toplo vodo le takrat, ko jo potrebujete. ^e se zgodi, da toplo vodo potrebujete izven urnika ogrevanja, jo lahko hitro ogrejete s pritiskom na gumb funkcije Ogrej 1x. Pravilo ~ez palec pravi, da vsaka stopinja manj omogo~a 5 do 6-odstotni prihranek energije. Priporo~ena temperatura pono~i in v spalnih prostorih je med 16 in 18 °C, dnevna temperatura v bivalnih prostorih naj bo med 20 do 22 °C, kopalnico si ogrejte na prijetnih 24 °C, najni`je temperature pa lahko vzdr`ujemo v kletnih prostorih, ki niso namenjeni bivanju. Tam zado{~a temperatura med 6 do 12 °C.

Ne pozabimo na konfiguracijo ogrevalnega sistema Pomislili smo tudi na va{ega serviserja ogrevalnega sistema. Ta bo v prihodnji kurilni sezoni lahko prek aplikacije Kelvin analiziral in konfiguriral va{ ogrevalni sistem tako, da bo deloval optimalno glede na okoli{~ine va{e zgradbe. Ve~ informacij o SeltronHome re{itvah najdete na www.seltronhome.com • Anej Mehad`i~, produktni vodja SeltronHome

Ko gremo za kratek ~as od doma, vklopimo Eco funkcijo, ki za dolo~en ~as zni`a temperaturo ogrevanja.

Promocijsko sporo~ilo

Zakaj ne var~ujemo?


Toplotna črpalka številka ena na trgu

DAIKIN Altherma Compact zrak/voda je odlična rešitev za varčno ogrevanje bivalnih prostorov in za pripravo tople sanitarne vode. Primerna je za novogradnje oziroma nizkotemperaturne režime ogrevanja, ki potrebujejo izhodno temperaturo do 55 °C. Preko toplotnega izmenjevalca lahko v sistem vključimo tudi sončno energijo ali kateri drugi dopolnilni vir energije.

Več na

www.seltron.si.

Za brezplačno svetovanje obiščite prodajni Center varčnega ogrevanja med tednom od 7. do 17. ure in v soboto od 7. do 13. ure ali pokličite:

Tržaška cesta 85 A | 2000 Maribor | www.seltron.si


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

50

Kako pravilno izbrati toplotno ~rpalko

N

ovogradnje ali stavbe, ki jih energetsko prenavljamo, predstavljajo prilo`nost za dobro izbran in pravilno vgrajen sistem, ki bo dosegal tudi `elene rezultate ter povrnil investicijo. A prav na tem mestu lahko pride do te`av. Izbrati pravilno Pri izbiri ogrevalnega sistema, ki ga bomo vgradili, moramo seveda najprej pogledati, kak{en energent je na voljo in kako priti do najbolj var~ne re{itve za kupca, ki bo kljub vsemu zagotovila, da se bo investicija dolgoro~no izpla~ala. A takoj za temi, precej

Vgrajena toplotna ~rplaka Orca z zunanjo enoto Mitsubishi Zubadan.

samoumevnimi lastnostmi bodo~ega sistema, pridejo na vrsto druge odlo~itve.

Ste se odlo~ili za toplotno ~rpalko? Odlo~itev za toplotno ~rpalko je izredno pogosta in logi~na, saj gre v ve~ini primerov za najbolj var~en sistem ogrevanja, a dobro je razmisliti o tem, katero toplotno ~rpalko vgraditi.

In katere sisteme montirati?

14%# &'.7,' .GVQÉśPLQTGUQUVTQ\KOQLGLG\PQXCK\MC\CNQ G\PQXCK\MC\CNNQ MCMQWČŹKPMQXKVGUQVQRNQVPGČŹTRCNMG1TEC GČŹTRCNMG1TEC Niso samo reĹĄitev ogrevanjaa za vsakega dobrega gospodarja, ampakk tudi sanje vsakega monterja, saj jih odlikuje dlikuje dolga Ę&#x201C;KXNLGPLUMCFQDCRTGRTQUVCXITCFPLC XITCFPLC WČŹKPMQXKVUGTXKUKPRTCMVKČŹPQPKČŹTGMNCOCEKL QPKČŹTGMNCOCEKLL

080 35 100 YYYQTECenergyGW gy GW

Petletna garancija Zanesljiva lastna UGTXKUPCOTGĘ&#x201C;C ČŤKUVQDNK\WXCUĐ&#x2018;

Promocijsko sporo~ilo

Orca ima v Sloveniji u~inkovito servisno mre`o

Mi priporo~amo sisteme Orca. Zakaj? Te toplotne ~rpalke zagotavljajo dolgo `ivljenjsko dobo in nemoteno delovanje tudi pri najni`jih temperaturah. Oboje je seveda odvisno od kakovosti in mo~i toplotne ~rpalke, pri ~emer bo Orca poskrbela pravzaprav za oboje. Vrhunske toplotne ~rpalke, sestavljene iz komponent najpomembnej{ih svetovnih proizvajalcev, certificirane po najzahtevnej{ih standardih (najbolj o~iten certifikat je gotovo EHPA), zagotavljajo preprosto vgradnjo glede na potrebo prostora ter zanesljivo delovanje tudi v najbolj trdem mrazu. â&#x20AC;˘


AKTUALNO

51

Se v Sloveniji obeta Ostane nam sonce prvo vetrno polje? V ob~ini Lo{ki Potok so v preteklem letu izdelali {tudijo vetrnega potenciala. Ta je je pokazala, da se v ob~ini nahaja ve~ zanimivih lokacij za vetrne elektrarne, kot najbolj primerna lokacija pa se je izkazal tiso~ metrov visok in {tiri kilometre dolg greben, kjer je listavce polomil `led, smreke pa uni~il lubadar. Na tem predelu je prostora za devet vetrnih elektrarn s kapaciteto po en megavat, vsaka elektrarna pa naj bi na leto proizvedla za 300 tiso~ evrov elektri~ne energije. Nalo`ba v eno vetrno elektrarno bo zna{ala 1,5 milijona evrov, ob pridobitvi subvencije pa bi izpla~ilna doba zna{ala deset let. Po popla~ilu posojila bi od vetrnih elektrarn v ob~ini dobili ve~ sredstev, kot trenutno zna{a ob~inski prora~un. Vetrno polje naj bi predvidoma postavila Lesna zadruga Lo{ki Potok, ki je registrirana kot socialno podjetje. Ob~ina pa je predstavila tudi zamisel, po kateri bi lahko samo ob~ani ob~ine Lo{ki Potok postali ~lani zadruge in kupili dele` v vetrni elektrarni. V leto{njem ob~inskem prora~unu so projektu namenili sredstva za izmero hitrosti vetra, na podlagi ~esar se bodo potem odlo~ali o nalo`bi. Energijo vetrnic bi uporabljali za ~rpanje vode, za kanalizacijo in javno razsvetljavo, finan~ne prese`ke pa bi zadruga investirala v ob~ini. ^e bo projekt izpeljan skladno z na~rtovanim, bodo v Lo{kem Potoku postavili prvo vetrno polje v Sloveniji. Zaenkrat imamo v Sloveniji dve veliki vetrni elektrarni, in sicer eno blizu Seno`e~, drugo pri Razdrtem. Ideja in razlogi za postavitev vetrnega polja v ob~ini Lo{ki Potok so bili konec preteklega meseca predstavljeni tudi ob~anom. Posvet je pritegnil veliko pozornost, saj je bilo prisotnih ~ez sto ob~anov. Izpostavljenih je bilo mnogo vpra{anj, ki se porajajo ob tej ideji, na katere so bili tudi podani strokovni odgovori. â&#x20AC;˘ Polona Bahun, vir: portal Na{ stik

Danes milijarda prebivalcev razvitega sveta u`iva v potro{ni{kem raju. ^e temu dodamo dve milijardi Kitajcev in Indijcev, ki tudi `elijo vstopiti v ta klub, bo to povzro~ilo velike te`ave na energetskem in surovinskem podro~ju.

Geo, veter, valovi, reke, biomasaâ&#x20AC;Ś. Obnovljive energije, {e posebej son~na, so edina mo`na re{itev prihodnjih te`av. Energija son~nih `arkov, ki dose`ejo povr{ino Zemlje je gigantska ter 10.000 krat ve~ja kot trenutna poraba ~love{tva, ki zna{a 13 TW (Teravatov). Temu lahko dodamo {e geotermalno in energijo valov, ki pa imata v globalnih razmerah zanemarljiv dele`. Veter je posledica son~nega sevanja, trenutno 1% porabe pokrivamo z vetrno elektriko. ^e bi postavili vetrnice na vse dosegljive to~ke planeta, bi z njim lahko pokrili do 10% svetovne porabe. Ostane {e biomasa, ki ima ni`je izkoristke, zato je bolje, da jo uporabljamo za prehrano. Nekaj energije lahko pridobimo iz morskih tokov in hidroelektrarn, ki v planetarnem merilu pokrivajo le drobec potreb, na vse pomembne reke pa smo elektrarne `e postavili. Tu so {e nuklearke, ki so sicer CO2 ~iste, problemi z razgradnjo pa so `e danes nepremostljivi.

Ostane sonce ^e uporabimo dana{njo fotovoltaiko, ki ima 10% izkoristek, lahko na razpolo`ljivih povr{inah `e danes pridobimo 1000 krat ve~ energije, kot jo globalno potrebujemo. ^e module postavimo samo na kopno, je mo`no zajeti 250 krat ve~ elektrike, kot jo porabimo danes. Zadostuje, da z moduli pokrijemo samo 0,4% kopna, pa bo elektrike dovolj za vse stroje, ogrevanje in transport. Ta povr{ina pa je veliko manj{a od dana{njih obdelovalnih povr{in. Fotovoltaika je tehnolo{ko bolj zrela kot na~rtovani fizijski in fuzijski reaktorji, tudi dobro razvit vetrni sektor se ne more primerjati z energijo, ki jo lahko neposredno zajamemo z moduli. Enake mo`nosti kot slednji ima {e koncentrirano zajemanje solarne toplote, ki ima {e velik inovacijski potencial, ter je enako uporabno v majhnem ali industrijskem merilu. Skokovit razvoj baterijskih sistemov za shranjevanje elektrike pa na{tete trditve samo pod~rtuje. S tem je seznam mo`nosti zaklju~en, re{itev pa je sonce. â&#x20AC;˘ Tihec

Dr`ave na zgornji polovici so dol`ne prve re{evati okoljske probleme


Klima, ki ne piha

K

o je `e vse kazalo, da smo na podro~ju hlajenja in ogrevanja s stenskimi klimami `e vse videli, je Samsungu uspel presenetljiv razvojni korak. Svoj proizvodni program so najprej temeljito preu~ili in nato v svoj najnovej{i izdelek vgradili ve~ izbolj{av. Samsung Wind Free Je prva ÂťbrezvetrnaÂŤ sobna klimatska naprava z dvema na~inoma delovanja. V prvem na~inu se avtomatsko odpre vpihovalni pokrov, hladen zrak izhaja z vi{jo hitrostjo in zato u~inkovito ter hitro ohladi ali ogreje prostor na `eljeno temperaturo. Pri tem se vpihovalna loputa premika, zaradi ~esar ohlajen zrak izhaja iz stenske klime v {irokem, nihajo~em curku. Kljub temu lahko tako delovanje v manj{ih sobah ali pisarnah povzro~i ob~utek hladnega prepiha, posledica pa so lahko razli~ne te`ave zaradi podhladitve. V drugem na~inu pa se vse spremeni. Loputa se zapre, ne`en oblak hladnega zraka pa za~ne po~asi prodirati skozi 21.000 mikro luknjic v okrovu. S hitrostjo samo 0,15 m/s se {iri enakomerno na vse strani, zaradi ~esar ni ve~ prepiha, prostor pa bo kljub temu prijetno ohlajen. V tem na~inu porablja klima kar 72% manj energije za delovanje, saj se isto~asno zmanj{ata {tevilo obratov ventilatorja in kompresorja.

Izjemno prilagodljiv kompresor Glavni del vsake klimatske naprave je kompresor, ki se nahaja v zunanji enoti in potiska hladivo skozi ekspanzijski ventil. To se obi~ajno dogaja pod visokim tlakom, od 30 do 50 bar, var~nost in prilagodljivost grelno â&#x20AC;&#x201C; hladilne mo~i

Dva na~ina delovanja - zgoraj obi~ajno, spodaj brez pihanja

Osempolni elektromotor kompresorja je bolj prilagodljiv in brez tresljajev

pa krmilimo s prilagajanjem {tevila obratov kompresorja. Samsung je zato namesto obi~ajnega {tiripolnega, prvi na svetu, izdelal nov osempolni kompresorski motor. Zaradi tega je prilagodljivost enkrat vi{ja, kompresor deluje brez tresljajev, nastavljeno temperaturo pa dose`e veliko prej kot {tiripolni. Poraba elektrike je zaradi tega od 55 do 75% ni`ja. Naprava je serijsko opremljena z WIFI, tako da jo lahko s pametnim telefonom upravljamo na daljavo.

Filter drobnih delcev Skozi notranjo enoto ventilator potiska sobni zrak, ki ga med kro`enjem

hladi. Zato je pomembno, da drobni pra{ni delci ne kro`ijo vedno znova po prostoru, kar prepre~i u~inkovit zra~ni filter. Zato je Samsung v novo napravo vgradil filter, ki zajame celo delce do velikosti PM 2,5 s ~imer iz notranjega zraka izlo~imo kar 99 % drobnega prahu ter bakterij in virusov. Filter se nahaja na zgornjem delu ohi{ja klime, snamemo ga z enim gibom, brez uporabe orodja, ter o~istimo kar s curkom vode iz pipe. Pri tem lahko uporabimo fino kuhinjsko krta~o za pranje posode, ki filtra ne po{koduje. Vse informacije o revolucionarni novosti si lahko ogledate na na{i spletni strani www.tratnjek.si â&#x20AC;˘ Klima center Tratnjek


54

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Stro{ki so nas prisilili k vgradnji toplotne ~rpalke 723/271(Ăż53$/.(

EXCELLIA

2EPRÄ&#x20AC;MH GHORYDQMD YQDÄ&#x20AC;LQXRJUHYDQMDYVHGR

-25°C ~ =P\T]YT]TcPZ^iPradiatorsko o kot talno ^VaTeP]YT_a^bc^a^e ~ ST[dYTY^eiT[^Â&#x192;Xa^ZT\cT\_TaPcda]T\ aPi_^]d!$Â&#x2014;2S^"$Â&#x2014;2 ~ cT\_TaPcdaPec^ZP60 °C, ~ VPaP]RXYP36 mesecev,  ~ _aX\Ta]PiP_aXZ[^_]PobstojeÄ? sistem^VaTeP]YPi^[YT\_[X]^\r ~ \T]Xeb[^eT]bZT\YTiXZd

LORIA

Hi{o ogrevamo z radiatorji, letni izdatek v leto{nji hudi zimi pa ne bo presegel 1.000 EUR. Primer povsem racionalne zamenjave ogrevalnega sistema Za uporabo toplotne ~rpalke zrak-voda sem se pred tremi leti odlo~il, ker me je v `epu `e precej bolelo. Imel sem namre~ centralno pe~ na UNP in zato tudi plinohram. Uteko~injen naftni plin je postal v zadnjih 12 letih, kar smo imeli postavljeno tak{no kurilnico, enormno drag energent. Takrat, ko smo zadevo postavili, je bila cena sprejemljiva, UNP pa je veljal za ~ist, okolju prijazen energent, ki se bo samo {e cenil. @al je bila zgodba nekoliko bolj `alostna. Na koncu je stro{ek ogrevanja enostanovanjske hi{e (novogradnja, ogrevano 150 m2, na 21,5°C, sanitarna voda za 4 osebe), skupaj z najemom plinohrama in ogrevanjem sanitarne vode zna{al med 2.500 in 2.700 EUR.

Stro{ki so nas prisilili k vgradnji toplotne ~rpalke Odlo~ili smo se za toplotno ~rpalko Atlantic zrak - voda z integriranim hranilnikom sanitarne vode, ker je ta sistem za ogrevanje relativno majhen in ni potrebe po ve~jih predelavah ali gradbenih posegih. Monta`a je bila hitra in korektna, postavitev, priklop in poizkusno delovanje pa opravljeno v parih dneh, s tem da sam nisem imel prakti~no nobenega dela. Izku{nja med na~inoma ogrevanja s plinom in toplotno ~rpalko je precej razli~na. Pri prej{nji pe~i je temperatura vode v radiatorjih nihala od sobne do 70°C. Zdaj so radiatorji venomer mla~ni. Temperatura v prostoru je veliko stabilnej{a in enakomerno razporejena. Ne vklapljamo no~nega re`ima in tudi med zimskim dopustom temperature ne ni`amo.

Finan~ni vidik izbire toplotne ~rpalke Investicija je kar velik zalogaj. Vendar so veliko vredni tudi prihranki in samodejno delovanje T^. Ker sta bili zadnji dve zimi premili, da bi smel o njih govoriti kot o hudih, je bil pa lanski december in leto{nji januar kar podpovpre~no hladen. In za januar, kjer smo imeli lokalno izmerjeno povpre~no zunanjo temperaturo -3,4°C, lahko povem, da smo porabili za ogrevanje s toplotno ~rpalko, vklju~no s sanitarno vodo 1.441 kWh. Kar pri na{em ponudniku stro{ki elektri~ne energije znesejo manj kot 200 EUR in tako lahko pri~akujemo najmanj enkrat ni`ji celoletni stro{ek ogrevanja, ki ne bo presegel 1.000 EUR. â&#x20AC;˘

~ ?aX\Ta]PiPnovogradnje cPa] ]^ ~ eVaPYT]190 l bojleriPbP]XcPa]^ e^S^ vita A+++ A+++*, ~ T]TaVTcbZ^visokouÄ?inkovita XYP ~ eaT\T]bZ^e^ST]PaTVd[PRXYP ~ deaÂ&#x192;Ä&#x2020;T]P]PbTi]P\ Ekosklad-a, ~ \^Ä&#x2020;X#%'X] ZF ~ X]eTacTa

Bojan, Vnanje Gorice

TOP C(1$ 4]TaVTcbZXaPiaTS0eT[YPiP\^ST[P#X]%ZF

Uvoz in distribucija: CTabdbS^^D[XRP8eP]PBT[P]P $ "$ 1aTi^eXRP_aX;YdQ[YP]X C) !$&"!$%" !"$!$ %$$$www.tersus.si


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Elektri~ni radiatorji BEHA prekosijo konkurenco

55

NorveĹĄki elektriÄ?ni radiatorji Made in Norway

R

adiatorji BEHA prekosijo konkurenco z izredno veliko povr{ino ogrevalne ploskve in elektri~nega grelca, ki prepre~uje zgorevanje prahu in su{enje zraka. Izredne temperaturne nastavitve elekri~nega radiatorja Beha

Pri razvoju za elektri~ni radiator BEHA so norve{ki in`enirji imeli namen izdelati radiator, ki bo dobro grel tudi v najzahtevnej{ih podro~jih ter pri tem ogreval kar se da v nizkotemperaturnem obmo~ju. Enostavna monta`a, eleganten design, napreden triac elektronski nesli{en termostat, navdu{i {e tako zahtevnega uporabnika.

~ 4]^bcPe]PX]ePaÄ&#x2020;]PaTÂ&#x192;XcTeiP^VaTeP]YT_a^bc^a^e ~ ]Pe^[Y^b^aPi[XÄ&#x2020;]TSX\T]iXYTX]\^Ä&#x2020;X ~ iP]Tb[YXe^ST[^eP]YTX]S^[VPXe[YT]YbZPS^QP ~ eVaPYT]b^Q]XcTa\^bcPc ~ _aX[^T]bcT]bZX]^bX[TR

MoĹžnost regulacije preko pametnega telefona

Tudi za kopalnice, kjer je vlaga Radiatorji BEHA imajo stopnjo za{~ite IP24, kar jim omogo~a vgradnjo v kopalnice in druge vla`ne prostore, pod pogojem, da so vgrajeni na razdalji vsaj 60 cm od elementov kot so tu{ kabine, kadi in podobno. Vsi BEHA radiatorji imajo vgrajen varnostni termostat, ki izklopi radiator v primeru prekritja radiatorja. Radiatorji BEHA so brez ostrih robov in delujejo nizkotemperaturno, kar pomeni da jih brez te`av vgradimo in uporabljamo tudi v otro{kih sobah. Ve~ informacij najdete na: http://www.tersus.si/elektricno-ogrevanje-radiatorji-beha â&#x20AC;˘

ElektriÄ?no talno ogrevanje

~ 4]^bcPe]P\^]cPPcP[]TVP^VaTeP]YP ~ Â&#x192;eTSbZPcTW]^[^VXYPiPdÄ&#x2020;X]Z^eXc^^VaTeP]YT ~ $[TcVPaP]RXYT ~ eVaPYdYTbT_^SZTaP\XÄ&#x2020;]T?E2P[X[TbT]TcP[]T oQ[^VT

Uvoz in distribucija: Tersus d.o.o., Ulica Ivana Selana 15, 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01-2573-256, 031-235-200, 051-655-500 www.tersus.si

Promocijsko sporo~ilo

Zanimivo pri tem je, da so elektri~ni radiatorji BEHA opremljeni z izredno natan~nim elektronskim termostatom, kalibriranim na sobno temperaturo, tako da si lahko poljubno nastavite temperaturo v prostoru od +5°C do +30°C. Termostat ima vgrajeno tudi funkcijo proti zamrzovalne za{~ite, ki ohranja temperaturo v prostoru nad +5°C in za{~iti vodovodne instalacije pred zmrzaljo. Usklajenost elektronskega TRIAC termostata in nizkotemperaturnega grelca zagotavlja odli~no ekonomiko v delovanju, nizko porabo elektri~ne energije in var~nost.


Celovita analiza stro{kov za ogrevanje stavb Gospodinjstva se pri izbiri vira za ogrevanje v prvi vrsti ozirajo na prora~un, manj pa na vir ogrevanja vplivajo drugi vidiki trajnosti. Zato je pomembno, da se ob pribli`no enaki stro{kovni u~inkovitosti razli~nih na~inov ogrevanja objektivno seznanijo tudi z drugimi vplivi. Nazoren primer je v letu 2016 {e vedno nizka cena fosilnih energentov, ki marsikoga prepri~a, da ({e) ne investira v ogrevalni sistem z bolj okolju prijaznim energentom. Vendar `e ve~ kot leto dni cena fosilnih goriv ni stabilna in je posledica krhkih politi~nih razmer v svetu. Sod~ek nafte zadnje leto znese cca. 30 $, nekaj let nazaj je dosegal ceno `e okoli 150 $. Raba ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO) za ogrevanje v gospodinjstvih se je v zadnjih 20 letih v Sloveniji ve~ kot prepolovila ravno na ra~un visoke cene energenta, vendar se je ta pozitiven trend z lansko pocenitvijo fosilnih goriv upo~asnil. [e do leta 2015 je zamenjava ELKO z lesnimi gorivi ob relativno nizkem stro{ku prilagoditve kotla pomenil takoj{nje zni`anje stro{kov ogrevanja za 70 odstotkov pri peletih ali celo ve~ pri drveh.

se najpogosteje uporabljajo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Primerjava je prikazana za obdobje od julija 2007 do konca leta 2016 in nazorno poka`e razliko med stabilnostjo nekaterih (predvsem doma~ih) energentov v primerjavi s fluktuacijo cene drugih (fosilnih) goriv. Analiza (slika 1) poka`e, da iz vidika cene energenta stro{kovna u~inkovitost vseh primerjanih ogrevalnih sistemov na OVE (les, toplotne ~rpalke, sistemi daljinskega ogrevanja) izrazito preka{a sisteme na fosilna goriva (ELKO, zemeljski plin, uteko~injen naftni plin (UNP)). Pri kotlu na polena stro{ki za gorivo zna{ajo zgolj 30 %, pri toplotni ~rpalki zrak/voda,

z letnim povpre~nim grelnim {tevilom COP = 3,2 pa le 48 % stro{kov, ki jih moramo pla~ati pri kotlu na ELKO. Pri primerjavi okoljske u~inkovitosti, torej ekvivalenta primarne energije in standardne emisije CO2, toplotne ~rpalke preka{ajo druge sisteme, z izjemo sistema na lesno biomaso, ki pa pri nefiltriranih dimnih plinih v individualnih kuri{~ih povzro~ajo povi{anje koncentracije trdih delcev v ozra~ju in je zato lesna biomasa s trajnostnega vidika primernej{a za pretvorbo v toplotno in elektri~no energijo v ve~jih sistemih daljinskega ogrevanja (s kontroliranimi izpusti).

Cena enote toplote Pri na~rtovanju izbire stro{kovno u~inkovitega vira toplote je pomembna cena enote toplote. S postavitvijo razli~nih virov na isti imenovalec - enoto toplotne energije v MWh, lahko med seboj primerjamo ceno toplote za razli~ne energente. Na sliki 1 je prikazana primerjava med ceno 1 MWh toplotne energije iz goriv, ki Slika 1: Primerjava cene enote toplote iz razli~nih energentov / sistemov

Primerjava vse`ivljenjskih stro{kov in kriteriji skoraj ni~-energijskih stavb Pri optimalni zasnovi stavbe sta gradnja ali prenova stavbe in trajnostna oskrba z energijo nelo~ljivo povezana dela, ki morata biti obravnavana celovito, na stro{kovno optimalen, okolju prijazen in dru`beno odgovoren na~in. Slovenija je v zakonodajo uvedla nove kategorije energetsko u~inkovitih stavb, ki so poimenovane skoraj ni~-energijske stavbe (sNES). Nacionalna merila sNES bodo v stanovanjskem sektorju tako pri prenovah kot pri novogradnjah postala obvezna l. 2020. Standardi sNES zahtevajo vi{jo stopnjo u~inkovitosti, ob hkratni skrbni stro{kovno-optimalni analizi alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, ki so na voljo blizu obmo~ja stavbe, brez poseganja v kakovost bivanja stanovalcev.


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI Primer prenovljene enodru`inske hi{e V nadaljevanju bomo ocenili vse`ivljenjske stro{ke prenovljene enodru`inske stanovanjske hi{e, ki za ogrevanje prostorov in sanitarne vode s povpre~no porabo 18,3 MWh toplotne energije letno. Kriteriji sNES v obravnavanem primeru predpisujejo, da specifi~na raba energije po prenovi ni vi{ja od 95 kWh/m2 na leto in da stavba uporablja 50 % OVE. Vse`ivljenjski stro{ki zajemajo stro{ke investicije, stro{ke vzdr`evanja in stro{ke za energent. Pri investiciji smo predpostavili najem kredita z ro~nostjo 15 let za celotno investicijo, za fosilne energente pri komercialni banki, za OVE pa pri Eko skladu, ki ima nekaj ugodnej{e pogoje. Cena posamezne investicije je dolo~ena na podlagi povpre~ne tr`ne vrednosti energetskih naprav, pripadajo~ih tehnolo{kih sklopov, kot so povezave do energetskih virov, dimniki, transportni mehanizmi ter minimalne cevne povezave na sistem ogrevanja objekta. Vklju~eni so tudi vsi

potrebni hidravli~ni sklopi, kot so hranilniki toplote, obto~ne ~rpalke in pripadajo~e armature. Med stro{ke vzdr`evanja smo vklju~ili tudi dimnikarske in druge obvezne storitve pri kotlih. Povpre~ne cene izdelkov in storitev so povzete iz cenikov razli~nih proizvajalcev naprav, cenikov obrtnih zbornic in zdru`enj izvajalcev za posamezne sklope. V stro{ke je v{teta monta`a in zagon sistema, cene vklju~ujejo DDV.

Analiza ogrevalnih sistemov glede na energent Po pri~akovanjih lahko na sliki 2 vidimo, da so vse`ivljenjski stro{ki najvi{ji, ~e se ogrevamo z UNP ali elektri~nimi uporovnimi grelci vseh oblik, in to ne glede na to, da so stro{ki investicije v en in drugi ogrevalni sistem najni`ji med vsemi. Neglede na mo~no fluktuacijo cene ELKO ostaja drag energent z nepredvidljivo ceno v prihodnosti, ki v letu 2017 ka`e trend rasti. Kljub relativno nizkim stro{kom investicije bo tudi v prihodnje ogrevanje z

ELKO drago, zato pri~akujemo nadaljnje opu{~anje njegove rabe za ogrevanje gospodinjstev iz ekonomskih in okoljskih razlogov. Podobno velja tudi za zemeljski plin, ki je sicer iz vidika vse`ivljenjskih stro{kov ugodnej{i, vendar je fosilno gorivo in ne izpolnjuje sNES kriterijev o dele`u OVE pri oskrbi stavbe z energijo. Na drugi strani so toplotne ~rpalke, prijaznej{i na~in ogrevanja z najni`jimi stro{ki. Poleg ekonomske u~inkovitosti izkori{~ajo od 80 do 87 % OVE. Morda rahlo presene~ajo visoki vse`ivljenjski stro{ki sistemov na drva in na pelete, kjer slednji pri celoviti prenovi (tukaj ne obravnavamo ad hoc re{itev z zamenjavo zgolj gorilnika na starem oljnem kotlu) trenutno presegajo vse`ivljenjske stro{ke kotla na ELKO, kot lahko vidimo na sliki 2. Pri kotlih na polena je razlog relativno visoka investicija (ki mora vklju~evati dovolj velik zalogovnik toplote za optimalno delovanje), pri peletih pa ob nekaj ni`ji investiciji relativno visoka cena energenta. Vendar je potrebno lesno biomaso kot

57

doma~i obnovljivi vir upo{tevati pri tehtanju ob izbiri novega ogrevalnega sistema. Manjvreden les se uporablja predvsem za ogrevanje z zgorevanjem v individualnih kuri{~ih in predstavlja prevladujo~ energent v slovenskih gospodinjstvih. Je lokalni OVE in relativno poceni gorivo, vendar moramo biti pozorni na kakovostno izbiro kotla. Pri iskanju ustreznej{ega na~ina energetskega izkori{~anja velikega potenciala lesne biomase se zdijo nekatere `e komercialno dostopne inovativne tehnologije (npr. uplinjanje) korak v pravo smer, v Sloveniji {e posebej v kombinaciji s sistemi daljinskega ogrevanja, lokalne energetske samooskrbe in pove~anjem dele`a OVE v nacionalnem elektroenergetskem sistemu. Za zaokro`itev analize smo vklju~ili 9 sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji, ki predstavljajo dober na~in za oskrbo domov s trajnostno energijo, predvsem v urbanih sredi{~ih. Ve~ji sistemi la`je kot individualna kuri{~a nadzorovano in z manj {kodljivimi emisijami izkori{~ajo razli~ne OVE, zato so sistemi daljinskega ogrevanja eden od pomembnih dejavnikov na trajnostni poti Slovenije v energetsko samozadostno in nizkooglji~no skupnost. Pri tem pa je upravnike sistemov daljinskega ogrevanja potrebno vzpodbuditi k ukrepom energetske u~inkovitosti, s katerimi bodo posodobili svoje sisteme, jih upravljali bolj proaktivno (=manj retroaktivno) in zmanj{ali toplotne izgube. S tem bodo dosegli, da bo cena njihove toplote konkuren~na ostalim energentom, saj se na sliki 2 da videti, da ima standardna deviacija cene daljinske toplote velik razpon. Konkuren~na cena prinese nove odjemalce, kar samo po sebi spet omogo~a ni`jo ceno â&#x20AC;&#x201C; s tem pa tudi zadovoljne ob~ane in okolju prijazno ogrevanje. â&#x20AC;˘ Doc. dr. Henrik Gjerke{, GI ZRMK, UNG

Slika 2: Primerjava vse`ivljenjskih stro{kov razli~nih energentov/sistemov


58

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Var~no ogrevanje s toplotno ~rpalko

K

dor `eli ogrevati manj{e prostore in zadevo na hitro urediti ima mo`nost izbire klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC s toplotno ~rpalko zrak-zrak. Klimatske naprave imajo za uporabnika ve~ prednosti: - predstavljajo cenovno manj{o investicijo, a veliko re{itev v zadnjem trenutku, - monter jih lahko zmontira v enem samem dnevu, - delujejo var~no, ker ve~ji del toplote ~rpajo iz ozra~ja, - ogrevajo tudi pri zunanji temperaturi do -25° Celzija, - enostavno se upravljajo prek daljinskega upravljalnika, ko nismo doma pa s pomo~jo mobilne aplikacije prek mobitela, - z njimi lahko poleti prostore hladimo ali pa razvla`imo. Za ogrevanje hi{e ali poslovnega objekta (v primeru talnega ali radiatorskega sistema ogrevanja s pomo~jo ogrevalne vode) pa so sistemi MITSUBISHI ELECTRIC s toplotno ~rpalko zrak-voda idealnej{a in tudi vedno bolj za`elena alternativa v novogradnjah in domovih, kjer se obnavlja ogrevalni sistem in zamenjuje potratne kotle na fosilna goriva, kateri marsikje povzro~ajo tudi prekomerno onesna`enost z delci PM10. Z uporabo ogrevalne toplotne ~rpalke tako lahko za{~itimo tudi na{e zdravje, saj je delovanje ~istej{e in hkrati `ivimo udobneje, ker jo lahko upravljamo prek mobilne aplikacije tudi v odsotnosti in iz oddaljenega kraja, kar pri ogrevanju z drvmi ni mogo~e. Sistem s toplotno ~rpalko zrak-voda

kih mo~i, kar predstavlja maksimalno nazivno ogrevalno mo~ 138 kW.

MITSUBISHI ELECTRIC v deljeni izvedbi (split sistem) je ekolo{ko naravnan, gospodarni ogrevalni sistem nove generacije z invertersko tehnologijo. Zunanje enote sistema s toplotno ~rpalko zrak-voda so na razpolago v dveh verzijah: Ecodan in Zubadan, slednja s patentirano invertersko tehnologijo FLASH INJECTION zaradi katere je celotna zmogljivost sistema na voljo do -15 °C zunanje temperature, podro~je delovanja pa vse do -28 °C zunanje temperature, kar je idealno tudi za pripravo tople sanitarne vode. Serija Zubadan je na razpolago nazivnih mo~i ogrevanja 8,11,14 in 23 kW. Sistem je primeren tudi za ogrevanje ve~jih objektov. Naprave namre~ lahko pove`emo v kaskadni sistem z najve~ 6 enotami ena-

Glede na potrebo po topli sanitarni vodi sta na voljo dve varianti enot za pripravo vode, brez ali z 200 litrskim rezervoarjem sanitarne vode. Notranje hidro enote sanitarno vodo segrejejo do 60 °C, s programom za preventivno toplotno dezinfekcijo sanitarne vode (proti legioneli) do 70 °C, poleg tega naprave dosegajo temperaturo ogrevalne vode 60 °C tudi na dovodu. Inovativna funkcija avtomatskega prilagajanja pa meri sobno in zunanjo temperaturo ter na tej podlagi izra~una potrebno mo~ za ogrevanje prostora, kar pomeni, da je temperatura dovoda avtomatsko krmiljena glede na zahtevano zmogljivost ogrevanja, medtem ko se v prostoru stalno vzdr`uje optimalna temperatura. Na ta na~in je zagotovljena vedno najustreznej{a mo~ ogrevanja, izognemo pa se tro{enju energije. Vse kombinacije zunanjih in notranjih enot sistema MITSUBISHI ELECTRIC zrak-voda za ogrevanje prostorov se uvr{~ajo v energijski razred A++. Z obratovanjem ogrevalnega kotla, bi za kurilno olje letno porabili pribli`no 3 krat ve~ v primerjavi z obratovanjem sistema s toplotno ~rpalko zrak-voda. â&#x20AC;˘ Avtorski ~lanek, VITANEST d.o.o.

,19(57(56.$723/271$Ă&#x17D;53$/.$=5$.Ě°92'$

v deljeni izvedbi

Ogrevanje prek radiatorjev

Promocijsko sporo~ilo

1RWUDQMDHQRWD]DSULSUDYR RJUHYDOQHYRGH]O UH]HUYRDUMHPVDQLWDUQHYRGH

Zunanja enota Zubadan RPRJR�DRJUHYDQMHGR -28°C ]XQDQMHWHPSHUDWXUH

Talno ali stensko ogrevanje

www.vitanest.si


TOPEL OBJEM tudi pri -28°C

723/271( Î53$/.(

Obiščite nas na sejmu DOM Ljubljana, od 7. do 12. marca 2017, v marmorni dvorani.

www.vitanest.si Uvoz in distribucija klimatskih naprav, toplotnih črpalk in sistemov za prezračevanje z rekuperacijo toplote VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si


Toplotna ~rpalka Kronoterm – zrak/voda

Zakaj naj za ogrevanje izberem toplotno ~rpalko? Predvsem zato, ker je to dolgoro~no najcenej{i vir ogrevanja. Toplotna ~rpalka pridobi od 50 pa celo do 80 % vse potrebne energije za ogrevanje iz okolice (brezpla~no), preostali del pa je elektri~na energija. Poleg tega pa s takim ogrevanjem odlo~ilno vplivamo na zmanj{anje emisij CO2 (do 100 % manj{e emisije), kar zagotavlja, da bomo mi in na{i otroci lahko `iveli v ~istej{em okolju.

Kaj moramo vedeti pred nakupom toplotne ~rpalke? Izbira toplotne ~rpalke je odvisna od toplotnega re`ima ogrevanja. Okoli{ki zrak kot toplotni vir je vedno na voljo, ~e pa `elimo dose~i {e ve~jo u~inkovitost, potem moramo preveriti ali je na voljo podtalnica. ^e je ni, uporabimo geosondo/zemeljski kolektor. Najbolj{e izkoristke toplotne ~rpalke dosegamo pri nizkotemperaturnem sistemu ogrevanja. Pri vgradnji toplotne ~rpalke moramo biti pozorni, da imamo na voljo prostor za namestitev zunanje enote (v primeru toplotne ~rpalke zrak - voda). Podjetje Kronoterm ponuja re{itve ogrevanja prostorov in gretja sanitarne vode s toplotnimi ~rpalkami za vse vrste objektov – novogradnje, starej{e gradnje, ve~stanovanjske in industrijske objekte.

Skupni stro{ki tak{nih sistemov so nadalje odvisni od potrebne mo~i toplotne ~rpalke in pa seveda od tega katero izvedbo izberemo. ^e izberemo kvalitetno in u~inkovito toplotno ~rpalko zrak - voda, katera je optimalna za delovanje v zimskih razmerah Slovenije (ne “klima” izvedbo), potem lahko najni`ji skupni stro{ki celega sistema znesejo `e od 5.000 evrov naprej. Podjetje Kronoterm vam pomaga pri izbiri prave toplotne ~rpalke in zanesljivega monterja iz svoje ob{irne partnerske mre`e zanesljivih monterjev, ki jih tudi ve~krat letno izobra`ujemo.

Katero toplotno ~rpalko naj izberem? Pri tem najprej pomislimo, kateri toplotni vir je najbolj ekonomi~no izkori{~ati tistega, ki je na voljo in ima hkrati najvi{jo povpre~no temperaturo v ogrevalni sezoni. To je v prvi vrsti podtalna voda, ki ima povpre~no temperaturo okrog +10 °C. Le ta mora biti ustrezne kvalitete ter v zadostnih koli~inah - najmanj 0,2 m3/h za vsak kW grelne mo~i toplotne ~rpalke. Naslednja mo`nost je izkori{~anje akumulirane toplote zemlje, in sicer v obliki vgradnje vodoravnega kolektorja ali geosonde. V prvem primeru potrebujemo ustrezno prosto zemeljsko povr{ino. V drugem primeru pa mora biti omogo~en dostop vrtalnemu stroju.

Kak{en je stro{ek vgradnje toplotne ~rpalke? Poleg stro{ka same toplotne ~rpalke moramo ra~unati {e na stro{ke ostalih potrebnih komponent materialov in in{talacijskih del. Stro{ki ogrevalnega sistema s toplotno ~rpalko zajemajo: 1. toplotna ~rpalka, 2. bojler, zalogovnik, 3. instalacijski material, 4. strojna in elektro-instalacijska dela, 5. dela in material za zagotovitev toplotnega vira.

Mo`nost priklopa toplotne ~rpalke na internet; enostavno upravljanje in servis na daljavo z aplikacijo Cloud.Kronoterm

^e tudi tega nimamo na voljo, potem je najbolj{a mo`na izbira toplotna ~rpalka zrak - voda, ki prestreza toploto okoli{kega zraka. Zrak je na voljo povsod, ima pa od prej navedenih toplotnih virov najni`jo povpre~no temperaturo (razen na Primorskem) in je zato ta vir lahko nekoliko manj u~inkovit. Ko smo ugotovili razpolo`ljivost toplotnih virov, ~e imamo na voljo ve~ mo`nosti, potem primerjamo investicije in stro{ke ogrevanja za posamezni toplotni vir. Izra~un vra~ilne dobe investicije nam nakazuje pravo usmeritev pri izbiri toplotne ~rpalke. Toplotne ~rpalke Kronoterm so na voljo za vse na{tete toplotne vire z najbolj{im izkoristkom za va{e potrebe. Na{a tehni~na podpora in svetovanje vam bosta s strokovnim ogledom va{ega objekta zagotovila najbolj{o izbiro toplotne ~rpalke za va{e potrebe. Z izbrano mre`o visoko kvalificiranih monterjev bomo poskrbeli za kvalitetno izvedbo in va{e kon~no zadovoljstvo v celi dobi obratovanja.

Kak{na je garancija? Kdo jo omogo~a? Kaj pa servis in rezervni deli? Trajanje garancije je lahko razli~no opredeljeno. Pomembno pa je kdo jo daje. Sama blagovna znamka {e ne pomeni, da bo garancijo tudi mogo~e uveljavljati, saj le-to ponavadi daje uvoznik ali ponudnik. Kronoterm je slovenski proizvajalec in ponudnik toplotnih ~rpalk z ve~ kot 25 letno tradicijo, z ve~ kot 50.000 zadovoljnimi uporabniki toplotnih ~rpalk za najrazli~nej{e sisteme in potrebe. Lastna proizvodnja in servis vam zagotavljata dolgoro~no in hitro re{itev v primeru te`av. Dolgoro~ne in kakovostne re{itve pa zagotavljamo z lastnim razvojem v svoji laboratorijski enoti. Slovenska toplotna ~rpalka KRONOTERM je v vseh pogledih vredna zaupanja in nakupa. •

Kronoterm – najve~ji slovenski proizvajalec var~nih toplotnih ~rpalk.

Promocijsko sporo~ilo

Razlogi za var~en ogrevalni sistem s toplotno ~rpalko


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

61

Sejem Intersolar raste

N

eugodne napovedi se niso uresni~ile in trg fotovoltaike raste naprej, kljub zmanj{anim ali ukinjenim subvencijam. [tevilni svetovni proizvajalci posodabljajo obstoje~e linije in gradijo nove. Novosti na tem podro~ju bodo predstavili na sejmu v MĂźnchnu, ki ga bodo odprli 31. maja letos. Kitajci in Indijci Ta razvoj se je dalo predvideti. Indija se bo po {tevilu prebivalcev kmalu izena~ila s Kitajsko, obe pa vlagata veliko denarja v razvoj in v tovarne fotovoltaike. Samo ti dve dr`avi bosta, vsaka posebej, letos pove~ali proizvodnjo za 17 gigavatov. Tudi ZDA, EU, Saudska Arabija ter Iran gradijo nove tovarne. Nemci poro~ajo, da so njihovi dobavitelji fotovoltai~nih strojev in proizvodnih linij zasuti z naro~ili. Pri tem gre zlasti za izbolj{ane variante modulov, nove na~ine priklju~evanja in za splo{no pove~anje avtomatizacije in produktivnosti linij.

Sejem Intersolar traja samo tri dni in je najve~ja tovrstna prireditev na svetu

Nove tehnologije - ve~ja u~inkovitost Na obzorju je ve~ izbolj{anih tehnologij, nove module pa se bo dalo izdelovati na obstoje~ih fotovoltai~nih linijah. Zaradi tega bo cena na kilovat son~ne elektrike {e ni`ja, izplen ve~ji, proizvodni stro{ki pa v dana{njih mejah. Preizku{ajo nove PERT in PERC celice ter heterosti~no tehnologijo, posledica pa bo nova rekordna u~inkovitost. Pri tem gre zlasti za nove na~ine priklju~itve posamezne silicijeve plo{~ice, saj kratice pomenijo to~kast in povr{inski kontakt na hrbtni strani. Posledica je izbolj{an zajem elektrike, ki bo zlasti visok pri novih dvostranskih modulih, ki so sposobni proizvesti do 30% ve~ elektrike kot dosedanji izdelki. Industrija pa od dobaviteljev silicijevih rezin pri~akuje {e kvalitetnej{e izdelke ter izbolj{ane in trajnej{e kontaktne to~ke za odvzem elektrike.

Bi skupaj postavili son~no elektrarno?

M

ed {tirimi novimi priro~niki glede tako imenovanih skupnostnih projektov je tudi priro~nik za postavitev skupnostne son~ne elektrarne.

Priro~niki vsebujejo navodila, napotke, vzorce, primere dobrih praks in vse, kar lahko pobudnike in izvajalce skupnostnih projektov podpre pri tem, da projekte uspe{no izpeljejo in v lokalnih skupnostih ustvarijo trajne koristi, so sporo~ili iz Umanotere. Da bi podprli omenjene pobudnike in izvajalce so Dru{tvo Focus, Umanotera, IPOP in PIC v okviru projekta Skupnostno upravljanje z `ivljenjskimi viri pripravili priro~nike za postavitev skupnostne son~ne elektrarne, organizacijo spremljane poti v {olo (pe{bus in bicivlak) in ureditev skupnostnega prostora v soseski. Tri priro~nike na specifi~nih podro~jih spremlja splo{ni priro~nik z navodili za izvajanje skupnostnih projektov neodvisno od njihove specifi~ne vsebine. Skupnosti, ki uspe{no izvajajo projekte upravljanja z `ivljenjskimi viri, razvijajo pripadnost, ponos in zaupanje, pridobivajo dragocena znanja in spretnosti ter krepijo medsebojne odnose.

Izmed obnovljivih virov energije izbrana so~na elektrarna Skupnostna son~na elektrarna predstavlja projekt, kjer se skupina posameznikov in/ali drugih dele`nikov zdru`i v `elji po proizvodnji elektri~ne energije iz ~istega vira - sonca. Pove`ejo se na organizacijski ali institucionalni ravni (npr. v obliki zadruge) ter skupaj zberejo potrebna znanja, storitve in sredstva za izvedbo projekta, bodisi ker kot posamezniki nimajo dovolj sredstev za uresni~itev lastnega projekta, bodisi, ker si tak{en projekt `elijo uresni~iti skupnostno.

Posebej informativni bodo tudi spremljevalni posveti, na katerih bodo strokovnjaki in specialisti za posamezna podro~ja nakazali nove mo`nosti ter potencial fotovoltaike. Predavanja bodo zanimiva za vse profile, od tehnikov do investitorjev, saj bodo la`je ugotovili, kam se spla~a vlagati denar. Tak{en pristop izbolj{uje tudi splo{ne planetarne mo`nosti in omogo~a doseganje ciljev zadanih na zadnji klimatski konferenci. Vse skupaj pa je sestavni del planetarne strategije, ki posku{a rast povpre~ne temperature na planetu obdr`ati pod mejo dveh stopinj Celzija. â&#x20AC;˘

Klju~no za tak{ne projekte je, da imajo koristi tako tisti, ki sodelujejo pri projektu, kot tudi sama lokalna skupnost, kjer bo projekt izveden. Izmed obnovljivih virov energije je bila zaradi ni`jih finan~nih stro{kov in razmeroma la`je uresni~itve in umestitve v prostor izbrana son~na elektrarna. Vendar je tudi projekte postavitve vetrne ali male hidro elektrarne mogo~e uresni~iti na trajnosten in skupnosten na~in, so med drugim {e sporo~ili iz Umanotere. Ve~ o tem na: www.dovoljzavse.si â&#x20AC;˘

Tihec

Miro Jakomin, Foto: Life Free Energy, vir: portal Na{ stik


62

AKTUALNO

Nizke zimske temperature razkrivajo globino problema energetske rev{~ine Konferenca Energetska rev{~ina Dru{tva Focus: le z dialogom klju~nih sektorjev lahko pri~akujemo izbolj{anje stanja

P

redvsem v zimskem ~asu je stiska velika, saj zimske temperature veliko ljudi, ki niso zmo`ni pokrivati stro{kov ogrevanja, prisilijo v bivanje v eni ogrevani sobi ali v premalo ogrevanem stanovanju. V Sloveniji imamo vse ve~ energetsko revnih gospodinjstev, ker rast cen energije prehiteva rast dohodkov. Energetska rev{~ina najbolj prizadene gospodinjstva z nizkimi dohodki, katerih ekonomski polo`aj je povezan s slab{o energetsko u~inkovitostjo bivali{~a. Tak{na gospodinjstva se soo~ajo tudi z ve~jo socialno izklju~enostjo in s slab{im zdravstvenim stanjem.

Povezati energetski, socialni, okoljski in zdravstveni sektor Nedavna konferenca Energetska rev{~ina (del projekta REACH), je vzpostavila dialog med na{tetimi sektorji. V pogovorih s tujimi in slovenskimi strokovnjaki so udele`enci konference iskali trajne re{itve za naslavljanje energetske rev{~ine ter podali pripombe na priporo~ila, ki jih je za naslavljanje vpra{anja energetske rev{~ine podalo dru{tvo Focus. V dru{tvu so prepri~ani, da je potrebno naslavljati problematiko visokih investicijskih stro{kov energetske sanacije ter spremeniti, oziroma dopolniti obstoje~e na~ine financiranja ukrepov energetske u~inkovitosti. Poleg ukrepov zamenjave neu~inkovitega stavbnega pohi{tva, ogrevalnega sistema in izolacije, so bili kot u~inkoviti izpostavljeni tudi ukrepi zamenjave neu~inkovitih naprav in aparatov (zamrzovalniki, hladilniki, elektri~ni bojlerji, idr.) ter ozave{~evalna usposabljanja in izobra`evanja o ustrezni rabe energije v gospodinjstvih. V Sloveniji se aktivno odvija `e kar

nekaj programov naslavljanja energetske rev{~ine, vendar so nujno potrebni nadaljnji koraki, predvsem problem potrebuje povezan in strukturiran pristop. Brezpla~no energetsko svetovanje, ki ga je sprva nudilo dru{tvo Focus v sklopu

projekta REACH, je sedaj na voljo na dr`avni ravni preko mre`e energetskih pisarn ENSVET. Ob svetovanju gospodinjstvo dobi tudi brezpla~en paket naprav za zmanj{evanje rabe energije in vode v vrednosti pribli`no 30 EUR.


AKTUALNO

63

Mag. Jo`e Dimnik, v.d. generalnega direktorja Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo, izpostavlja: ÂťNajrevnej{a gospodinjstva v Sloveniji so za energijo v letu 2015 porabila skoraj 18 % vseh svojih razpolo`ljivih sredstev. Glavni razlog za energetsko rev{~ino energetsko neu~inkovita in slabo izolirana domovanja. V novi finan~ni perspektivi za obdobje 2014-2020 v Operativnem programu evropske kohezijske politike je namenjenih 5 milijonov evrov za re{evanje energetske rev{~ine s subvencioniranjem ukrepov u~inkovite rabe energije v 500-tih gospodinjstvih z nizkimi prihodki.ÂŤ

Ekosklad nudi {e dodatne programe, med njimi 100% sofinanciranje energetske sanacije stavbe za socialno {ibka gospodinjstva, ki `ivijo v ve~stanovanjskih stavbah ter 100% financiranje zamenjave ogrevalnih sistemov na biomaso za socialno {ibka gospodinjstva v stanovanjskih stavbah na obmo~jih ob~in s sprejetim Odlokom o na~rtu za kakovost zraka.

Energetska rev{~ina izvira iz materialne Glede na kompleksnost problema energetske rev{~ine je potrebno razmi{ljati celostno, da bi lahko odpravili vzroke za ta problem. Mag. Tadeja Nimac iz Centra za soci-

Da{a Megli~ iz Ministrstva za delo, dru`ino, socialne zadeve in enakopravnost je izpostavila pripravljenost ministrstva za sodelovanje: ÂťMDDSZ podpira projekt iskanja trajnih re{itev za naslavljanje energetske rev{~ine, saj se nam zdi nujno, da se centri za socialno delo ~im bolj aktivno vklju~ijo vanj v dobrobit svojih uporabnikov.ÂŤ TomĂĄ{ Truba~Ă­k iz ~e{ke organizacije Prilo`nost za stavbe pravi: ÂťEnergetska obnova stavb se je izkazala kot eden od klju~nih ukrepov za zmanj{anje izziva energetske rev{~ine na ^e{kem. Od 2014 smo na ^e{kem vlo`ili ve~ kot 150 milijonov evrov javnega denarja v obnovo enodru`inskih hi{. Treba je pojasniti, da sicer ni {lo samo za primere energetske rev{~ine, ampak za splo{en program, vendar pa so rezultati zelo dobri. Vlo`ek dr`ave je pritegnil tudi sredstva prebivalcev in program je znatno prispeval k doseganju podnebnih in energetskih ciljev ^e{ke.ÂŤ

alno delo Zagorje ob Savi izpostavlja: ÂťEnergetska rev{~ina je zelo pogosto povezana z materialno rev{~ino. V prihodnosti je za prepre~evanje in zmanj{anje energetske rev{~ine klju~na vloga odlo~evalcev pri oblikovanju razli~nih makro politik, kot

so socialna, pla~na, pokojninska ali stanovanjska. Z izbolj{anjem politik in praks na omenjenih podro~jih bi pomembno prispevali h kvaliteti `ivljenja posameznikov.ÂŤ â&#x20AC;˘ Tomislav Tkalec

723/271(ÂĽ53$/.(

678',20$56

N:$GHOXMHMRRGÂ?&

7RSORWQHĂ&#x2026;USDONH)XMLWVX:DWHUVWDJH 8Ă&#x2026;LQNRYLWLVLVWHPLFHQWUDOQHJDRJUHYDQMD:DWHUVWDJHĂ&#x2026;USDMRHQHUJLMR

7RSOLQDKODGLQVYH{LQD

SUHGYVHPL]]UDNDREĂ&#x2026;XWQR]PDQMwXMHMRHPLVLMH&2QHL]ORĂ&#x2026;DMRwNRGOMLYLK

'2%$9$0217$m$,19='5m(9$1-(',1(6GRR

VQRYLDOLXPD]DQLMHGHOXMHMRWLKRLQ]DJRWDYOMDMRQL]NHVWURwNHREUDWRYDQMD 6LVWHPLRPRJRĂ&#x2026;DMRWDOQRDOLUDGLDWRUVNRJUHWMHLQSULSUDYRVDQLWDUQHWRSOH

&HVWDQD%UGR/MXEOMDQD WHGLQHV#GLQHVVL

YRGHWDNR]DJRVSRGLQMVWYRNRW]DSODYDOQLED]HQ

ZZZGLQHVVL


64

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Vir: www.heizungsfinder.de

Primerjava sistemov za toplotne ~rpalke Toplotne ~rpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne ~rpalke lahko kljub vi{jim stro{kom investicije pri toplotni ~rpalki zemlja-voda ra~unate na maksimalne prihranke in dolgoro~no bolj ekonomi~en sistem. [e posebej zaradi visokega letnega faktorja u~inkovitosti (COP – letno grelno {tevilo). Vendar imata tudi ostala dva sistema za toplotne ~rpalke svoje prednosti.

Primerjava treh razli~nih sistemov toplotnih ~rpalk Pomembni dejavniki pri odlo~itvi za izbiro sistema toplotne ~rpalke je lokacija, vrsta zemljine (v primeru polo`itve zemeljskega kolektorja), ter dostopnost podtalnice v primeru, da se odlo~amo za sistem toplotne ~rpalke voda - voda in izkopljemo vrtine. ^e ste v dvomih, ali potrebujete odgovore na bolj specifi~na

vpra{anja, se je pred investicijo najbolje obrniti na strokovnjaka. Stro{ki obratovanja toplotne ~rpalke so odvisni od mo~i naprave, objekta in podro~ja, kjer se toplotna ~rpalka vgrajuje. V spodnji tabeli so prikazane prednosti in slabosti razli~nih sistemov za toplotne ~rpalke:

Katera toplotna ~rpalka je primerna za va{e potrebe je odvisno od ve~ih pogojev. V spodnji tabeli je navedena primerjava sistemov za toplotne ~rpalke zemlja-voda, voda-voda in zrak-voda. ZEMLJA - VODA

VODA - VODA

ZRAK – VODA

Od 3,5 do 4,5

Od 2,5 do 3,5

Od 2 do 3

srednji do visoki

srednji do visoki

nizki

Stro{ki obratovanja

nizki

nizki do srednji

srednji do visoki

Stro{ki na~rtovanja

srednji do visoki

srednji do visoki

nizki

Stro{ek monta`e

srednji do visoki

srednji do visoki

nizki

Zelo primerno. Uporaba sistema toplotne ~rpalke zemlja-voda je v mnogih novih stavbah sedaj `e preizku{ena in uveljavljena. Potrebna je optimalna izbira grelnega telesa (talno, stensko ogrevanje), kot tudi optimalna izolativnost zgradbe. Za vgradnjo zemeljskega kolektorja je potrebna dovolj velika zemlji{~e.

Zelo primerno. Uporaba sistema toplotne ~rpalke voda-voda je v mnogih novih stavbah sedaj `e preizku{ena in uveljavljena. Potrebna je optimalna izbira grelnega telesa (talno, stensko ogrevanje), kot tudi optimalna izolativnost zgradbe. Potrebna je izvedba zemeljske vrtine in pridobitev dovoljenja za vrtino.

Primerno, vendar v primerjavi z ostalima sistemoma, ima sistem zrak – voda slab{i izkoristek, saj je v zimskem ~asu zaradi nizkih temperatur izkoristek toplote iz okolja manj{i, kar se posledi~no pozna pri porabi elektrike. Zunanja enota je pogosto izpostavljena ekstremnim vremenskim pogojem.

Pogojno mogo~e, saj je potrebno na obstoje~em zemlji{~u kar nekaj prostora za polo`itev kolektorja. V primeru radiatorskega ogrevanja je priporo~ljivo namestiti termostatske ventile, ali zamenjati starej{e radiatorje in izbolj{ati izolativnost objekta.

V ve~ini primerih mo`na izvedba, na zemlji{~u sta potrebni dve vrtini, pravila so ista kot pri novogradnji. V primeru radiatorskega ogrevanja je priporo~ljivo namestiti termostatske ventile, ali celo zamenjati starej{e radiatorje in izbolj{ati izolativnost objekta.

Najve~krat najprimernej{i sistem za hitro zamenjavo ogrevalnega sistema, zaradi enostavne namestitve in zagona. Ni zemeljskih del (vrtina, polaganje kolektorja). Prav tako je potrebno zamenjati starej{e radiatorje, ali vsaj namestiti termostatske ventile na novej{ih radiatorjih in izbolj{ati izolativnost objekta.

SCOP – letno grelno {tevilo Stro{ki investicije

Novogradnja

Obnova

SCOP (Seasonal Coefficient of Peformance) je letno grelno {tevilo, podatki temeljijo na izkustvenih vrednostih, saj je u~inek toplotne ~rpalke odvisen tudi od klimatskih pogojev, stanja stavbe, dodatne opreme, tehnolo{ke izvedbe, na~ina uporabe, od krmilnega sistema in velikosti toplotne ~rpalke.


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

65

Navpi~no iskanje toplote

O

b stavbah z majhnimi parcelami lahko dovolj toplote za toplotno ~rpalko zemlja-voda pridobimo samo s pomo~jo navpi~ne zemeljske sonde. Obi~ajna globina vrtanja je od 60 do 140 m, globino in {tevilo vrtin pa dolo~imo glede na toplotne potrebe stavbe. Prednosti pred izvedbo zrak - voda so celoletna visoka temperatura vira, mo`no je poletno hlajenje brez vklopa toplotne ~rpalke, za izvedbo potrebujemo le manj{o povr{ino, pomanjkljivost pa je vi{ja cena izvedbe. Dobra stran je {e stalno visoko grelno {tevilo, ki zna{a okrog COP 4.

Na~in vrtanja V odvisnosti od vrste zemljine in vodnatosti terena potrebujemo za 1 kW grelne mo~i T^ pribli`no 15 do 20 m globoko vrtino. Za izvedbo je potrebno pridobiti ustrezna soglasja, kar obi~ajno pridobi izvajalec. ^e potrebujemo ve~ toplote lahko ukrepamo na dva na~ina. Izvedemo dodatne vrtine, vendar morajo biti med seboj oddaljene okrog 6 m, od temeljev zgradbe pa 2 m. Ali pa izvedemo ve~ zaporednih vrtanj z istega mesta, sveder pa nagnemo pod kotom navzven. Vrtine nato izgledajo kot {pice polodprtega de`nika. Globino vrtanja dolo~a {e sestava tal, povezave med vrtino in toplotno ~rpalko pa morajo biti v vzponu, zaradi odzra~evanja. Potrebno je predvideti tudi dostop in prostor za postavitev vrtalnega stroja

Energija za ogrevanje in hlajenje Na splo{no velja, da zna{a zajem toplote na meter izvrtine od 50 do 100 W, ^e so tla vla`na pa je zajem {e ve~ji. Za poenostavljeno oceno izgub upo{tevamo, da ima pasivna hi{a 10 W/m2 izgub, nizkoenergijska 40 W/m2, novogradnja z dobro izolacijo 50 W/m2, obstoje~a hi{a s primerno izolacijo pa 70 W/m2. Temu pri{tejemo {e pripravo tople vode, pri ~emer predvidimo porabo 50 l/osebo s temperaturo 45°C, za kar potrebujemo dodatno toploto, ki zna{a okrog 0,25 kWh na osebo. Stavbo lahko poleti hladimo, pri ~emer T^ ni vklju~ena, deluje samo obto~na ~rpalka. Korist je dvojna, pri tem ohladimo stavbo in ogrejemo vrtino.

Zaklju~ki cevi ki jih s pomo~jo ute`i vstavijo v izvrtino

Trenutek zalitja navpi~ne jeklene cevi s teko~im betonom

Povpre~en zajem energije v razli~nih vrstah tal

Cene in ~as Toplota zemlje je odli~en in neusahljiv vir toplote za ogrevanje, ki je neodvisen od vremenskih razmer. Cena vrtanja se giblje med 45 do 65 €/m in je odvisna tudi od vrste zemlji{~a in {tevila dni, ki so potrebni za doseganje zadostne globine. Srednja cena za 80 m globoko vrtino je okrog 4.400 €, vrtanje pa traja od 3 do 4 dni. Med zimskim delovanjem bo uporabnik imel samo stro{ke z elektriko za pogon obto~nih ~rpalk in toplotne ~rpalke ter nekaj malega stro{kov za letni pregled in ~i{~enje filtrov. V primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje so teko~i stro{ki manj{i za najmanj 50%. Pri tem uporabnik nima nobenih dodatnih stro{kov z vedno bolj pogostimi obiski in meritvami dimnikarjev ter vzdr`evanjem in ~i{~enjem dimnika. Danes so najbolj zanimive in ugodne paketne ponudbe v katerih skupaj nastopata proizvajalec toplotne ~rpalke in izvajalec vrtine. Pri tem je pogodba podpisana z enim izvajalcem v njej pa so dolo~eni tudi garancijski pogoji. • Delni povzetek ~lanka Bojana Grobov{ka


66

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Male kurilne naprave

V prodaji le {e naprave, ki ustrezajo emisijskim predpisom

S

premenjena uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, sprejeta julija lani, ne uvaja obveznega merjenja emisij in metodologije merjenja za enosobne kurilne naprave, ki so edini vir ogrevanja stanovanjskih prostorov ({tedilnik, lon~ena pe~, kamin), in za kurilne naprave, starej{e od 50 let.

Barbara Primc, samostojna novinarka

Uredba ureja emisije malih kurilnih naprav in predvsem omejuje dajanje na trg emisijsko neustreznih malih kurilnih naprav, poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. Z omenjeno uredbo `elijo na ministrstvu pozitivno vplivati na kakovost zraka, predvsem na degradiranih obmo~jih, kjer so mo~no prese`ene mejne vrednosti onesna`enosti zraka z delci PM10: »^e `elimo zmanj{ati onesna`enje zraka z delci PM10, moramo spodbuditi zamenjavo neustreznih kurilnih naprav.« Po ocenah ministrstva v Sloveniji uporabljamo 412.000 malih kurilnih naprav, od tega jih je v evidenco Evidim vpisanih 322.000 ali 78 odstotkov. Skoraj 46 odstotkov naprav je na trdno gorivo, 30 odstotkov na teko~e in dobrih 22 odstotkov na plinasto. Povpre~na starost vseh vpisanih naprav na vsa goriva je 15 let. Najbolj problemati~ne so kurilne naprave na trdna goriva. Na trgu se namre~ prodajajo tudi tak{ne, ki ne ustrezajo zahtevam uredbe, kar je z vidika potro{nika zavajajo~e. Po novem lahko trgovci prodajajo le tiste, ki izpolnjujejo tudi predpise o najvi{jih dovoljenih izpustih celotnega prahu in ogljikovega monoksida, ki so jih morale `e do zdaj izpolnjevati vse `e name{~ene kurilne naprave v stanovanjih, sicer so in{pekcijske slu`be na podlagi dimnikarjeve prijave prepovedale njihovo uporabo. »Omejitev dajanja na trg {~iti potro{nika, ki mu prodajalec ne bo ve~ mogel prodati neustrezne kurilne naprave, za katero bi dimnikar pozneje, ko bi bila `e v uporabi, ugotovil, da ne ustreza emisijskim zahtevam in bi prepovedal njeno uporabo,« pojasnjujejo na ministrstvu. Nadzor nad kurilnimi napravami na trdno gorivo v prodaji izvaja tr`na in{pekcija. Na vpra{anje, ali obstaja seznam ponudnikov oziroma kurilnih naprav, ki ustrezajo merilom, na ministrstvu odgovarjajo, da ga nimajo in to tudi ni v njihovi pristojnosti. Pri~akujejo pa, da bodo iz trgovske ponudbe izlo~ene najcenej{e kurilne naprave, ki ne ustrezajo emisijskim predpisom. Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav odpravlja olaj{avo glede neizvajanja meritev emisij v zrak iz enosobnih kurilnih naprav na trdno gorivo. Izjema so kurilne naprave, ki so edini vir ogrevanja, in starej{e od 50 let. »Na ta na~in se {~iti socialno {ibka gospodinjstva, saj ima vsakdo pravico do toplega doma, prav tako predvidevamo, da je dele` teh naprav majhen, zato ne pri~akujemo omembe vrednega negativnega vpliva na okolje,« pravijo na ministrstvu.

Uredba o emisiji snovi v zrak odpravlja olaj{avo glede neizvajanja meritev emisij iz enosobnih kurilnih naprav na trdno gorivo. Izjema so kurilne naprave, ki so edini vir ogrevanja, in starej{e od 50 let.

Trgovci lahko po novem prodajajo le tiste kurilne naprave na trda goriva, ki izpolnjujejo tudi predpise o najvi{jih dovoljenih izpustih celotnega prahu in ogljikovega monoksida. Te so morale `e do zdaj izpolnjevati vse kurilne naprave, name{~ene v stanovanjih.

Dokon~en seznam kurilnih naprav, na katerih se bodo izvajale meritve, se {e oblikuje. »Na ministrstvu si prizadevamo, da bi na podlagi izku{enj, pridobljenih v drugih dr`avah, dolo~ili tiste vrste naprav, za katere bodo meritve zahtevane. Odlo~itev bo predvsem odvisna od zagotovitve ustreznega merilnega mesta in mo`nosti predhodno izvedenih ukrepov, ki zagotavljajo manj{e emisijske vrednosti od zakonskih mejnih vrednosti. Z meritvijo se potem samo ugotavlja, ali so predhodno izvedeni ukrepi ustrezni,« pravijo na ministrstvu. Merilne metode za izvedbo meritev prahu na kurilnih napravah na trdno gorivo so znane in v Sloveniji ne bodo z ni~emer omejevane. Enoten je le merilni protokol, ki je pripravljen in bo dolo~en z uredbo o oskrbi malih kurilnih naprav, ki bo sprejeta na podlagi zakona o dimnikarskih storitvah (ta je bil sprejet novembra lani). •


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

67

Ogrevanje {e nikoli ni bilo tako enostavno Spoznajte sistem za ogrevanje, ki je zdravju, okolju in `epu nadvse prijazno, hkrati pa pri monta`i dopu{~a popolno fleksibilnost – ogrevate lahko povsod, kjer si to `elite. Zakaj izbrati elektri~no ogrevanje? Ko pomislimo na ogrevanje, pomislimo na stro{ke, u~inkovitost in vse bolj tudi na okoljske dejavnike. Danes so na voljo izjemno ekonomi~ni in u~inkoviti sistemi elektri~nega ogrevanja z IR paneli, ki slu`ijo kot osnovno ogrevanje in imajo pomembne prednosti v primerjavi s klasi~nimi na~ini ogrevanja. Monta`a IR panelov je hitra, enostavna in poceni, stro{kov vzdr`evanja prakti~no ni. 10 razlogov, zakaj se odlo~iti za MySun IR grelne panele: 1. Ni vzdr`evanja. 2. Investicija je nizka. 3. Monta`a je enostavna in poceni. 4. So lepi na izgled in lahko potiskani s poljubnimi motivi. 5. Delovanje je nesli{no. 6. Ni emisij v okolje. 7. Ni nevarnosti za uhajanje CO. 8. Primerni tudi za prostore, ki jih ogrevate le ob~asno. 9. Z ustreznimi termostati je ogrevanje mo`no popolnoma prilagoditi svojim potrebam (tudi Wifi - in GSM-termostati). 10. Ni nevarnosti pred zmrzaljo – IR paneli niso polnjeni z vodo.

Priporo~amo IR grelne panele MySun – za ekonomi~no in okolju prijazno ogrevanje. Ogrevajo va{ dom kot sonce.

O pozitivnih lastnostih IR panelov je veliko znanega. Kvaliteto potrjujejo {tevilni na{i zadovoljni kupci. IR paneli MySun so izjemno var~ni in u~inkoviti. Zna~ilno zanje je, da ve~ino toplote v prostor oddajo s sevanjem (infrarde~imi `arki), tako ogrevajo povr{ino predmetov in ne zraka. Princip delovanja panelov MySun je enak kot pri soncu, zato tovrstno ogrevanje velja

za najbolj naraven in zdrav na~in ogrevanja. Z ustreznimi krmilniki lahko nadzor in upravljanje ogrevanja v ~asu va{e odsotnosti opravljate na daljavo, z mobilnim telefonom ali tablico, kar je {e kako prakti~no za po~itni{ke objekte ali v ~asu na{e odsotnosti. •

Promocijsko sporo~ilo

Popoln sistem ogrevanja z MySun IR paneli – za vsak dom, pisarno ali delavnico. Pokli~ite nas na 07/477 88 20 in svetovali vam bomo pri izbiri prave in najbolj{e re{itve za elektri~no ogrevanje va{ih prostorov.


68

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Prednosti ogrevanja s sodobnim plinskim kotlom Po podatkih Agencije za energijo* je v Sloveniji preko 133.000 uporabnikov zemeljskega plina, od tega ve~ kot 119.000 gospodinjskih odjemalcev. [tevilo uporabnikov zemeljskega plina za ogrevanje se v Sloveniji iz leta v leto pove~uje. Razlogov za to je verjetno ve~. Ogrevanje s sodobnim plinskim kondenzacijskim kotlom, omogo~a visoke izkoristke, var~no porabo energije in posledi~no nizke obratovalne stro{ke. Poleg tega je investicija v plinski kondenzacijski kotel nekajkrat ni`ja v primerjavi z investicijo v druge ogrevalne naprave, saj je vlo`ek v vgradnjo kotla na zemeljski plin `e od 3.000 evrov dalje. Omenjeni na~in ogrevanja je obenem okolju prijazen, saj je zemeljski plin naj~istej{e fosilno gorivo. V primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje ali lesno biomaso pri tovrstnem ogrevanju nastaja bistveno manj emisij toplogrednih plinov in pra{nih delcev. S prehodom na ogrevanje z zemeljskim plinom in s kvalitetnimi ogrevalnimi napravami bi izbolj{ali prekomerno onesna`enost zraka ter povi{ano koncentracijo pra{nih delcev v ozra~ju, ki smo ji bili pri~a tudi leto{njo zimo.

Sodobni plinski kotel je var~en, zanesljiv, tih in izjemno kompakten Priznani proizvajalci ogrevalne tehnike z dolgoletnimi izku{njami na trg lansirajo preizku{ene in zanesljive ogrevalne sisteme. Eden izmed evropskih proizvajalcev z ve~ stoletno zgodovino, francoski De Dietrich, je na primer v zadnjih letih svetovnemu trgu predstavil u~inkovit in najkompaktnej{i plinski kondenzacijski kotel na trgu, ki je po`el veliko uspeha {irom po svetu. Stenski plinski kondenzacijski kotel De Dietrich Naneo je primeren za modernizacijo ogrevalnih sistemov kot tudi za novogradnje. Tehni~no je enako zasnovan za celotni svetovni trg in ga pri ogrevanju objekta, kot pripravi tople sanitarne vode odlikujejo odli~ni rezultati. Kotel v obeh na~inih delovanja (ogrevanje, priprava tople vode) po ErP direktivi sodi v A energijski razred, z dodano sobno upravljalno enoto iSense (AD289), pa dosega celo razred A+. Kvalitetne komponente zagotavljajo visoko u~inkovitost ter tiho in zanesljivo delovanje kotla.

De Dietrich Naneo - stenski kondenzacijski kotel nove generacije

Mini format kotla De Dietrich Naneo je opremljen z vsemi elementi za takoj{njo vgradnjo.

Najbolj prodajan model kotla Naneo je opcija s preto~nim grelnikom, ki nudi re{itev {tevilnim stanovanjem tudi v Sloveniji. Za ve~je porabnike in hi{e s kotlovnico se kotel lahko kombinira z akumulacijskem grelnikom razli~nih velikosti. Naneo nudi ve~ mo`nosti upravljanja, povsem enostavna upravljalna enota na vrtljivi gumb je ljub{a starej{im uporabnikom, na voljo pa je tudi upravljalna enota po meri zahtevnej{ih uporabnikov. Izjemno majhen kotel sodobne oblike (vi{ina 56, {irina 37, globina 36 cm) je skladen tako reko~ z vsakim prostorom v domu. Kotel v mini formatu je polno opremljen z vsemi elementi (ventili) za takoj{njo vgradnjo oziroma priklop na obstoje~o hi{no napeljavo. Poleg vseh konkuren~nih prednosti, navdu{uje {e z izredno privla~no ceno.

Zanimiva hibridna re{itev je kombinacija plinskega kotla in toplotne ~rpalke zrak/voda. Zanesljivo delovanje, nizki stro{ki obratovanja ter energijska u~inkovitost omenjene naprave so plod konstantnega razvoja in dolgoletnih izku{enj proizvajalca De Dietrich. Hibrid samostojno ali pa po `elji uporabnika, dolo~a kateri vir energije bo uporabljal za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Regulacija avtomatsko prera~unava stro{ke ogrevanja, ki so odvisni od trenutnih cen energentov (plin/ elektrika) ter od izkoristka toplotne ~rpalke, ki pri ni`jih zunanjih temperaturah pada. De Dietrichovi hibridni sistemi po ErP direktivi sodijo v najvi{ji, A++ energijski razred. Tovrstne ogrevalne naprave so primerne za vse vrste stavb, za prenovo obstoje~e kotlovnice kot tudi za novogradnje. â&#x20AC;˘ * Vir: www.agen-rs.si

S hibridnimi sistemi do neodvisnosti od cen energentov Na dolgi rok se energetski trg in cene energentov spreminjajo, kar pa pomembno vpliva tudi na stro{ke ogrevanja gospodinjstev. Temu vplivu se lahko izognemo z vgradnjo hibridnega sistema, ki izkori{~a vir, ki ob trenutnih cenah energentov in trenutnih vremenskih razmerah omogo~a najve~je prihranke. Hibridni sistem, ki ga obi~ajno sestavljata kotel in toplotna ~rpalka, izkori{~a dva neodvisna vira energije, s ~imer zagotavlja zanesljivost ogrevanja prostorov vse dni v letu. Uporabnik ima vedno na voljo rezervni vir energije, ki deluje.

De Dietrich hibridni sistem - kombinacija plinskega kotla in toplotne ~rpalke zrak - voda.

Ve~ informacij o ogrevalnih sistemih De Dietrich lahko najdete na spletni strani www.veto.si, preko elektronske po{te info@veto.si ali na telefonski {tevilki 041 659 584.


OBIĂijITE NAS NA SEJMU DOM . . MAREC GOSPODARSKO RA9STAVIĂijE DVORANA B

Group

www.veto.si

ogrevanje hlajenje vodovod OreYraĺevanje kopalnice keramika -ͱHEͱLG>ÁƴJH:ED>Á ÁABƈGBÁHJ>RJ:ƴ>N:EGBÁKBKL>FBÁ ÁDͱLEBÁG:ÁE>KGͱÁ;BͱF:KͱÁ ÁHEBGKDBÁBGÁͱECGBÁDͱLEBÁ ÁKͱE:JGBÁKBKL>FBÁ ÁDEBF:LKD>ÁG:HJ:N> N>GLBE:LͱJKDB DͱGN>DLͱJCB AJ:GBEGBDB BG @J>EGBDB Nͱ=> J:=B:LͱJCB J>@ME:<BCKD: L>AGBD: <>NGB BG R:LBKDͱN:EGB KBKL>FB BGƈL:E:<BCKDB F:L>JB:E ABƈG: D:G:EBR:<BC: @ͱJBEGBDB =BFGBDB ƴJH:ED> ͱF:JB<> BG J:R=>EBE<B L:EGͱ ͱ@J>N:GC> J>@ME:<BC> BG L>JFͱKL:LB J:RL>RG> HͱKͱ=> ?BELJB BG G:HJ:N> R: F>Aƴ:GC> Nͱ=> ͱJͱ=C: BG HJB;ͱJ R: FͱGL>JC> =JM@B =Jͱ;GB F:L>JB:E D>J:FBƴG> HEͱƈƴB<> K:GBL:JG: D>J:FBD: DͱH:EGBƈDͱ HͱABƈLNͱ LMƈ D:;BG> DͱH:EGBƈD> BG DMABGCKD> :JF:LMJ> DͱH:EGBƈDB =ͱ=:LDB ą,!.) VETO 3+50).E  02O$!*.! -E3T!

LJUBLJANA www.veto.si

KRANJ www.eltron.si

RADOMLJE www.vodoterm.si

NOVA GORICA, POSTOJNA, KOPER www.megaterm.si

R

CELJE www.slada.si

RADOVLJICA www.ȯver.si

®

VETO Veletrgovina d.o.o. | !QMĴHĴDU@© ©©+ITAKI@M@©| t. ©©©©| e.©HMENUDSN RH | www.veto.si | .&1$5 -)$ ©5.#.5.# ©/1$91 ij$5 -)$ ©*./ +-("$ ©*$1 ,(*


70

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Toplozra~ni solarni kolektor SolarVenti® Za prezra~evanje in ogrevanje prostora brez el. priklopa

S

olarVenti je toplozra~ni son~ni kolektor, ki je zelo u~inkovit za prezra~evanje ter dogrevanje prostorov. Lahko vpihuje sve` ogret zrak v stanovanjske hi{e, po~itni{ke hi{e, zidanice, gara`e, kleti, mobilne hi{e, avtodome, ali plovila. Sestava in financiranje

Kako deluje SolarVenti? Toplozra~ni kolektor za obratovanje prestreza energijo sonca, zato priklop na elektri~no omre`je ni potreben. PV celica, name{~ena v kolektorju, proizvaja elektriko (12V) za obratovanje ventilatorja. Zunanji

zrak vstopa v kolektor skozi perforirano plo{~o na hrbtni strani kolektorja, v notranjosti kolektorja se segreje in ventilator ga vpiha v hi{o skozi cev v steni. V kolektorju se temperatura zraka dvigne za 15°C do 40°C (odvisno od velikosti kolektorja). Poleg zagotavljanja sve`ega zraka se s tem v prehodnih obdobjih tudi prostor dogreva. Vpihani ogreti zrak ima majhno relativno vlago, kar pomeni, da lahko sprejme veliko vlage in vlago odna{a iz prostora, kar je idealno za razvla`evanje zaprtih prostorov, ter za odpravljanje te`av z `e kondenzirano vlago - plesnijo v prostoru. Obratovanje je avtomatsko in popolnoma BREZ OBRATOVALNIH TER VZDR@EVALNIH STRO[KOV! •

- Enostavna monta`a na steno ali streho, - brez priklopa na elektri~no omre`je, - brez obratovalnih in vzdr`evalnih stro{kov, - odporen na vse vremenske vplive, - zvi{a bivalno udobje, prezra~i in izsu{i prostor, - `ivljenjska doba najmanj 15-25 let, - prihranek pri ogrevanju, vra~ilna doba 4-7let, - garancija 5 let, - subvencija Eko sklada v vi{ini 20% celotne nalo`be.

Promocijsko sporo~ilo

SolarVenti kolektorji so proizvedeni na Danskem in certificirani v Nem~iji, kjer je toplozra~ni kolektor SolarVenti med podobnimi kolektorji pridobil najbolj{e ocene. V dokaz, da je kolektor SolarVenti ustrezno u~inkovit, je mo`nost pridobitve subvencije Eko sklada, subvencionirajo pa 20% nalo`be. Ob planirani izvedbi 2 ukrepov Ekosklada lahko prijavite monta`o SolarVentija kot tretji ukrep, in na ta na~in ga skoraj dobite zastonj. Okvir solarnega kolektorja se v celoti sestoji iz aluminija, odpornega na sol, pritrditev je iz nerjave~ega jekla, ventilator iz plastike in prednja plo{~a iz leksana. SolarVenti solarni kolektorji so primerni tudi za hi{e ob morju.


Preverili delovanje toplotne ~rpalke Altherme - HT v starej{i hi{i Meritve in strokovnjaki potrjujejo zanimiv paradoks. Pokazalo se je, da so toplotne ~rpalke najbolj primeren vir toplote tudi za energijsko potratne stavbe. Zato nas je zanimalo, kako je delovala visokotemperaturna toplotna ~rpalka Altherma HT – sistem zrak - voda, z grelno mo~jo 11 kW, v starej{i in slab{e izolirani stavbi.

Leto{nji januar – test ogrevanja Blizu Maribora stoji ve~ja, starej{a troeta`na stavba. Ogrevana povr{ina zna{a 162 m2, v dveh eta`ah in {e 40 m2 v mansardi. Stavba je zidana, tri stene, razen ju`ne, so izolirane s 5 cm izolacije, mansarda pa s 15 cm izolacije med {perovci. Tudi okna so starej{a s Termopan zasteklitvijo, ogrevanje je radiatorsko, letno so za ogrevanje s sanitarno vodo vred porabili 2.500 l olja. Nato so se lastniki odlo~ili za vgradnjo visokotemperaturne T^, sedaj v povpre~ni zimi pla~ajo za elektriko od 700 do 800 €. ^eprav je leto{nja zima bila huda in poraba elektrike {e ni znana, je ogrevanje ves ~as odli~no delovalo, vsi prostori pa so bili prijetno ogreti. ^rpalka ogreva {e sanitarno vodo v 500 l preto~nem bojlerju, ki ga ogreva s povratnim tokom hladiva s temperaturo 45°C.

Delovanje visokotemperaturne Altherme Toplotna ~rpalka ima dva kompresorska kroga. Prvi se nahaja v zunanji enoti, delovno sredstvo je freon, ki se ogreje do max 55°C. Toploto preda nato notranji enoti, napolnjeni s plinom R134 A, drugi kompresorski krog pa lahko vodo ogreje do 80°C. Prednost dvostopenjskega sistema so ni`ji tlaki in vi{ja `ivljenjska doba, ki zna{a 15 do 20 let, podobno kot naprave na plin ali olje. Zunanja enota je bolj obremenjeni ~len, saj notranja samo dodatno dvigne temperaturo, oba kompresorja pa se brezstopenjsko prilagajata porabi toplote v stavbi. Daikin je kompleten proizvajalec, proizvaja kompresorje in razvija hladiva, s ~imer se lahko pohvalijo samo trije proizvajalci na svetu. Za na{e zime in radiatorsko ogrevanje so enokompresorske enote, ki ogrejejo vodo do 65°C, neprimerne, saj v hladnih no~eh niso sposobne ogreti povpre~ne stavbe, ~e ta nima dodatnega vira toplote.

Ocenjeni letni stro{ki za ogrevanje in pripravo tople vode

Brez igra~kanja s telefonom Ve~ina proizvajalcev ponuja programe za daljinski dostop in nadzor svojih toplotnih ~rpalk. Daikin `e dlje ~asa podpira daljinV zunanji enoti je prvi kompresor, ki hladivo ski nadzor, vendar odsvetuje spre- ogreje do 55°C minjanje monterskih nastavitev. Z daljinskim dostopanjem lahko podremo osnovne nastavitve, ki zagotavljajo najbolj{e delovanje. Nastavitve so plod dolgoletnih izku{enj, na osnovi katerih so nastavili grelno krivuljo, ki upo{teva lego stavbe, na~in gradnje, sistem ogrevanja in porabo energije. Samo na ta na~in bo poraba elektrike najni`ja, ogrevanje pa naju~inkovitej{e. Tudi uga{anje in pri`iganje toplotne ~rpalke na daljavo ni smotrno, saj avtomatika omogo~a samodejno delovanje, stavba pa ostane primerno ogreta. Prekinitev ogrevanja pomeni, da bo potrebno naknadno nadomestiti izgubljeno toploto, zaradi ~esar bo poraba zagotovo vi{ja. Pri tem velja {e Murphyjev zakon, ~e deluje, ne popravljaj. Vsi ogrevalni sistemi pa potrebujejo nastavljanje in vzdr`evanje, kar velja za plinski kotel, gorilnik na nafto ali pelete, pa tudi za toplotne ~rpalke. Daikin priporo~a, da serviser enkrat letno odzra~i sistem, pregleda zapolnjenost filtrov in podobno, vse to pa bo zagotovilo var~no in u~inkovito delovanje v naslednji zimi. • Tihec

Prepustite varčevanje vaši toplotni črpalki

Sami pa si zato privoščite več. Izberite visokotemperaturno toplotno črpalko Daikin Altherma HT in prihranite do 70 % pri ogrevanju z radiatorji. Zamenjajte vašo peč na olje, plin, drva ali pelete s toplotno črpalko s kaskadno tehnologijo dveh kompresorjev, ki je sposobna pri -20 °C zunanjega zraka vaše radiatorje ogreti na 80 °C in to celo z največjim izkoristkom na trgu. Ob nakupu Daikin Altherma HT nudimo 1000 EUR Daikin sklad subvencije.

Za več informacij se obrnite na zastopnika Daikin, podjetje E2E d.o.o., ki sodeluje z več kot 100 monterji po celotni Sloveniji.

www.e2e.si Majhna notranja enota vodo ogreje do 80°C sanitarno pa do 45°C

02 620 98 05


72

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI ODGOVARJAMO BRALCEM Rubriko ureja Simon Tihec

Vpra{anje bralca:

RIKA FOX – klasika z inovacijo Cenite uporabnost, estetiko, trajnost in dolgo `ivljensko dobo? Va{a pe~ je na{a strast Tako svoje poslanstvo ozna~ujejo v Riki, avstrijskem podjetju s priznano visoko kakovostjo izdelave ter izjemnim, ve~krat nagrajenim, oblikovanjem kaminskih pe~i.

malno koli~ino zgorevalnega zraka. Posebna varnostna funkcija v FOX II prepre~uje nenamerno prekinitev dovoda zraka in s tem zmanj{uje nevarnost deflagracije. Tudi to kaminsko pe~ postavlja v ospredje pred drugimi primerljivimi pe~mi.

Modeli kaminske pe~i RIKA FOX RIKA FOX II je ena najbolj priljubljenih kaminskih pe~i na polena. Zdru`uje kompaktne dimenzije z vrhunsko obliko, uporaba pa je enostavna in povsem prilagojena uporabniku. Modela RIKA FOX II in FOX II Rikatronic3 se posebej odlikujeta z obliko in enostavnim upravljanjem. Sedaj je nova kaminska pe~ FOX II Rikatronic3 opremljena tudi s sistemom Rikatronic3, predvsem pa jo odlikujejo tri poglavitne lastnosti: UDOBJE - senzorsko nadzorovano prezra~evanje in samodejni prikaz optimalnega ~asa za ponovno nalaganje polen sta klju~ni prednosti, ki bi jih opazil {e tako zahteven uporabnik. Ne gre spregledati udobja, ki ga dodatno omogo~a ro~na regulacija dovajanja zraka za zgorevanje, nastavitve na vi{ini brez pripogibanja, ter nadzor le-teh `e na dale~. VAR^EVANJE - porabili boste tudi 50% manj lesa, v primerjavi z obi~ajnimi pe~mi brez Rikatronic3 sistema. PRIJAZNOST DO OKOLJA - dovr{ena tehnologija in samodejna regulacija dovoda zraka poskrbita za ~im bolj TEMELJITO ZGOREVANJE, s kar najve~jim izkoristkom toplote in kar najmanj{imi stranskimi produkti zgorevanja. Kot vsi RIKA modeli kaminske pe~i tudi FOX deluje znatno pod trenutno dovoljeno mejo emisij.

Prilagodljivost FOX se izjemno dobro prilagaja velikostim prostorov od 90 pa vse do 210 m³. Patentirani sistem uravnavanja zgorevalnega zraka v vsaki fazi samodejno dovaja opti-

Lito`elezna vrata ostajajo zrakotesna in se ne deformirajo niti pri najvi{jih temperaturah, kar zagotavlja vrhunsko kro`enje zraka in u~inkovito zgorevanje. Varnost je prioriteta, zato so vsi varnostno pomembni deli Rikinih naprav izdelani kot trdni ulitki.

Jasnost stekla in izgorevanje brez vonja RIKA kaminske pe~i so proizvedene izklju~no s posebnimi barvami, odpornimi na visoke temperature, skorajda brez topil, izgorevanje pa zato poteka brez neprijetnih kemi~nih vonjav. Patentirano, samodejno ~i{~enje stekla vam zagotovi neprestano jasen pogled na plamene v kaminski pe~i. O modelu Rika Fox in ostalih Rikinih kaminskih pe~eh lahko ve~ informacij najdete na www.rika.si/video (AGNI, d.o.o.). •

Sodobno in var~no ogrevanje: • sodobna oblika v inovativni izvedbi • patentiran sistem uravnavanja zgorevalnega zraka • najvi{ja u~inkovitost brez uporabe ventilatorjev • vi{ja u~inkovitost v primerjavi s konkuren~nimi izdelki • prilagodljivo polnjenje glede na potrebe po ogrevanju • visoka zanesljivost in hitra odzivnost servisne slu`be • skladnost z najvi{jimi standardi kakovosti • dolgi ~asovni zamiki vzdr`evalnih opravil • samodejni nadzor zgorevanja • samodejno ~i{~enje stekla • neodvisnost od sobnega zraka

Doma imamo klasi~no lon~eno pe~ na drva, ki smo je pred nekaj leti zaradi estetskih razlogov oblekli s {amotom (vmes med staro pe~jo in {amotno oblogo je cca. 10 cm prostora, vse skupaj neprodu{no zaprto). Kljub temu, da so strokovnjaki takrat zatrjevali druga~e, pe~ ni ve~ tako funkcionalna kot je bila (se precej manj segreje). Me pa zanima naslednje, zadnje ~ase se veliko pi{e o mo`nosti dogrevanja s ~ajnimi sve~kamo pod lon~enimi lonci po principu konvekcije. Ali menite, da bi lahko to izkoristili tudi pri na{i pe~i - da bi spodaj naredili odprtine za dovod zraka, zgoraj pa odprtine za izhod toplega. Lahko priporo~ite kak{nega strokovnjaka, ki bi zadevo lahko preveril in predelal?

Odgovor: V va{em vpra{anju ste delno `e ugotovili, kaj bi lahko bila re{itev. Zaprta blazina zraka okrog stare pe~i delno deluje kot izolator, ~eprav je plast dovolj debela da bi kro`enje zraka lahko prena{alo toploto na zunanjo plast. To pa se o~itno ne dogaja dovolj u~inkovito. Gradnja s {amotom, ki je ognje odporen po na{em mnenju ni bila potrebna, saj se zgorevanje dogaja v obstoje~i pe~i. Z navrtanjem spodaj in pri vrhu (zaradi trdote {amota bo potrebno uporabiti kronske svedre za beton, premera najmanj 5 cm) boste zelo pove~ali u~inkovitost pe~i, saj bo kro`e~i topel zrak u~inkovito prena{al toploto pe~i na okolico. Ideja ogrevanja s ~ajnimi sve~kami se je verjetno pojavila takrat, ko je eden od proizvajalcev pasivnih hi{ v reklami trdil, da njihovo hi{o ogreje z energijo 25 ~ajnih sve~k. Ena sve~ka med gorenjem oddaja energijo 33 W, kar pomeni, da bi za mo~ ogrevanja okrog 1.000 W potrebovali 30 sve~k, ki bi to energijo oddajale 4 h, po tem ~asu pa sve~ke dogorijo. Tak na~in odlo~no odsvetujemo, saj med zgorevanjem v prostoru porabljajo kisik ter oddajajo cele oblake {kodljivih saj in drobnih delcev. Ker ne vemo v katerem delu Slovenije stanujete, predlagamo, da na va{em podro~ju najdete najbli`jega pe~arja, ki naj ob ogledu predlaga re{itev. •


Korak do pravih rešitev

Nakup

24

do obrokov brez obresti

Vse za gradnjo in obnovo vašega doma. Obiščite nas: • Ajdovščina - Center tehnike in gradnje, Vipavska cesta 6, 05 364 48 00 • Brežice - Center tehnike in gradnje, Cesta svobode 31, 07 495 39 50 • Gornja Radgona - Center tehnike in gradnje, Ljutomerska cesta 6, 02 564 24 18 • Koper - Center tehnike in gradnje, Kolodvorska cesta 4, 05 662 69 10 • Krško - Center tehnike in gradnje, C. Krških žrtev 132 a, 07 488 06 72 • Lenart - Center tehnike in gradnje, Gradiška cesta 2, 02 720 09 46 • Ljubljana - Center tehnike in gradnje, Pot k sejmišču 32, 01 560 61 00 • Ljutomer - Center tehnike in gradnje, Babinska 1, 02 585 80 10 • Murska Sobota - Center tehnike in gradnje, Plese 1, 02 521 46 08 • Ormož - Center tehnike in gradnje, Opekarniška cesta 30, 02 741 56 24 • Postojna - Center tehnike in gradnje, Tržaška cesta 59, 05 721 47 26 • Ptuj - Center tehnike in gradnje, Ormoška cesta 30, 02 749 53 40 • Sevnica - Center tehnike in gradnje, Savska cesta 20b, 07 816 32 10 • Slovenska Bistrica - Center tehnike in gradnje, Ljubljanska cesta 72, 02 805 59 58 • Slovenske Konjice - Center tehnike in gradnje, Delavska cesta 12, 03 757 48 73 • Velenje - Center tehnike in gradnje, Kidričeva cesta 53, 03 898 87 10 • Žalec - Center tehnike in gradnje, Celjska cesta 7, 03 713 66 00 • in še ostale tehnične prodajalne s tovrstno ponudbo po Sloveniji.

Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana


74

VAR^EVANJE VODE

Dodatna hrana za ~istilne bakterije

B

iolo{ka ~istilna naprava deluje enako kot naravno samo~i{~enje vodotokov, pri ~emer vse poteka veliko hitreje. Delovanje pospe{imo z dodajanjem mehur~kov zraka, ki delujejo na dva na~ina, pospe{ujejo oksidacijo anorganskih delcev, bakterijam pa omogo~ajo, da razgradijo organske delce. V takem okolju polnem hranil in zraka se bakterije odli~no po~utijo, rastejo, se prehranjujejo in odmirajo. Sistem pa bo zanesljivo deloval samo tako dolgo, dokler bakterijam ne zmanjka hrane.

Neenakomeren dotok {kodi Biolo{ko ravnote`je v ~istilni napravi omogo~a visoko ~istilno sposobnost ter delovanje skoraj brez vonjev, o~i{~ene odplake pa lahko izpustimo v okolje. ^e dotok odplak prekinemo, bodo bakterije zdr`ale {e 2 do 3 mesece, nato pa bodo odmrle, kar pomeni, da naprava ni ve~ funkcionalna. Tak{nih sistemov, ki delujejo z dalj{imi prekinitvami, je ve~ kot izgleda na prvi pogled. Mednje spadajo po~itni{ke hi{ice, avtokampi ali manj{i hoteli, ki delujejo samo v poletni sezoni, kulturne dvorane ali mrli{ke ve`ice. Nekaj podobnega se lahko zgodi kadar so ~istilne naprave predimenzi-

onirane, ali pa v javnih ter {olskih stavbah, ki imajo v odplakah velik priliv Âťrumene vodeÂŤ, kar je oznaka za odplake z veliko urina in vode za izpiranje. V take sisteme je potrebno vgraditi avtomatizirano dohranjevanje s katerim omogo~imo koristnim bakterijam ugodne pogoje za pre`ivetje med prekinitvami.

Potrebujemo karbonator Karbonator je kraj{a oznaka za avtomatski dozator, ki v ~istilno napravo dvakrat dnevno doda okrog 0,5 decilitra teko~ega hranila. Slednje obdr`i bakterije v dobri kondiciji, naprava pa s tem svojo ~istilno sposobnost ohrani na najvi{ji ravni. Karbonator je opremljen s ~asovnim krmiljem, merilcem koli~ine vtekajo~ih odplak in ~rpalko, ki hranilo po cevki odvzema iz plasti~ne posode ter ga dodaja v prekat ~istilne naprave. Kadar so v napravi odmrle vse bakterije pa samo doda-

Karbonator pre~rpava hranila za bakterije iz rezervoarja v ~istilno napravo One2Clean

janje hranil ne pomaga. Zato ponoven zagon izvedemo najprej s prenosom mikroorganizmov iz delujo~e ~istilne naprave, nato pa s karbonatorjem vzdr`ujemo stanje pripravljenosti, dokler koli~ina odplak ni dovolj velika, za samodejno delovanje ~istilne naprave. â&#x20AC;˘

Dodatne informacije in pojasnila: www.cistilnenaprave-dezevnica.si in na 01/78 69 270 Tihec


VAR^EVANJE VODE Rubriko ureja Simon Tihec

Vpra{anje: Zanima me ali kaj raziskujete novitete na trgu. Zasledila sem ionski kotel za centralno ogrevanje prostorov in sanitarne vode z grelno celico Aurora Ecocell. Zanima me, ~e je naprava res tako u~inkovita, kot trdi proizvajalec Aurora 3m+ iz Ljubljane, namre~ da uporablja okoli 35-40 % manj energije kot klasi~ni elektri~ni kotli, da je letni stro{ek ogrevanja pribli`no tak kot toplotne ~rpalke zrak-voda ter da z ni`anjem zunanje temperature ne izgublja na u~inkovitosti (naj bi bila enako u~inkovita tako pri + kot -5 °C ali -50°C). Zahvaljujem se vam za odgovor.

Odgovor: Kljub temu, da si zelo `elimo, da bi u~inkovitost elektri~nih uporovnih grelnikov nekdo pove~al, na `alost do sedaj to ni uspelo nikomur. ^e v grelnik vode (bojler) po{ljete 2kWh elektrike, se bo ta energija v obliki toplote prenesla na vodo, nekaj toplote pa se bo izgubilo skozi izolacijo grelnika. Preto~ni grelniki, ki so vgrajeni v pipah, vodo ogrevajo samo tisti trenutek ko jo potrebujemo, vendar takrat izjemno sko~i poraba elektrike, pri tem pa delno odpadejo toplotno - izolacijske izgube. Novi Ecocell preto~ni grelnik pri tem ni izjema. Vodo ogreva med pretakanjem, vlo`eni 2 kilovatni uri elektrike pa se bosta na vodni strani pokazali kot 2 kWh toplote in niti kapljice ve~. Kljub sodelovanju na inovacijskih forumih in razstavah, dobrih mnenjih obiskovalcev, atestih s strani institucij, objavam v medijih in reklamnih kampanjah, vse skupaj deluje energetsko enako kot dobri stari elektri~ni grelnik. Zato je tudi primerjava s toplotno ~rpalko pretirana, saj direktno spreminjanje elektrike v toploto nikoli ne bo moglo dose~i u~inkovitosti toplotnih ~rpalk. Na `alost. •

Filtriranje, meh~anje, dezinfekcija vode Dvojni vodni filter za hi{o Big Blue Duplex je idealna re{itev za filtriranje in ~i{~enje vode celotne hi{e. Montira se na glavni vod vode. Prvi filter iz vode odstrani rjo, pesek, mivko, mulj, blato in 99,98 % delcev velikosti 5 mikronov. S tem {~iti pipe, tu{e, WC kotli~ke, pomivalne in pralne stroje ter druge hi{ne naprave pred po{kodbami, ki jih povzro~ajo ti delci. Drugi filter iz vode odstrani klor, slab vonj in okus, pesticide in te`ke kovine (svinec, `ivo srebro, kadmij, arzen itd.). Trojni vodni filter za hi{o Eko Triplex PLUS je idealna re{itev za ~i{~enje vode in za za{~ito pred vodnim kamnom celotne hi{e. Montira se na glavni vod vode. V trojnem vodnem filtru so zaporedno name{~eni filtrirni vlo`ki, ki iz vode odstranijo delce velikosti 5 mikronov, klor, slab vonj in okus, pesticide in magnetni meh~alec vode za za{~ito pred vodnim kamnom. Vodni filter Matrikx® + Pb1 0,5 mcr, podpultni je namenjen filtriranju in ~i{~enju vode v kuhinji. Montira se na dovod hladne vode pod koritom. Filtrirana hladna voda se to~i na pipi korita. Filter iz vode odstrani delce velikosti 0,5 mikrona, klor, slab vonj in okus, pesticide, ciste (Giardia, Cryptosporidium), enoceli~ne organizme in te`ke kovine (svinec, `ivo srebro, krom itd.). Magnetni nevtralizator vodnega kamna na povsem naraven na~in prepre~uje nastanek vodnega kamna. Zagotavlja u~inkovito za{~ito cevi, ventilov, vodnih grelcev, pralnih strojev, pomivalnih strojev, pip, tu{ev, wc kotli~kov in drugih naprav pred vodnim kamnom.

Ionska meh~alna naprava iz vode odstrani vodni kamen in s tem popolnoma odpravi te`ave povezane z odlaganjem vodnega kamna v ceveh, ventilih, na grelcih, pralnih strojih, pomivalnih strojih, pipah, mre`icah pip, umivalnikih, kopalnih kadeh, wc {koljkah, posodi, kozarcih in kuhinjskem priboru. UV sterilizator vode je naprava za dezinfekcijo (sterilizacijo) mikrobiolo{ko opore~nih vod kot so kapnica, voda iz lastnih zajetij, vodnjakov in slabo vzdr`evanih vodovodov s postopkom UV sterilizacije. UV sterilizacija je postopek uni~evanja mikroorganizmov s pomo~jo osvetljevanja s svetlobo valovne dol`ine 254 nm (UV-C spekter). Svetloba valovne dol`ine 254 nm je del naravne son~ne svetlobe. • Henrik Hom{ak

Promocijsko sporo~ilo

ODGOVARJAMO BRALCEM

75


76

ENERGETSKE OBNOVE IN GRADNJA

Br{ljan varuje stavbe

O

snova za ta ~lanek je raziskava treh strokovnjakov Sheffieldske univerze. @e dolgo vemo, da ima urbano zelenje velik vpliv na mestno klimo. Zato so dve leti raziskovali, kak{en vpliv ima na razmere v stavbi zid, ki je obra{~en z br{ljanom, ki je zimzelena rastlina. Kako so merili Meritve so izvajali na pomanj{anih fizikalnih modelih. Zgradili so ve~ ope~natih kock, jih opremili s tipali ter vanje postavili zalogovnik z vodo in grelnikom, ki je temperaturo vzdr`eval na 16°C. Pri tem so opazovali porabo elektrike, ter tako izmerili energetske izgube in dobitke. Nekaj kock je bilo obra{~eno z br{ljanom, nekaj pa golih. Merili so {e temperaturo zraka v kockah, temperaturo povr{ine zidu in zraka ob zidu ter snemali vse meteorolo{ke podatke. Vsaka kocka je imela 20 tipal, ki so jih kalibrirali na tri tedne, meritve pa so trajale dve zimi in dve poletji.

Zimske meritve v snegu, de`ju in vetru Sne`ilo je {tiri tedne, neobra{~eni kubusi pa so izjemno hitro izgubljali energijo. Prvo zimo br{ljan {e ni popolnoma prekril povr{ine, vendar je bila v njih poraba energije kar za 26% ni`ja. Ko je sneg skopnel, so nadaljevali meritve v hladnem vendar vetrovnem in de`evnem vremenu. Meritve so bile {e bolj presenetljive kot zimske, saj so obra{~eni kubusi izgubili za 42% manj energije kot goli. Ko je postajal br{ljan gostej{i so se razlike med golimi in obra{~enimi kubusi {e pove~ale. Zid pod listjem je ostal suh, njegova temperatura pa povpre~no za 3°C vi{ja od golega zidu, kar je skoraj neverjetno.

Hladno in vetrovno vreme Ko so se temperature dvignile malo nad ni~lo, je nastopilo vremensko obdobje brez sonca in de`ja ter z no~no zmrzaljo. Izmerjena razlika izgube energije je zna{ala kar 43% v korist obra{~enega zidu, ki je bil povpre~no za 2,1°C toplej{i kot gol, med no~no zmrzaljo pa celo za 3°C toplej{i. To so izmerili kljub razmeroma mo~nemu vetru, 8,5 m/s, ki je ob~utno premikal liste na povr{ini in vogalih kubusov.

Br{ljan na zidu je odli~na toplotna izolacija ter {~it pred vlago

zmanj{ale. Ko pa je v drugi pomladi br{ljan popolnoma prekril zid, se je razlika v izgubi energije povzpela na kar 50% v korist br{ljana. Spremenljive vremenske razmere so dale tudi razli~ne meritve, saj je sonce kratkotrajno bolj ogrelo goli zid kot zara{~enega. Po son~nem zahodu pa so obra{~eni kubusi bili spet v prednosti, saj so po~asneje izgubljali energijo.

Kon~ne ugotovitve Razlike v toplotnih izgubah med golim in obra{~enim zidom so bile najvi{je v ekstremnih vremenskih pogojih, temperaturah pod ni~lo, v vetru in de`ju. Obra{~eni kubusi so porabili od 40 do 50% manj energije kot goli. Velika razlika je tudi med delno in kompletno pora{~enim zidom, saj ima slednji zelo dobre termoizolacijske lastnosti. Pora{~en zid uspe{no prepre~uje izgubo toplote, zato je uporaba zelenih fasad, kljub toplotni izolaciji, energetsko priporo~ljiva. Na splo{no je bila povr{ina zidu pod listjem vedno bolj topla kot goli zid, ne glede na vreme. V vetru listi povzro~ajo aerodinami~ni upor, s tem omejujejo hlajenje, saj ob zidu zadr`ujejo `epe toplej{ega zraka. Ozelenjeni zidovi prina{ajo najvi{jo korist bolj izpostavljenim stavbam, kar so `e leta pred tem potrdili s poskusi v vetrovnem kanalu. Vse meritve so bile izvedene v tipi~no »angle{kih« vremenskih pogojih, kljub temu pa lahko ugotovitve uspe{no uporabimo tudi pri nas. • Tihec

Hladno, vetrovno in son~no V prvi pomladi br{ljan {e ni popolnoma pokril povr{ine, v son~nih dneh pa so se razlike med golim in obra{~enim zidom

Poraba energije v obra{~eni kocki je ni`ja kot v ope~ni

Preizkusni kubusi so opremljeni z vodnim zalogovnikom, grelnikom in tipali


ENERGETSKE OBNOVE IN GRADNJA

Prenovimo stara tla!

77

DESKE DEBELINE CCA 32 MM ZRAČNI SLOJ

P

ri obnovi starej{ih zgradb se pri menjavi talnih oblog pogosto izka`e, da je potrebna temeljita obnova tal. V~asih je treba obnoviti ali zamenjati samo zaklju~ne sloje (izolacijo, estrih), pri lesenih stropih pa je pogosto potrebno zamenjati tudi nosilno leseno pohodno konstrukcijo. ^e gre za hi{o, ki jo v ~asu obnove uporabljate, je smiselna izvedba t.i. suhih estrihov.

Najpogostej{i razlogi za temeljito obnovo tlakov so zamenjava talne obloge, ki je na podlago prilepljena, izravnava neravnih tal, slaba toplotna ali hidro – izolacija in praviloma slaba zvo~na izolacija.

Izravnava betonskih tal Staro betonsko plo{~o je treba najprej poravnati, saj se lahko vi{inska razlika meri ne le v milimetrih – v~asih tudi v centimetrih! Od odstopanj je odvisno, kak{en na~in izberemo za izravnavo. Minimalna odstopanja lahko kompenzira izolacijska plast, ve~ja odstopanja pa poravnamo z izravnalno maso ali z izravnalnim nasutjem, kadar gre za neravnine, ki jih merimo v cm. Ker bi debela izravnalna plast lahko dodatno pove~ala te`o konstrukcije, se za nasutje uporablja la`je materiale (perlit ipd). ^e je v tlaku veliko instalacij (kri`anja kanalov za elektro-instalacije, prezra~evanje z rekuperacijo, kanalizacija ipd), je potreben relativno visok sloj

izravnave. Priporo~amo nasutja, ki se strdijo, da s~asoma ne pride do posedanja (npr. vezano nasutje Fermacell).

Izravnava lesenih tal Marsikoga ob menjavi starih desk zamika, da bi odstranil {e nasutje, ki ga najde med stropniki in ga zamenjal z izolacijskim materialom, v upanju, da bo tako pove~al zvo~no izolacijo. Raje ne! S tem nasutjem so leseni stropi pridobili dodatno maso, s tem pa dokaj u~inkovito zvo~no izolacijo. ^e bi vse to odstranili, bi zvo~no izolacijo lesenega stropa le poslab{ali. Zato nasutja pustimo in obnovimo samo deske, ~e je to potrebno. Ker pa so leseni stropniki pogosto pove{eni, izravnamo tla tako, da ~ez deske natresemo izravnalno nasutje, posebej prilagojeno uporabi na lesenih stropih. Posebno nasutje za lesene strope se ne poseda, je toliko te`je, da izbolj{a zvo~no izolacijo, obenem pa je dovolj lahko, da ne preobremenjuje lese-

ZRAČNI SLOJ

DESKE DEBELINE 20 MM OMET NA TRSTIKI 20-30 MM

NASUTJE 70 - 100 MM NOSILNE DESKE ZA NASUTJE

Tipi~na lesena konstrukcija do leta 1900

ne konstrukcije. ^e bi uporabili lahko nasutje, bi se na leseni konstrukciji, ki vedno nekoliko niha, premikalo, posledica pa bi bila neravna tla. Pomembno je tudi, da je nasutje negorljivo.

Izravnava nad zidanimi oboki Izdelava tal nad stropi iz zidanih obokov zahteva izravnavo iz lahkega materiala, ki pa mora biti dovolj stabilen, da se pri neenakomerni debelini ne poseda. Za tako poravnavo je vezano nasutje Fermacell idealna re{itev: je lahko, nana{a se ga lahko v plasteh v ve~jih debelinah (do 2 m), pohodno in suho je `e po 24 urah.

Izolacijski sloj ^e je potrebno, uporabimo zvo~no izolacijo iz kamene volne, lesne volne ali mikrogranulirane gume. Ti materiali so naju~inkovitej{i zvo~no izolacijski materiali in je zato potrebna najtanj{a plast.

Suhi estrihi Fermacell - idealno!

Nosilni suhi estrih Na nasutje ali na izolacijo se polaga nosilna plast. Samo pri res celovitih obnovah, ko hi{a ni v uporabi, je smiselno betonirati estrihe. Dosti enostavnej{a je uporaba mav~no-vlaknenih talnih plo{~ Fermacell, kot so posebej prirejene za izdelavo tlakov. Plo{~e imajo robove na preklop, med sabo se lepijo in vija~ijo. Taki tlaki so hitro narejeni, saj ni potrebno ~akati, da se posu{ijo, delo je ~isto in enostavno, tako, da ga lahko opravijo tudi spretni doma~i mojstri. Mav~ni tlaki so topli, trdni in ~isti, njihova povr{ina je idealno ravna za polaganje talnih oblog. Kombiniramo jih lahko celo s talnim ogrevanjem. Suhomonta`ni tlak iz Fermacell plo{~ z vgrajenim talnem ogrevanjem je lahko debel le 20 mm, kar je zelo uporabno. ^e na~rtujete obnovo tal, se lahko oglasite v trgovinah KALCER, kjer boste dobili pravi nasvet za va{ primer ali pi{ete na info@kalcer.si •


78

ENERGETSKE OBNOVE IN GRADNJA

SEISMIC temeljna blazina ali delati po svoje?

N

ov na~in temeljenja na temeljni plo{~i se je v Sloveniji izredno uveljavil predvsem zaradi nizkih stro{kov in zelo hitre izvedbe. Projektantska stroka komaj sledi hitremu razvoju, ki je, `al, v veliko primerih prepu{~eno izvajalcem samim, da se odlo~ijo spremeniti pasovne temelje v temeljno plo{~o in pod njo podlo`iti {e izolacijo.

Pa vendar stvari niso tako enostavne. ^e bi bile, bi v Sloveniji enostavno privzeli na~in gradnje, ki ga ima na primer Nem~ija, pa ga `al zaradi potresne ogro`enosti ne smemo. Prav zaradi tega je bil razvit sistem SEISMIC temeljne blazine, ki zagotovi, da sta tako toplotna kot hidro izolacija spojeni v kompozit skupaj s temeljno plo{~o, in tako delujejo kot enotna, trdna temeljna blazina.

Kako so elementi SEISMIC temeljne blazine med seboj povezani? 1. Osnovna sestavna dela SEISMIC temeljna blazine sta betonska plo{~a, ki je vlita na mestu samem in prej polo`ena SEISMIC toplotna izolacija iz trdnega ekstrudiranega polistirena z utori na zgornji povr{ini (detajl 1).

SEISMIC temeljna blazina z dvoslojno toplotno izolacijo in vmesnim slojem hidroizolacije

Tako dobimo toplotno podizolirano temeljno plo{~o. V tem primeru moramo dodatno poskrbeti za hidroizolacijo nad temeljno plo{~o, saj bi v primeru, da hidroizolacijo namestimo na podlo`ni beton, lahko imeli te`ave, ki jih opisujemo v nadaljevanju.

Varovanje pred potresno nevarnostjo

Sistemu SEISMIC z enoslojna toplotno izolacijo FIBRANxps SEISMIC 400-L

^e je hidroizolacija name{~ena na podlo`ni beton (kar izvajajo v Nem~iji, vendar Nem~ija ni potresno ogro`ena), mora biti uporabljena ali debelej{a ali najmanj dvoslojna hidroizo-

lacija, saj je nevarnost preboja na grobem podlo`nem betonu, {e posebno ob potresu velika, popravilo kasneje pa prakti~no nemogo~e. Na potresnih podro~jih, kot je Slovenija, pride lahko do zdrsa temeljne blazine po gladki hidroizolaciji, {e posebej pri lahkih objektih, kot so enostanovanjske hi{e. Trenje ob potresnih silah povzro~i po{kodbe na hidroizolaciji, ki je name{~ena na grobem podlo`nem betonu, saj predvsem la`je hi{e med la`jim potresom »drhtijo«, med mo~nej{im pa »ple{ejo in

poskakujejo«. Tako tudi lepljenje na podlo`ni beton pri mo~nej{ih potresih hidroizolaciji ne pomaga. 2. Druga varianta je t.i. naprednej{a in cenej{a izvedba SEISMIC temeljne blazine in je hkrati bolj kompleksna, saj je sestavljena iz dveh slojev toplotne izolacije (zgornja SEISMIC plo{~a u utori, spodnja klasi~na FIBRANxps tipa 400 ali ve~), vmes pa je nalepljena tanka dvostransko samolepilna hidroizolacija v enem ali dveh slojih (detajl 2), odvisno od zahtev lokacije


ENERGETSKE OBNOVE IN GRADNJA Razlogov za dober premislek o va{em temeljenju hi{e je veliko Z razvojem nizkoenergijskih hi{ in za{~ito pred toplotnimi izgubami pozimi in dobitki poleti, se hi{e gradijo s kontinuiranim toplotnim ovojem, torej na toplotno podizolirani temeljni plo{~i, brez masivnih betonskih pasovnih temeljev, ki predvsem v zimskem obdobju srkajo toploto iz prostora in jo prevajajo v zemlji. Neredko ta toplotni most opazimo kot plesen na dnu sten prizemnih eta`.

Sistemu SEISMIC z dvoslojno toplotno izolacijo in obojestransko samolepilno hidroizolacijo FIBRANhydro SEISMIC T-1,8 sk/sk polo`eno na FIBRANxps 400-L

objekta. Prednost je v povsem za{~itenem sloju hidroizolacije, ki v sendvi~u povezuje toplotno izolacijska sloja v odli~no toplotno in hidroizolacijsko celoto. Seveda kot v gornjem primeru je izolacijski del blazine preko utorov SEISMIC plo{~e spojen z betonsko temeljno plo{~o v celoto.

Temeljna blazina z za{~ito pred radonom in geopatogenimi sevanji

• Tudi v primeru visoke podtalnice z dvoslojno izvedbo temeljne blazine SEISMIC dose`emo skoraj ni~en vpliv vlage na izolativnost, • Uporaba je mo`na pod objekti z najve~jimi obremenitvami.

Temeljna plo{~a in izolacija pod njo je torej sodoben na~in gradnje. Pri nas upo{tevamo {e potresno nevarnost, zato spojimo vse elemente temeljne plo{~e in toplotnih ter hidroizolacij v celoto, ki jo imenujemo SEISMIC temeljna blazina za za{~iteno hidroizolacijo. Trenje SEISMIC temeljne blazine na podlagi je zadosti veliko, da pri predvidenih

79

Iz spletne strani www.fibran.si si prenesite dokument o izvedbi temeljne blazine {tevilka 0151

potresih pri nas ne pride do zdrsov. Ker pa stavbe ne delamo le za danes, ne vemo pa kaj se bo na tej na{i Zemlji spreminjalo, za vsak slu~aj naredimo {e majhen ukrep za{~ite instalacijskih cevi. Kako? Vpra{ajte nas za va{ primer. •

Prednosti dvoslojne - naprednej{e izvedbe temeljne blazine SEISMIC • Hidroizolacija je v tem primeru povsem za{~itena, tako v ~asu izvedbe, kot do konca `ivljenjske dobe objekta, • Izbiramo lahko enoslojno, tanko hidroizolacijo, • Dopu{~a kombinacijo hidroizolacijskih slojev z za{~ito pred radonom in geopatogenimi sevanji. Povpra{ajte po FIBRANhydro ANTIRADON hidroizolaciji (detajl 3), • Mo`no doseganje pogojev toplotne za{~ite tudi za Skoraj ni~ energijske stavbe, Postopno odstranjevanje za{~itne folije hidroizolacije in polaganje dolgih plo{~ FIBRANxps SEISMIC 400-l na lepljivo hidroizolacijsko podlago

Investitorji, izvajalci, na~rtovalci! Izrabite na{o pripravljenost, da pomagamo pri va{em trenutnem objektu, da boste imeli znanje tudi za naprej. Preverite {e enkrat na spletni strani, ali pa nas enostavno pokli~ite na brezpla~no {tevilko 080 8760, ali pi{ite na nasvet@fibran.si.


P ro i z v o d n j a v a rč n i h t o p lo t n i h č r p a l k

SRCE VAŠEGA UDOBJA

www.kronoterm.com info@kronoterm.com Termo-tehnika d.o.o. Orla vas 27, 3314 Braslovče, Slovenija

PREMIUM BRAND

SLO/EU

MADE

25 LET

50.000 CELOVITE

LASTEN

REŠITVE

SERVIS

UPORABNIKOV

Profile for revija Varčujem z energijo

Revija Varčujem z energijo št. 53  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in kj...

Revija Varčujem z energijo št. 53  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in kj...

Advertisement